204. številka Ljubljana, v četrtek 4. septembra XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan mve«er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av str i j sko-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po (i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi nnj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in up ravni št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vsprejemni izpit v naše gimnazije v Ljubljani, Kranji in Novem mestu. Ker se približuje novo šolsko leto, zdi se nam primerno Bprožiti vprašanje o vsprejemnem izpitu v Blovenske razrede na cehi imenovanih gimnazij. To stvar natančno določuje ministerska naredba od 14. marca 1870. Res je ta naredba čitateljem nSlov. Naroda" dovolj znana, vender moramo navesti nje glavne točke, že zato, ker se ravno te določbe toliko rade porivajo v kot, da ne le Blovenska narodnost bolj tlači, nemflčini pa pot gladi celo tam, kjer 88mo naučno ministerstvo o tem ničesar ne ve. Ministerska naredba namreč zahteva, da morajo dijaki pri vsprejemnem izpitu znati ročno čitati in pisati učni Jezik, da morajo poznati njega (t. j učnega jezika) oblikoslovje, da morajo znati odločevati besede prostega razširjenega stavka pa vedeti glavna pravila o pravopisu. Dalje morajo znati računiti (soštevati, odštevati, množiti in raz-Stevati ali deliti) s celimi števili. Pač odveč bi b:lo čitatelju Še posebej povdarjati glavno določbo te mi-nisterske naredbe; prejasno ta pravi, da se ima ispit vršiti v učnem jeziku, da se ima določevati izpitancev znanje učnega jezika (Unterrichts-8prache). Namen tega vsprejemnega izpita izključuje vsako dvoumnost. Ker so učitelji gimnazij tožili, da prihajajo v prvi razred preslabo pripravljeni dijaki, da ž njimi ve morejo s poukom napredovati, upe-Ijilo je ministerstvo vsprejemae izpite ter obseg teh izpitov z ono naredbo (od 14. marca 1870) natančno določilo. Kdor ta izpit povoljno opravi, spriča s tem primerno in potrebno podlago, na katerej lahko v prvem razredu gimnazije dalje zida. Ta določba ministerska jo tako naravua, tako jasna, da se čl o vek mora le čuditi onim krogom, ki jo radi slovenski narodnosti na Škodo, slovenski mladini v pogubo obračajo. Dokler jo bil pri gimnaziji v Ljubljani, Kranji in Novem mestu nemški učni jezik, bilo je prav naravno in dosledno, da se je naša mladina pri vsprejemnem izpitu mučila z nemščino, da so jo nemški izpraševali. A to sedaj več ne velja, in nikjer bi dejansko veljati ne smelo. Pred dvemi letoma pa je oni glasoviti miniRterski ukaz od 22. julija 1882 pre-drugačil to razmerje. Ta ukaz je v prvem in dru- gem razredu gimnazije Ljubljanske, Kranjske in Novomeške oklical nuš slovenski jezik, materni jezik slovenske mladine za učni jezik pri vseh učnih predmetih (mit theilweiser AusnHhme dea deutschen Sprachfaches — pri tem predmetu naj se namreč polagoma prehaja na nemški učni jezik — in vender naj se vse dijakom tudi slovenski pojasni, da bodo vse dobro in prav razumeli. Prav kot to zahteva naravna zdrava pedagogika.) Po teh določbah je jasno kot solnce, da se vsprejemni izpit v prvi razred mora vršiti le slovenski, izključno slovenski. Postavne ministerske določbe ne omenijo z nobeno besedico, da bi se morali vršiti nemški, da bi mora'i izpraševatelji od slovenske mladine zahtevati znanja nemškega jezika. Ministerska naredba od 14. marca 1870 naravnost, kratko in določno pravi „v učnem jeziku — lu der Unterrichtssprache — ter nikakor ne pravi v nemškem ali madjarskem ali kitajskem jeziku! In vender naši zoperniki, zoperniki slovenske narodnosti, nasprotniki slovesno oklicane ravnopravnosti nečejo priznati in izvrševati teh prejasnih mi-nisterskih določeb. Novameška gimnazija ima, rekli bi izključno slovensko mladiuo — in nema nobenih paralelk, zato pa je nemški ravnatelj — Nemec Fischer v lanskem šolskem programu kar naravnost sporočil : minister-ski ukaz od 22. julija 1882 je ustanovil slovensko h i ž j o. g i m n a z i j o. To Be pač pravi, da je v prv h razredih slovenski učni jezik. Kranjske gimnazije programa neseni videl niti letos niti lani (na)brže ga ni bilo na svetlo), da bi pokazal, kako ae je nje ravnatelj izrazil o dotiSnem ministerskem ukazu. Vem le toliko, da ae je v I. iu II. razredu poučevalo izključno slovenski — prav naravno, ker ni nemških dijakov, po takem tudi ni nemških oddelkov. In program Ljubljauske gimnazije govori prav primerno in dosledno o „slovenisehe Abteilungen der Uuterelassen", prav naravno, ker se je v teh slovenskih oddelkih z izključno slovensko mladino po rečenera ministerskem ukazu poučevalo s slovenskim ii«'-n: m jezikom. Lani kod letos smo na Ljub-1 lanske j gimnaziji imeli v I. razredu po 2 slovenska oddelku (b. in c) iu slovenskega značaja teh oddelkov kar za pičico ne predrugači in ne zmanjša popolen nemški oddelek (a). Ali so v ta nemški oddelek potlačili mnogo slovenskih dijakov, je drugo vprašanje, ki pa z našim vprašanjem nema nič opraviti. Le mimogrede naj omenim, da bi brez teh slovenskih dijakov nemški oddelki (v I. in II. razredu) so skrčili na toli mulo -levile nemških dijakov, da bi slavna vlada za nje komaj zdrzavala posebne oddelke. In tega še plačan vladni pristaš pri največej neznačajnosti vender ne bode trdil, da se morajo vsprejemni izpiti tudi pri slovenskih dijakih vršiti nemški, da po tem ž njimi morejo vsaj nekoliko napolniti prazni nemški oddelek 1 Nikdo se naj od najetih pisarjev ne da slepiti s tujo besedo utrakvizem. Sedanja naredba rečenih gimnazij na Kranjskem nema nič opraviti z utrak-vizmom. Utrakvistične šole so vse drugače osnovane kot prvi iu drugi razred naših gimnazij. Na utrakvizem je kazal oni ministerski ukaz z dne 20. septembra 1873, a ta ukaz nema sedaj nobene veljave; merodajen je le prej rečeni ukaz od 22. julija 1882, ki ustanovlja slovenske razrede in oddelke s slovenskim učnim jezikom. Ali pri takih razmerah je nenaravno, krivično, uepostavno, da se vsprejemni izpit vrši nemški? Naravno in postavno je le, da bi se vršil izključno slovenski. (Konec prih.) Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. G. Vaso Petrič'č poroča o prošn'i občine Semič za dovoljenje štirih semujev za blago in živino in sicer v ponedeljek pred sv. Gregorjem, v ponedeljek pred sv. Jurijem, v pouedeljek pred sv. Antonom iu v ponedeljek pred sv. Uršulo. Jednaka prošnja se je stavila že v letu 187G. in 1880., a se je tedaj zavrgla. Ker Be je pet občin izreklo proti pomuožitvi .semnjev iu ker je v Ćruoineljskem okraji že več semnjev, se je odsek izrekel proti dovolitvi prošnje, ter stavil predlog: Zbornica naj se v svojem izreku c. kr. deželni vladi izreče proti dovolitvi semujev. G. A. Ledenik omeni, da je občina Semič od druzih občin v trgovskem prometu odločena in jej je zelo težko svojo živino in poljske pridelke spraviti v denar, ker so nujb'ižnji semnji v Metliki in v Črnomlji od nekaterih krajev po ^tiri ure hoda oddaljeni. Hazvidno je, kako težavno je obiskavati LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Rodbina, v katerej se mi rodimo, ima za seboj že 40 stoletij in vsako novo pokolenje poviša njen pomen. Zato se ni čudita, da je rodbinski duh jako silen v K taji, in da je prvi Član naših zakonov sestavijo — udanost carju. Car je v resnici osnova našega društvenega zidanja, glava vseh rodbin, patrijarh, kateremu je vsak zavezan služiti zvesto in pravično. Služiti njemu pomenja služiti očetu vseh rodbin in spoštovati svojo lastno rodbino. Čuvstvo spoštovanja roditeljev nahaja se pri vseh narodih. V Kitaji je to čuvstvo silneje, kakor kjer koli in 80 kaže v tem, da zasluge otrok prv'" f . na roditelje. Če se kokemu, ki je v jav ^ deli plemstvo, postanejo njegovi sWi:'; nitniki. Sistema povišanja ima v Kitaji čim višji je čin kakega Človeka, tem i njegovih prednikov. Ta običaj jo jako po • kaže globoko različje mej zapadom in vzt- Pri nas je dvoje vrste plemstvo: dedno, ki prehaja na starejšega sinu, kakor se to godi na Angleškem, in osobno, ki je združeno s kakim uradnim činom. Dedno plemstvo podeli se v jako redkih slučajih, le tedaj, kadar se hoče uvekovečiti kak poseben vzvišen čin ali vojni pogum (?!), plemstvo, ki je združeno s kako državno službo pa ne prehaja na potomce, ampak na preduike; otroci uradnika, npj bodo še tako visok, ne uživajo predpravic svojega očeta. Omenil sem o soglasji soprogov, kakor o principu, ki spada v program naše odgoje, pa tega principa ni moč dosti prehvaliti, kajti zakon je v Kitaji neločljiv. Zakoni sicer v nekaterih slučajih dopuščajo ločitev, pa je s stališča spoštovanja rodbine in roditeljev — nemogoča. Nerazločnost zakona je zavisna največ od teh pogojev, pod katerimi se sklene. Na Kitajskem se ženijo v ranej mladosti, in roditelji poiščejo žeue svojim sinovom. V Evropi se mladi ljudje ženijo po svoji glavi, v Kitaji se je pa ohranil običaj dobrega starega časa, da roditelji sami ženiio svoje otroke, in otroci bo prepričani, da je roditeljev skušnja koristna v tako važnem slučaji. Na zakon gledajo Kitajci sr.mo s stališča podaljšanja rodbine. Njegov smoter je — povckšnnje rodbine. Čim mnogoštevilnejša je rodbina, tem srečnejšo se šteje. Iz tega je razumljivo, da otroci spoštujejo zukon po volji roditeljev. Bratovska ljubezen pa tudi ni pružna beseda. Nahaja se pri nas v resnici. Čuvstvo bratstva goji se v rodbini. Ni se čuditi, da je tam, kjer se je pogubilo rodbinsko življenje, tudi to čuvstvo zgubilo svoj značaj. Prijateljstvo je tudi jedna naših dolžnostij, prijatelji pri uas, — so res prijatelji. Mi imamo kratko pesen, ki prosto in jasno riše dolžnosti prijateljstva. Tu je po besedah nje prevod: V imenu neba in zemlje 1'red luno iu solucem V imenu očetu in umtere stil si A in B prisegla drug druzemu nerazrušljivo prijateljstvo« In če A sedeč v vozu Sreča 15 v prostem slamniku, A stopi z voza In gre 1* nasproti In če. drugi pot, Bt potujoč na lepem konji, Sreča A z bremenom na hrbtu Skoči s konja, Kakor je A stopil z voza. te trge, osobito o zimskem času. Občina Semič leži v Bredi občin Črešnica, Vinji Vrh ia Kot, katere pripadajo k župniji Semič, in katere bi tudi imtle koristi od Semnjev v Semiči. Po trditvi občinskega zastopa bi bili seranji za prebivulstvo tudi zaradi tega koristni, ker bi si lahko na njih nakupdo potrebne reči, katere mora zdaj z veliko izgubo časa nakupovati na druzih semnjib. G. govornik meni, naj bi se oziralo na to prošnjo, veuder le v toliko, da bi se mestu štirih dovolila samo dva semnja, kar bi zadostovalo. Pri glasovauji se vzprejme z večino glasov predlog g. A. Ledenika, naj se c. kr. deželni v i.-. • 11 priporoča, da se občini Semič dovolita dva semnja za blago in živino. VI. Gosp. Mihael Pakič poroča o naslednjih prošnjih za odpustitev dokaza o sposobnosti za samostalni nastop in izvrševanje obrta: 1. Iva u Krajce v Rudolfovem prosi, da bi se mu odpu.-tii izkaa o sposobnosti za knjigovezni obrt. Prosilec izvršuje od ieta 1877. kujigotiskarski obrt v Rudolfovem in od leta 1881. tudi knjigotrštvo. Prosilec dokaže s spričevalom, da se je v prostih urah uril skozi pet let v kajigoveztvu ter ga tudi izvrševal, tako, da je sposoben samostaluo izvrševati knjigovezni obrt C. kr. okrajno glavarstvo toplo priporoča prošnjo, ter omenja, da m samo v interesu prosilcu, marveč tudi v interesu prebivalstva, če Krajec poleg knjigotrštva in knjigotiskarstva izvršuje tudi knjigovezni obrt. Odsek stavi torej predlog : Zbornica naj deželni vladi prošnjo priporoča. G. J. Žitnik omenja, da se prosilec ni izučil v knjiguveztvu, ter da se leta, katere je delal kot volenter, ne morejo šteti za leta pomočuištva. On je torej mneuja, naj se prošnja odbije. Gosp. A. Klein omenju, da se je prosilec v istini učil knjigoveztvu, ter da ima sposobnost za ta obrt, zaradi tega podpira tudi odsekov predlog. G. V. Petričič tudi priporoča odsekov predlog, kateri se poieni z vedno glasov tudi vzprejme. 2. J?rane Hrtu iz Toplic prosi, da bi smel nastopiti in samostalno izvrševati mizarski obrt, ne da bi moral izkazati s spričevalom, da se je mizar-Btva ur i Prosilec omenja, da se je mizarstva učil, ter da je 2 leti in 8 mesecev služil kot mizarski pomočuik. To slednjo trditev izkaže tudi 8 spričevalom o službovanji. C. kr. okr. glavarstvo pripo-poroča prošnjo iu odsek, prepričan o prosilčevi spo-Bobuosti za mizarski obit, stavi predlog: Zboruica naj priporoča c. kr. deželni vladi prošnjo. Predlog se vzprejme. VII. G. M. Pakič poroča o prošnji občine Litijske zaiadi nastavitve maksimalne tarife za meso. Meso pituuih volov naj bi se kilo plačevalo po 44 kr., me. o od kruv, bikov in junic kilo po 42 kr. C. kr. okr, glavurstvo priporoča prošnjo ter omenju, da je v političnem okraji Litijskem na leto 43 živinskih semnjev, torej si lahko mesarji oskrbijo klavno živino, občinstvo pa se vender mora varovati poškodbe. Nastavitev maksimalne tarife pa bi nikakor ne bila pogubua za mesarje, saj so itak cene visoko odmerjene. Odsek se ttrinja z mnenjem c. kr. okr. glavarstvu, ker se mora nastavitev maksimalnih tarif osobito zaradi tega priporočati, ker zdauji zakon ne To je brez dvojbe slika prijateljstva uezavisuega od denarnega vprašauja. Naša zgodovina ima obilo primerov zatajevanja samega sebe zaradi prijateljstva. Če kdo sreća svojega obubožanega prijatelja, deli ž njim, kar ima. Ta dobra dela izvajajo pri nas navadni smrtni ljudje, ue le sveti očetje. Pri tej priliki opomnim, da se mi je jako čudno zdelo, da v kristijauskih deželah najuavadnejša nravstvena dela vzbujt-jo občudovanje. — Krepost — se jim zdi čudna! Pri nas na Kitajskem je pa narobe, pomagati prijateljem prva dolžnost. To je navada, a ne krepost. Ne pomagajo samo bogati ubozim, temveč tudi ubogi ubožnejšim. Če spadaš v razred učenih, priteko ti vsi učeni na pomoč. Če si delavec, store tvoji sotovariši ravno isto To je že tako navada. Zdaj skladajo prijatelji, da pomagajo komu oženiti Be; drugikrat da preskrbe njegovo udovo ali izrejo njegovih otiok. Pri nas človeško bitje ni osamljeno. Večkrat moral sem stimeti na zapadu o ravnodušji Človeškega srca. Tuja nesreča nikomur ue napravlja britkosti, ampak še celo veselje. Ta fakt ni le graje vreden, a kaže tudi pomanjkanje dobrotljivosti, pravega razuma in praktičnosti. (Dalje prih.) pozna določanja cen. Odsek torej stavi predlog: Zbornica naj priporoča prošnjo Litijske občine. Predlog se vzprejme. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje iležele. V Ljubljani 4. septembra. Kako je z Jezikovno jednakoprav. nosijo pod Taffejevo vlado, katero naši oficijozi kar v nebeso povzdigujejo, kaže ukaz, katerega je izdal predsednik vioje deželne sodnije v Gradci 24. m. m. Ta ukaz se glasi: „Zved«l sem, da je nek predsednik pri porotni obravnavi hotel naznaniti razsodbo samo v slovenskem jeziku, Brez dvojbe se mora razsodba objaviti tudi v ii'. i k u. katerega razume zatoženec, a vsekako se mora razglasiti najprej v nemščini, naj že to porotniki zahtevajo ali ne, potem se pa prestavi v slovenščino, če je potrebno da se zadosti potrebi zatoženčevi in zahtevam javnosti." Mari se s tem ne nasprotuje jezikovnej jednakopravnosti. Nemščini se daje prednost in nekako veljavo, kakor bi bila državni jezik, slovenščini se pa samo takrat odloči malo prostorčka, kadar se že temu izogniti ne more. Saj je vsakemu, kdor je imel ka| opraviti pri iiašib sodiščih, ali je gaj opazoval njih postopanje, znano, kako se besedica „potrebno" nam v škodjivem zmislu rada razlaga. Opozarjamo naše poslance, da v tej zadevi intnrpe1ujej o vlado Oficijozni listi se že jeze nad onimi čenklmi rodoljubi, ki snujejo tabore, na katerih se protestuje proti delovanju nemškega schulveieina in izreka za Kvičale zakon. Te pojave imenujejo le brezumne demonstracije, lovljenju popularnosti, pretiranost »td. Te izjave vladnih listov jasno kažejo, da vladni krogi ljubijo germanizacijo in bi najrajši pom-inčili vso Avstrijo, samo javno se ne upajo pokazati te svoje želje, kajti utegnili bt potem zgubiti vedno v državnem zboru, prtdno bi bila dovoij močna tako imenovana srednja stranka, kuterej je odmenjeno v bodoče nositi vlado na svojih ramah. Pri tem pa omenimo, da srednja stranka tako hitro ne narašča povsod, kakor je vladi želela. V vseh deželah neso politiki tuko pripravljeni planiti v vladno naročje, kakor na Kranjskem. N« Štirskem je vlada s kompromisom v veleposestvu skušala uriniti nekaj tacih kimovcev v deželni zbor, pa nemški liberalci neso hoteli nič slišati o tem. Podobne voati slišimo i/. Češkega. Tam je nek S'hneider prevzel nalogo osnovati podobno stranko, pa tamošnji N«?mci nič ne čejo slišati o tem, ter obsojajo to početje na vseh političnih shodih. — „Pokrok" je priobčil predloge, katere node češki deželni odbor predložil deželnemu I zboiu. Najvažnejše predloge so: spremenba volilnega j reda, določitev pravnih razmer mej deželo in dru-| atvom češkega mu.eja, zakonske predloge o regu-lovanji rek, o ustanovljenji novib posilnih dela'uic, o spremembah pravil češke hipotekarne banke, iu več določb zakona za okrajne hranilnice, zakonska predloga o donesku zavarovalnih društev za gasilna društva; potem se bodo še predložilo več druzih na črtu gospodarstvenih zakonov. Volilna reforma pride tedaj letos zopet na vrsto. Kaka bode njena osoda si labko mislimo. Pri glasovanji bodo Nemci ostavili zbornico, pa bode pokopana. Poslednji čas se je govorilo, da. letos ta stvar ue pride na vrsto, ker ni pričakovati nikakega vspeha, a kakor se vidi, češki poslanci tudi letos hočejo pokazati, kaj je želja velike večine dežele. Rusinski poslanci so se oglasili brž v prvej seji gališkeiira deželnega zbora, kako jih pritiskajo Poljaki. Takoj pri poročilu revizijske komisije je poprijel besedo poslanec profesor Autonievič, grajal gospodarstvo deželnega odboia, zlasti, da se premalo ozira na želje rusinskega prebivalstva, ter rešuje rusinske uloge v poljščini. Povsod deželni odbor podpira poljski živelj, rekel je, rusinskega pa zatira in prezira. H konci je predlagal, da se poročilo še jedenkrat izroči budgetnemu odseku v pretres, ker se povsod kaže slabo gospodarstvo z denarjem. Odgovarjala sta mu Goldmaun iu Pietruski, poslednji je trdil, da deželni odbor rusinske uloge rešuje rusinski, se ve da ne v cirilici, ampak v latinici. Če se je pa kdaj kaka rusinska uloga rešila v poljščini, zgodilo se je to po pomoti. II koncu priporoča, da bi vsi Rusini vsprejeli latinsko pismo in tako približali se civilizovanim narodom. Pater Sieczinski je protestoval proti temu nasvetu. Odreči se cirilskemu pismu, bi se reklo, odreči Be rusinskomu jeziku. Deželni odbor nema pravice z latinico pačiti našega jezika. To bi smel storiti samo tedaj, ko bi stranke to želele. Da je zgoraj omenjeni predlog profesorja Antonieviča kakor tudi nekateri drugi predlogi rusinskih poslancev bil zavržen, razume se samo po sebi. Energično postopanje rusinskih poslancev brž v prvej seji dovolj jasno svedoči, da Rusini nečejo odreči se svojej narodnosti in posebnostim, ki bo združene ž njo. ZgoriiJeavMtriJuko veleposestvo je včeraj s 74 proti 58 glasom volilo v deželni zbor konservativne kandidate. Liberalci so proti volitvi uložili ugovor, ker so se duhovska posestva vzprejela mej volilce. izpustile pa iz volilnega zapisnika v deželno desko upisane hiie. Včerajšnja volitev je odločila ve-čiuo v deželnem zboru, in sicer odločno konservativno večino, ker se ni sklenil kompiomis, katerega so nekateri nekaj časa skušali usihti. \ min j«' države. Danes minula je štirinajst let, odkar je ustanovljena sedanja francoika republika. Mnogo hudih udarcev jd že morala pretrpeti ta Čas. Sovražniki vnanji, pozneje notranji nadlegovali bo jo, pa premagala je vse težave. Že večkrat se jej prorokovali konec, a vendar še danes tako trdno stoji, kakor malokedaj. Letos jej je reforma ustave dala novo trdno podlago, na katerej se bode dalje razvijala iu stopala po potu Bvobode in blagostanja. Francoski republikanci in rodoljubi se rianeB ponosno iu veselo nazaj ozirajo, Videč, da njih truda-polno iu rodoljubno delo ni bilo zastonj, samo to nj'in napravlja bntkost, da moža, ki ima za republiko največje zasluge, ni več. Gainbeta počiva v hladnej gomili. Belgijska zbornica poslancev je vsprejela 1. odstavek zakona, ki ureja obdačeuje in porabo žganja. Nadalje je zbornica vsprejela zakon, da se pobira davek od inozemskega sladorja. Poslednji zakon ima namen povzdigniti domačo sladorno industrijo. ■ iptovakl podkralj izdal je povelje, angleškega uadkomisarja lorda Nortbbrooka slovesno vsprejeti. Evropska kolonija v Aleksandri ji ga bo pri prihodu prijazno pozdravila, ter mu izjavila da ne goji uikakovih mržeuj proti Angliji, samo to želi, da bi se ' olj ozirala na mejnarodne interese, kakor se je do sedaj. Dopisi. Iz Zagreba 20. avgusta. [Izv. dop.] Ker vem, da Bedaj več ne dobivate „Pozora" ne „Slobode", ali vsaj prekasno, da torej večkrat zajemate iz kalnega nemškega vira, moram prečitavši Vašo notico v 198. štev. „Slov. Naroda" o saboru hrvatskem zarad resnice pero namočiti, akoprem ni to moja navada in nekoliko ono poročilo popraviti, ki je v stanu, obuditi popolnem krive nazove. Da me, dragi rojaki, krivo ne razumete, moram naj-prvlje izreči, da se jaz u i kakor ne zlagam z izgredi Starčevićevimi, ipak moram v njegovo obrambo omeniti, da se je on, barem izprva, dostojno vel iu mirno zagovarjal, toda on je bil od predsednika g. Krestica mnogokrat izzvan. Povod vsemu temu je bila nedolžna beseda „sobu", kojo je dr. Starčevič David 26. t. m. v zboruici rabil. Zarad te besede je predsednik Krestič stavil predlog, naj se David Starčevič za Sest sednic izključi i u sabora. 27. t. m. je dobil Starčevič besedo, naj se zagovarja : on je to storil mirno in dostojno, toda g. Krestič ga je hitro začel, sme ae reči, pri vsakej nedolžnej besedi na red pozivati in mu neprestano nasprotovati, taka da ga je nazadnje razsrdil — in kdo bi se ne razsrdil, kadar vidi toliko krivico? Dr. David Starčević barem 27. t. m. ni „tako straatno govoril in psoval poslancev", kafcor švubski listi in Vi trdite, gotovo toliko časa ne, dokler so ga pustili mirno govoriti, in tudi on ni „barona Zmajića sunil v prsi", ampak baron Zmaju- je bil med tem, ko se je bila t.eduica za 10 minut prekinula skočil k S tarče vir u v klop s povzdigneno roko, na kar je tudi Starčevič v obrambo roko povzdignil, ne da bi ga bil lopnil. Toliko je istina, ker sem vse sam z galerije na tanko opazoval in ne samo jaz, nego de sto drugih. V podkrepljeuje vsega naj samo omenim, kar je zast. Kamenar, političen nasprotoik Star« čevićev govoril, ko je na uovo zbor začel. G. Kamenar je rekel: „Mi nemožemo tako mirno preči preko ove stvari a i uesmijemo. Uzmite poviest našu u ruke pak čete vidjeti, da se ova Bablazan još nije nikada kod nas u saboru dogodila. Ja sam poletio k dr. Starčeviću., jer a u m vidio, da on nije kriv, i da su k njemu poletila nekoja gg. da ga hoće tući. Cio loga slučaja nebi ni bilo, da je g. ZmajJć mirno k Starčeviču došao, ali un Je uprav doletio kao i zastupnik Mraović. Gospodo! Ja sam skočio preko klupa, jer sam vidio, da bi moglo doći do tučnjave. Ja ću vam radje položiti mandat, nego da gledam ovakove stvari, Vi ste Starčevića na nečuven način iz sabornice odpravili; moglo se je glasovati. Ali Gospodo! On je nedužan kao novorodjeno diete. Vi ste više putu kazali, da je Starčevič kukavica .... Ako hoćete ljagu izbrisati, mora deputacija iz sredine sabora Sterčevića natrag dovesti! Nemojte tako dalje postupati, ja vas zaklinjem. Što se danas njemu dogodilo, može se dauas sutra onomu grofu tamo, koj se smije, dogoditi. On je nedužan. Što je on imao sa baronom Zmajićem, to hi oni već mimo obavili na samu, ali da se radi tuga dostojanstvo ciele kuće vriedja, to ja osudjujem. Ja vas g. predsjedniče zaklinjem, da čuvate doato- 1 janstvo ovoga sabora.' — Tako političeu nasprotnik Starčevićev! Naj še omenim, da sta na isti „nečuven način" bila po žandarmeriji iztirana poslanca dr. Tuškan in Tkalčič, kar je dalo povod : vsej opoziciji — neodvišnjakom i Starčevićijancem ' — da je včeraj zbornico zapustila — zdaj so ma- j gyaroni (sami se imenujejo „narodna stranka") sami v zbornici in lehko proslavljajo Tiszo in Kuben- j Hedervary-a. Brezštevilno pandurov in žandarjev pa ! brani na trgu sv. Marka z nasajenimi bajoneti ! „ugarsku slobodu". To videti ni niti potrebno, da je človek Starčevičijanec in krv mu mora kipeti, ravno tako, kakor takrat, ko vidi noč iu den snažiti stražo neme grbe. Iz Orehka 1. septembra. [Izv. dop ] (Na odgovor g. S. v „Slovencu" št. 195.) Mi, Orehočani ue moremo na noben način molčati, ker je v tem odgovoru toliko neresnic, da bi jih ne bili pričakovali od g. S. Prvič omenja g. S., da je bila naznanjena ura že zdavno pretekla in bi bili lahko volitev že dokončali in zaključili, ko ne bi bili iz milosti poče kali Orehovških volilcev. Gospod S., zakaj pa neste samo vi, g. učitelj in g. župan s svetovalci volili voliluih mož? Zakaj ste čakali Orehov-cev? Priznati morate, da so vsi volilni možje iz Orehka zahtevali, naj se volitev konča, toda za Vas ge ugoden čas ni bil. Nadalje g. S. sam priznava nekako nedolžno agitacijo, da je pa v resnici več agi« toval, nego priznava, dokažemo z veljavnimi pričami. Tudi je g. S. pošiljal druge može voiilce skupaj klicat, vprašamo: na čigavo ime je šla tu agitacija? G. S. neče prizuati, da je vedel, katere vol lue može hočejo Matenci in Rakiteučani voliti? Kako je pa to, da so vsi prignaui volilci volili tiste može, katere jim je g. S. narekoval? Res je, volilci iz imenovanih vasij neso imeli nikakib kandidatov, dokler jim jih g. S. ni nazuiinil. Ko smo mi na volišče prišli, ni bilo skoraj nič volilcev ! za Boga, s kom Brno se hoteli posvetovati; g. županu pa se uesmo vredui zdeli, da bi uas povprašal za naše mnenje. Vi neate za občino sploh ničesar priborili s svojo agitacijo, akoravno ste bili občinskega slnge posel prevzeli, s tem mislimo, da smo zadosti dokazali in povedali, da je g. S. v resnici agitoval. Rekli pa nesmo nikdar, da je glasove kupoval, tedaj nam ni treba dokazovati. Kar pa omenjate, da si štejete v veliko čast, ko so Vam vsi farani glusove dali, smo mi druzega mnenja. Volilo Vas je tisto pičlo število po Vas zbobnanih volilcev, tega pa neso storili iz velike časti, ampak vsled komande. — Mi dokažemo, da je g. Fran B. imel pravico za volitev, ker on samo pod sosesko Orehovško nad pet goldinarjev direktnih davkov plačuje. Razžaljivo in za Vas malo spodobno je govoriti o našej zasluženej „žornadi". G. S. mi kot davkoplačevalci prišli smo posluževat Be Bvoje volilne pravice, to pa po našem mnenji še ni uikaka žornada! Da g. S. ne bode imel nepotrebnih skrbi|, mu še povemo, da ni bilo treba nobenemu Orebovčanu zdravnika zaradi razlitega žolča, tudi našemu (kakor mislite) vodji g. Franu Berue-tu ue. V Pratiko pa ne pridete, gospodine S., ker v njej ni prostora za Vas. — ^omače stvari. vanj a.) Gosp. Fran Tomšič, C. u v Postojini imenovan je svet- niškim lui sodniji v Ljubljani. Gosp. tav v Celji, imenovan je •ru. G^sp. dr. Karol nenov :e okr. sod-tschnigg : de- l iton Štefan K okrajnim su T rt ni k, prist. nikom na Vransko imenovan je načelniki želni sodniji v Celovci. Tschopp imenovan je masnim ;-sarjem, praktikant g Josip llihar, niiii koncipistom za Kranjsko. — (Dr. Andrej Volkar), rodom ske, imenovan je okrajuiin glavarjem v Lanu v Češkej. — (Na gimnaziji v Ljubljani) vspi jemali se bodo novi učeuci v 12. in 13. dan t. m. do-poludre od 8— 12, popoludne od 3—4 ure. Dijuki ki so že lani bili na tej ^gimnaziji, upisujejo se v 15. dan t. m. — (Novo šolsko leto) na podgimnaziji v Kranji prične 16. t. m. Učenci, ki na novo usto-pijo, naj ho 14. in 15. t. m. oglase pri ravnateljstvu. Vsprejemui izpit bode 16. t. m. — (Iz Ptuja) se uam pišo: Jako osupnila nas je Yest, čitajoč, da je tu nameščeni živinozdrav- nik J. VVagner imenovan deželnim živinozdravnikom, naslednikom pokojne m|u Bleivveisu — na Kranjskem. Kak kontrast mej zadnjim in prvim! Bleiweis, oče Slovencev, sedaj pa Wagner njegov naslednik v Ljubljani? Sedaj, ko imate vajeti v rokah, vam potisnejo Nemca in sovražnika Slovencev na Kranjsko? Saj to nič ne de, prav je, le še nekaj takih, morebiti se bodo naši vodje vendar spametovali. Vsekako pa je to čudna prikazen, ujema pa se s sedanjo vašo ero na Kranjskem. Vi „radikalci" le tiho, saj modrosti tacih naredb ne umejete. — (Hitrost — ka-li?) Prijatelj nam piše: „Ne boste verjeli, a zastavim Vam Častno besedo, da je živa istina, kar se tudi iz aktov lahko dokaže. Pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani bila je pravda V. proti O. zaradi ofetstva inrotutovana dne 6. januvarja 1883 (Exh. št. 160), rešena pa še le 29. novembra 1883, stranki dostavljena pa 22. dec. 1883. — Isto tako bila je pravda g, L. G. proti A G. pto. 662 gld. inrotulovana 8. jauuvarja 1883, (Exh. štev. 171) rešena 29. novembra 1883, a stranki dostavljena 4. julija 1884. Če bi se kdo tej brzini preveč čudil, povem mu tu ii lahko ime Čarodejnega gosp. referenta, ki bi bil že davno moral dobiti „blauen Bogen". — (Sodnijska preiskava proti Ljubljanskim anarhistom) je sedaj končana. Prične Be delo državnega pravdnika namestnika g. Pajka, namreč sestava zatožnega spisa. Konečna obravnava pa ne bode že sedaj, ampak v zadnjem porotnem zasedanji tega leta, meseca decembra v Ljubljani. — (Oderuh prvokrat pred Ljubljansko deželno so d ni j o.) Včeraj bil je zatožen pred Ljubljansko deželuo sodnijo tukajšen oderuh, ki je telegrafskemu uradniku, za v bedi posojenih 90 gold. tako rekoč kri izpiti hotel. Od goldinarja „groš", to je pet krajcerjev na mesec, bilo je gaslo oderuhovo. Dvakrat mu je že stiskani uradnik plačal posojeno svoto z obrestmi vred, a neusmiljeni oderuh še ni bil sit, tožil je neprenehoma in iztožil, da se je zurubila uradniku plača. A uaposl ed je stvar prikipela tudi na vrhunec pri ubogem uradniku in ta po svojem vrhovnem vodstvu pozvan, napravil je ovadbo proti oderuhu Včeraj je bil dotični oderuh krivim spoznan in obsojen ua šest tednov zapora, 200 gl. denarne globe na korist Ljubljanskim revežem iu na plačilo sodniških stroškov. Kar je dotični uradnik oderuhu plačal preveč, ima izterjat; po civilnem pravdnem potu. — (Čitalnici v Kranji) došle so povodom nedeljske slavnosti naslednje brzojavke: Žužemberk. Živela Čitalnica! Živeli zbrani gostje ! Naprej zastava Slave ! Š k e r 1 j. Kar lovec. Živela sloga Kranjskih in Ljubljanskih pevcev, koje prisrčno pozdravlja Vilhar. Zagreb. U duhu slavim s vami današnju svečanost sa željom, da pod novom zastavom cveti i napreduje sviest slovenskog naroda. „Hrvatski Sokol ". Trst. Z obal sinje Adrije kličemo vsem udeležencem današnje slavnosti srčen: Nu zdravje ! .Tržaški Sokol". Možgane i. Gorenjci, korenjaci 1« ponosno dviguite novo zastavo na slavo Sloveniji ! R a i ć, M e š k o. — („Vrtecu.) Časopis s podobami za slovensko mladino v 9. štev. mislednjo vsebino]: Hrepenenje. Pesen. F. Krek, — Kdor ne uboga, tepe ga nadloga. Miljenko Devojan. — Kar dobrega storiš, pri Bogu plačilo dobiš. — Večer na ptujem. Pesen. Savo Zoran. — Henrik Ferstel. — Prijateljici. — Pozdrav. Pesen. Fr. Savinjski. — Otročja ljubezen. Gospodar in hlapec (Narodna.) Zapisal Jo-dp I . — Žalostna predica. Pesen. A. Praprotnik podobo.) — Ljubljana. — Iskrice. (Poslovenil v.) — Mačka. — Bazne stvari. (Iz Ptujskega okraja) nam piše na Mski predstojnik: Iz Ptuja pošiljajo nam \ zopet večinoma nemška pisma, tako *vo kakor tudi okrajno sodišče. Zad-aznanila v zadevi novih zemljiških "čini, katero pri nas malokdo ' taka naznanila zelo važna. ohraj! njt knjig razume Tako mu. nemška pismi jamo se, da bou je tako uradovunje uradniki veuder uo varstvo skoro samo »stoe prikazni. Nade-vdniki izprevideli, da odu na kvar, kar gg. — (Odbor Ptujske Čitalnice) naznanja svojim udom, da se izredni občni zbor, skhcan na 31. dan m. m. ni vršil, ker ni bilo prisotnih postavno določeno število udov in da se skliče zopet zbor na 14. t. m. ob 5 uri popoludne s poprej določenim dnevnim redom, h kateremu zboru se p. t. udi uljudno vabijo. — (Tatvina.) Neznan tat odnesel je pred-Včeraj posestniku Kračmanu v Sapah možke in ženske obleke v vrednosti nad 100 gld. — Tatiusk zidar ukradel je včeraj svojemu mojstru g. Filipu Zupančiču nekoliko zidarskega orodja. Prijeli so ga, in ker se mu je tatvina dokazala, izročili ga sodniji. — (Vabilo k veselici) katero prirede na« rodnjaki v Ribnici dne 8. septembra 1884 v gostil ničnih prostorih Ivana Rusa. Spored: 1. „Zve-zna", zbor. 2. Govor. 3. „Slovenec sem", zbor. 4. Dramatična predstava. 5. »Pri zibeli", čvetero-spev. 6. „Jadransko morje", zbor. 7. Srečkanje. 8. „U boj!', zbor. Za tem prične se ob določenem času ples. Ustopnina I. prostor: 50. II. 30 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri veselici svira godbeni kvartet Gamisch. — (Poštne hranilnice.) Poročilo poštno-branilnega urada v avgustu meseci zopet kaže, da je število ulog znatno večalo se. Vsega Bkupe bilo je uložeuih 5,088.159 gold., skoro jedeu milijon več, nego julija meseca, in nad dva milijona več v primeri z junijem mesecem. Vrnilo se je pa prošlega meseca 4,367.265 gold, — Štajersko, Kranj sko in Koroško ima ulog 7742 s 452.369 gold., izplačalo pa se je v teh deželah 1976 ulož-nikom 203.176 goldinarjev. — (Novi poštni kuverti.) Zadnji čas se je erarnih pismenih kuvertov s kolekom po 3 novce tako malo spečavalo, da jih ne kaže zopet prirediti v novi izdaji, marveč je trgovinsko mi-nisterstvo na predlog Dunajskega poštnega ravnateljstva ukrenilo, da se ti kuverti opuste in iz prodaje umaknejo. Ob jednem pa se je tudi sklenilo, da se v kratkem priredijo kolekovani kuverti po pet novcev z večjim, bolj kvadratičuim obrazom in od bolj močnega, popolnem belega papirja. S tem bode občinstvu zelo ustreženo. — (Razpis službe.) Pri c. kr. vojaškem momarstvu v Pulji je izpraznena služba vojaškega kaplana z letno plačo 900 gld., s stauovnino IX. dijetnega razreda, plačo za slugo in s pravico do višje stopinje letnih 1200 gld. Prositelji, kateri neso še prekoračili 35. leta in so zmožui nemškega, slovanskega ali laškega jezika ter sposobni za nemški pouk krščanskega nauka, naj svoje na državno vojno ministerstvo, pomorski odsek, sostavljene in z rojenim listom, s šolskimi in druzimi spričevali obložene prošnje pošljejo do 30 septembra t. I. c. kr. pomorskemu župnijskemu uradu v Pulj. Prosilci, ki so sposobni za pouk nemškega, fraucoskega, augleš-kegu in luškega jezika na nemških sredniih šolah, imajo prednost. Telegrami „Slovenskemu Narodu'4. Dunaj 4. septembra. Cesar se je pripeljal ob 6. uri zjutraj v Angern, kjer sta ga na kolodvoru čakala nadvojvodi Albrecht in Wilhelm. Mnogobrojno občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. — Redarstvo prijelo je pred-sinočnjem pleskarja Bachmaima in soprogo (rodom iz Šlezije), čevljarja Tiel-a (iz Šlezije), črkostavca Hiibnera in oba brata Springer, zaplenilo veliko puntarskih tiskovin in ročni tiskarski stroj. Pri črkostavcu dobili so čvetero-ceven nabit revolver. Beligrad 4. septembra. Ko je metropolit na kolodvoru, okrašenem s srbskimi in avstro-ogerskimi zastavami slovesno blagoslovil slavnostni vlak, odpeljal se je slednji z zastopniki vlade, železničnim ravnateljstvom in gosti v Niš. Lokomotive bogato ovenčane. Napolj 3. septembra. Včeraj tukaj 69 osob za kolero umrlo. Razne vesti. * (Dohodki za tabak v I. četrtletji 1 88 4. I.) Kakor razvidimo iz sestavljenepa poročila računskega oddelka v finaučuem ministarstvu, se je spečalo v prvim četrtletji letošnjega leta po splošnej pmdaji domačih in tujih tabačnih izdelkov in smodek za 16,157.631 gld., in za specijalitete 516.492 gld. Če prištejemo tem dohodkom še one za v vnanjib državah in v tujino produui tubuk z 104.425 gld. znašajo VBi dohodki 16 779 548 g'd.. lateri «0 s« proti prodaji v I četrtletji 1883. h ta i 15 681.7T9 gld. ali za 7% povišali. Dohodki za t. bak v prv.h treh mesecih t. 1. 80 se po vseh v državnem zboru zastopanih deželah zattno pomnož i iu sicer v Českej za......... 319 201 gld. „ Dolenjej Avstriji za..... 228.735 „ , Galiciji za........ 165 421 „ , Štajerskoj za....... 106 340 „ n Moravskej za....... 97 455 „ „ Primorskej za....... 36.868 „ . Šleziji za......... 34.573 , „ Koroškej za........ 27.286 „ . Gorenje j Avstriji za..... 12 434 n „ Kranjskej za...... 12041 .. i, Solnograškej za...... 11.028 ■ „ Bukovini za........ 8.725 „ „ Tirolskoj za........ 6 831 „ in v Dalmaciji........ 696 „ Tabakarji plačujejo leto za letom prostovoljno vedno večje in večje vsote za — nesrečni tabak! * (Največji most na vsem svetu) je gotovo v LaDgangu v Kitaji. Ta most je vzgrajen čez kineško morsko ožino, je 5 milj dolg in ima 300 obokov. Na stebru vsacega oboka počiva 21 čevljev dolg mramorjev lev. Prometna proga na tem velikanskem mostu je 75 čevljev široka. Podpisani odbor uljudno pozivlje vse gg. ude »Savinjskega Sokola", da se v mnogobrojnem številu udeležijo izleta v Velenje dne 7. t. m. „Sokoli" zbirajo se ob 1. uri popoludne v Mo-zirskej Čitalnici in se odpeljejo točno ob 2. uri. Odbor ,,Savinjskega Sokola1 (. I. i sini«-« uredil Idtva: Goapod Eduard Waw-reczka, „c. kr. subst. davk. nadzornik" v Črnomlji: Tiskovni zakon ni z dno 17. grudna 1882, kakor Vi pišete, ampak z dno 17. grudna 1862. Sicer pa treba, da kdor se na §. 19 sklicuje, ta paragiaf tudi uma je, sicer mu ne pomaga ne pismo, ne rocepis. — Gosp. N. v L.: „Najnovejša imenovanja" potisnila so Vam pero v roke, a žal t „non poBsumus", ker bi tiskali le za gospoda državnega pravdnika. Preverjeni bodite, daje imenovanje zasluženo. Dobra dela dobe večkrat že na tem svetu plačilo. — Gosp. P. Qui libe t: Deloma. Drago bi nam bilo, da se pri priliki potrudite k nam. Pravo pravcato univerzalno ftredstvo. Resnica, da imajo razne bolezni svoj izvor v slabo delujočem želodcu in črevab, izpričuje uspešno rabo , Moli- ovih Seidlitz-praškov ■ skoro pri vseh boleznin. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izredno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (690—8) Zahvala. Slavnostni odbor „Narodne Čitalnice* v Kranji izreka s tem presrčno zahvalo vsem narodnim druftt-. oni, ki so se pretepeno nedeljo (81* avgusta) v tako mnogobrojnem Številu s svojimi zastavami udeležili naše slavnosti ter s tem svečanost povekšali, in sii er: L j nb-ljanskemu „Sokolu'', Čitalnicam v Ljubljani, Loki, Kamniku, Sinki in S t. Vidu in pevskemu društvu „Liri" v Kamniku, posebno pa vrlim gospodom pevcem Ljubljansko Čitalnice, ki so s svnjim sodelovanjem veliko pripomogli, da se je program tako točno vršil, slednjič vsem p. n. gg. vojaškim in civilnim dostojanstvenikom, ki sn s svojo prisotnostjo nas počastiti blagovolili. V Kranji, v 2. dan septembra 1884. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 ,. „ četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. r, pol leta........ 8 „ — „ „ Četrt leta........ 4» — „ „ jeden mesec....... I » 40 „ Upraimištvo „8lov. Naroila". Tujci: dne 2. septembra. Pri Hlonn i Schw»iz z Dunaja. — Hoffman iz Budimpešte. — Vanelli iz Trsta. — Polak z Dunaja. — Jurič iz Hrvatskega. Pri !*Ik1I«I : Centa iz Trsta. — Hirsch z Dunaja. — Kahn iz Gradca. — Duro iz Reke. — Kaiser z Dunaja. — Mohar iz Celja. Meteorologično poročilo. S Časopa- L Htllri>" v i v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. | I -g^ 17. zjutraj| 737*54 mm. g i 2. pop. 736 38 mm. 9. zvečer 734*08 mm. II 1 +15 3' C 4- 23 8'C + 18 6» C brezv. z zali. z. zah. jao. d. jas. d. jas. 0'OOinm. Srednja temperatura -j- 19 2°, za 2*7° pod norraalom. rD-U-n-aJsT-ca, "bore: dne) 4 septembra 1.1. (Izvirno telegrafično poroAilf., Papirna ren a.......... Srebrna venta .... ..... Zlata ren ... .... . . 5°/0 marčna renta......... Akciju Mir idnn banke....... Kreditne i kcii«...... . . London . ..... . Srebro . . ........ Napoi.. .......... (J. kr. cekini. Nemške marko 4°/0 državne »rečKo iz 1- 1854 250 gld. Državne srećke iz l. 1964. l'V) gld, l°/0 Kvstr. zlat« renta davka prostu. Ogrska zlata renta 6°/,...... „ papirna renta 5n/0 ..... 5°/, štajerske zemljišč. od/M. oblitf. . , Dunava re*r. srečke ft"/0 . . 100 gld. ozmlj- ob*- avstr. 4«/,°/, zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizahetiuc zapad, železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 , Trammway-druAt. velj. 170 gld. a. v. Tour- in retour-listi. S I. dnem avgusta t. I. Be bodo izdavali naslednji tour- in retour-listi. Grorico 80 gM. 75 kr. 81 T 40 rr 103 n 95 95 a 80 * *50 • — » 295 » — r* m • 60 «■% > 65'/, 19 n 74 n n 50 •» 124 m — 170 1 — m 104 — n 122 „ — *■> „ 55 r> 88 ■ 30 _ 105 — M 115 n 50 121 — 108 n — n 105 9 50 n 176 n 50 ft 19 50 9 104 „ 75 ft 212 50 Mej in X* o s t i» J o Tržičem . Nabrežino Sežano Jadernl ln brzovlaki l i u. i nt: Poštni (osobni) vlaki TT| n. i ni. razred 2.28 3.80 5.32 1.7011.16 2.82J1.90 3.9412.66 1.90 3.18 4.46 1.44 2.38 3.34 0.96 1.60 2.24 Mej Jri5.*el*o in 11*9 V O *-*. L tli o \\W' > P Jadernlin brzovlaki I. | II. | III. Poitnl (oiolni) vlaki "T i n. i niT r a, -z r e d. Matulje-Opatijo . . . . | Sapiane....... Trnovo-Bistrico .... j Postoj ino...... 2 2 2 2 2 3 1/180.88 0.58 6.38'4.74|3.22 i i 0.90 1.20 2.20 2.75 3.30 5*34 0.7o|o.45 0.90.0.60, 1.56 1.10 2.05 1.40 2.45 1.65 3.982.66 star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejme se v neko špecerijsko prodajalnico. — Ved pri upravništvu „Slovcnskega Naroda". (551—24 Komi *m za prodajalnico z mešanim blagom v jako uljudnem mestu, koji je tudi v prodHjanJi usnju popolnem izurjen, vsprejme se takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbo pošdjajo naj so na upravuištvo „ Slo venskega Naroda". (553—2) rin med t satovjih se dobiva pri (557—1) Oroslavu Dolencu ■v LJiil>ljmrli, -v Ol*otla.lii&l-illi rilioivli. za mesečno plačo 25 gold. se pri tej sodniji takoj vsprejme. C. kr. okrajna sodnija v Žužemberku, dne 2. septembra 1884. (558) Iz Tnta 7 lovi-Jork n&ravnnL Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ivi z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „C=rer*r».o,*n.I-x", 4200 ton, okolu 5. oktobra. „East _A.xig-lia.", — — — — — — Kajuta za potnike 2O0 uold. — Vmesni krov HO «<»I«1. Potniki naj se obrnejo na (552—2) T- TEBKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via drli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blAga obrne naj se na Kiiilliano d' Ant. I»ojrlny»»ii, generalnega agenta v TrMt«. Dr. Schmidt-ovi uspešni jriletB za tura očesa uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Sehmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane j rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsako operacije. Cena Skatljici a 15 prilepki in z roženim dlctcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. u. v. IDr. Belir-ov živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se Se dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiudi, bolečinam v krili in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, (slabljenju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt /, najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, oti pnelosti mišic, trganju v členkih in mišica!*, nervoznemu glavobolju i šumenju vušcEih. Dr.Behr-ov živčni ekstrakt se uporablji* le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom upo-I rabe 70 kr. a. v. NB. Pri nakupu teh preparsitov blagovoli p. n. občinstvo vediu zahtevati bittner-jevo izdelke iu samo one za prave priznati, kateri imajo jolno iirmo: „JnliOl Bittners's Apotheko in Gloggnitz", in vsako druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—3) Glavna razpošiljalna zaloga: 4;io-j;Kiiii -.. Nižje-Avatrijsko, lekarna J. Bitt»er-ju. I>r. Sfh 111 i«l(-<►-.«' prilepite za kurja »cesn in «lr. it.elir-ov živ-čui ekHtrukt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. S»<>mhI» in J. pl. Trukoczy. Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra. V Lattermannovem drevoredu. Največja menažerija na celem svetn. Lastnik F. KLEEI1E1MJ. Otvorjeno od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer. Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, b prekrasnih ti^n.v, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedje, pegaati pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokedili i. t. d. — Vsak dan dve g\avni predstavi: ob štirih popoludne in ob sedmih zvečer s čudovitim slonom „.Tombo", s 2 li-ekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bodita krotiteljica zverin gospodična Emu Kleoberg in slavno/.nani krotilec zverjadi gospod K. (Irail. Vsakrat je moj produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. (JHtupiiiua: I. prostor 70 kr., II. prostor 4« kr., III. prontor SO kr. (550—2) SgBF~ 'f*l»'avi konji ~a kt xf kuj* ti J«-./», rf« sf ttivmijv s: njimi f/mtiežljifi' xvewinv, . -/.(hiteli m odgovorni urednik: Ivan /elefcni kur. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne;". 06^353