PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /'i »aa Abb. postale I gruppo L6D3 ZUU IlF Leto XXXTV. Št. 230 (10.142) TRST, petek, 29. septembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK ,te začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO VČERAJŠNJEM POSVETU SCOITIJA S PREDSTAVNIKI STRANK KO SE NI ŠE POLEGEL ODMEV MOGOČNE PROTESTNE MANIFESTACIJE V BAZOVICI . me*?- . m. Odpravljena nesoglasja med vlado in sindikati glede reforme pokojnin Menda je pogajanja o kočljivi zadevi prevzel sam Andreotti Danes dokončno mnenje sindikalne federacije RIM — Kaže, da so bile po včerajšnjem sestanku med ministrom Scottijem in predstavniki strank, ki podpirajo vlado, odpravljene glavne ovire za dosego popolnega soglasja s sindikati v zvezi z osnutkom reforme pokojninskega sistema. Pogajanja s sindikati so se začela, kakor je znano že v torek, vendar so se prekinila zaradi trmastega stališča vlade glede določitev zgornje meje osebnih dohodkov, ki bi veljala za vse. Tudi na sestanku v sredo ni prišlo do bistvenega napredka. Delegaciji sindikalne federacije in ministrstva za delo sta se razšli pozno ponoči, potem ko so sindikati predlagali kompromisno (in sprejemljivo) rešitev. Da je bila premoščena glavna o-vira na pogajanjih, potem ko je že kazalo, da bo prišlo do ostrega spora med vlado in sindikati, ima nedvomno največ zaslug ministrski predsednik Andreotti, ki je reševa nje kočljive zadeve prevzel sam To je mogoče sklepati tudi po tem da so za včeraj napovedani sesta nek s predstavniki sindikalne fede racije, na katerem naj bi govorili predvsem o triletnem gospodarskem načrtu, predložili za en dan. Kakšno kompromisno rešitev predlagajo sindikati? Sedanji maksimum osebnih dohodkov, ki velja za zavarovance INPS (12,6 milijona) naj bi zvišali na okrog 17 milijonov, kasneje (ob izvajanju reforme) pa bi se ta kvota višala sorazmerno z naraščanjem življenjskih stroškov. Za odvisne delavce, ki so pokojninsko zavarovani pri drugih zavodih pa naj bi veljalo prehodno obdobje treh do petih let in v tem času bi se višina pokojnin določala po dosedanjem kriteriju. Tudi za to kategorijo zavarovancev pa naj bi veljala omejitev višine osebnih dohodkov, pri določevanju višine pokojnine. Glede tega maksimuma so mnenja deljena. Sindikati predlagajo da zgornja meja ne bi smela presegati 22 milijonov lir, vlada pa vztraja na precej višjem znesku (okrog 28 milijonov). Ob koncu prehodnega obdobja naj bi za vse zavarovane^ veljal enoten maksimum. Delegaciji sta se po večurnem pogajanju dogovorili za sestavo posebnega dokumenta, ki pojasnjuje posamezne točke zakonskega osnutka. Od desetih točk je bilo že doseženo (tudi na pogajanjih prejšnjih dni) soglasje za prvih o-sem, medtem ko za zadnji dve obstajajo še nekatere manjše razlike, čeprav so si stališča, kakor zagotavljajo v vladnih krogih, že zelo blizu. Gre za vprašanje določitve maksimuma osebnih dohodkov, ki služi za izračunavanje pokojnin ter za vprašanje združeva- nja osebnih dohodkov in pokojnin za tiste zavarovance, ki tudi po upokojitvi ostanejo v delovnem razmerju. Nova ureditev naj bi dovoljevala združevanje plač in pokojnin po točno določenem sistemu. Delavcem - upokojencem, ki poleg plače uživajo samo minimalno pokojnino, ne bi izvajali nikakršnih odbitkov, medtem ko bi za višje pokojnine prišli v poštev progresivni odtegljaji, tako da bi mesečni znesek pokojnine ne presegal 300 tisoč lir. Čeprav je tudi glede teh vprašanj že skoraj dosežen načelni sporazum, bodo sindikati dali dokončno mnenje šele danes, po seji tajništva federacije. Minister Scotti pa se je obvezal, da finančnega načrta, ki je del zakonskega osnutka, ne bo predložil na prihodnji seji ministrskega sveta. (VI. K.) Danes sestanek med Andreottijem in sindikati RIM — Ministrskega predsednika Andreottija čaka danes dokaj naporen delovnik. Zjutraj se bo pogovarjal s predstavniki strank vladne večine o triletnem Pandolfijevem gospodarskem načrtu. Okrog poldne bo sprejel delegacijo sindikalne federacije, popoldne bo vodil sejo odbora CIPE, zvečer pa je na sporedu seja ministrskega sveta. Najbolj težavni bodo nedvomno pogovori s predstavniki sindikalne federacije, ki je po včerajšnjem sestanku z ministroma Morlinom in Donat - Cat-tinom neugodno ocenila takoj Pan-dolfijev globalni gospodarski načrt (če se tako lahko imenuje) ter posamezne področne načrte. Poslanska zbornica odobrila reformo višje srednje šole RIM — Poslanska zbornica je včeraj z glasovi KPI, KD, PSI, PS Dl in PRI odobrila zakonski osnutek o reformi višjega srednjega šolstva. O osnutku bo sedaj razpravljal senat. Reforma, ki bi morala stopiti v veljavo čez tri leta, uvaja vrsto pomembnih novosti. Ukinjene bodo vse vrste sedanjih srednjih šol, kar zagotavlja, da bo nova šola imela enoten značaj. Prva štiri leta študija bodo posvečena kulturnemu izpopolnjevanju, postopoma pa bodo ravijali tudi posamezne usmeritve poklicnega izobraževanja. V zadnjem letu naj bi predvsem poglobili te usmeritve. Ukinjeni bodo popravni izpiti, k maturi pa bodo pripuščeni tudi dijaki, ki so dokončali nižjo srednjo šolo in dopolnili 19. leto starosti. Ustni izpiti na maturi se bodo nanašali le na snov zadnjega leta, pismene naloge pa bo določilo ministrstvo. Fašistični vandali oskrunili spomenike v Bazovici. Padričah, Križu in Bošketu Ogorčenje vse slovenske in demokratične javnosti - Sestanki vaških organizacij iz Bazovice, Križa in Padrič - Danes delegacije k prefektu z zahtevo po učinkovitem ukrepanju sil javne varnosti V nedeljo dopoldne protestna manifestacija v Križu iiiiiiHHiiiMiiiiHHiiiimimiiiHiMiiHHiniiiiimiiinniiiiiHHHiiiiimiiiii«HiHiiiiiiiiHiiiiiiiH*iiini»ii»HiHiHiiuHiii.. PO RATIFIKACIJI SPORAZUMOV IZ ČAMP DAVIDA Izrael in Egipt bosta že prihodnji teden začela neposredna pogajanja Kot polnopraven partner se bodo pogajanj udeležile tudi ZDA - 0 tem vprašanju bodo 2. oktobra razpravljali tudi predstavniki neuvrščenih držav Vlada bo danes odobrila odloka za izvajanje osimskih sporazumov Sicer pa bo vladna seja povečini posvečena gospodarskim vprašanjem RIM — Gospodarske teme bodo v ospredju današnje redne seje ministrskega sveta, ki se bo sestal ob 18. uri v palači Chigi pod Andreottijevim predsedstvom. Vlada bo najprej proučila programsko poročilo o državnem proračunu za leto 1979, nato zakonski osnutek o državnem proračunu za prihodnje leto, kateremu je priložen večletni proračun za triletje 1979 - 1981. in končno tako imenovani finančni zakon, ki določa norme in kriterije za sestavo letnega in večletnih proračunov. Eno uro pred sejo vlade bo vse štiri dokument/; proučil medministrski odbor za gospodarsko programiranje. Vlada bo predvidoma odobrila tudi zakonska osnutka o ju-ridičnem statusu in ekonomskem tratmaju sodnikov ter u krep za ponovno financiranje ustanove GEPI. Na začetku seje bo zunanji minister Furlani poročal o nekaterih mednarodnih problemih ter o svojem nedavnem obisku v Izraelu. Prav Forlani bo tudi predlagal v odobritev ministrskemu svetu osnutka odlokov, ki se tičeta izvajanja osimskih sporazumov. Prvi zadeva uresničitev nekaterih javnih del v zvezi s predvideno industrijsko prosto cono na Krasu, drugi pa reorganizacijo Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča. O obeh o-snutkih je posebna parlamentarna komisija za izvajanje osimskih sporazumov po svojem nedavnem obisku v našem mestu izrekla pozitivno mnenje. JERUZALEM — «Ce se Egipt odpove vojni, nas Sirija ne bo mogla več napasti, ker bi t ozanjo pomenil samomor, tega ne bo mogla storiti niti Jordanija, ker bi njen kralj izgubil žezlo.» Te besede je izraelski ministrski predsednik Begin izrekel le nekaj trenutkov pred glasovanjem, s katerim je velika večina Izraelskega parlamenta včeraj proti jutru, po sedemnajst ur dolgi in napeti razpravi ratificirala sporazume z Egiptom ter sprejela sklep o ukinitvi naselij na zasedenem Sinaju. V Beginovih besedah je jasna o-cena sedanjega položaja na Bližnjem vzhodu; po sklenitvi miru z Egiptom, Izrael lahko vperi vse svoje sile in pritisk proti Siriji in Jordaniji. katerih položaj in pogajal-na moč sta se po Sadatovem »izdajstvu/ ošibila. Čeprav so vse arabske države obsodile sporazume iz Čamp Davida, ne gre prezreti, da je najmočnejša med njimi, Saudska Arabija, izrecno poudarila, da lahko vsakdo ubere pot, ki mu najbolj ustreza. Zato ne gi izključiti, da ne bi Jordanija in Srnja kmalu sledi’! Sadatovemu zgledu in sedli za isto mizo z Izraelci. Tudi ni mogoče izključiti, da ne bi ravnali tako kot Sadat kar zadeva Palestince: potem ko je vseskozi zatrjeval, da je to eno osrednjih vprašanj, jih je sedaj dejansko prepustil njihovi u-sodi. Tako sedaj, ko se Kairo in Tel Aviv pripravljata, da dokončno uredita medsebojne odnose, ostaja u-soda palestinskega naroda še vedno negotova. Dokle, pa to vpraša nje ne bo rešeno, je težko pričakovati, da bi na tem področju zavladal mir. V tem je tudi omejen pomen sporazumov iz Čamp Davida, ki puščajo še preveč praznin in nejasnosti, To je poudaril tudi ameriški predsednik Carter, ki je naglasil, da je le začetni korak na poti k splošpi pomiritvi. Včerajšnje glasovanje v izraelskem parlamentu vsekakor predstavlja velik uspeh za ministrskega predsednika Begina, čeprav so nekateri predstavniki vladne večine in njegove stranke glasovali proti ratifikaciji sporazumov. Za ratifikacijo se je izreklo skupno 84 parlamentarcev, 17 se jih je vzdržalo, 19 pa jih je bilo nasprotnih, med temi tudi dva ministra. Takoj po glasovanju so najavili, da bo delegacija, v kateri bo predvsem tehnično osebje, odpotovala v Egipt, da čimprej vzpostavi telekomunikacijske zveze med državama. Že prihodnji teden pa naj bi se v Ismailii pričela pogajanja katerih se bodo kot polnopraven partner udeležile tudi ZDA in se bodo odvija’. pod okriljem Združenih narodov. Na teh pogajanjih naj bi določili datume izraelskega umika s Sinaja, položaje, kjer se b' '> nastanile sile Združenih narodov ter načeli vrsto drugih vprašanj. O sporazumih iz Čamp Davida bodo raz- pravljali tudi na srečanju predstavnikov neuvrščenih držav, ki se bodo sestale 2. oktobra v New Yorku. O tem je včeraj poročala libijska tiskovna agencija, ki je objavila nekaj izjav vladnega glasnika. Po njegovih besedah so ti dogovori v nasprotju z nekaterimi resolucijami, ki so jih sprejeli na nedavni konferenci neuvrščenih v Beogradu. RIM — Namestnik tajnika PSI Si-gnorile je odpotoval v Washington, kjer se bo na povabilo «Columbie u-niversity» udeležil seminarja o problemih varnosti v Evropi. Na poziv predsednika Pertinija preklicana stavka sodnikov RIM — Predsednik republike Per-tini je včeraj uradno pozval sodnike, naj prekinejo «belo stavko/, ki so jo proglasili v podporo zahtevam po reorganizaciji sodnih struktur in po boljših ekonomskih pogojih. V svojem pozivu je Pertini izrazil razumevanje za probleme sodstva in prepričanje, da bosta vlada in parlament v najkrajšem času zadostila upravičenim zahtevam sodnikov. Malo po objavi poziva je vsedržavno združenje sodnikov ANM sklenilo sprejeti Pertinijevo povabilo in o-dredilo preklic stavke. V poročilu ANM je tudi izražena želja, da sta tudi vlada in parlament poslušala Pertinijev poziv in ukrepala brez odlašanja. Dolanc v Atenah ATENE — Sekretar predsedstva ZKJ' Stane Dolanc in njegovi sodelavci so imeli včeraj pogovore z zasl jpniki .Vsegrškega socialističnega gibanja, ki jih je vodil predsednik PASOK Andreas Papandreu. Največ pozornosti so namenili razvoju sodelovanja med ZKJ in PASOK, razpravljali pa so tudi o najbolj aktualnih vprašanjih iz mednarodnih odnosov. Oskrunjeni spomeniki v Križu (zgoraj levo), na Padričah (zgoraj desno) in v Bazovici tllMIIHlIMIlMIHMIIIIIIIIIIIMIMIIHIIIIIMMIIIIIIIHHIMIMIIHIIIIIIMIIIIIMIIIIMHMHM llllllll llllllllll IIIIMMMIIIIMHMIIIIIIMIMIHIMHIIIHMMMM •••lili MMIIHMMIIIIIIIMIHIMHI1IMIIIMIHIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIHHHIMMfMIMI?l lllll IIIII NOV VAL POLITIČNEGA NASILJA V TURINU Brigadisti ubili delovodjo Lancie Piero Coggiola je letos že trinajsta žrtev rdečih brigad TURIN — Po nekajmesečnem premirju in ko začenja napetost v državi znova naraščati ob polemikah med strankami zaradi afere Moro, so rdeče brigade spet spregovorile v edinem »jeziku/, ki ga poznajo: z orožjem in s provokacijo. Pripadniki zločinske teroristične organizacije so včeraj zjutraj v Turinu zahrbtno ubili Piera Coggiolo, 46- Picro Coggiola letnega delovodja avtomobilske tovarne Lancia, ki sodi v koncern Fiat. Coggiola je letos že trinajsta žrtev zločinskih podvigov rdečih brigad. Dinamika podlega atentata, ki je v namenu teroristov najbrž krvavi u-vod v sindikalno jesen (do konca leta bo namreč treba obnoviti delovne pogodbe za več milijonov de-, lavcev), se ne razlikuje veliko od dinAmike vseh podobnih dosedanjih izpadov, če izvzamemo umor genovskega komisarja Esposita, ki je bil ubit julija letos v mestnem avtobusu. Teroristi, ki so očitno dobro poznali navade žrtve, so ga pričakali zgodaj zjutraj pred njegovim domom v turinski predmestni reziden-čni četrti, in ga napadli, ko je na pločniku čakal na avtobus podjetja Lancia, s katerim s je vsak dan peljal v službo. Po pričevanju očividcev se je CoggioU približal neznanec in izmenjate njim nekaj besed (najbrž ga je vprašal, če je res.delovodja Lancie), preden je izvlekel iz žepa samokres in ustrelil dvanajstkrat ali trinajstkrat. Kaže, da je morilca, ki je na kraju zločina pozabil rezervni samokres, kril pajdaš, ki je bil oborožen z brzostrelko in ki (Nadaljevanje m zadnji strani) V Rimu ubit v atentatu komunistični mladinec Fašisti streljali na ljudi, ki so pred sedežem KPi brali «l’Unita» - Drug mlad komunist hudo ranjen RIM — Mlad komunist ubit, njegov tovariš pa hudo ranjen: to je tragičen obračun zločinskega »kazenskega pohoda/, ki nosi jasen fašistični pečat. Žrtev je 24-letni Ivo Zini, ki je umrl med prevozom v bolnišnico zaradi strelov v prsi. 28-letni Vincenzo Di Blasio pa je ranjen v noge t so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Mladeniča sta sinoči malo pred 22. uro pred sedežem KPI v Ul Appia Antiča brala partijsko glasilo «Uni-ta/, ko je privozil motor, na katerem sta se peljala mladeniča. Brez vsakršnega opozorila sta začela streljati s samokresoma in nato zbežala. Zini in Di Blasio sta obležala v mlaki krvi. Prvi je kmalu nato podlegel poškodbam, drugi pa se bo verjetno rešil, kajti krogle niso poškodovale življenjskih organov. Na kraj zverinskega atentata so prihiteli agenti »Digosa/, ki sedaj iščejo belo «vespo», s katero sta se peljala zločinca. Zaslišali so tudi ranjenca, ki pa ni znal ničesar povedati: «Bral sem časopis, ki je razo-bešen na oglasni deski pred sedežem partije, ko sem zaslišal hrup motorja, takoj nato pa strele./ Sinočnji atentat spada očitno v novo strategijo fašističnih kilerjev: že pred desetimi dnevi je neznanec, ki se je pripeljal z motorjem, streljal proti aktivistom, ki so stali pred sedežem KPI v Ul. Vipera v četrti Monteverde. študent - delavec Paolo Lanari je obležal hudo ranjen ter je še danes v bolnišnici. Nevihtna noč od srede na četrtek je bila spet priložnost za fašistične vandale, da so se spravili nad spomenike protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja po naših vaseh in predmestjih. Ni se še polegel veliki odmev mogočne enotne nedeljske protestne manifestacije v Bazovici, že je bil preteklo noč spomenik na bazovski gmajni, postavljen štirim slovenskim antifašističnim mučenikom, ponovno oskrunjen. Kar ni divjaška sila kriminalcev dokončala pred dvanajstimi dnevi, je dokončala zdaj. S krampom so barbari dobesedno izruli iz obeliska kamnite kvadre s katerih so že prej zbili imena štirih žrtev, še sveže vence z nedeljske manifestacije razmetali znotraj ograjenega prostora in z žago odžagali na njem zasajena bora. Druga škvadra, ali pa mogoče i-sta, je na svojem vendalskem pohodu s krampom na več mestih poškodovala spominsko ploščo padlim padričarskim borcem, vzidano na steno padričarske cerkvice na odcepu stranske ceste proti Hudemu letu. Na plošči so poškodovali zvezdo, dva napisa, robni okvir in električno svetilko. Toda živalski bes skrunilcev s tem še ni bil potešen. V Križu ob pokrajinski cesti proti Nabrežini, le nekaj sto metrov od osrednjega partizanskega spomenika, je ob zidu bivšega begunskega taborišča spomenik, ki spominja na mučeni-ško smrt dveh domačih partizanov, ki so ju Nemci na tistem mestu obesili na drevo ob cesti. Ploščo z imeni mučenikov Ivana Grudna in Josipa Košute, ki so jo v preteklih letih že dvakrat oskrunili, su,. tp krat med nevihto popolnoma razbili na drobne kosce. S kolikšnim besom so se spravili na obeležje zgovorno priče dejstvo, da so dobesedno odsekali enega od dveh močnih jeklenih žebljev, s katerimi je bila plošča pritrjena na cementno podlago na kraški skali, in da so se razbiti drobci plošče raztresli nekaj metrov naokrog. Četrta žrtev fašističnih vandalov je bil končno spomenik partizanski borki Ajmi Vivodi v Bošketu nad Ul. Pindemonte na kraju, kjer je padla v boju s fašisti. Tudi ta spomenik. kot vsi prejšnji, je bil v preteklosti že večkrat objekt fašističnega vandalstva. Tokrat so na njem ponovno razbili spominsko ploščo z imenom žrtve in datumom njene smrti. Točna ura, kdaj je skrunilska tolpa razbijala spomenike, ni znana. Le za primer v Križu je nekdo v poznih večernih urah, ko se je neurje najbolj razbesnelo, opazil ob stranski poti, ki spremlja glavno cesto, avto rdeče barve, verjetno fiat 127, iz katerega je izstopil visok mladenič svetlih las in z očali, ki se je usmeril proti spomeniku. Kmalu potem se .je avto, v katerem naj bi bila še dva druga mladeniča, oddaljil. Ni izključeno, da so bili prav ti skrunilci. Oskrumbo spomenikov na bazovski gmajni, v Padričah in v Križu so ljudje opazili že v prvih dopoldanskih urah in vest se je hitro razširila po vseh treh vaseh, kmalu nato pa tudi po vsem tržaškem Krasu in v mestu. O vandalskem nočnem razbijanju spomenikov našega boja in žrtev so bili takoj obveščeni varnostni organi in že v dopoldanskih urah je na vse štiri kraje oskrumbe prišel načelnik oddelka Digos podkve-stor dr. Volpe, v prvih popoldanskih urah pa so se k poškodovanim spomenikom podali tudi prefekt in vladni komisar dr. Marrosu. kvestor dr. Guidi in poveljnik karabinjerjev polkovnik Vanucchi. Agenti protiteroristične službe Digos in znanstvene policije so po ogledu razdejanja zaslišali nekatere domačine, ki stanujejo v bližini oskrunjenih obeležij in uvedli preiskavo, katere rezultati pa še niso znani, čeprav nekatere indicije nedvomno obstajajo in bi nikakor ne smelo biti težko fašistične napadalce izslediti in spraviti za zapahe. Oskrunjene spomenike so si v teku dneva ogledali tudi predstavniki slovenskih in demokratičnih strank in organizacij in med njimi predsednik SKGZ Boris Race, dolinski župan Edvin Švab itd. V večernih urah so se tako v Bazovici kot v Križu sestali predstavniki vaških borčevskih, prosvetnih, gospodarskih in političnih organizacij, da se pogovorijo o korakih, ki jih bodo naredili in obenem ostro obsodili vandalska dejanja, ki v ozračju protiosimske in protislovenske ter protijugoslovanske gonje ponovno sejejo nemir in vzdušje napetosti v naših krajih s prozornim namenom, da bi zavrli odnose dobrega sožitja in prijateljskega sodelovanja ob meji. O teh sestankih poročamo posebej. POZIV OBLASTEM: Zaustavite zločince! Nezaslišano kriminalno početje fašistov, ki so komaj nekaj dni po zadnji oskrunirti spomenika bazoviškim junakom in po mogočni nedeljski protestni manifestaciji v Bazovici, v eni sami noči razbili štiri obeležja našega boja za svobodo, je znova vzburilo ogorčenje vse slovenske in demokratične javnosti, ki z upravičeno zaskrbljenostjo ugotavlja nevarno širjenje fašističnega vandalstva, ki mu je dala spodbudo protiosimska in protijugoslovanska gonja znanih tržaških krogov okrog »Liste za Trst/ in obenem izraža svoj protest, ker organi javne varnosti ne poskrbijo za učinkovito u-k-vpanje proti vandalom, ki so očitno orodje v rokah tistih krogov, ki delujejo proti mirnemu sožitju in proti prijateljskemu sodelovanju ob meji. Izraz te zaskrbljenosti in tega ogorčenja so številne protestne izjave demokratičnih strank in organizacij. SKGZ Zločinska vztrajnost v ns k majeva n ju spomenikov, ki smo jih postavili žrtvam boja proti fašizmu presega meje občasnih provokacij in golega sovraštva. Če si je do danes kdo utvarjal, da so uničevanje spomenikov in drugi švadristični napadi delo osamljenih skupinic, morda celo od drugod importiranih, mora svoje mnenje po sinočnjih oskrumbah temeljito spremeniti. Sinočnja druga oskrumba obeležja bazoviškim junakom v enem tednu in istočasno oskrumba spomenikov padlim partizanom v Padričah, v Križu in v tržaškem Bošketu. pri- ttazDita piosta na spomenika Almi Vivodi čajo o načrtu mračnjaških sil, Id gre mnogo delj. Te sile in sence črne preteklosti se oživljajo v zavetju tistih, ki se ne marajo sprijazniti, da je treba dokončno obrniti stran v tržaški zgodovini in da se je treba spoprijeti s problemi, ki jih postavlja današnji čas in jutrišnji dan. Kdor je danes proti mirnemu sožitju in medsebojnemu spoštovanju med slovensko in italijansko skupnostjo na tem območju, kdor noče priznavati, da moramo biti Slovenci kot skupnost in posamezniki popolnoma enakopravni, kdor je proti prijateljstvu in ustvarjanju novih kvalitet v sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in med Trstom ter neposrednim slovenskim in jugoslovanskim ozemljem, ne daje samo novih moči škvadrističnim napadalcem, marveč se bo z njim prej ali slej identificiral. Zgodovina nastanka fašizma pred skoraj 60 leti nas tako uči. (Nadaljevanje na zadnji strani) Poročilo o protestnih zborovanjih v Bazovici, na Padričah in v Križu objavljamo na zadnji strani. UMESTITEV RAJONSKIH SVETOV Slovenski predsednik tudi na Opčinah Tudi predsednik vzhodnokraške konzulte Je Slovenec. V trenutku, ko z zadovoljstvom to ugotavljamo, pa moramo tudi ugotoviti, da v tem rajonskem svetu ni prišlo do enotnih gledišč med demokratičnimi strankami pri izvolitvi predsednika. Toda neglede na to je zdaj dolžnost vseh demokratičnih strank, da tako pri sestavi programa, kot tudi pri bodočem delu, težijo k čimvečji enotnosti v korist kraškega prebivalstva, saj bo morala biti njegova dejavnost v največji meri usmerjena v bodočnost Trsta, kajti prav ta rajonski svet se bo moral v kratkem soočati z obširno urbanistično problematiko in bo moral jamčiti za smotrno izvajanje osimskega sporazuma. V ostalih dveh rajonskih svetih, ki sta se sestala včeraj, pa smo bili priča širokemu soglasju pri volitvah predsednikov. Pri Sv. Ivanu je bil izvoljen demokristjan z glasovi vseh strank ustavnega loka, v rajonskem svetu za Novo mesto in Novo mitnico pa je bil z glasovi vseh zastopanih strank izvoljen liberalec Trauner. Ob koncu pa moramo še poudariti, da so na vseh treh konzul-tah, ki so se sestale včeraj, sprejeli protestne resolucije zaradi vandalskega početja fašističnih vandalov, ki so v noči od srede na četrtek poškodovali kar štiri spomenike žrtvam nacifašističnega terorja. Vzhodni Kras Z glasovi krščanske demokracije, socialista, predstavnika MIT in Slovenske skupnosti je skupščina rajonskega sveta za vzhodni Kras na sinočnji umestitveni seji izvolila za predsednika Karla Grgiča (SSk) že pri prvem glasovanju. Pet komunističnih svetovalcev je volilo za svpjega kandidata Vilhelma, v trenutku glasovanja pa je bila odsotna svetovalka PLI, ki se je skupščine sicer udeležila, na seji pa je bila neupravičeno odsotna svetovalka MSI. Umestitveno sejo je vodil svetovalec Vilhelm (KPI), ki je takoj ob začetku obžaloval dejstvo, da je občina poskrbela ustrezno dokumentacijo za vodenje seje samo v italijanščini in si zaželel, da bi imeli rajonski sveti v prihodnosti vse dokumente tudi v slovenščini. Po potrditvi izvoljenih svetovalcev (svetovalec MIT Sosič, ki je bil izvoljen tudi v svetoivanski rajonski svet, je uradno op-tiral za vzhodnokraškega) je prvi spregovoril svetovalec Žagar (KPI), ki je skupščini predlagal, da bi izvolila za predsednika svetovalca Vilhelma, ki ima kot dolgoletni občinski svetovalec velike izkušnje in je podrobno seznanjen s krajevno problematiko. Spregovoril je nato svetovalec Vremec (SSk), ki je najprej zaželel, da bi se v skupščini vzpostavil korekten dialog, kar bi bilo v skupnem interesu krajevnega prebivalstva. Navedel je nato program, ki ga je izdelala njegova stranka, v katerem je tudi zahteva po primerni zaščiti slovenskih spomenikov. Za predsedniško mesto pa je predlagal svetovalca Grgiča. Svetovalec Zanmarchi (KD) pa je najprej obsodil oskrunitve spomenikov padlim v odporniškem gibanju na Krasu (kar je storil tudi občinski odbornik Seri); dejal je tudi, da je KD pripravljena podpreti program in kandidata SSk, s katerim se v glavnem strinja. Tudi svetovalec MIT je dejal, da mora skupščina izvoliti slovenskega predsednika, ki pa ne sme pripadati vsedržavni stranki. Svetovalka PLI pa je napovedala, da se bo glasovanja vzdržala, ker niso stranke dosegle programskega sporazuma. Socialistični svetovalec je tudi napovedal, da bo glasoval za program in kandidata SSk. Po tem krogu glasovalnih izjav, je svetovalec žagar (KPI) predlagal, da bi sejo odložili na prihodnji četrtek, ko bi razpravljali o programu, na osnovi katerega bi nato izvolili predsednika. Po kratki prekinitvi seje, je skupščina ta predlog zavrnila z 8 glasovi (KD, SSk, PLI) za odložitev pa sta bili KPI in PSI. Zaradi tega je skupščina volila novega predsednika, izid glasovanja pa je bil naslednji: prisotnih 14, Grgič (SSk) 9 - KD, PSI, SSk, MIT -Vilhelm (KPI) 5 glasov. Novoizvoljeni predsednik se je nato zahvalil vsem, ki so mu zaupali tako odgovorno mesto in si zaželel, da bi se v skupščini ustvarila čim širša demokratič, isldfi spomenikov' iflTppe- »j 8*A VČERAJ DOPOLDNE V PROSTORIH TRŽAŠKEGA VSEUČILIŠČA Slovesen podpis pogodbe o sodelovanju in prijateljstvu med univerzitetnima ustanovama v Trstu in v Ljubljani Univerzi bosta pri svojem delu posvečali posebno pozornost manjšinski problematiki - Program skupnega dela sintetiziran v osmih stvarnih poglavjih Obsodil je nato ponovne oskrunitve slovenskih spornei bral resolucijo (objavljamo jo na prvi strani), ki jo je skupščina soglasno sprejela. Ob koncu zasedanja je spregovoril ^'"ovctoveleer Harej (KPI), ki je poudaril, da se KPI ne strinja s takim načinom dogovarjanja, iz katerega je bila izključena prav tista stranka, ki je v vzhodnokraškem rajonskem svetu prejela največ glasov. Pristavil je še, da bo njegova stranka konstruktivno sodelovala pri delovanju rajonskega sveta, v skupnem interesu krajevnega prebivalstva, (a.s.) Novo mesto - Nova mitnica Nepričakovan razplet pri volitvah predsednika na umestitveni seji rajonskega sveta za Novo mesto in Novo mitnico. Socialist Kermol je odklonil (ko je govoril le v osebnem imenu) kandidaturo, ki so jo postavili predstavniki KPI in KD, češ da je sad dogovorov, pri katerih njegova stranka ni bila udeležena. S tem je povzročil precejšnjo zadrego v strankah demokratičnega tabora, saj se je prikazovala resna nevarnost, da bo izvoljen predstavnik Liste za Trst. Pri prvem glasovanju je bil namreč izid: ob 10 prisotnih (odsotna sta bila 2 predstavnika KD, 1 KPI in 1 LPT) je Della Lucia (LPT) prejel 7 glasov (5 od svoje grupe in 2 od MSI), Pepeu 2 (KPI), Colombo 4 (KD), Kermol 1 (svojega), predstavnika PRI in PLI pa sta oddala beli glasovnici. Če bi bil tudi izid drugega glasovanja enak, bi pri tretjem bil izvoljen tisti, med LPT in KD, ki bi prejel največ glasov, torej s precejšnjo verjetnostjo prav Della Lucia. Zato je predstavnik KPI predlagal kratko odložitev, po kateri je KD umaknila svojega kandidata v prid liberalca Traunerja (nepotrjenega bivšega deželnega svetovalca), kot so storili tudi komunisti. Ob takem razpletu, ki je napovedal propad njihove kandidature, so se predlogu pridružili še zastopniki meščanske liste in MSI. Tako je bil predstavnik PLI izvoljen z obsolutno večino 14 glasov, sam se je glasovanja vzdržal, medtem ko je zastopnik PSI oddal belo gla sovnico. Po izvolitvi predsednika je rajonski svet sprejel protestno resolucijo proti napadom na partizanske spomenike, ki so jo bili komunisti predložili že ob začetku seje, ob glasnem godrnjanju melonarjev med publiko, ki jih niti predsedujoči zastopnik LPT niti odbornik Seri (ki se je pridružil obsodbi atentatov) nista mogle prisiliti k spodobnemu vedenju. (Iv) Sv. Ivan - Lonjer Na umestitveni seji rajonskega sveta za Sv. Ivan in Lonjer so z glasovi svetovalcev KD, KPI PSI in SSk izvolili za predsednika krščanskega demokrata Maria De Pretisa. Do izraza je prišla demokratična enotnost, medtem ko je bila Lista za Trst popolnoma osamljena, če izvzamemo podporo edinega indipendentista. Kot je v skupni izjavi poudaril v italijanščini in slovenščini svetovalec Odo Kalan (PSI) je prevladalo načelo zvestobe idealom republiške in antifašistične ustave. Svetovalci KD, KPI, PSI in SSk so se obvezali, da bodo zaščitili koristi delavcev in širših ljudskih slojev tako italijanskih kot slovenskih, ki predstavljajo številno in živo realnost v rajonu. Svetovalec KPI Radivoj Pečar pa je v slovenščini prebral protestno resolucijo svetovalcev demokratičnih strank ob ponavljajočih atentatih proti spomenikom, ki spominjajo na žrtve osvobodilnega boja. To enotnost je še okrepila ob prikazu skupnega programa svetovalka KD Marinella Arsenijeva. Predstavnikom Liste za Trst ni preostalo drugega, kot da so v ostrem in polemičnem tonu napovedovali poraz vsedržavnih strank na prihodnjih volitvah. Najbolj strupeni so bili do svetovalcev KD, ki so jim očitali, da so izdali protikomunistična nagnjenja svojih volivcev. V programu Liste za Trst pa je prišla do izraza volja ne toliko po reševanju konkretnih problemov rajona, kolikor po iskanju kamnov spotike do napredne pokrajinske uprave. Za predsedniškega kandidata pa so predlagali svojega svetovalca Fabia Tessarisa. Kot rečeno je prevladala enotnost demokratičnih strank in to že na prvem glasovanju, ko je Mario De Pretiš prejel 12 glasov (KD, KPI, PSI in SSk) kandidat Lista za Trst pa 7. V svojem umestitvenem govoru je novoizvoljeni predsednik ponovno opozoril na demokratično enotnost, na težko skupno delo, ki jih še čaka, poudaril pa je, da mora sedaj uprava tržaške občine s svojimi sklepi omogočiti delovanje rajonskim konzultam. (voc) Danes se sestanejo še zadnje tri konzulte: Kjadin - Rocol: ob 17.30 v Ul. Mauroner 2; Lista za Trst 7 svetovalcev, KD 5, KPI 4, MSI 1, MIT 1, PRI 1, PSI 1. Stara mitnica: ob 19.30 v Ul. Foscolo 7; KD 6, Lista za Trst 6, KPI 4, MSI 2, PRI 1, PSI 1. Sv. Vid - Staro mesto: ob 20.30 v Ul. Colautti 6; Lista za Trst 7, KD 6, KPI 3, MSI 2, PRI 1, PSI 1. Univerza v Trstu in univerza v Ljubljani sta sklenili pogodbo o medsebojnem sodelovanju in prijateljstvu. Ustrezne listine sta včeraj dopoldne med krajšo slovesnostjo na tržaškem vseučilišču podpisala rektorja prof. Giampaolo De Ferra in prof. dr. Slavko Hodžar. V predgovoru k pogodbi je poudarjeno, da sta se univerzi odločili za sklenitev posebne pogodbe v želji, da bi že doslej uspešno sodelovanje med fakultetami obeh ustanov dvignili na sodelovanje med univerzama in mu tako omogočili nadaljnji razvoj v skladu z načeli hel sinške konference, osimskega sporazuma in aktivnega sožitja in e-nakopravnosti, ki jih Italija in Jugoslavija uveljavljata v svojih medsebojnih odnosih in pri uresničevanju kulturnih sporazumov med obema državama. Univerza v Ljubljani in univerza v Trstu — je nadalje poudarjeno v predgovoru — pojmujeta slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Jugoslaviji kot mostova med obema narodoma. Obe univerzi bosta zato pri svojem delovanju posvečali problematiki manjšin posebno pozornost. Slovesnemu podpisu pogodbe je prisostvovalo širše odposlanstvo docentov z ljubljanske univerze, ki so ga poleg rektorja *>rof. dr. S. Ho-džarja sestavljal; predsednik odbora za znanstvene in kulturne odnose s tujino prof. J. Stanovnik, dekan pravne fakultete prof. B. Sajovic, dekan ekonomske fakultete prof. O. Norčič, poddekan filozofske fakultete prof. M. Pak, dekan medicinske fakultete prof. M. Likar, poddekan biološke fakultete prof. A. Martinčič, dekan elektrotehnične fakultete prof. J. Virat, dekan inženirske fakultete prof. N. Kralj ter prof. M. Skubic s filozofske in prof. D. Hadži z matematične fakultete. Zbor docentov s tržaške univerze pa so poleg rektorja prof. De Ferre sestavljali dekan pravne fakultete prof. M. Udina, prorektor prof. O. Rondini, dekan medicinske fakultete prof. F. S. Feruglio, dekan farmacevtske fa- kultete prof. C. Runli, dekan filozofske fakultete prof. G. Petronio, dekan pedagoške fakultete prof. R. Rossi, predsednik ustanove »Opera universitaria* prof. G. Negrelli ter prof. G. De Alti s fakultete za matematične, fizične in naravoslovne vede, prof. A. Antonini z inženirske fakultete in prof. F. Florio s fakultete za politične vede. V smislu pravkar podpisane pogodbe si bosta univerzi v Trstu in Ljubljani še nadalje prizadevali za poglabljanje sodelovanja na vseh (Nadaljevanje na zadnji strani) Nova številka tržaškega uredništva Primorskega dnevnika je 79 46 72 mk. .j Prof. dr. Slavko Hodžar in prof. Gianpaolo de Ferra podpisujeta sporazum med tržaško in ljubljansko univerzo Razstava Job na Opčinah Pred kratkim ustanovljena slovenska gobarska družina, ki ima svoj sedež na Opčinah in šteje že preko sto članov, bo konec tega tedna pripravila prijetno presenečenje vsem ljubiteljem gob. Čeprav zaradi vremenskih neprilik letošnja gobarska sezona ni na višku, se je organizator odločil, da priredi v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah prvo razstavo svežih gob. Razstava bo odprta dva dni, in sicer tako jutri, 30. t.m., kot v nedeljo 1. oktobra od 9. do 19. ure. S to zanimivo pobudo, ki se uokvirja v namene te mikološke družine želi organizator širiti spoštovanje in ljubezen do narave ter seznaniti širši krog ljudi z najrazličnejšima primerki teh gliv, da se preprečijo zastrupitve in da spoznajo tudi manj poznane vrste kra-ških gob. Predvidevajo, da bodo lahko razstavili okoli 200 različnih primerkov svežih gob, ki jih bodo nabrali člani društva po celotnem teritoriju tržaške pokrajine, od dolinske do nabrežinske občine, pa tudi v smrekovih in brezovih gozdovih onstran meje. Na razstavi lahko sodelujejo tudi nečlani društva, ki morajo danes izročiti gobe posebni komisiji v Prosvetnem domu na Opčinah, najkasneje do 19. ure. Vsak primerek gobe bo imel svoj slovenski in latinski napis z imenom in ustrezno družino, kar pomeni, da bo tp mikološka razstava imela pomembno izobraževalno in znanstveno vrednost, (bs) PRI POKRAJINSKEM KONZORCIJU ZA PREVOZE Z nabavo sodobnejših vozil boljše prevozniške storitve Na tiskovni konferenci prikazali dejanski položaj v podjetju V zadnjem obdobju je pokrajinski skupščine Vincenzo Campagna je konzorcij za prevoze, tudi po zaslu- —!—!---------“—*--------------------- gi nove uprave tržaške občine v zobeh javnega mnenja, češ da so storitve pomanjkljive in ne opravičujejo napovedane podražitve vozovnic, prav tako pa naj bi bila po teh govoricah in trditvah nesmotrna nabava novih avtobusov, medtem ko rjavijo v remizah zaradi okvar številna vozila. Uprava konzorcija je na včerajšnji tiskovni konferenci prikazala resnično stanje v podjetju. Predsednik Z včerajšnje otvoritve razstave »Lesna obrt na Krasu« najprej navedel podatke o finančnem stanju. Podjetje je v letu 1977 znižalo primanjkljaj, ki ga je imel leto prej ACEGAT za 794 milijonov lir. Glede nakazil občin konzorciju so slednje dolžniki za skoraj tri milijarde lir, kar tudi negativno vpliva na vodenje konzorcija. Campagna pa ni skušal metati krivde na občine, temveč je poudaril težave s katerimi se soočajo predvsem manjše občine. Ob najbolj boleči točki, podražitvi vozovnic, je predsednik skupščine navedel potrebo, da zmanjšajo primanjkljaj na podlagi ustrezne zakonodaje; vsekakor so podražitev o-dložili za mesec dni, po vsej verjetnosti pa bo v konzorciju prevladovalo mnenje, da zaključijo letošnje poslovno obdobje z enakim [irimanjk Ijajem. Glede napadov na konzorcij je Campagna navedel" le podatek o sklepih skupščine, KI'jih jč bilo kar 1.314, od katerih so le eno desetino odobrili z relativno • ečino vse ostale pa soglasno. Predsednik upravne komisije Ar-naldo Rossi pa je prikazal tehnično plat konzorcija. Podjetje razpolaga nominalno z 259 avtobusi, od katerih so 26 izločili iz prometa, ker so neuporabni, ostane jih torej 233. V re-mizi je zaradi tehničnih pregledov in popravil dnevno 50 vozil, kar je sprejemljivo za vsako prevozniško podjetje. Položaj se bo še nadalje izboljšal, ko bodo izločili iz prometa vozila alfa romeo 1.000, saj so zastarela in nadomestne dele izdelujejo le v Braziliji. Smotrna uporaba zahteva amortizacijo vozil v roku petih let, saj je nadaljnje vzdrževanje predrago in nesmotrno, zato je nabava novih, hitrejših in prostornejših avtobusov potrebna, da se izboljšajo storitve. Glede predprodaje vozovnic bo konzorcij v kratkem namestil avtomate na ključnih krajih v mestu. Med drugim bodo pri železniški upravi izposlovali dovoljenje za prodajo avtobusnih vozovnic na glavni postaji, končno bodo skušali poenotiti vozovnice na vsem območju Furlanije - Julijske krajine. Težave pokrajinskega konzorcija za prevoze pa so vezane predvsem na obdobje prilagajanja, prehoda iz bivše uprave na sedanje konzorcij-sko upravljanje. Administrativne probleme pa bodo rešili bržkone v dobi enega leta; "če 'se bo nadaljevalo vzdušje sodelovanja in dialektike v konzorciju sanjam; (y,oc) VERJETNO PRI KOSILU V SREDO 23 otrok zastrupljenih s hrano v otroškem vrtcu v Ul. s. Cilino Vse so sprejeli v bolnišnico Rurlo Earo-tolo ■ Njihovo stanje ni zaskrbljujoče OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole vabi vse vzgojiteljice v državnih vrtcih, naj se udeležijo skupnega zborovanja s konfederacijami, ki bo danes, 29. septembra ob 16. uri na sedežu UIL na Largo Papa Giovanni 6. Dnevni red: delovanje vrtcev. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Triindvajset otrok je od včeraj v bolnišnici Burlo Garofolo zaradi lažje zastrupitve s hrano. Prvega so pripeljali starši v bolnišnico ob 6. uri, zadnjega pa so sprejeli približno ob 21. uri. Vsi imajo enake simptome: visoko vročino, želod- čne bolečine, bruhanje in drisko. Vsekakor njihovo stanje ni zaskrbljujoče in jih bodo verjetno odpustili iz bolnišnice čez tri ali štiri dni. Do zastrupitve je prišlo po vsej verjetnosti v sredo popoldne, ko so otroci, ki obiskujejo državni otroški vrtec v Ul. S. Cilino, stari od 3 do 5 let, jedli za kosilo juho, piščanca, pire in grozdje, Vsekakor pa bo treba počakatt še dva dni, preden bo mogoče ugotoviti natančne vzroke zastruuiJta, 5ftLJ>.Q.j£6lW»-P«iavit| vse analize. Otroški vrtec v Ul. S. Cilino, to je v komprenzoriju psihiatrične bolnišnice, je kot rečeno, državni, vendar skrbi za pomožno osebje in za prehrano tržaška pokrajina. O zadevi ne moremo poročati obširneje, ker vlada o vsem popolna tajnost in je vest, kljub temu, da so večino otrok sprejeli v bolnišnico že dopoldne, prodrla v javnost šele v večernih urah. V REPNU IN NA COLU SE JE SINOČI ZAČELA r K RAŠKA OHCET» Fantovska in dekliška v veselem razpoloženju Darila za letošnji kraški par Odprtje izredno zanimive razstave 12. oktobra se bo 12. mednarodnega kongresa kan-cerologov udeležilo kakih sedem tisoč zdravnikov, seveda strokovnjakov s tega področja. Na kongresu bodo strokovnjaki skušali posredovati javnosti vse, kar so na tem področju doslej dosegli, da bi se s tem omogočilo predvsem mlajšim zdravnikom, da se spoznajo z vsemi novostmi, da se spoznajo predvsem s tem, kar je medicina na tem področju dosegla od zadnjega mednarodnega kongresa, ki je bil pred štirimi leti v Firencah. Veliko zlo — rak — ki se razčle-nja v nešteto vrst rakastih obolenj, bo prej ali slej premagano. Tako menijo strokovnjaki. V zvezi s tem navajajo tudi, da bo na sedanjem kongresu v Buenos Airesu sodelovalo 20 velikih znanstvenih institutov, ki se ukvarjajo samo s tem, nad 1000 univerzitetnih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so zbrali podatke s 177 dosedanjih znanstvenih zasedanj v 65 državah sveta. Kar zadeva raven sedanjega zasedanja, je treba dodati še to, da bo verjetno najvišja strokovna raven v primerjavi z vsemi dosedanjimi mednarodnimi kongresi kon-cerologov. Na tiskovni konferenci, ki so jo organizatorji kongresa v Buenos Airesu te dni pripravili je bil govor «o tistih znanstvenikih, ki se kongresa, žal, ne bodo udeležili*. Gre predvsem za večje število francoskih, angleških, belgijskih in zahodnonemških ter drugih strokovnjakov, ki so odklonili povabilo za kongres v Buenos Airesu iz političnih razlogov, namreč zaradi dejstva, da se v Argentini kratijo človeške pravice vsemu argentinskemu ljudstvu. Predsednik pripravljalnega odbora za kongres Abel Canonico sicer ni hotel v zvezi s tem dati podrobnejših številk, koliko strokovnjakov je vabilo odklonilo, rekel pa je, da gre «za izolirane znanstvene skupine*, kar v resnici ne bo niti držalo, ker je teh «izoliranih znanstvenih skupin* kar precej, saj so odpovedali sodelovanje na kongresu številni visoko kvalificirani in priznani strokovnjaki. V Buenos Airesu se bo kongres začel v pokritem stadionu «Luna Park* in sicer zato, da bi se začetnega zasedanja udeležili vsi strokovnjaki, ki bodo prispeli v Argentino, zaključna svečanost pa bo v velikanskem gledališču «Colon*, ki prav tako more sprejeti več tisoč ljudi. Sicer pa bodo zasedanja ločena na več komisij in strok, kajti glavne teme, o katerih bodo razpravljali, so naslednje: rak in življenjsko okolje, rak in imunologija, nadalje različne tudi minimalne oblike rakastih obolenj, končo pridejo na vrsto terapije proti raku in še virus v nastajanju raka, torej tudi tema, ki je v medicinskih krogih zelo aktualna, ali bolje še vedno aktualna, pa čeprav se o njej govori že dolgo let, saj je znano, da medicina temeljito proučuje to hudo zlo, vendar je še vedno dokaj daleč od poglobljenega poznavanja bolezni, ki v civiliziranem svetu še največ kosi. povoljnih vremenskih pogojev je Poljska morala lani uvoziti devet milijonov ton žitaric in krme, za kar je morala dati približno eno milijardo dolarjev, kolikor se je s tem povečal primanjkljaj v njeni zunanjetrgovinski bilanci. Zaradi tega je Poljska mogla uvoziti veliko manj surovin in reprodukcijskega materiala, ki je bil tako nujno potreben za ohranitev visoke produkcijske ravni in višje kakovosti industrijske proizvodnje. Posledice vsega tega pa so se nujno odražale tudi na notranjem tržišču. ‘ ' Zaostreni 'pmRfemi v oskrbi de-'žele so prisilili vodstvo združene delajvske stranke; da»"je to vprašanje ponovno postavilo na dnevni red in prav pred dnevi tso bili, sprejeti novi ukrepi, pravzaprav nova priporočila,, za razvoj trgovine in vsega sistema oskrbe dežele.. Zato se pričakuje, da bo ublažen deficit v oskrbi mesa in mesnih izdelkov, pa tudi v dobavi nekaterega drugega blaga, predvsem tistega, ki ga uvažajo. To se pravi, da bodo oblastveni organi omogočili večji uvoz potrošnega blaga iz tujine. »Poljska bi mogla prehraniti ne le sedanjih 35 milijonov pač pa 40, 45 milijonov Poljakov* je nedavno rekel Edward Gierek v razgovoru s skupino naprednih kmetovalcev iz Opološkega vojvodstva. V povečanje produktivnosti pa se v zadnjih časih vlagajo velikanska sredstva in tako so iz tovarne «URSUS» začeli letos brneti na polja prvi novi močni traktorji, ki jih to podjetje gradi in izdeluje po licenci «Ferguson». Logično, da se bo u-činek teh naporov opazil šele čez kako leto. Koliko je poljsko kmetijstvo odvisno od vremenskih razmer, sta pokazali tudi dve zelo slabi letini, in sicer 1974. in 1975. leta, kar je navedlo vodilne kroge k temu, da so se lotili širšega načrta za mehanizacijo kmetijstva. Računajo že, da bo ob teh velikih naložbah Poljska leta 1980 pridelala že od 25 do 27 milijonov ton žitaric, od 47 do 50 milijonov ton krompirja in okoli 20 milijonov ton sladkorne pese. Žal pa sta prvi dve leti srednjeročnega načrta 1976 - 1980 prinesli veliko razočaranje. Tako so lani naželi za dva milijona ton žitaric manj kot ga je ta načrt predvideval, in posledice se kažejo že v živinoreji, saj so lani poklali 250 tisoč govedi več kot bi jih bili, prašičereja je dala 300 tisoč manj prašičev, v perutninarstvu pa so utrpeli «primanjkljaj» 7 milijonov. To stanje se da obrazložiti tudi z drugimi elementi in ne le s slabimi vremenskimi razmerami. Poljsko kmetijstvo je strahotno razdrobljeno, tako da individualna posest meri od 0,5 do 5 ha površine. Na takšnih površinah je večja produktivnost tako rekoč nemogoča. V razvitem svetu 2,5 do 11 odst. kmetijskega prebivalstva hrani vso nacijo, na Poljskem pa se ukvarja s kmetijstvom še vedno najmanj ena tretjina prebivalstva. Vtem ko en dngteški ali nemški kmet hrani okoli 30 ljudi, poljski kmet s težavo prehrani 8 sodržavljanov/’ In kako bi jih tudi več, če pa so na podeželju takšne razmere. Nad pol milijona kmetijskih posesti s skupno površino 2,1 milijona , ha je brez dediča, 350 tisoč posestev pa obdelujejo kmetje, ki so stari nad 70 let. S takšno starostno in premoženjsko strukturo je zares težka dvigati produktivnost. Poljska delavska stranka pa noče odločneje ukrepati, se noče lotiti prisile, v upanju pač, da bo do ! ODDAJA O SLOVENCIH NA PRVEM PROGRAMU ITALIJANSKEGA RADIA Prvi italijanski radijski program ima že dolgo časa na sporedu vrsto oddaj o posameznih deželah. Kot smo že poročali, je tokrat na vrsti Furlanija - Julijska krajina. Ciklus dvanajstih oddaj je do sedaj obsegal oddaje o razsežnosti in krajevnih posebnostih naše dežele in o zgodovinskih dogodkih, ki so značilni za te kraje. Pose bej. je bil govor o jezikovnih značilnostih, o tržaških Judih, o delavskem gibanju v začetku 20. stoletja. Oddaje so na sporedu vsak petek in soboto ob 11.30, kot rečeno, na prvem radijskem programu. Tako bo naša dežela na sporedu spet danes in jutri. Preteklo soboto pa je bila posvečena slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. V prvem delu oddaje je bilo na razgiban in razčlenjen način pojasnjeno italijanskim poslušalcem, kdo so Slovenci, kakšni jezikovni skupini pripadajo, kdaj so se naselili v teh krajih in topo-nomastične posebnosti, s primeri kot dokaz za večstoletno naselitev Slovencev v teh krajih. Nato je bilo pojasnjeno, kje danes živijo Slovenci v Italiji in koliko jih je. V drugem delu oddaje pa so se poslušalci lahko seznanili s teksti raznih dokumentov, ki se v zadnjih letih nanašajo na odnose med Italijo in slovensko narodno sino skupnostjo. Objavljen je bil na primer del izjave, ki jo je dal 1918 leta gen. Pettiti di Roreto o pravicah, ki pritičejo Slovencem, sledil je dekret iz leta 1927 o poitalijančevanju slovenskih priimkov in nekaj tipičnih primerov, sledila je navedba obsodbe prvega in drugega tržaškega procesa z i-meni ustreljenih. še posebno je prišel v tem delu oddaje do izraza stavek «... do so Slovenci sami že pred pravim začetkom odporništva v Italiji dali odporu proti fašizmu 19 mučencem. Odlomki iz memoranduma in iz osimskih sporazumov so nakazali, kakšen je danes uraden položaj Slovencev. V zadnjem delu pa je bilo na kratko povedano, kakšna je prosvetna, kulturna in publicistična dejavnost med zamejskimi Slovenci. Oddaja, ki so jo prepletale pesmi slovenskih zborov, se je zaključila z vprašanjem, ali je italijanska republika res uresničila šesti člen svoje ustave. To vprašanje pa je tudi že odgovor. Tekste za oddajo sta pripravila Mara Debel juh Poldini in Igor Tuta, režiral pa je Giorgio Pressbur-ger. Mnenja smo, da je bilo kolikor se pač da v pol ure utesniti zgodovino in kulturno resničnost neke večje narodnostne skupnosti, dovolj jasno povedano, kdo sploh so Slovenci, ki jih italijanski nagrad tako malo ali lnič.,,,y#, P'>Zha. Gotovg bi bilo treba v tgkih oddajali povedati še v,ečjn,,l)blj IIP; ! tančijo, zato pa bi bilo treba tildi pripraviti še kakšne podobne oddaje, vsaj v okviru deželnih italijanskih oddaj, saj bi taka informacija vsekakor služila za boljše spoznavanje. V petek in soboto se bo ta ciklus oddaj končal z oddajo o odporništvu in z oddajo o socioloških in geoloških vidikih Furlanije - Julij ske krajine. Pri pripravi te oddaje je sodeloval tudi Peter Suhadolc. Letošnja skavtska taborjenja Prejšnji teden (20. t.m.) je bila na sedežu tržaških skavtov in skavtinj v Ul. Risorla 3 širša seja vodstva. Posvečena je bila predvsem poročilom o poletnih taborih ter njihovi oceni. V drugem delu pa so udeleženci in udeleženke sklepali o bodočem delovanju. Letos sta bila za izvidnike in vodnice, torej za srednjo vejo skavtske organizacije, dva tabora. Prvi je bil le za fante, drugi pa mešan. To pa zato, ker bi drugače razmerje med prisotnimi skavti in skavtinjami ne bilo za slednje ugodno. Najmlajši pa so imeli svoj tabor. Prvi tabor je vodil Rudi Košuta, duhovna voditelja pa sta bila izmenoma g. Tone Bedenčič in g. Franc Pohajač. Fantje so taborili od 17. 7. do 18. 8. Vseh je bilo 52. Mešani tabor je vodila Nadja Maganja, duhovni vodja je bil g. Franc Vončina. Fantov in deklet je bilo okoli 65. Pod šotori so bili od 27. julija do 12. avgusta. Tretji tabor, za najmlajše, je bil na sporedu od 1. do 10. avgusta. Načelnik je bil Tomaž Simčič, duhovni vodja g. Tone Bedenčič. Stalnih udeležencev je bilo kar 88, z občasnimi pa kar 96. Vsi trije tabori sp bili v bližini vasi Lesce pri Bledu na Gorenjskem. Ob zgornjem naštevanju je treba pripomniti, da so v število vključeni tudi številni voditelji in voditeljice, ki so z načelniki vodili tabore, tako da je aktivno službo v korist organizacije vršilo skoraj 40 starejših. Dalje je treba omeniti, da so v bližini teh taborov postavili svoje šotore tudi slovenski koroški skavti in skavtinje. Njih je bilo okoli 30, s tržaškimi skavti in skavtinjami pa so bili v stalnem stiku. Ob ostalem programu, pri katerem je letos padel poudarek na obisk kulturnih znamenitosti na Gorenjskem. je imel poseben pomen o-bisk novega tržaškega škofa msgr. Bellomija, ki je prišel v spremstvu škofovega delegata dr. Škerla in g. Gerdola. Na seji so pregledali opravljeno delo, pohvalili pozitivne vidike letošnjih taborov in opozorili na potrebne izboljšave. Skupna o-cena pa je bila zelo pozitivna, o čemer še najbolj priča navdušenje udeležencev. Vodstvo tržaških skavtov in skavtinj je nato »razpravljalo o akciji v pomoč: distrofičnih na Opčinah, ki je še V teku. Gre za nabiranje papirja ini„cuoj, da bi z izkupičkom pomagali pri gradnji doma Skupnosti Družina. V zadnjem delu so se udeleženci razgovarjali o metodi za določitev novega celoletnega programa, ter o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na dvodnevnem srečanju starejših članov oktobra meseca. Poudarjena je bila tudi nujnost, da se čim več mladih vključi v delo za prenovo krajevne Cerkve. d.m............................................ Številčna moč glavnih verstev Najštevilnejša je katoliška cerkev, ki ima tudi izreden vodilni in organizacijski aparat, pa čeprav je ta v upadanju Spremembo na Petrovem prestolu v Rimu, to se pravi smrt papeža Pavla VI. in izvolitev novega papeža Janeza Pavla I. je nekdo ocenil kot dogodek leta. Ta ocena, kot tudi druge podobne, so več ali manj osebne, hudo subjektivne. Zato jo beležimo in prepuščamo sodbo drugim. Nas, v tem primeru, zanima le to, kako to, da se temu dogodku posveča tolikšna pozornost, ko na je katoliška cerkev le ena izmed tolikerih cerkva. Zaradi primerjave bomo navedli številčnost cerkva, seveda po številu vernikov, kot jih ocenjujejo v vodstvih teh cerkva, oziroma verstev. Zaman bi namreč tu razglabljali, kdo je resničen katoličan in kdo ne. V katoliški cerkvi menijo, da je katoličan vsakdo, ki je bil krščen. Vemo pa, da je veliko, zelo veliko krščenih ljudi, kj so postali ateisti ali pa so glede svojih verskih občutij in prepri- čanja brezbrižni. Seveda, to kar velja za katoličana, velja tudi za protestanta, za pravoslavca in druge. Zato jemljemo v poštev le številke, ki jih glede pripadnosti neki verski skupnosti dajejo v vrhovih teh cerkva Po podatkih iz Vatikana je naj-številneiša katoliška cerkev, ki šteje 709 milijonov vernikov. Ker razpolagamo s podrobnejšimi podatki o organizaciji katoliške čer-kve v večjem obsegu kot za druge, se bomo k temu vrnili pozneje. Po številnosti je na drugem mestu islamska cerkev, za katero menijo, da šteje 500 milijonov vernikov. Koj za islamsko versko skupnostjo so hinduisti, ki štejejo 467 milijonov. Konfucijeva vera šteje 305 milijonov, le 3 milijone manj je budistov. Protestantov je 250 milijonov, animistov 192 milijonov, pravoslavnih kristjanov 89 milijonov, šintoistov 61 milijonov, anglikan- ■IMIIIIIIIIIIIIIIimillllllllfinillllIMMnHIMillllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMilllllllfllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIANtllllllU Portorož dobil pristanišče za jahte in čolne •*•**>* Z opravljenim tehničnim pregledom je slovenska obala dobila novo pristanišče za jahte in čolne. Lucijska «marina» lahko sprejme 240 jaht. Ko pa bo popolnoma dokončana, bo imela nekaj čez 45« privezov. To je eden najlepših objektov te vrste ne samo na slovenski obali temveč ob celotni jadranski obali ska cerkev šteje 55 milijonov vernikov, taoistpiv je 52 milijonov, ljudi judovske vere 15 milijonov itd. Vrnimo se spet h katoliški cerkvi. za katero v Vatikanu trdijo, da je najštevilnejša. Njenih 709 milijonov predstavlja 10 odst. svetovnega prebivalstva, ki ga je bilo v začetku letošnjega leta 3 milijarde 920 milijonov, po najnovejših podatkih pa smo že prekoračili 4 milijarde; Največ katoličanov je na ameriški celini in sicer 341 milijonov. I11 ker šteje ameriŠK.. celina 555 milijonov ljudi, odpade na katoličane 61 odst. prebivalstva Nove celine. Na drugem mestu je Evropa z 261 milijoni katoličanov, kar je 39,5 odst. evropskega prebivalstva. V Aziji vi 52 milijonov katoličanov ,kar pa je le 2,3 odst. azijskega prebivalstva. V Afriki so našteli že 48 milijonov katoličanov, oziroma 12,1 odst. afriškega prebivalstva, v Oceaniji 5,2 milijona, oziroma 25 odst. prebivalstva. Če> so gornje številke fiktivne številke vernikov, saj bi bilo nemogoče, oceniti, Kdo je vernik in kdo ne, so številke, ki jih bomo navedli v naslednjem, velnco bolj konkretne. Vatikanska statistika pravi, da je katoliška cerkev na svetu razdeljena v 2282 škofij. Ker je tu tudi nekaj starih le nominalnih škofij, lahko rečemo, da je na vsem svetu 2275 resničnih škofij, Pokojni papež Pavel VI. je samo v letu 1977 imenoval 154 škofov in nadškofov, leto prej pa kakih 125. Katoliška cerkev ima na vsem svetu 404 tisoč duhovnikov, 70 tisoč menihov in I „8 tisoč nun. V Evropi ima katoliška cerkev 224 tisoč duhovnikov, 35 tisoč menihov in kar 546 tisoč nun. V A-meriki je 115 tisoč katoliških duhovnikov, v Aziji 24 tisoč, v Afriki 15 tisoč, v Oceaniji 5 tisoč. V začetku letošnjega leta je bilo v raznih semeniščih in na teoloških fakul tetah vpisanih 60 tisoč slušateljev, torej bodočih duhovnikov. . . Čeprav je cerkveni aparat katoliške cerkve tako mogočen in tako številen, v krogih katoliške cerkve zadnja leta hudo tožijo nad tako imenovanim pomanjkanjem poklicev. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.20 Vabilo h glasbi Pesmi za mlade — Oddajo vodi Nino Fuscagno, poje pa Adriano Pappalardo 19.05 Program pristopanja 19.20 Iz knjige na ekran: MIHAEL STROGOV (Carski sel) — 7. nadalj. 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong AKTUALNI DOGODKI IN PROBLEMI 21.35 Blasetti in drugi EN DAN ŽIVLJENJA Partizani, ki se umikajo pred Nemci, najdejo zatočišče v nekem samostanu, kjer vlada klavzura. Razumljivo, da se nune prestrašijo. Le prednica je pripravljena zdraviti ranjence. Zaradi njenega sklepa se tudi druge nune omehčajo in med nunami in partizani nastane dokaj znosno vzdušje ali vsaj medsebojno razumevanje. Po nekem bombnem napadu partizani uberejo spet pot v gozd, v samostan pa pridrvijo nacisti. Začne se barbarsko maščevanje. Blasetti se v tem filmu lo teva tudi odporniške tematike, v smislu filma «Rim odprto mesto*. Toda Blasetti je režiser in filmski, človek, ki se noče podrediti določenim klišejem, določenim normam, pač pa ostane zvest doslednosti, jasnosti. Ob koncu DNEVNIK. Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Košček papirja:: O možnosti zaposlitve 18.15 Program za mladino V kino s Kitajci 18.50 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.10 BLANSKYJEVA DEKLETA «Eden za vse. . . vsi za An-thongja» Anthony je v težavah. Njegovo obnašanje v šoli so slabo ocenili. Miss Lawler je najavila obisk k Nancy, da bi ugotovila v kakšnem okolju živi Anthony. Vse je pripravljeno tako, da bi se zdelo vse prav, toda naključje nanese, da miss Lawler u-gotovi resnično stanje, v katerem živi nesrečni Anthony, , kar negativno vpliva na njegovo vzgojo. Zadevo bodo morali razčistiti šele pred sodnikom. . . 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 KORENINE Sedmo .^.zaključno nadalj. Ukinitev suženjstva in državljanska vojna sta nujno vodili k osvoboditvi • črncev. Tako bi pravzaprav'moralo bi ti, toda še dolgo pozneje se bodo morali črnci boriti za kolikor toliko znosno življenje, kajti res je. da so izšli zakoni, ki govorijo o svobodi, v resnici pa je vse drugače, > vsakdanje življenje je1 vse bolj mračno. Vojna med severnimi in južnimi silami se konča z zmago naprednejših severnjakov, toda svoboda je še vedno grenka. Belopolti rasisti, ki so sicer bitko izgubili, nadaljujejo še nadalje z izkoriščanjem črncev in to še v hujši meri kot prej. Georga in njegovo družino preganjajo tolpe belopoltih rasistov, ki prihajajo nadnje s konji in s pokritimi obrazi. In tedaj se črnska družina odloči, da se seli proti jugu, da bi si tu, v državi Tennessee, ustvarila novo življenje. 22.10 Intervju s pisateljem nadaljevanke «Korenine» Alexcm. IIaleyem 22.35 Tiro al bersaglio 23.20 Programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.00 TV ŠOLA 17.40 šahovski komentar 18.10 POROČILA 18.15 Velika predstava na dnu morja 18.30 Norosti Maje Skowron serijska oddaja 19.00 OBZORNIK 19.10 Slovenski rock: BEGNAGRAD 19.40 Energetika leta 2000 — tehnični film V sklop filmov, ki so jih izbrali za predstavitev letošnjega 10. mednarodnega fe stivala znanstvenega in tehničnega filma v Beogradu, sodi tudi Energetika leta 2000. Izredno zanimiv sovjetski film, ki prikazuje nove možnosti za izkoriščanje e-nergetskih virov, ki jih uporabljamo že danes. Zanimi vejši je drugi del oddaje, ki prikazuje iskanje novih energetskih virov. Raziskovalci si trenutno največ obetajo od izkoriščanja energije zlitja jeder, ko bodo seveda postopek znali nadzorovati. 20.30 DNEVNIK 21.00 ROŽA IZ PORTOROŽA 22.00 Razgledi: ZA KORAK 22.30 DNEVNIK 22.50 Beretta — serijski film Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 SOJENJE MESTU celovečerni film Igrajo Silvana Pampanini, 23.05 Lokandina — reklama 23.20 Likovni nokturno Preučevanje človeštva — iz cikla Zakladi britanskega muzeja Zagreb 18.45 Otroška oddaja 19.45 Bum festival 77 I žt.fltVGbSt"' utednik: Mira Trailovič .22.55 Dosje-našega časa: , ----LETO‘3957 ŠVICA 19.05 Program za . najmlajše: Kenguru Gussg 20.25 Dokumentarec 21.45 Gledališče 78: «JESENSKI VEČER* TRST A 7.00, 8.00, 9.(K), 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz? 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Misterij žene, tržaške črtice Zofke Kvedrove; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Iz naših festivalov; 13.15 Letošnje zborovsko tekmovanje C.A. Seghiz-zi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15 35 Izbor novih plošč na 45 in 33 obratov; 16.30 Na počitnicah; 17.05 300 letnica Vivaldijevega rojstva; 17.40 Glasbena panorama; 18.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.25, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 Poročila; 8.00- 9.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Edig Galletti; 10.40 Varma; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 14.00 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Majhna diskoteka; 15.00 Orkester Tulila Freddolinija: 15.00 Poje zbor Societa Alpinisti Triden-tini; 15.32 Orkester Cesco Ansel-mo; 15.45 La Vera Romagna; 16.00 Poje Leroy Vohn and Puppet; 16.15 Z nami je...; 17.00 Izletnik; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naša pomlad ’78: 20.30 Glasbeni program; 21.00 Glasovi in zvoki; 21.32 V nedeljo zjutraj z G. Pagano - ponovitev; 22.30 Simfonični koncert; 23.45 I-gra Gerry Mulligan. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Sinoči davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni utrinki; 9.00 Dogodki, razmišljanja in glasba; 11.30 O deželi Furlaniji - Julijski krajini; 12.05 in 13.30 Vi in jaz, 78; 14.05 Jazzovska glasba; 14.?0 Folk glasba; 15.00 Politična tribuna; 16.00 Glasbeno govorni spored; 17.05 Filumena Marturano -radijska nadaljevanka; 19.15 Koncert ansambla Big Band; 20.25 Sodnikove sentence; 21.05 Simfonični koncert; 23.15 Lahko noč iz . .. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matinej.'.; 10.05 Radijska šola: 10.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Zna no in priljubljeno; 13.10 Orkestri in solisti; 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . . 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravljica: 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.45 Naš gost; 19.05 Z o-pernih odrov; 20.35 Lahko noč, o-troci!; 20.45 Ansambel Maksa Kumra; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki iz logov domačih. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsa vaša previdnost vam ne bo pomagala, če boste izbrali napačno pot. Ljubosumnost je odveč. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ko boste opešali, vas bodo z lahkoto odpravili. Zato se ne zaganjajte preveč. Prijetno vam bo doma. DVOJČKA (c1 21.5. do 22.6.) Pozabite na tiste, ki so se vam ponujali in lotite se dela sami. Lepo srečanje. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo intuicijo, ki ji ni kaj očitati, ne boste prišli daleč. Premalo je to. Sprava v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Novosti ne bo, kar vam bo le v prid, ker na spremembe niste pripravljeni. Oddahnite se v domačem okolju. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Dela bo veliko in vrhu tega bo naporno. Rezultati pa bodo šibki. V ljubezni vse v redu. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Stari spori bodo prišli na dan in vam pokvarili razpoloženje. N'a vidiku potovanje. ŠKORPIJON (od 24.10, do 22. 11.) Odpravljali se boste na P0*-in v tem zanemarili nekaj. ker bi vam pozneje koristilo. Ljubosumnost. STRELEC (od 23.11. do 20.12-1 Možnosti za uspeh bo več, le da ne boste vseh izkoristili. Razočaranje. Tolažba doma. KOZOROG (od 21.12. do 20. D Čaka vas naloga, ki je sami ne boste zmogli. Pokličite koga na pomoč. Vzdušje pred potovanjem' VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kritični položaj vašega soseda ali sodelavca naj vas ne spravi s tira. Vse se bo izgladilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Veliko bo naporov, stroškov še več ni vendar ne boste zadovoljni s tem. kar boste dosegli. Razumevanje v družini. ODBOJKA DEVETO SVETOVNO PRVENSTVO SZ in Kuba najmočnejši Sovjeti in Kubanci so doslej še edini nepremagani * Italija je veliko presenečenje tega SP ■ Razočarali Poljaki in Japonci Na letošnjem, 9. svetovnem prvenstvu v odbojki je tudi drugi del tekmovanja končan. Dva prosta dneva sta za igralce več kot potrebna, saj bodo tako nadoknadili izgubljeno e-nergijo. Že ta podatek, da so včeraj imeli vsi odbojkarji prost dan in so trenirali samo vzhodni Nemci najbolje potrjuje, koliko telesne in živčne energije so zahtevale polfinalne tekme. Po šestih odigranih tekmah sta samo Sovjetska zveza in Kuba še ne-p jmagani. Odbojkarji Sovjetske zveze so imeli veliko lažjo nalogo od Kubancev. V njihovi polfinalni skupini so namreč igrale reprezentance Italije, Kitajske, Brazilije, Bolgarije in NDR. Nasprotnikom so prepustili samo tri sete, kar je bilo res malo. Varovancem Platonova so odvzeli set Brazilija, potem pa še Bolgarija in Kitajska. Tako Italija kot tudi preslaba NDR sta morali z igrišča po treh setih igre. Za Italijo lahko rečemo, da je pripravila z osvojitvijo drugega mesta v skupini velik športni podvig, neglede na to, da moramo pri tem upoštevati prednost domačega igrišča. Trener Pittera je v kratkem času, ko je prevzel reprezentanco, napravil izredno veliko in to morajo priznati tudi vsi tisti, ki so njegovo izvirno reprezentanco vedno in povsod napadali. V tej skupini je presenetila še Kitajska s tretjim mestom in s prikazano igro. Razočarali so Bolgari, in to predvsem v zadnjih dveh nastopih z Italijo in posebej z Brazilijo. Daleč najslabša pa je reprezentanca NDR, ki je v petih tekmah izbojevala samo tri sete. V skupini B je na poti do prvega mesta Kuba naletela na najbolj zagrizene nasprotnike pri južnih Korejcih. Ta tekma je bila doslej resnično najlepša, kar smo jih videli v Rimu. Drugouvrščena Južna Koreja je igrala : j zadnjo tekmo z Japonsko, toda ta poraz ni imel več nobenega vpliva na končni vrstni red za oba nasprotnika. Svetovni prvaki Poljaki bodo tokrat ostali dokaj niže na končni lestvici, saj bodo igrali v skupini za končni vrstni red od petega do o-smega mesta. Dva zadnja koraka sta bila za Poljake usodna. Reprezentanca Češkoslovaške je '—r tri srečanja izgubila z 2:3. Najprej v kvalifikacijah z Južno Korejo, potem pa še s Kubo in Poljsko. Za Japonsko lahko rečemo, da je le bleda senca nekdanje odlične še-sterke. Pred štirimi leti so bili v Mehiki odlični tretji in tu v Rimu bodo v najboljšem primeru lahko samo deveti. Mehika res niroa; ms?ta med najboljšo dvanajsterico na svetu, pa čeprav je bila.ua. dorpačem svetovnem prvenstvu odlična deseta. PO OSKRUNITVI NAŠIH SPOMENIKOV Protestna izjava ZSŠDI Ob gnusnih in provokatorskih o-skrunitvah štirih spomenikov padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi, ki jih je ponovna nemoteno in izzivalno izvršila vse bolj zakrinkana fašistična drhal, izvršni odbor ZSŠDI zbran na izredni seji ostro obsoja ponovni kriminalni izbruh narodnostne in ideološke nestrpnosti s strani nazadnjaških in reakcionarnih krogov, ki so v sklopu načrtne pro-tiosimske gonje naleteli v Trstu na tolikšno potuho in zaščito. Zamejski športniki in tclesnokul-tumi delavci so se in se bodo vedno trudili, da dajo svoj demokratični prispevek k ustvarjanju vedno boljših pogojev obmejnega sodelovanja in miroljubnega sožitja med tukaj živečima narodnostnima skupinama. Zato odločno obsojajo take ustrahovalne izpade na vse kar je slovenskega, demokratičnega in naprednega. ZSŠDI zato apelira na organe javne varnosti, da enkrat za vselej vendarle izsledijo in zgledno kaznujejo materialne in moralna krivce. Vso slovensko športno javnost pa pozi-v k še večji budnosti. V Benetkah, kjer se igra za končni vrstni red od 13. do 24. mesta, je v tej skupini premočno zmagala Francija pred Nizozemsko. V D skupini pa Madžarska pred Romunijo, na tretjem mestu pa je bila vrsta ZDA. KONČNI VRSTI RED SZ Italija LR Kitajska Brazilija Bolgarija NDR Skupina A 5 5 0 Kuba Južna Koreja Poljska Češkoslovaška Japonska Mehika Skupina B 5 5 0 Francija Nizozemska Kanada Belgija Egipt Tunizija Skupina C 5 5 0 15:3 12:7 10:10 10:11 7:11 3:15 15:5 12:9 10:10 12:9 9:10 0:15 15:2 14:5 11:8 6:11 7:12 0:15 10 9 7 7 7 5 10 8 8 7 7 6 10 9 8 7 6 5 Skupina D Madžarska Romunija ZDA Finska Venezuela Argentina 13:5 13:7 11:7 9:12 8:12 4:15 DVOBOJ ZA SP Anatolij Karpov pred peto zmago? BAGUIO — Včerajšnjo, 27. partijo, za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Korč-nojem sta nasprotnika prekinila v 41. potezi. Karpov, ki je igral s črnimi figurami, ima v končnici kmeta več in velike možnosti za zmago partije. Če bi se mu to danes posrečilo,, bi bil rezultat 5 proti 2 v njegovo korist, to pomeni skorajšnji konec dvoboja, v katerem zmaga tisti, ki prvi doseže šest zmag. ATLETIKA NA DEŽFLNEM PRVENSTVO V TRSTU Naši povsem zadovoljili Bor ima deželna prvaka - Dobro so se odrezali tudi atleti Adrie Kct smo že poročali, so atleti ŠZ Bor in ŠZ Adria dosegli na deželnem prvenstvu za dečke in deklice A iu B kategorije nepričakovano dobre uvrstitve, saj so odnesli dve prvi in štiri tretja mesta poleg drugih dorih rezultatov. Deželna prvaka sta postala med dečki A kategorije borovec Gorazd Pučnik v metu kroglice ter v isti disciplini med deklicami B kategorije borovka Irena Kebar. Ostala štiri tretja mesta pa so zasedli dečki lonjerske Adrie, in sicer: Andrej čok v metu krogle, Alfred Zudek v hoji na 4 km, Fabio Bri-gadini v višini ter Vasilij Pečar v metu kroglice (vsi v B kategoriji). Od vseh teh sta najboljše tehnične rezultate dosegla borovec Pučnik, ki je za kar 7 m popravil osebni rekord, ter član Adrie Zudek, ki je prejšnji rekord v hoji izboljšal kar za minuto. Poleg tega ne moremo še mimo dobrega časa Naturalove v teku na 60 m ter osebnega rekordna v daljini Davida Gregorija. Dobro 4. mesto je zasedel tudi Adriin atlet Sandro Cercego v metu krogle' ter oba mlajša Adriina zaprekaša Marko Saksida in Wal- NOGOMET V EVROPSKIH POKALIH Crn dan italijanskega nogometa Od 6 ekip sta le Inter in Milan napredovala v prihodnje kolo Jugoslovanska moštva pa so (razen Partizana) zadovoljila POKAL PRVAKOV Tako Italija kot tudi Jugoslavija sta ostali že po prvem kolu brez predstavnika, saj sta bila izločena Juventus in tudi Partizan. Juventus je na škotskem podlegel Rangersu iz Glasgowa z 2:0. Domačini so povedli v 18. minuti, zmagoviti zadetek pa so dali v 68. minuti, strelec pa je bil Smith. Vsi igralci turinskega prvoligaša, razen Causia, so tokrat igrali pod pričakovanjem, saj drugače si ne moremo razložiti tega poraza. Rangers je namreč letos v prvenstvenih tekmah igral izredno slabo in je v šestih prvenstvenih srečanjih zbral le 3 točke in je trenutno v skupini ekip, ki se borijo pred izpadom. Ta zmaga predstavlja torej za Rangers pravo rehabilitacijo; za Juventus pa bo ta poraz imel tudi hujše, zlasti psihične posledice. Lansko letb 'jč bil Juventus v polfinalu nezasluženo izločen od'btfgljške'gr'th’oštva Bruges, letos, ko je startal celo na osvojitev pokala, pa je moral zapustiti mednarodno areno že po prvem kolu. Tudi Partizan je izgubil v gosteh in je bil izločen. V Beogradu je Partizan zmagal z 2:0 in je imel več možnosti za napredovanje. Tekmo in tudi napredovanje pa je Beograjča nom zapravil vratar Borota, ki je prejel zelo neumno prvi zadetek, saj si je pustil dati gol, ko je imel že žogo v rokah. V nadaljevanju so domačini dosegli še zadetek, tako da je bil izid 2:2. Izid se ni spremenil niti po podaljških. Pri streljanju enajstmetrovk Partizan ni bil dovolj spreten in je zato bil izločen. Sicer je bilo v tem prvem kolu pokala prvakov več presenečenj. O-ba lanskoletna finalista, Liverpool in Bruges, sta bila že po prvem kolu izločena. Angleže so izločili rojaki iz Nottinghama Forrest, Belgijce pa je dokaj nepričakovano izločilo poljsko moštvo Wisla Krako-wia. V prihodnje kolo so se uvrstili: Real Madrid (Šp.), AEK Atene (Gr.), PSV Eindhoven (Niz.), VVisla Krakov (Pol.), Austria Dunaj (Av.), Zbrojovka Brno (ČSSR), Koln (ZR N), Glasgow Rangers (Škotska), Nottingham Forest (VB), Grasshop-pers (Švi.), Dinamo Kijev (SZ), Malmo (Šve.), Bohemians (Irska), Lokomotiv Sofija (Bol.), Lillestrom (Nor.), Dinamo Dresden (NDR). POKAL POKALNIH PRVAKOV V tekmovanju za pokal pokalnih prvakov sta Italija in Jugoslavija ohranili svojega predstavnika. O napredovanju milanskega Inter-ja ni bilo nobenih dvomov, saj je Inter osvojil že prvo srečanje z dokaj gladkim 3:1. V povratnem srečanju so Milančani zaigrali, ne da bi se posebno mučili, kljub temu pa so dali kar net zadetkov malteškemu prvaku. Rijeka je po zmagi pred domačim občinstvom s 3:0 odšla na povratno srečanje z upravičenim upanjem na premostitev te prve ovire. Res je, da so Rečani napredovali, ampak nikakor ne tako lahko. Wrex-ham je sicer osvojil srečanje, a le z 2:0, kar mu ni zadostovalo, saj je bil v razliki v golih slabši in je bil zato izločen'. Belgijsko moštvo Anderlechta,' laskoletni zmagovalec pokala ni i igral "V tem prvem kolu, ker je število ekip liho in bo zato začel boj za pokal v drugem kolu. V prihodnje kolo so se uvrstili: Banik Ostrava (ČSSR), Barcelona (Šp.), Magdeburg (NDR), Aberdeen (Škotska), Ferencvaros Budimpešta (Madž.), Beveren (Bel.), Servette (Švi.), Fortuna Diisseldorf (ZRN), Innsbruck (Av.), Ipsvvich Town (VB), Shamrock Rovers (Irska), RIJEKA (Jug.), INTER (It.), Bodo Glimt (Nor.), Nancy (Fr.). POKAL UEFA Za italijanske enajsterice je bilo prvo kolo- katastrofalno. Le ena od štirih enajsteric je premostila prvo oviro, vse drve pa šo bile dokaj gladko izločene. Napoli je po pričakovanju zapustil tekmovanje že po prvih dveh srečanjih, saj 5e bil Dinamo iz Tbilisija res premočna enajsterica. Po uspehu na domačih tleh so Sovjeti remizirali tudi v Neaplju, zato je zasluga za njihovo napredovanje neoporečna. V popoldanskih urah si je Milan po enajstmetrovkah zaslužil napredovanje in to na ■ . čun ekipe Lokomotiv Košiče, velik ' delež zasluge za napredovanje italijanskega moštva pa nosi gotovo vratar Albertosi, ki je v tej tekmi ubranil kar dve enajstmetrovki. Torinu ni uspela brezupna naloga, da premaga špansko moštvo Gi-jon s štirimi goli razlike in tako napreduje v šestnajstino finala po- kala UEFA. Turinčani so sicer zmagali, a le z 1:0 (strelec je bil Gra-ziani) in so se tako poslovili od pokala UEFA. Kot zadnja enajsterica je bila v svojem prvem mednarodnem izkustvu izločena tudi Vicenza, ki je pred domačim občinrtvom, brez poškodovanega Rossija, le remizirala z Duklo iz Prage. Obe jugoslovanski moštvi sta v prvem kolu tega pokala napredovali. Gotovo predstavlja največje presenečenje Crvena zvezda, saj je zmagala kar s 4:1, v prvem srečanju pa so bili Beograjčani poraženi s 5:2. Naj omenimo, da je celo Crvena zvezda v sredo izgubljala po prvem polčasu z 1:0, V drugem delu srečanja pa so bili Savič in tovariši praktično neustavljivi in so si tako zaslužili napredovanje. Tudi spWski" Hajduk je napredoval in to na račtin Rapida z Dunaja. Spličarti so'po prvem polčasu celo vodili z golom ’Zungula, v nadaljevanju pa so Avstrijci ostreje pritisnili, remizirali so v 75. minuti, zmagoviti zadetek pa so dali nekaj minut pred koncem in jim zato ni u-spelo izločiti jugoslovanskega nasprotnika. V prihodnje kolo so se uvrstili: Dukla Praga (ČSSR), Valencia (šp.), Borussia Monchengladbach (ZRN), Arges Pitesti (Rom.), Ajax Amsterdam (Niz.), Everton Birmingham (VB), Lausunne (Švi.), Benfl-ca Lizbona (Por.), Gijon (Šp.), Spor-ting Braga (Por.), VVest Bromvvich | (VB), CRVENA ZVEZDA BEOGRAD; (Jug.), Kdbenhavn 1903 (Dan.), Stuttgart (ZRN), Torpedo Moskva! (SZ), Racing Strasbourg (Fr.), Dui- j sburg (ZRN), Standard Liege (Bel.), Esbjerg (Dan.), Arsenal (VB), Carl Zeiss Jena (NDR), Glentoran Belfast (Irska), Manchester City (VB),! Hibernian (škotska), Timisoara (Romunija), Slask VVroclav (Polj.), MILAN (It.), Dinamo Tbilisi (SZ), HAJDUK SPLIT (Jug.), Hertha Berlin (ZRN) in Honved Budimpešta (Madž.). ter Verduno, ki sta zasedla 4. oziroma 5. mesto. Izredno smolo pa je imel tretji zaprekaš Adrie Fau-sto Bonanno, ki se je malo pred startom poškodoval, kar mu ni nato omogočilo, da starta in je bil tako ob gotovo drugo mesto v tej panogi. Na splošno smo torej lahko zadovoljni z uvrstitvami naših najmlajših atletov, ki so gotovo presegli vsa pričakovanja, za lonjersko Adrio pa je bil to največji uspeh v dosedanjem delovanju propagandnega sektorja. Letošnji deželni prvaki in uvrstitve slovenskih atletov. DEČKI KATEGORIJA A Hoja 4 km: 1. Chiarelli (S. Giacomo) 20’55”0 80 m: 1. Medeot (Torr. Gradišče) 9”6 300 m: 1. F. La veder (Arte GO) 40”7 80 m ovire: 1. Candotto (Lib. Gonars) 12’1 2000 m: 1. Lot (Lib. Sacile) 6’00”3 Kroglica: 1. Gorazd Pučnik (Bor) 54,26 5. Tibor Gordan (Adria) 40,40 Disk: 1. Rosignoli (NAF) 33,92 5. Guido Cilic (Bor) 16,06 Troskok: 1. Palamin (Stellaflex) 10,94 Krogla: 1. Paviotti (Lib. Gonars) 13,18 Daljina: 1. Flaiani (NAF) 5,52 Palica: 1. Zanio (NAF) 2,80 Višina: 1. Toso (NAF) 1,75 5. Alojz Langan (Bor) 1,55 17. Sergij Zettin (Bor) 1,10 KATEGORIJA B Hoja 4 km: 1. A. Leiss (Lib. Udine) 25’57”4 3. Alfred Zudek (Adria) 27’28”2 80 m: 1. Neri (Latisanese) 11”4 80 m ovire: 1. Pagliaro (CSI) 14”6 4. Marko Saksida (Adria) 16"0 5. Walter Verduno (Adria) 16”6 2000 m: 1. Michelotti (Lib. Martig.) 7’21”1 Daljina: 1. Cantoni (NAF) 8. David Gregori (Adria) Krogla: Mauro (Latisanese) Andrej čok (Adria) Alessandro Cercego (Adria) 6,24 Kroglica: Rovere (Lib. Manzano) 35,96 Vasilij Pečar (Adria) 31,72 Višina: 1. Bulfoni (Lib. Martignatcd) d,50 3. Fabio Brigadini (Adria) 1,20 5. Bruno Seleš (Bor) ■ "...... 1,10 4,27 3,79 8,17 6,40 DEKLICE KATEGORIJA B 60 m ovire: 1. Gabriella Antonini (UGG) 60 m: 1. Toplikar (UGG) 9. Tiziana Natural (Bor) Krogla: 1. Poljak (UGG) 1000 m: 1. Sedmak (CSI) Daljina: 1. Casaretto (SGT) Višina: 1. Calligaris (UGG) Kroglica: 1. Irena Kebar (Bor) 19,48 Ruzzier TURNIR V MILJAH Borovci zopet uspešni Na košarkarskem turnirju v Miljah so borovci sinoči premagali še Scoglietto z 62:59 (32:35) in bodo tako v drevišnji tekmi z domačo peterko Jeans Corner igrali za prvo mesto. Jeans Corner je sinoči premagal Ferroviario s 77:60. 3’23”9 Na prvem šahovskem prvenstvu ZSŠDI so se v sredo na Opčinah bili ogorčeni boji .......................................................................................-................................ii"lniliminM /. PRVENSTVO ZSSDI D. Jelinčič vodi Jutri na Opčinah nadaljevanje turnirja V sredo zvečer se je na sedežu ŠD Polet, v Konkonelski ulici 1 na Opčinah pričelo 1. prvehstvo ZSŠ Dl v šahu, ki ga prirejata ŠD Polet in ŠD Kontovel. Turnir je vsekakor hvalevredna in važna pobuda, saj se ga udeležujejo vsi najmočnejši zamejski šahisti, ki so se tako končno med sabo pomerili v svojem prvenstvu, ki naj bi bil komaj prva pobuda na poti k u-stanovitvi zamejskega šahovskega društva. Zaradi hudega naliva, ki je zajel Tržaško v sredo zvečer, niso dospeli na Opčine goriški šahisti, ki so zagotovili svojo prisotnost, vendar pa bodo ti zamujena kola nadoknadili jutri na turnirju. Doslej je tako na turnirju vpisanih 11 ša-histov, dokončno število pa bi moralo biti 16. kar bi tudi bilo idealno za izvedbo turnirja. Po sicer nepopolnih 4 kolih vodi na lestvici Dušan Jelinčič, ki je osvojil štiri zmage ter ni doživel niti enega poraza. Nh drugem mestu mu sledijo Egon Pertot, ki je izgubil le partijo'z mojstrom Filipo- ouvkstilo SPK Čupa vabi udeležence regat, člane in prijatelje društva na nagrajevanje prvouvrščenih posadk, ki bo v okviru družabnega večera jutri, 30. septembra, ob 20. uri v gostilni Bella riva v Rrojnici. Posnetek z nogometne tekme kadetov med Primorcem in Chiarbolo vičem ter Karel Bajc, ki je prepustil celo točko Danilu Ukmarju. Oba imata tako tri točke na štiri možne. Favorit Filipovič je odigral le dve koli ter dosegel zmago s Per-totom in remi s Fabjanom, ki je osvojil dve točki na tri možne. Na lestvici sledijo še Ukmar, Starc in drugi. Lestvica turnirja je po prvem dnevu naslednja: 1. Jelinčič D. 4 na 4 2. — 3. Bajc K. 3 na 4 2. —3. Pertot E. 3 na 4 4. Fabjan B. 2 na 3 5. Ukmar 2 na 4 6. Filipovič 1,5 na 2 7. Starc 1,5 na 4 8. Budin J, 1 na 3 9. — 10. Benedetič 1 na 4 9. — 10. Prašelj 1 na 4 11. Tavčar L. 0 na 4 Naslednja kola bodo šahisti o-digrali jutri, 30. septembra, spet na sedežu Poleta na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. Turnir bo nato trajal predvidoma še naslednji teden v sredo in soboto, ko bi se moral zaključiti. Prvih osem uvrščenih bo nato spet odigralo turnir med sabo, vendar pa jim bodo veljale točke, ki so jih dotlej dosegli. Naj spomnimo, da velja ta turnir med drugim za izbor zamejske šahovske ekipe, ki bo nastopila na drugem srečanju športnikov iz obmejnih kra-:ev, ki bo sredi oktobra v Murski Soboti. NAMIZNI TENIS EVROPSKA SUPER LIGA V prvem kolu «plavi» uspešni KAČ — V prvem kolu evropske namiznoteniške super lige je Jugoslavija zanesljivo premagala Anglijo s 5:2. Junak tekme je bil Dragutin Šur-bek, ki je Jugoslaviji priboril kar tri točke. V prihodnjem kolu bodo «plavi» i-grali z Madžarsko. NOGOMET Ally McLeod, ki je bil trener škotske državne nogometne reprezentance na zadnjem svetovnem prvenstvu v Argentini, je odstopil s tega mesta. Odslej bo vodil Ayr United, ki nastopa v škotski ligi. Na mednarodnem prijateljskem srečanju v Londonu je newyorški Cosmos izenačil 1:1 z ekipo Chelsea. OLIMPIJSKE IGRE V LAKE PLACIDU Otvoritev zimskih 01 bo IB. februarja 1980 LAKE PLACID (New York) — Svečana otvoritev zimskih olimpijskih iger leta 1980 v Lake Placidu bo 13. februarja, konec pa bo dvanajst dni kasneje, 24. februarja. Te uradne datume je objavil predsednik organizatorske komisije Mc Kenzie. Na igrah bo sodelovalo približno 1.400 atletov, v programu pa je podelitev 80 zlatih odličij. Lake Placid .je mala vasica v gorah Adieondacks, sto kilometrov južno od Montreala in tristo severno od New Yorka. Lake Placid je že bil prizorišče olimpiade 1. 1932. MI ALPE ADRIA V Celovcu tudi Doljakova in Devetak Na mladinskih igrah Alpe Adria, ki se bodo danes in jutri odvijale v Celovcu, bosta v vrstah reprezentance Furlanije - Julijske krajine nastopila tudi dva slovenska športnika, ki sta si priborila to pravico na izbirnih preizkušnjah. To sta namiznoteniška igralka Krasa Sonja Doljak in košarkar goriškega Doma Diego Devetak. B. S. Spinks obtožuje NEW YORK — Leon Spinks hoče po porazu z Alijem zapustiti vse dosedanje njegove managerje, s katerimi ga veže pogodba za še pet dvobojev. Rad bi prestopil v o-krilje enega najbolj poznanih svetovnih managerjev Dona Kinga, ki je pred leti že vodil Alija. V ta namen je obtožil svojega dosedanjega managerja Boba Aru-ma zaradi obrekovanja, Arum naj bi izjavil, da je Spinks vsak večer pijan. TENIS V SAN FRANCISCU Gottfricd in Ashc izločena SAN FRANCISCO - V nadaljevanju teniškega turnirja v tem mestu, kjer je'nagrad za 175.000 dolarjev, so dosegli še naslednje i-zide: Stone - Gottfried 6:4. 6:7, 6:3; Warwick -Ashe 6:7, 6:4, 7:5; Borg-Lucchesi 6:2, 6:0; Kriek - Roche 6:2, 7:5. Torej presenetljiva poraza Gottfrieda in veterana Asheja, ki je še v nedeljo slavil na turnirju v Los Angelesu. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) 3. «Od kod veste to?» ja vprašal preprosto začudeno Ogrinec. «Ste se poznali s kako Indijanko? Mislim — s kakšno živo, ne z onimi iz Karla Maya.» •Gimnazijec sem bil bral spise nekega misijonarja. A tudi na slikah človek lahko vidi kakšno starko s pipo,» je menil Selan. «Ste bili zavodar?« je vprašal Ogrinec nedolžno. • Da. Vi najbrž tudi, kaj ne?« K temu se je Ogrinec nasmehnil. Osameli gospod Muha pri oknu je prenehal brati, gledal skozi okno v globoko strugo Save. Nenadoma je zamodroval v ta preprir bolj zase kakor za druge. •Lep zos bi bil iz nas, če bi se zdaj tebi nič meni nič Zvrnili v vodo.» Pokimal si je in se nasmehnil. Gospod Selan je vstal, stopil previdno do okna, kakor da si hoče ogledati, kam naj bi se zvrnil vlak in rekel: •Zakaj naj bi se prevračali v vodo? Vlaku na ljubo?« «Kar tako... samo rekel sem,« je dejal Muha. «Recimo zvrnili smo se.» Tedaj se je oglasil Ogrinec s svojimi »korekturami«, najprej Selanu: •Sprehajate se po kupeju kakor po peronu.« Nato je tekel Muhi: «Zapomnite si, ker smo v Sloveniji, da bi be bil zos, pač pa omaka, juhca, kar hočete... Ste nev- rotik?« Ker se je zdelo, da Muha ni razumel, je Selan pojasnil: «Gospod meni, če vas preganja kakšna fiksna ideja o zosu, ali če vam je ljubše; o železniški nesreči.« Gospod Muha se je smehljal, se zagledal v knjigo, a ni bral. Prisluhnil je, ker so se ljudje zapletli v železniške nesreče in se menili o nedavni takšni pri nas, grajali železničarje, planiranje vlakov, večne zamude, sploh vse. Selan pa je že vtaknil vmes avione: »Zračunali so, da je z avioni neprimerno manj nesreč kakor z vlaki, Lepo bo, ko se bo večji del človeštva vozil z avioni.« K temu je Ogrinec menil: •Jaz zase se zaenkrat zadovoljim s tretjim razredom potniškega vlaka. Kar se tiče statistik o nesrečah, mirno prepuščam vam ono z avionom z vsemi prednostmi do statistične prepričljivosti, sebi pa prihranim nesrečo z vlakom, čeprav nimam nikogar, ki bi jokcal za mano in me ne grize, da bi kdo dobil zavarovalnino po meni. -r-Imate družino?« •Imam ženo in preskrbljene otroke,« je dejal Selan. •Tako... oholo ste poudarili 'preskrbljene’ otroke. Bahav ste. — Pa vi?« se je obrnil Ogrinec k Muhi pri oknu, • ki ste se že videli v Savi, in ki kontrabantate 3 kmetov...« «Drobiža nič koliko!« se je ta nasmehnil, »vnuke, vnučke, stričnike, stričnice...« Ogrinec je rekel toplo, ko so se drugi smejali: •Bog vas je blagoslovil, posebej še, ker žene niti ne omenjate!« «Skromen človek je,» je pripomnil Selan. «Za zgled bi vam lahko bil. Najbrž ima tudi ženo preskrbljeno.« Razgovor je v nasmihanju zastal, se spet in spet trgal v presledkih, kakor je komu kaj padlo na misel, pri če- mer se je že oglasil Selan s podatki, pripombami, pojasnili, dremajoči gospod Ogrinec pa s svojimi »korekturami«. — Dana je mislila, da se vsaj ta dva človeka poznata, a je kmalu dognala, da so si vsi tuji, razen An-žlovarjevih. Debeli mož bi se sicer zelo rad pogovarjal z onimi, a se je bodisi on ozrl po ženi bodisi ona po njem in je vselej utihnil. Povrhu sta Selan in Ogrinec takoj planila nadenj, če je kaj bleknil in ga kot otroka •posadila« nazaj na njegov prostor. Tudi bradavičasta gospa Anžlovarjeva ni ušla njuni pikrosti. — Dana je bila vajena živahnih pogovorov po vlakih, ki je naletela nanje vedno, kadar se je od kod peljala. Popolnoma sl tuji ljudje so modrovali, kritizirali sto stvari našega življenja, najrajši pa se vrteli okrog preskrbe in podobnih živih stvari. Kdaj pa kdaj se je zgodilo, da je kdo privlake! iz nahrbtnika steklenico žganja ali mošta, kar je potem krožilo po kupeju; celo ženske so morale pritakniti grlo steklenice k ustom. Sploh je Dana vedno našla med najbolj tujimi si ljudmi mnogo domačnosti, v kateri so se počasi drug drugemu razkrili in se nato, ko se je vlak že ustavljal v Ljubljani, predstavili drug drugemu, včasih pa spet ne. Tako ji je čas kaj naglo mineval. Sicer pa je Dana po navadi pletla in precej opravila na dolgi poti. Vlak je drvel dalje, se z reko vred zajedal med gore, se držal pobočja, zdaj stekel prek majhne doline med polji, travniki in spet mimo gozdov, mimo redkih hiš in se ustavljal na postajah. Močno se je že večerilo. Gospod Muha pri oknu ni več videl brati in je položil knjigo na kolena, roke pa na knjigo. Gozdovi, ki so bežali mimo, so metali v kupe močne sence, nato se je spet zasvetlikalo nebo nad dolino Save, med dvema vrstama hribov, ki so se gomilili drug k drugemu kakor na gosto nadevane kopice sena na travniku. Po hribih so ležale večerne barve, vijoličasto modre, rjave, blizu zelenkaste. Zdelo se je, da so se ljudje s prihajajočim mrakom nekoliko pomirili, nekateri celo utihnili. Skoraj vseh se je za trenutek lotila dremavost. Bradavičasta gospa Anžlovarjeva je kar zakinkala, njen možiček pa zasmrčal na glas. Gospod Selan je nagnil glavo ob steno in se zagledal od daleč skoz okno. Kolman Andrej je ta presledek dobro izrabil. Zapletel se je v polglasen pogovor z Dano. Njegove oči so visele na njej, vendar ne poželjivo ne zapeljivo, pač pa sprašujoče. Razvozljaval je neko uganko, a si ni prišel na jasno. Dana mu je ugajala. Navdajala ga je z nečim prikupnim. Bil je samski človek petintridesetih let, ki so ga znanci kar naprej ženili, on pa se ni mogel odločiti. Vedno se je nečesa bal. V partizanih se je bil vnel za neko bolničarko in sanjal o sreči zakonskega življenja po vojni. Dekle mu je padla spomladi štiriinštiridesetega in še ta dan je ni pozabil. Toliko bolj, ker ga je bila pred vojno neka ženska grdo prevarala. Zdaj je nehote vsako žensko, ki ga je količkaj zamikala, primerjal s svojo padlo nevesto in nazadnje povsod obupal. Na Dani ga je nekaj zelo spominjalo na njegovo bolničarko Vido. Dani je godilo že kramljanje samo. Ugajal ji je tudi ta njej popolnoma neznani človek. Prav nič ni bil podoben moškim, ki med vožnjo iz dolgočasja išče|o znanstva z ženskami in se potem nekaj časa vsiljujejo, dokler ali ne uspejo v kaj vsakdanjih željah ali pa obupajo. Kar žal ji je bilo, da bo tako kmalu Ljubljana in da ni niti prave priložnosti, da bi se pogovorila, motilo jo je to »poznanstvo« z vsem kupejem, ne da bi vedela za ime enega samega človeka. Tel. 79 46 72 (4 linije) 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Urednl&tvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnica Gorica, Ul. Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina 20 inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din. ob nedeljah.3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetjo mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ Oglasi 400 lir za 29. septembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* ■ DZS - 61000 L|ubl|ana. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja huu m £u mm višine v širini 1 stolpca. Moll oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlcnl|e-Jull|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. dlan italijanskaI zveze časopisnih I' založnikov FIEG' tzdaiiLJ in tiska f ^ nr Trst TUDI STRUJA «BASE» OSIR« POLEMIČNA DO STRANKINEGA VODSTVA Z ZBOROVANJ V BAZOVICI, PADRICAH IN KRIŽU Spopad med demokrščanskimi strujami odločen POZIV K BUDNOSTI DEMOKRATIČNIH SIL nnrn7Q 11010701 TOIOItfO / OnrOfTninilO Sinoči so se po ponovni oskrunit-| Kajuh Zbrani na sinočnjem sestani U&IUčd pulUčdj idjlllltd LdUUdgllillljd t^sismsiš:. n__;w AU|nc4-om dričah in Križu. V Bazoviškem do-1 padlim vaščanom, kakor tudi bazo • |1/ B \g I llUfflat B ....viškega in kriškega spomenika. M m W w Zahtevamo, naj oblasti odločno u-1 Tajništvo postopoma zgublja nadzorstvo nad stranko RIM — Za sedaj je še prezgodaj, da bi kdo resno mislil na frontalni napad na Zaccagninijevo tajništvo, dejstvo pa je, da «pošteni Zac* če dalje bolj zgublja nadzorstvo nad stranko. Večina, ki je izšla iz zadnjega demokrščanskega kongresa, se očitno krha, in to prav v trenutku, ko se notranja opozicija reorganizira. Na kongresu je fronta levice KD revladala nad tako imenovanim «daf», ki je vključeval «dorotejce», Andreottijeve pristaše in fanfanijev-ce: Zaccagnini je postal tajnik, For-lani pa je bil poražen. Takratni Zaccagninijevi zavezniki pa so sedaj v teža vali ter so se začeli distancirati: struja »forze nuove* je razdvojena med Donat Cattinom, ki pritiska za večjo odločnost do komunistov. in Bodratom, enem glavnih ideologov politike soočanja: struja ♦base* pa je včeraj ostro obsodila obliko, če že ne vsebino, sklepov strankinega tajništva. »Basisti* o-čitajo Zaccagniniju, da je vsilil Gal-lonija za novega predsednika poslanske skupine, kar je po njihovem mnenju »pokazalo v.:e nezadostnosti in meje* političnega vodstva. »Demokrščansko tajništvo — se nadaljuje obtožnica «basistov» — je morda doseglo številčne okrepitve, zgubilo pa je politično dostojanstvo.* Nota struje «base* poudarja tudi dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati: da se je namreč Zaccagnini s svo jimi prizadevanji, da bi pritegnil k sodelovanju opozicijo, znašel v položaju, ko ga podpirajo — bolj ali manj prepričano — prav tisti, ki so bili na kongresu njegovi največji nasprotniki. V prvi vrsti mislijo pri tem na Andreottija, ki je že od nekdaj navezal usodo svoje vlade na usodo strankinega tajništva. nato na Piccolija, ki je zapustil vodstvo dorotejske skupine in prevzel »nevtralno* funkcijo predsednika stranke, in končno na Donat Cattina, ki bo kmalu postal namestnik tajnika, katerega zvestoba v politiko soočanja pa je vse prej kot kristalna. In ne gre pozabiti, da sta v »delegaciji*, se pravi v organizmu, ki dejansko odloča o liniji stranke, tudi dva odkrito desničarska človeka: fanfanijevec Bar-tolomei in dcrotejec Gaspari. De Mita v komunikeju svoje struje opozarja na nevarnost zrušenja zavezništev v stranki, ki jo večina komajda še kontrolira. Pri tem morda vaditelj »basistov* pozablja na še vedno zelo velik ugled, ki ga Zaccagnini uživa na bazi, morda tudi pretirava težo fanfanijevskih groženj, možno pa je tudi, da pravilno ocenjuje nestabilnost Zacca-gninijevega položaja. V takem položaju se Zaccagnini brani, kot pač r.iore. Včeraj je skušal pomiriti Gerarda Bianca, poraženega kandidata za mesto predsednika poslancev in ga prepričeval, naj ne odstopi od mesta podpredsednika skupine. Toda Bianco je vztrajal: «Kako je mogoče govoriti o prenavljanju — mu je ostro zavrnil — potem pa sklicati štiri stare voditelje struj in z njimi določiti, kdo naj bo novi predsednik poslanske zbornice, kar med drugim krši pravico poslancev, da sami odločajo o tem vprašanju.* Tudi Galloni si je prizadeval pomiriti duhove: v pismu, ki ga je kot novopečeni predsednik poslal de mokrščanskim poslanem ni varčevla s hvalami Gerardu Biancu ter skušal zmanjševati politični pomen dejstva, da je več kot sto poslancev glasovalo v nasprotju z navodili tajništva. Ni pa verjeti, da bi koga pirepričal. Logična posledica odprte bitke v KD pa je seveda tudi stopnjevanje napetosti med strankami vladne ve čine: današnji »Unita* objavlja članek Macalusa, po katerem so igre opozitorjev politike enotnosti po Fan fanijevem posegu postale očitne: povzročiti razkol med političnimi si lami. Macaluso sicer tega ne piše pač pa daje razumeti, da se tudi KPI že pripravlja na morebitni • Brigadisti (Nadaljevanje s 1. strani) naj ne bi sploh streljal. Medtem ko sta se morilca oddaljila z avtom (šlo je nedvomno za vozilo znamke fiat, vendar nihče od očividcev ni vedel povedati, za kakšen model gre), je smrtno ranjenemu delovodji, ki je obležal v mlaki krvi, priskočila na pomoč žena. li-ta, Mirna Gonnetta, ki je vsako jutro spremljala moža do avtobusnega postajališča, se je včeraj zjutraj nekoliko zamudila s psom in ni bila priča napadu. Komaj pa je slišala nekoliko pritajeno streljanje (morilec se je najbrž poslužil samokresa z dušilcem) je zaslutila, da je bil mož žrtev atentata. Stekla je na ulico in s pomočjo sosedo/ nudila ranjencu prvo pomoč. Takoj nato je prispel tudi rešilni avto rdečega križa, vendar z.. nesrečnega delovodjo ni bilo več pomoči: zaradi hude krvavitve (krogle so mu poškodovale arterijo) je uro po sprejemu v bolnišnico izdihnil. Nekaj minut po atentatu je policijski preiskovalni stroj stekel s polno paro: policija in karabinje - *! _ -.1.1 JI J T'.,..;« _ trn/. Akt*rtAoi cestnih blokov, skrbno so preiskali vso predmestno četrt, vendar za morilci ni bilo sledu. Edini indic, ki so ga doslej zbrali, j • rezervni samokres, ki ga je morilec pustil ob smrtno ranjenem Coggioli. Gre za dokaj staro «beretto», kateri so spilili registrsko številko. Po dosedanjih izsledkih kaže, da je briga-dist streljal z veliko sodobnejšo avtomatsko «beretto» model 81, ki je v prodaji približno eno leto. Podobno orožje so morilci odnesli policijskemu podčastniku Rosariu Berardiju, ki je bil ubit 10. marca ob začetku procesa zoper zgodovinsko jedro rdečih brigad. RB so si prevzele odgovornost za zločin le nekaj minut po atentatu s telefonskim sporočilom listu «Stam-pa sera*. Podli zločin, najbrž le prvi člen v verigi nasilja in krvi, s katerim bodo rdeče brigade skušale pogojevati potek sindikalne jeseni in pogajanj za nove delovne pogodbe, je dramatično odjekr.il v Turinu. Vse demokratične sile piemontskega glavnega mesta so odločno obsodile umor kot grobo protidelavsko provokacijo, v tovarni Lancia v Chi-vassu pa so uslužbenci v znak protesta stavkali eno uro. (vt) O Slovesen podpis (Nadaljevanje z 2. strani) mu je domačin Miro Križmančič v uvodni besedi dejal, da ponovna oskrunitev spomenika na bazoviški gmajni žal dokazuje, da so vsi dosedanji nastopi in posegi, posebno pri oblasteh, bili zaman. Križmančič je nato poudaril, da ne bi nihče pričakoval, da bi se 33 let po osvoboditvi morali še boriti z ostanki fašizma. Podobno mnenje so izrazili tudi predstavniki ostalih va ških organizacij, saj so se skoraj vsi strinjali z dejstvom, da je treba čimprej nekaj ukreniti, da bi zaustavili fašistična vandalska dejanja, ki se iz dneva v dan stopnjujejo v vedno večjem številu. Odgovor domačinov na ponovno oskrunitev spomenika bazoviškim žrtvam je bila odločna izjava, da spomenik mora še naprej stati na bazoviški gmajni. V ta namen je bil sprejet tudi predlog, da se spomenik iz varnostnih razlogov čimprej osvetli v , ponočnih urah, tudi zaradi tega ker stoji na zelo vidnem in dostopnem mestu. Drugi sestanek je bil sinoči na Padričah, kjer so predstavniki vaških organizacij ostro obsodili oskrunitev spomenika padlim in v zvezi s tem sestavili naslednjo i-zjavo: «Predstavniki organizacij s Padrič, prosvetnega društva Slovan, športnega društva Gaja, Gozdne zadruge, Zveze borcev in predstavniki staršev osnovne šole jNadaljevanje s 1. strani) rji so vklenili Turin v več obročev .........................»um.n.............mm.....»mm..»m INTERVJU VODITELJA KPI REŠKI REVIJI »PANORAMA* Pajetta: Zaščita slovenske manjšine je za Italijo velik izpit demokracije Priznanje Jugoslaviji zaradi zglednega reševanja nacionalnih problemov BEOGRAD — Član tajništva in direkcije KPI Giancarlo Pajetta je za časopis »Panorama*, ki v italijanščini izhaja na Reki, izjavil, da imata KPI im ZKJ zelo-podobna stališča, ko gre za vprašanja zunanje politike, , podpore „ PsvobJdib nim gibanjem. Odpora konservativnim silam in v zvezi s politiko, ki sposobna dojeti, kaj je novega mednarodnih odnosih. V intervjuju za »Panoramo*, ki ga je sinoči posredoval tudi Tanjua. je Pajetta pozitivno ocenil politiko Jugoslavije do Kitajske in izrazil željo, da bila le-ta pomembna tudi za italijansko KP. Že tedaj, ko je predsednik Tito potoval v SZ, DI.R Korejo in LR Kitajsko, smo ocenili — je dejal Pajetta — da ta pot po svojem pomenu presega meje spopad. MINO FUCCILLO Bandit ob življenje v spopadu s policijo SANREMO - Mlad a še neiden tificiran bandit je bil v noči od sre de na četrtek ubit v spopadu s po ličijo v Sanremu. Po uradni verziji naj bi policijska izvidnica hotela le gitimiratl bandita in njegovega paj daša, ker sta se jima zdela sum ljiva. Ob prihodu mož postave sta nepridiprava hotela zoežati in ko je eden od agentov ustrelil v zrak v opomin, je eden odgovoril z orož jem. Policist, ki je streljal je bil lažje ranjen, zaradi česar je zopet segel po orožju in dvakrat ustrelil za bežečim, ki se je zgrudil na tla smrtno ranjen. Izdihnil je še preden so policisti utegnili poklicati rešilni voz. Kot rečeno preiskovalci še niso u-gotovili fantove istovetnosti, v njegovi torbi pa so vsekakor našli dva samokresa. MADRID — Včeraj sta desničarski organizaciji (Apostolska proti komunistična zveza in Gverilci Kristusa kralja) zagrozili, da bodo pm bili vse vidnejše politične voditelje v Španiji ter napadli baskovske separatiste. Pomiritev na Somozov in (arlcrjcv način MANAGUA — Nikaragujska vlada je v sredo sporočila, da so že osvobodili kakih 50 političnih zacornikov, med katerimi so tudi voditelji zmernih o-pozicijskih strank, predstavniki sindikalnih organizacij ter gospodarskega življenja. To naj bi bilo tudi vse, kakor je sporočil glasnik vlade, ki je dal razumeti, da bodo tiste jetnike, ki so osumljeni terorističnih dejanj, postavili pred sodišče. Isti glasnik je tudi povedal, da bo obsedno stanje veljalo do 12. oktobra, ni pa povedal ničesar glede preklica cenzure nat. domačim tiskom in tudi nad poročili tujih dopisnikov. Prav spričo takega zadržanja se politični opazovalci sprašujejo, če ima Somoza res namen sesti za pogajalno mizo s predstavniki opozicije. Po ocenah iz diplomatskih krogov, naj bi bilo po ječali najmanj 400 političnih zapornikov. Pomeni, da jih bodo vse postavili pred sodišča? Iz dobro obveščenih krogov so včeraj sporočili, da je ameriškemu posredovalcu Jordanu le uspelo od Somoze izsiliti iz javo, da se bo v šestih mesecih umaknil s predsedniškega položaja ter tako omogočil se stavo nekakšne koalicijske vlade, seveda brez predstavnikov sandinistične fronte. jetta, kot nekaj, kar se podari, temveč kot enega od elementov, ki sestavljajo našo državo, ki je tako bogata po raznolikostih na regionalnem področju! kot nekaj, kar mora biti v tem našem konceptu decentralizacije ,,in spoštovanja avtonomije oosebej vrednoteno. Pajetta je dodal, da gre za velik izpit ne samo Italijanov in italijanske države do slovenske manjšine, temveč tudi do samih Italijanov. Gre torej za problem, ki posebej zanima Slovence, vendar je obenem pomemben tudi za Sicilijance. V Odgovoru na naslednje vprašanje je Giancarlo Pajetta med drugim menil, da se mora tudi KPI zanimati za italijansko narodnost v Jugoslaviji. Nezanimanje, ki ga je kdo mogoče skušal opravičevati kot željo po nevmešavanju, je ne hote užalilo Zvezo komunistov Ju goslavije. Vrednotiti tisto, kar predstavlja življenje in kulturo na drugi strani naših meja, je dejal Pajetta, pomeni vrednotiti tisto, kar predstavlja življenje in kulturo v smislu svobode in demokracije v SFRJ, o čemer v Italiji veliko govorijo. Jugoslavija se je — kot je menil Giancarlo Pajetta — spoprijela z nacionalnimi problemi in jih rešila na način, ki ga Evropa nikoli r>rej ni poznala. Pajetta je dodal, da je bil nedavno v Sloveniji in da je ta vtis avtonomije, ki ne pomeni separatizem, doživel naravnost vizualno, zlasti pa v zelo prijateljskih stikih s člani vlade in partije Slovenije. Vidni predstavnik KPI je ob kbneu intervjuja zelo pozitivno ocenil udeležbo revije «Panorama> in drugih publikacij časopisne - založniške hiše «Edit* z Reke na festivalu partijskega dnevnika »Unita*. (V. B.) fanskih velikobolgarskih aspiracij in tudi ne s politiko asimilacije makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji in zanikanjem makedonskega naroda ter prisvajanjem njegove kulture in zgodovine. Jugoslavija, si bo . še naprej , prizadevala za razvoj dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z Bolgarijo in za odkritje osnov za reševanje spornih problemov*. ATENE — Grški ministrski predsednik Karamanlis bo na povabilo predsednika Tita v kratkem- dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo. Datum obiska morajo še določiti, vabilo pa je posredoval sekretar pred sedstva zveze komunistov Stane Dolanc, ki se mudi v Grčiji. k ropajo in naj kaznujejo tiste, ki žalijo naša najgloblja čustva in ustvarjajo ozračje napetosti in sovra- Ponavljajoče sc oskrumbe priča-štva med tu živečima narodoma, jo, da gre za dobro organizirane si-Padričarji poudarjajo, da naj na to ic, ki res ne morejo biti neznane provokacijo odločno in predvsem e- tistim državnim organom, ki bi mo-notno odgovorijo vse demokratične rali take zločinske akcije prepreče-sile*. vati ali vsaj storilce izslediti. Zadnji sestanek je bil sinoči na Slovenska in demokratična jav-pobudo sekcije VŽPI-ANPI v Kri- nost z nestrpnostjo pričakujeta, da žu, katerega so se poleg vaških in bodo sinočnje storilce hitro izsledili drugih političnih organizacij, udele- in da bodo končno primerno kazno-žili tudi vaščani iz Bazovice in vani. Padrič. Slovenci se ve moremo več zado- Na tem sestanku so zavzeli ne- voljevati le z izrazi solidarnosti ip katere skupne odločitve: danes bo dobre volje, zato bomo na sinočnji ob 11. uri delegacija, ki jo bodo se napad, skupaj z demokratično jav-stavljali predstavniki vaških organi nostj0, primerno, odločno in odkrito zacij iz Bazovice, Padrič in Križa odgovorili in sc vključevali v vse ter Odbora za proslavo bazoviških p3j,ude. ki bodo okrepile budnost v žrtev, šla na prefekturo in bo tam obrambi naših simbolov, poleg obsodbe zadnjih vandalskih dejanj, predstavila prefektu odloč no zahtevo, naj takoj poskrbi, da U Ul bo spomenik na bazoviški gmajni o- 11 svetljen v ponočnih urah. Ob 2(1 Tajnistvo avtonomnc tržaške fedc- domu6 predstavni ki' vseh^treh vas? raci-'e KPI «S«™eno obsoja fašistič-OdborJzaoroslaU bakjviSkih fr- no ‘»vjanje po kraški planoti in raz-tev SKOZ V7PI ANPI in strank bijanje tamkajšnjih spomenikov pa-ršesSio programsko^ vetrn v dlim v osvobodilni borbi. Poziva vse deželnem svetu t.j. KPI. SSk, PSI, »'»venske in italijanske antifašiste KD. PRI in PSDI, ki bodo odločali k »ajveeji enotnosti .n budnosti da o nadaljnjih posegih. bo mogoč odločen odgovor skvadrr V nedeljo pa bo v Križu s pričet- stičnim izzivanjem. Z enotnostjo je kom ob 11.30 na prostoru pred spo- ‘«>b® preprečiti nadaljnje stopi.je-menikom padlim protestna manife- vanje nacionalističnih m sovimst c-stacija, ki jo prireja vaški antifa- “‘h izbruhov, ki so prinesli našim šistični odbor in na kateri bodo go- krajem že toliko gorja, vorili predsednik kriškega antifaši- Ni naključje, da sc dogajajo ta-stičnega odbora Angel Tence ter ko huda dejanja, kot so oskrunitve predstavnika VZPI - ANPI in SKGZ, spomenikov padlim, prav v teh tre-prej pa bo ob 9.30 deželno vodstvo nutkih. Dvoumna stališča, ki najde-VZPI - ANPI priredilo v Ljudskem j0 svojo potrditev tudi v tržaškem domu v Križu protestno sejo. občinskem svetu, glede odnosov med Kriške organizacije so na včeraj- Slovenci in Italijani, Italijo in Ju-šnjem sestanku enotno obsodile goslavijo, omogočajo nove upe in vandalsko početje, ki je povzročilo namere fašistov. Nevarno bi bilo popolno uničitev spominske plošče prezreti fašistične in nacionalistič-dvema padlima vaščanoma in spre ne matrice nasilja, ki smo mu bili jele naslednjo protestno izjavo: te dni priča. Zato ne zadostujejo Kriške organizacije enotno obso- samo splošne obsodbe, kot jih je jajo podle fašistične skrunitve par- na primer izrekel na zadnjem zase-tizanskih spomenikov, med kateri- dan ju občinskega sveta tržaški žu-mi je tudi vaški spomenik padlima pan. partizanoma in vabijo prebivalstvo. Avtonomna tržaška federacija KPI naj se strne okrog idealov antifaši- predlaga, naj se sestanejo vse de-zma in odoorništva. Ti vandalski mokratične stranke in napredne si-izbruhi spadajo brez dvoma v široko le in preuči jo nove oblike budnosti protislovensko in prtftidemdkratlč te.r antifašistične rnrrrttistl, ki naj no gonjo, ki jo že več let vodijo fa- -mobjpma široke ljudske množice, šisti in katerim so' se"V zadnjem Potrebno je najti nase oblike sode-času pridružili določeni reakcionar- lovania z organi javne varnosti, ki ni krogi, ki se upiraj > miroljubne- sj morajo z vsemi močmi prizade-mu sodelovanju med tukaj živeči vati »niti novi, desničarski ofenzivi, ma narodoma in državama. V ta namen vaške organizacij pozivajo ... . . . vse Križane, ^najje udeležijo^ pro; | SIOVGUSKa SKUpUOSt testnega antifašističnega shoda, ki bo v nedeljo v Križu ob 11.30 in i Pokrajinsko vodstvo Slovenske pozivajo vse_ na budnost in na od- skupnostj je ob ponovnem napadu ločno zavračanje vsakega poskusa na kar ^ spomenike> in sicer v obujanja tragične preteklosti m se Bazovicj v Padričah, v Sv. Križu obvezujejo da bodo cimprej z u- L y UL PlnUemonte v Boške(u iz- Kalezic o sklepih fronte odločnosti po Čamp Davidu darniškim delom obnovile oskrunje (,a|(( os,)r6en „rotesti v ka,ercm 0b m spomenik. soja temne sile, ki že nekaj časa ...................................„»MiH»i»iiHMi»ii»iiiiiiMiiiiiiii»»ii»i»i,,n,»,,,,ml» rovarijo proti Slovencem in ki ho čejo ustvariti napetost med tu žive- TRAGEDIJA V VIGEVANU najbolj nizkotnih dejanj. Pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti o-dločno zahteva od pristojnih oblasti, da čimprej odkrijejo storilce hudih dejanj. Skrajni čas je, da o-blasti preprečijo podobne izbruhe proti Slovencem, ki so obenem izbruhi proti vsem demokratičnim silam. Vodstvo Slovenske skupnosti je dalo nadalje nalog svojim izvoljenim jejo, da se bodo italijanski in slovenski antifašistični borci, ki so kalili svojo enotnost v odporniškem gibanju, v antifašističnem boju ter v prizadevanju za demokracijo, mir in družbeni napredek, onemogočili v sodelovanju z vsemi demokratičnimi silami, ki verujejo v vrednote republike in ustave, vsak poizkus destabilizacije. VZPI, ANPPIA in ANED pozivajo vse slovenske in italijanske antifašiste, organizacije, stranke in izvoljene organe naj utrdijo svojo budnost in svoja prizadevanja proti o-bujanju fašizma, pa naj se pojavlja pod katerokoli krinko. Konzulfa za vzhodni Kras Na umestitveni seji konzultc za vzhodni Kras moramo z obžalovanjem in globokim ogorčenjem ugotoviti, da so bili naši spomeniki ponovno oskrunjeni. Ni še minil teden dni, ko so na množičnem zborovanju na bazovski gmajni vse demokratične sile najostreje obsodile take zločine in zahtevale takojšnje ukrepe oblasti, da se preprečijo nadaljnje zločinske akcije dobro znanih provokatorjev, ki hočejo netiti sovraštvo med tu živečima narodoma. In kot izzivalen povračilen ukrep teh hudodelcev so bili to noč štirje spomeniki — od teh dva na območju vzhodnokraške konzulle — ponovno oskrunjeni. Bazoviške žrtve ter padli, katerim so ti spomeniki posvečeni, so umrli za vrednote, ki so skupne vsemu človeštvu. Zato je ne pojmljivo, da se najdejo poedinci ali organizirane skupine (to naj n-gotovi policija), ki iz narodnostne mržnje, zaviti v anonimnost noči razbijajo, rušijo in skrunijo naše spomenike ter vse, kar ti za nas predstavljajo. Vse demokratične sile zastopane v vzhodnokraški kon-zulti, združene v odporu proti tem temačnim silam, ki pogrevajo stare in preživele fašistične metode, proti silam, ki nasprotujejo dobrim sosedskim odnosom med Italijo in Ju goslavijo ter .urgsnij^ osjm^ega sporazuma, najostreje obsojajo taka vandalska dejanja. Nadalje pozivajo oblasti, naj izsledijo iu kauujeio krive? ter poskrbijo za zaščito naših spomenikov, zgradb ter ustanov tako, da jih zasfražljo podnevi in oonoči. Z energično akcijo in strogimi ukrepi morajo v kali zatreti širjenje ter množenje takih izbruhov nestrpnosti in barbarstva. Oskrunitev spomenikov je odločno obsodila tudi konzulta Novo mesto Nova mitnica, ki je pozvala občinsko uoravo k antifašistični budnosti in k naporu za utrditev miroljub nega sožitja med tu živečima skup nostima. Zapriseženi stražnik ubil kolega in napravil samomor Jugoslavije in tudi meje držav, ki jih je Tito obiskal. V zvezi s stališčem KPI do slovenske narodnostne manjšine v I-taliji v okviru preučevanja predloga zakona o uresničevanju pravic, ki jih slovenski manjšini zagotavlja italijanska ustava, je Giancarlo Paietta oodčrtal, da bi bilo angažiranje KPI pri tem koristno, da bi se izpolnile obveznosti, ki so bile pozabljene ali nezadovoljivo izvajane v praksi. Po besedah Pa jette KPI meni, da je tudi s for mainega gledišča mogoče doseči več in se bo obnašala, kot doslej Ne gre namreč samo za spoštovanje pravic slovenske manjšine. Griza nekaj mnogo bolj pomembnega za Italijo oziroma za kulturno pridobitev, ki zanima Italijane To pridobitev ne štejemo za breme ki ga moramo nositi, je poudaril Pa- BEOGRAD — «Sklepi nedavnega arabskega vrhunskega sestanka nacionalne fronte odločnosti in odpo ra v Damasku odražajo razpoloženje arabskih držav in palestinske osvobodilne organizacije po trojnem sestanku v Čamp Davidu in njihov interes za pravično rešitev bližnje-vzhodne krize in palestinskega vprašanja*. To je na včerajšnji redni tiskovni konferenci med dru gim izjavil glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič, ko je spet odgovarjal na časnikarska vprašanja v zvezi s posledicami srečanja v Čamp Davidu. Veleposlanik Kalezič je odgovo Giancarlo | ril tudi na vprašanje, če ima kaj povedati v zvezi s tiskovno konferenco bolgarskega voditelja Tod'na Živkova med obiskom v Avstriji, in sicer glede pojasnil Živkova o bolgarski politiki na Balkanu in glede vprašanja makedonske mani šine v Bolgariji. Mirko Kalezič ie dejal: «Tudi v tem primeru se je pokazal enostranski pristop bolgarske strani, ki ne gre iz okvirov deklarati\ne pripravljenosti za reševanje odprtih vprašanj izjave o neobstoju ozemeljskih pretenzij do Jugoslavije niso v skladu s propagiranjem in poudarjanjem saušte- VIGEVANO — Dva umora in en samomor je obračun tragedije v Vigevanu. Clelio Drago, 49 letni bivši zapriseženi stražnik si je predvčerajšnjim ponoči vzel živijo n e, potem ko je ustrelil drugi dve straži: 35-letnega častnika Giusep-pa Toffola Tassana in 35 letnega podčastnika Vincenza d'Angela. Krvavi dogodek se je odvijal v pro štorih detektivskega zavoda «Coili-Tibaldi* v Vi«evanu. Drago se je nato z vso naglico oddaljil s prizo rišča zločina, vendar se je kmalu zavedal, da ga policija zasleduje. Ker ni videl druge rešitve, si je pognal v glavo preostali naboj. A genti so ga prepeljali takoj v bol nišnico, vendar je bilo njegovo stanje breuzpno in dve uri kasneje je izdihnil. Vse kaže, da so Draga privedli do zločina hudi osebni problemi. Junija letos jc bil odpuščen iz službe, pred kratkim se je ločil od že ne, kmalu pa bi moral zapustiti stanovanje. Odpustitev je Draga zelo prizadela, in kaže, da je že ta koj pomislil na zločin, da bi sc maščeval delodajalcem, še zlasti, ker ni našel druge zaposlitve. Iz stiske ni videl drugega izhoda kot zločin in nato samomor. Um) (iallucci: Vsaj k eno leto preiskave o uboju Mora RIM — Načelnik preiskovalnega urada pr; rimskem sodišču dr. Gal lucci, ki skupaj s petimi kolegi- vodi preiskavo o umoru predsednika KD Mora in njegovega spremstva, se je včeraj opoldne srečal s časnikarji. Kljub plazu vprašanj, ki se je usul nanj, dr. Gallucci ni hotel povedati ničesar o dosedanjem poteku preiskave, češ da bi s tem kršil tajnost preis .ovalnega postopka. Rekel je le, da so doslej pojasnili le nekatere plati zapletene afere, da pa iih čaka še naporno in dolgo delo,, saj se preiskava nl-edvidoma ne bo zaključila pred enim letam.* Končno je dr. Gallucci potrdil, I predstavnikom, da vložijo interpcla- da bo v prihodniih dneh zaslišal cije na javnoupravna telesa. Deželni nekaj politikov. Med temi tudi sen. svetovalec Štoka je v tem smislu že Giovanniella (KD), ki je poudaril, v|((*j| lla deželnem odboru interpc-da je iz zanesljivih virov zvedel, |aeijo. v kateri zahteva, da se na- da naj bi brigadisti zaupali usmrti „ravi konec takim dejanjem in da tev Mora navadnim zločincem. | deželni odbor posreduje na vseh ravneh, da se preprečijo nadaljnja 'aka zločinska dejanja. Bombna atentata v Milanu Sekcija PSI Zgonik-Repentabor MILAN — Bombna atentata sta včeraj zgodaj zjutraj laže poškodo , „ , „ „ . . vala tračnice milanske podzemske . Sekcija PSI žgomk - Repentabor železnice in električni vod trolejbu * na sinočnji seji odbora ogorčeno sa na progi štev. 91. Odgovornost ? vandal.sticne oskrunitve za atentata, ki sta povzročila zna- st|nh naših spomenikov padlim bo-ten zastoj na teh progah, si lasti ™trl za sy»bodo s čimer nazadnjas skupina »azione rivoluzionaria*. k' >" sovin stični ostanki črne dobe F ogrožajo demokratične svoboščine in hočejo netiti sovraštvo ter skvariti miroljubno sožitje med tukaj živečima narodoma, od javnih organov pa odločno zahteva, da se enkrat za vselej odkrijejo storilci in se primerno kaznujejo. Spet katastrofalne poplave v buliji NEW DELHI — Vsaj dva tisoč I oseb je izgubilo življenje v strahu vitih poplavah v Zahodni Bengaliji, kakršnih ne pomnijo od leta 1920. V četrtek je na območju Kalkute | padlo 224 milimetrov dežja. VZPI-ANPI GENOVA V bolnišnici San Priča smo novim vandalskim dejanjem naperjenim proti spomenikom in komemoracljskh.i ploščam padlim v odporniškem gibanju. Z novimi provokacijami in z na- Konzulta Sv. Ivan ■ Lonjer Po nedavni enotni aantifašistični manifestaciji, ki je odgovorila ponavljajočim se atentatom proti spomenikom, ki spominjajo na žrtve osvobodilnega boja, so isti spomeniki spet postali tarča podlih dejanj. Ta dejanja izpričujejo iste fašistične značilnosti vseh prejšnjih. Ponovno in tsiio obsojamo in o-pomtnjamo na izredno nevarnost takih dejanj in zahtevamo, da pristojne oblasti zagotovijo čim večjo budnost, zato da se takšne podlosti ne bodo več d.-gajale in da bodo izvršitelji in odgovorni končno predani pravici. Rajonske skupine KPI, KD, PSI in SSk, vabijo vse demokratične sile, da se izrečejo za solidarnost slovenskemu prebivalstvu, ki je bilo tako hudo ranjeno v svojih tradicijah antifašističnega boja in v simbolih, ki so mu še danes priča. področjih znanstvenega raziskovanja, ki so skupna obema univerzama. V tem smislu bosta univerzi pripravljali vsako leto ustrezne programe. Sodelovanje se bo konkretno odvijalo na podlagi naslednjih 8 točk: 1 — Univerzi si bosta izmenjavali predavatelje za posamezna predavanja in za izmenjavo znanstvenih izkušenj. V ta namen bosta omogočali študijsko bivanje ustreznih kadrov v Trstu oziroma v Ljubljani; 2 — Univerzi se bosta obveščali o znanstvenih posvetovanjih, simpozijih in seminarjih, ki jih bosta pripravljali z mednarodno udeležbo, in omogočali sodelovanje na njih. Po potrebi bosta organizirali tudi svoja lastna znanstvena posvetovanja in si izmenjavali ustrezne publikacije: 3 — Univerza v Ljubljani bo pomagala tržaškemu vseučilišču pri razvijanju študija slovenskega jezika in književnosti, zlasti pa pri delu slovenskega lektorata. tržaška univerza pa bo prav tako stala ob strani ljubljanski ustanovi pri razvijanju študija italijanskega jezika in književnosti tor pri delu italijanskega lektorata; — Univerzi bosta sodelovali pri sestavljanju skupnih znanstveno i raziskovalnih načrtov in objavljanju rezultatov ustreznih raziskav v svojih znanstvenih in strokovnih revijah; — Univerzi bosta podpirali razvoj strokovnih, športnih in kulturnih stikov med slušatelji obeh ustanov: — Univerzi se bosta zavzemali za razvoj sodelovanja med obema univerzitetnima knjižnicama in spodbujali kooperacijo med drugimi kulturnimi in znanstvenimi ustanovami: — Univerzi si bosta izmenjavali informacije o svojih prizadeva-nuh in uspehih pri reformi študija; 8— Ustanovi si bosta redno izmenjavali svoje univerzitetne publikacije. Za uresničitev pogodbe bosta pogodbeni strani pripravljali triletne programe, v okviru katerih bodo do-očeni posamezni letni programi in ustrezne finančne obveznosti. Delovni načrt za prvo triletje bo usklajen najkasneje v oktobru 1978. triletnih programih bo določeno ;udi stavilo dni, ki bo na voljo za /Ivanje profesorjev, raziskovalcev ip, štu$e/i1tav,,y Ljubljani oziroma v ‘frstu. Pogodba nadalje določa, da bo pravkar doseženi dogovor vnesen V «Kulturni sporazum med Italijo in Jugoslavijo*, katerega veljavnost se prav v tem času obnavlja. Pogodba bo stopila v veljavo z ratifikacijo v okviru pristojnih organov o-beli univerz. K'kor je ob podpisu naglasil rektor tržaškega vseučilišča De Ferra. sovpada podois pogodbe s pripravo posebne študije, v okviru organizacije Unesco, o sodelovanju med u-niverzami držav, podpisnic helsinške listine. Tržaška in ljubljanska univerza sodelujeta na ravni posameznih fakultet že vrsto let, zato pedois pogodbe po eni strani formalizira že obstoječe oblike sodelovanja. po drugi pa postavlja o-snovo za nadaljnje poglabljanje vsestranskih medsebojnih stikov. Eno izmed skupnih vprašanj, ki mu bosta univerzi že od vsega začetka posvetili vso svojo pozornost, se bo nanašalo na skupno zaščito naravnega okolja na Krasu. V svojem pozdravnem govoru pa je rektor ljubljanske univerze orof. dr. Hodžar jjoudaril, da je pobudo za sklenitev posebnega sporazuma o sodelo- Martino je včeraj umrla 47 letnn ^ »'»voK.iu ami in /. na- Maria Rossi, delavka v usnjnmi I ',adom demokracijo, k. je sad antifašističnega odporniškega giba- Bocciardo število smrtnih žrtev n a skuša rdesn^ ske sire ures-strupitve s plinom je tako naraslo I ^.JZrinačrtda6 se^e™- štiri. RIM — V uradnih ' ogih so potrdi li, da bo francoski predsednik Gi scard D’Estaing na delovnem obisku v Italiji 25. in 26. oktobra na povabi lo italijanske vlade. RIM — Predsednik republike Per tiru je sprejel na Kviriiialu delegacijo založnikov dnevniicov, ki jo je vodil predsednik FIEl( Giovannini. Pogovor je bil posvečen problemom dnevnega tiska. goči mirno sožitje ob-meji in da se pospeši nacionalistično sovraštvp. Ponoven izbruh fašističnih dejanj v tržaškem političnem življenju črpa nov zagon prav v kvalunkvizmu, ki se je v našem mestu razpasel pod krinko «kritične zavesti*. Predscriništva irčevskih organizacij VZPI, ANPPIA in ANED pozivajo vlado in oblasti, predvsem pa organe javne varnosti, naj z o-dločnostjo preprečijo nadaljnje provokacije. ' VZPI, ANPPIA iu ANED zatrju Sporočilo uredništva S 1. oktobrom bomo uvedli nekaj novosti glede objav v rubriki «IJarovi in prispevki*. Prispevke posameznikov bosta sprejemali u-prava Primorskega dnevnika v Ui. Montecchi 6 in Tržaška knjigarna, če se bo darovalec zglasil osebao in prispevnim vsoto taKo.i izročil. Prav tako bo Primorski dnevnik objavil sezname raznih nabirk oz. darovalcev le. če bo prejel od uaslovljenca (društva, organizacije, skladu, Itd.) obrazec čitljivo izpolnjen, ker telefonskih na ročil ne bomo več upoštevali. Za pravilnost navedenih imen in zneskov jamči organizacija, ki je formular izpolnila oz. organizirala nabirko. Ta lahka zneske, ki so namenjeni drugim društvom, izroči koristniku sama, lahko pu tudi denar izroči Primorskemu dnevniku, ki ga bo posredoval naslovljencu. Teh nekaj pravil smo uvedli Ic zato, da bi se kar najbolj izognili napakam pri objavljanju imen, immena, zneskov in naslovnika, ki so se doslej, posebno zaradi uporabe telefona, nemalokrat vrinile v tekst. vanju in prijateljstvu med ljubljansko in tržaško univerzo dal že pred dobrim letom predsednik Slovenske akademiie znanosti in umetnosti prof. Milčinski. Ljubljanski univerzitetni krogi pripisujejo temu sporazumu poseben pomen glede n® sodelovanje, ki že obstaja med obe^ ma univerzama in še zlasti glede na prisotnost obeh manjšin, ki predstavljata most za učinkovito poglabljanje razumevanja i» prijateljske' ga sodelovanja med obema narodoma. (ef) DANES IN JUTRI V GRLJANU Simpozij «Alpc-Adria» o preprečevanju očesnih bolezni Danes ob 11.30 se začne z uradna otvoritvijo, ki se je bodo udeleži zastopniki deželnih in krajevnih » blasti, mednarodni simpozij o Pr ventivi v oftalmologiji, ki sPac*aa. okvir srečanj «Alpe - Adria*. Na sedanju, ki bo trajalo danes ’nja. tri, v konferenčni dvorani hotela r lace Adriatico v Grljanu, bodo str kovnjaki iz Italije, Avstrije in J goslavije razpravljali o sredstvih • preprečevanje nastajanja °^eS^rj bolezni, posebno pri otrocih in " nekaterih kategorijah delavcev. Indonezijska misija na obisku v Trstu Na sedežu tržaške trgovinske zb^ niče se je včeraj sestala indone• ska gospodarska misija izvede; lesne industrije s predstavniki žaškega gospodarskega življenj® s predstavniki lesnopredelovalna dustrij iz Trsta, Pordenona, Vw ’ B • Ve........e. Rima, Ferrai«- Ueuetk, Neaplja in Vicenze.