Dopisi. Od sv. Ilja v Slov. goricah. (Marsikaj.) Predzadujo nedeljo popoldue po aedmi uri drdral je dvorni vlak s presvitlim cesarjem Fran Joaipom I. skoz našo faro. Št. Ujčanje smo sklenili dobrega vladarja Habsburške hiše dostojno pozdraviti. Zbralo se je na postaji s šolarji do 400 ljudatva Brž ko ae je vlak prikazal, zadonelo je iz vseh grl gromoviti ^živio". Priali ao tudi trije ,,šulvereinovci"; ti pa so le od daleč gledali in se kislo držali, ker so po tem nesrečnem ,.živio"-klicu hudi ,,bauchzwiken" dobili. Š-t. Iljčanje amo pa jim zopet s tem dali vedeti, da tukaj živi narod alovenski, kateri hoče vsikdar in vaelej trdno stati za nvero; dom in ceaarja". Naj bodo oni v tem prepričani, da tukaj na meji prebiva ljudstvo, ki ljubi in spoštuje zemljo alovfnsko, ljudatvo, ki sa bode borilo za pravice svoje in svoj mili materni jezik, ljudstvo, ki noai vaelej zvesto srcš domoviui in cesarju, ki se hoče vrednega atoriti prelepega izreka: nHrast ae omaja — ali lirib zvestobe Slovencev ne gane". Našega preavitlega cesarja pa nam Bog ohrani v prid in blagor Avstrije še mnojro let! Ker je že nSlov. Gospodar" v zadnji številki nekaj omenil o nšulvereinskem zborovanju na Petrovo v Strihovca", liocem še jaz povedati, kaj da so tisti ,,dedje" aklenili. Hočejo namreč napraviti ,,šulvereinsko šolo" na njegove atroške. Ker pa že zdaj vidijo, da jim ne bode mogoče veliko dece v to šolo zvabiti, da pa vendar šola ali klopi ne bodo prazne, sklenili ao bojda pokupiti od kmetic po fari vae tiste ntatermane" ali slamnate dede in atrašila, katere 80 one imele po ogradili, da ao jim ptiče od repnega aemena odganjali in s temi namialijo potem klopi svoje šole napolniti. Ako bode kaj krulia iz te nemčurake moke, in kako alovesen ^einzug" v novo šolo bodo imeli ti ljudje, bodem drugokrat povedal. Žetev se je pri nas pričela. Ječmeni in splob. vsa ozimina jo lepa iu že tudi dozoreva. Koruze so lepe, ali slednje dni jih že auša trpinči, ker že tri tjedne nismo imeli več zadoatnega deža. Sadja letos ne bode kaj. Sliv nekaj, jabelk celo malo. Tem boljše je letos po vinogradih. Za nje ugodno vreme pospešuje cvetenje in rast. Ako nam letoa toča prizaneae, katere naa obvaruj ljubi Bog, bomo dobili vina, da že dvajeet let ne toliko. To bode nam ravno prav, ker jabolčuiče letos ne bode. Seno smo letoa leliko apravili, ker srao imeli celi čas ugodno vreme. Prirastlo ga je toliko, da že dolgo ue toliko. Vendar bode pa za otavo alabo hodilo, ako nani ljubi Bog v kratkem čaau dežja ne pollje. Iz Lijubnega y Savinjski dolini. (Od c. kr. pošte.) Veselje mora pravega Slovenca navdajatij ako vidi, kako se vrata ravnopay^ noati naaemu milemu slovenskemu jeziku polagoma odpirajo, in to cel6 na visokih mestih. Tako se n. pr. v ,,Gospodaratvenej prilogi", 26. štev. ,,SlovenskegB Gospodarja" t. 1. v dopisu iz Maribora čita, kako je viaoki c. kr. poštno hranilnični urad na Duuaji odpoved neke avote na slovenakem obrazecu pisano, tudi v čistej alovenščini rešil. Olovek bi mialil, ako se veljava našega jezika tani in drugodi priznava, da se bo isti jezik še posebno na domačih siovenskih tleh spoštoval, in kot domač tudi brez vseh ovir rabil. — A temu ni tako! Naslednji obžalovanja vredni slučaj te bo v tem prepriČal. Dne 22. junija t. 1. odpoalala se je namreč od tukaj v Vojnik pod naslovom: „§., k., Vojnik, pošta Vitanje", brzojavka v slovenskem jeziku. Kakor razvidno, bil je naslov določno označen, in posebej še določilo: ,,pošta Vitanje" pravilno rečeno, da se ima brzojavka s pošto na določeno ji mesto odposlati. Toraj se glede redne izročitve imenovane brzojavke ni bilo najmanjšega spotikljeja nadejati. Na veliko začudenje pa se je od g. naslovljenca poročalo, da mu je ova še jako popačena brzojavka s potom došla; kajti c, kr. brzojavni urad v Vojniku odposlal jo je vkljub tolikej določnosti, vendar le — s potom, kateremu se je 1 gld. 86 kr. potniue plačati moralo. Ker je več udeležencev dotične brzojavke radi tolike nerednosti pri vročitvi ove depeše svojo nevoljo izražalo, ter se tukajšnji slavni c. kr. brzojavni urad, katerega gdč. opraviteljica je izročeno ji slovensko brzojavko točno in po vaem pravilno oddala, prizadetega čutil, je slednji urad onemu v Vojniku blagovoljno pojasnil, kako da bi se ista namenjena depeša praviloma naslovljencu odposlati morala, in to tera ložje, ker ni bila v nikakera tujem jeziku sestavljena, in tedaj razvidno tudi nikake nujne vsebine. A glejte, ia čnditi se čudniin uzrokom. s katerimi se c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku v svojem odgovorn na ravno navedeno pojasnilo opravičuje! Med drugini namreč pravi: ,,da za podpisano je slovenski jezik vsakako tuj jezik. ker ga ona ni zmožna, tedaj tudi ni zamogla vedeti, je-li vsebina dne 22 junija tje došle brzojavke nujna ali ne;" in dalje. čujte! ,,da tukajšnji c kr. brzojavni urad bi pač pomisliti moral, da ni vsak ,,slov<>nskega jezika" zmožen, in bi odposlatelja lahko opozoril. da dve besedi v nemškem jeziku, namreč: ,,Post Weit»nstein" na naslovu pisani, pomoto lahko zaprecite". Da je to celo ničevo opravičenie, kaže se pač prejasno — Tako slavni c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku! ,,Ja moj Bog, kje je pa tisti Vojnik?" prašal se je že osupnjen maraikateri čitalj teh vrstic, ..morebiti je kje na Turakem?" Ne, ampak prav tu pri nas na slovenskili tleli je oni Vojnik, kjer ae boče naša mila sloyeuščina za tuj jezik imeti! Vailjuje ae mi vpraaanje: Kako je vendar to, da je c. kr. poštni in brzojavni urad v Vojniku, katerega opraviteljica slovenski ne zna, ali pa bom znabiti bolje zadel, če mialiin, da znati neče, da je vendar-le razumel. kaj je — Vitanje — in kje je, da je vedel brzojavko a pototn tje, a ne kam drugam poslati, daairavno ni bilo po njegovem menjenju še potrebaih dveh nemških besedi na naalovu, na podlagi, katerih še le bi se zamogla nepravilno završena vročba brzojavke odatraniti? Zdelo ae mi je potrebno, svetu s tem slučajem odkriti, kako se na domačih slovenakih tleh slovenščina še vedno n<x stran poriva; a tudi zato, da se bo slovensko občinstvo pri c. kr. brzojavu v Vojniku ravnati vedelo, _in da gre tam še vedno vae — na ,,tajč". Želeti je toraj, naj bi viaoko c. kr. poatno in brzojavno ravnateljatvo pri naatavljenju poštnega, oziroma brzojavnega osobja po Slovenskem tudi na popolno znanje alovenščine dotičnih ozir jemalo, da se jednake napake ne bodo več ponavljale. Iz Braslovč. (0 d z i v i n h v a 1 a.) Goap. Vakaj je v št. 26 ,,Slov. Goapod." blago misel sprožil, naj bi predvečcr naših blagoveatnikov, sv. Cirilu in Metodu kresove žgali. Na njegov opomiu smo tudi pri naa dva kreaova naredili; pa žal, zastonj se je oko oziralo po Savinjski dolini in njenih gričih, da še katerega vidi. Želeti bi bilo, da bi prihodnjič vai slovenski liati to atvar priporočali, in poprej ne odjenjali, dokler se ne vpelja ta preblaga ideja v navado. Nikoli ne smemo pozabiti, da sta ona uaša največa dobrotnika in ju, kolikor je moč, dostojno pooastiti. Kajti sv. brata Ciril in Metod že to prvič zaslužita kot začetnika slovanske književnoati, in drugič ker sta našemu narodu luč sv. vere prižgala. Vsi zavedni slovenaki fantje, poaebno ki po gorah in gričib. atamvjete, ne pozabite. ko prihodnje leto pride vecer dne 4. julija, da kreaove zažgete ter da je drugi dan največi alovanski praznik in da. moramo aveta brata naša največa dobrotnika visoko čestiti in ju prositi, da bi bila kakor nekdaj, tako tudi sedaj zaščitnika naše av. vere in narodnoati. Živi, živi duh krščanako-slovenaki, bodi živ na veke! Kmetič. Iz Celja. (Katoliškemu podporneruu društvu v Celji) za vzdržev;:nje dekliške aole šolskih seater ao darovali, ozi.roma letnino odrajtali p. n. čč. gg.: 10 gld. Preci. gosp. knez in škof Jakob Makaimilijan; Marčnik a conto Vrečkovega volila. 6 gld.: Novak Ana, poaeatnica. 5 gld.: Detiček J., c. kr. notar v Gornjem gradu ; Bratanič Jožef, župnik v Vitanju. 4 gld.: Vanič in Jerman, trgovca v Celji. 2 gld.: Beck Emilija, Beck Herzinija v Plevni, Chiba, poa. v Celji, Cypl gospa in pos. v Celji, Hecht, gospa in pos. v Celji, Jazbec Rozalija, Kamerer. pos. v Celji, Kladnik Apolonija, Koreaec Terezija, Kramberger Lovrenc, kaplan pri av. Križu, Greischl, gospa, Perc Andrej, notar.-uradnik v Celji, Sima gospa, Seiler gospa in pos. v Celji. Ulčnik Jožef, župnik v Št. Jederti, Wokaun, gospa in posestnica v Celji, Zangger, gospa v Celji. Bog plati vsem! Iz Zgornje Polskave. (Pogreb.) Pretečeno soboto bil je za faro ,,Gornja Poljskava" jako žalosten dan. Pokopali ao namreč prerano umrlega, velezaslužnega, umirovljenega nadučitelja, g. Blaža Veranič. Pokojni je celih 47 let neumorno podvu-eval mladino, ter ai nabral veliko zaslug. Zadujih 30 let bil je vedno ua Poljskavi, tako, da so vai mlajši farmani bili njegovi učenci. Bil je kot kriatijan, učitelj in narodnjak posnemanja vreden. Bodi mu zemljica lahka!