List 12.
Gospodarske stvari.
Še nekaj o prašičjih trihinah.
Ta bolezen toliko strahu dela po svetu, da je treba vse vedeti, kar nas pelje saj do nekolikošnega znanja njenega.
Cujmo, kaj dr. KtLhn v Halle-u po mnogih lastnih skušnjah pripoveduje o nji.
1.   vprašanje: ali se d& za gotovo spoznati ta bolezen v prešiču?
Odgovor: Ta bolezen nima nobenega samo nji lastnega znamenja, po kterem bi se pri živi živini gotovo spoznati mogla, in prešič utegne že zel6 tri-hinast biti, pa se mu vendar to nikakor ne poznd. — Dr. Kiihn je 5 prešičem dal več ali manj teh črvičev in večkrat vživati; vsi so sicer zboleli, eni celo malo, eni več. Vsi bolni so manj žrli, so bili nekako kla-verni in leni, ok6 jim je bilo nekako motno, nektere je driska napadla, pa ne huda. Vsa ta znamenja imajo pa tudi druge bolezni.
2.   vprašanje: ali se smejo taki prešiči, ki so sumljivi trihin, pod policijsko zaprtij o djati?
Odgovor. Dr. Kiihn pravi, da to bi se ne smelo storiti , zakaj , če se še cel6 pravi trihinasti prešič po bolestnih znamenjih ne da spoznati, kako bi se smeli taki zapreti, na ktere le sum leti, da utegnejo biti, ker s tem se pripravi gospodar po nepotrebnem v slabo ime in škodo.
3.   vprašanje: ali je ktero pleme, ktera starost, kteri spol bolj ali manj podvržen trihinam?
Odgovor. Po dozdanjih skušnjah ni o tem nič gotovega.
4.   vprašanje: ali taki prešiči, ki so se jih tri-hine lotile, zaostajajo na životu in se ne dajejo pitati kakor drugi?
Odgovor.   Po dozdanjih skušnjah: ne.
5.  vprašanje: ali je kakošno posebno orodje, s kterim se dajo v živem prešiču trihine zasačiti?
Odgovor. Je tako orodje, namreč posebne o s t ve (harpuna) so, ki so aku podobne in se zasadijo na več krajih v živega prešiča in ž njimi majhen košček mesa ven potegne. Dr. Kiihn je na 16 mestih v enega prešiča zasadil ostve brez škode. Treba je pa ta ak zasačiti na več mestih, zakaj mogoče je, da na 2, 3 in še več krajih niso trihine v mesu prešičjem , in še le na 10. ali 12. mestu jih najdeš, — saj ni zmiraj ves prešič trihinast, kakor tudi ikrast ne. Kiihn pravi, da se tedaj ostve morejo zasačiti na desno in levo stran života, posebno na hrbet, nad lednjem (lednimi vretenci) , na koncu križa blizo repa, na plečih , na sprednjih in zadnjih nogah.
6.   vprašanje:   kako pridejo   trihine   v prešiča
in kako more   gospodar od   svojih   prešičev   odvrniti to nevarnost?
Odgovor. To je neki gotovo, da prešič nikoli ne dobi trihin, ako ni take živali žrl, ki ima prave trihine v sebi. Reklo se je, da tista živalica (anguillulae), ki se nahaja v gnjili repi, zaplodi v prešičih trihine, ako tako bolno (gnjilo) repo žro, - g. Schacht je v repi najdel posebne nematode (napačno „repne trihine" imenovane), — drugi so rekli, da živalice v plodnici (Fruchtknoten) pšenice (Agrostis silvatica in Phleum Bohmeri) napravijo v prešiču trihine, tudi po-zemeljske gliste (deževnice) in krta so dolžili, da njihove nematode so trihine. Al vse to ni res; te živalice niso prave trihine. Al v podganah in miših in potem v mačkah so Kiihn in drugi našli prave trihine. Zato svetuje gospodarjem, naj skrbijo , da v svinjake ne zahajajo podgane in miši , ktere prešiči radi žro.
7. vprašanje: ali naj se prepove prodajanje tri-hinastega svinjskega mesa in kaznuje tako prodajanje, in: ali naj se kupčija, kakor pri ikrastih prešičih r a z-dere tudi pri trihinastih?
Odgovor. Se ostrejše se mora ravnati s takimi prodajavci, kakor s prodajavci ikrastih prešičev in ikra-stega mesa, kajti nevarnost je veča. —
Malo po malo se začenja jasniti neznana bolezen. Če pa so trihine že znane bile pri podganah in prešičih in so prešiči v svinjakih rejeni od nekdaj žrli te živali, je le zdaj to še temno: zakaj že davno nismo slišali nič od te prešičje bolezni in da bi ljudje mrli po vžitem takem mesu?
En ključek do te skrivnosti mislimo v tem najti, da pri nas ne jemo, kakor drugod, skor nič sirovega svinjskega mesa, naj so plečeta, krače ali klobase; mi vse zelo prekadimo in kuhamo. Nemci in drugi jedo radi sirovino,  zato je pa pri njih že ta bolezen znana.