labaja v«** dan popoldna, lw—i nadalje ta praznika. — l—M do M pettt UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, 4 Dta X.—, do 100 vrat Din USO, od 100 do 900 vrat a Dta *.—» vaftji tnaerati pettt telefon S t. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 66, vrata Dta 4.—. Popuat po dogovora, tnaeratm davek posebej. — >Slovenald Narode UUBUAWA' luianjeva utica št, o podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. valja meaecno v Jugoalavtjl Din 12,—, aa inoacmatvo Din 2*.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon «t. «122, 312S, 8124, 8125 ln 31» Raeun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351 DALJNI VZHOD ZOPET V PLAMENIH Položaj med Kitajsko in Japonsko se je tako poostril, da smatrajo odločitev z orožjem za neizbežno 2eneva, 14. januarja Pe vesteh ii japonskega vira je zbral kitajski general Beng-sanlaj 30.000 mož konjenice in ndrl ia Je-hola t Mandžurijo, kjer resno ogroža japonske čete. General Bengšanlaj prodira proti Tahonanui ki predstavlja važno železniške križišče Če se mu po-reei zasesti to križi-šee, so japonske Čete odrezane od zaledja in je onemogočen dovoz živil in munieije. Prav tako je zbral gaverner Jehola Štiri brigade po 30.000 mož ter namerava podpreti akcijo generala Bengšanlaja. Japonci si prizadevajo pridobiti guvernerja Jehola aa svojo stran, kar pa jim dosedaj ni uspelo. Tokio, 14. januarja. Izjava, ki jo je podal japonski vojni minister general Arari. nagla-gajoi-. da Japonska ne bo upoštevala sklepov Društva narodov glede japonsko-kitaj-skega spora, se smatra kot pričetek novih bojev na Kitajskem. Japonci nameravajo zahtevati od Kitajske, da brezpogojno isprazni pokrajino Jehol, ki bi se nato priključila Mandžuriji. Če Kitajci tega ne bodo storili, bodo Japonci takoj pričeli novo efenzivo. Ženeva, 14. januarja. Kitajski zastopnik v Ženevi je po brezuspešnih intervencijah pri Društvu narodov, naj bi takoj izdalo odločne ukrepe za ustavitev japonskih napadov, poslal kitajski vladi poziv, naj organizira vojaško akeijo in izžene Japonce s kitajskega ozemlja. V svojem poročilu priporoča kitajski vladi, da more samo odločna vojaška akcija rešiti ugled in interese Kitajske. Ce bo Kitajska z orožjem zaščitila svoje interese, potem bo tudi lahko računala na podporo velesil. Će tega ne stori, je vsako upanje na podporo velesil zaman. Peking, 14. januarja Kitajska vlada v Nankingu je poslala Zedi njenim državam Angliji. Franciji, Belgiji, Italiji, Španiji in Nizozemski noto, v kateri opozarja, da so Japonci z okupacijo šanhaj^ifvana, pri čemer so masakriraM na 10 "Ueoče kitajskega prebivalstva, kršili pogodbo iz leta 1901, ki je jamčila teritorijalno nedotakljivost Kitajska. Zaradi tega opozarja kitajska vlada vse omenjene podpisnice te pogodbe, da ne more sama prevzeti odgovornosti za posledico, ki jih rr>ora roditi japonska akcija na kitajskem ozemlju. London, 14. januarja. Po zadnjih poročilih z Daljnega vzhoda je prišlo v pokrajini Jehol do novih krvavih epopadefv. Ki. ta jeke Čete so navalile na Japonce ter ae Je vnela bitka, kl se traje. V tukajšnjih diplomatskih krogih so izzvale te vesti veliko vznemirjenje, ker vidijo v tem pričetek izbruha velike vojne na Daljnem vzhodu, ki resno ogroža interese zapadnih velarsil. Med Londonom, Parizom in Wa-8hingtonom se vrši živahna izmenjava misli v svrho skupne akcije ki bi šla za tem, da se ustavijo sovražnosti in Jaiponsko kitajski spor končnoveljavno uredi. Newyork, 14. januarja AA. >Newycrk Times« poroča, da ameriški zunanji urad ni pozval svojega poslanika v Tokrlju, na: bi protestiral zaratili dogFigaro< pravi, da bo Hoover v kratkem izdal knjigo o vojnih dolgovih. List je mnenja, da bi Hoover bolje storil, da utihne in da raje prizna svoje napake, kakor je to storil ameriški narod, ko je pri zadnjih volitvah z njim obračunal Ostro obsodbo izreka tudi list >Ami du peuplec, ki opozarja na zakasnelo Hoovrovo opravičevanje. Hoover je ravnal le iz osebnih nagibov. K besedi se je zdaj oglasil sam LavaL ki pravi v >Petit Parisienuc, da so informacije >Newyork Timesac v tako kričečem nasprotju z uradnim komunikejem, ki sta ga parafirala sama Lavni in Hoover, da na te informacije sploh ne odgovarja in da ne veruje, da bi jih bil dal Hoover. >Le Matin< pa ponatiskuje ta zgodovinski komunike o Laval—Hoovrovih razgovorih v VVashingtonu v jeseni 1931. Po tem komunikeju je Laval izjavil izrecno, da je treba poudariti troje: Prvo, da so vojni dolgovi povezani z reparacijami, drugo, da je tu obljuba Amerike, da se dolgovno vprašanje uredi za gospodarske stiske, in tretje, da je dopuščen povratek na Youngov načrt Tudi napram poročevalcu >Exce$aor}a< je Laval izjavil, da se Čudi takim informacijam iz ust odhajajočega predsednika USA Hoovra. Newyock, 14. januarja. AA. Ro ose ved t je >niel sestanek s senatorjem Svanso. nom. Raspravljala sta o sodelovanon Zedi-njenlh držav na konferenoi za razorožitev, za vojne dolgove dn za druga, gospodarska vprašanja Po m nem j u „Herald Tribune« so iDodobni razgovori in poevoti Rooseveita dokaz, da se novoizvoljeni predsednik Zed»!njen in viadna navodla. vojaška revolucija v Graji Beograd, 14. januarja. V svezi s krtzo vlade so se raa&vrrUe govorice, da p razpravljajo vojaški krog1! prevrart Iti vojaško dil-k-tartnro. Vsa javnost je spričo teh glasov ailno vznem»iirjena. Na&tala Je boaizen, da bi se pričel prevrart 2 zaserPbo atenakeera Katcti, kder brl se mogle i-avršfrtn prve 'i tega so aretrirali »poveljnika letaK^a ■in več časrtTHtkov. Enotna organizacija gostilničarjev Ljubljana, 14. T«muarja. V sredo, 18. t m. ob 10. se bo vršil v reetavraejskih prostorih »Zvezde« v Ljubljani ustanovni občni zbor Zveze gostilni-Čarskih obrti za d&avafco banovino. Banska uprava je pravila zveze že potrdila. Na občni zbor naj zadruge pošljejo tiste delegate, k' so btia v to izvoljeni na zadnjem občnem zboru. Vsaka zadruga ima aravico na vsakih začetih 20 članov po enega delegata. V primeru p repi 51 e udeležbe bo občni zbor v smislu pravil vseeno veljavno sklepal. Strnjena in eootaa banovin sle a zveza gostiln'carjev je v teh težkih časih neobhodno potreba. Naj ne bo zadruge, ki bi ne poslala na občni zbor polnošte vil nega zastopstva. Občni zbor sklicujejo načelstva zadrug gostin'ičarjev v Ljiibljaju. Celju, Novem mestu in Ladkem. Bratom pravoslavne vere Selimo srečno novo leto ! Pastirski list proti Sokolstvu Ljubljana, 14. januarja. Preteklo nedeljo je bila v cerkvah dravske banovine pročitana poslanica jugoslovenskih škofov. Vsebina poslanice je vzbudila splošno začudenje v vseh krogih. Nihče pa ni pričakoval, da naši škofje v sedanjih kritičnih časih svojim vernikom ne bodo znali dati druge tolažbe, kakor da s tako visokega mesta znova zasejejo mržnjo in nastopijo proti ideji bratstva in sloge med jugoslo-venskim narodom. Vsa poslanica je namreč posvečena zgolj sokolstvu in ga prikazuje kot brezversko ali celo proti-versko organizacijo, pozivajoč vernike, naj pri taki organizaciji ne sodelujejo. Ne bomo se spuščali v to, kaj je prav za prav cilj in namen te poslanice, pribiti pa moramo, da je tako po svoji vsebini, kakor po času in načinu objave docela zgrešena. S kakim razpoloženjem so sprejeli to okrožnico verniki, priča najibolje dejstvo, da so v mnogih krajih v velikem številu zapuščali cerkve in glasno protestirali proti takemu načinu verske tolažbe. V naši državi imamo pet večjih veroizpovedi in je zaradi tega prav, da država nobene veroizpovedi ne protežira pred drugo in da se povsod uvaja verska strpnost. Številni primeri v drugih državah dokazujejo, kam vodi verska nestrpnost. In Sokol kot največja vse-narodna organizacija ne sme in ne more zavzemati nobenega drugega stališča, kakor da spoštuje versko prepričanje vsakega svojega člana. Njegovo vrhovno geslo je: bratstvo, ljubezen in enakost brez razlike vere in plemena. Kritika pastirskega lista kulminira v tem, da je Sokol protiverski, da ima protikatoliško tendenco in da so bili že nameni osnova tel ja sokolstva dr. Miroslava Tyrša protikatoliški, da je delovanje sokolstva pogubno za moralno vzgojo naroda in da zaradi tega katoličani ne smejo prepuščati svojih otrok vzgoji Sokola kraljevine Jugoslavije. Brez ozira na to, da je Sokol kraljevine Jugoslavije osnovan z zakonom od 5. decembra 1929, brez ozira na dejstvo, da je za delo te organizacije izdan poseben statut, ki je objavljen v Službenih Novinah 15. februarja 1930 in brez ozira na staro resnico, da morajo spoštovati zakone vsi državljani države ne glede na svoj položaj, se obtožbo proti Sokolu ne krijejo in so V»re?7. vsakega dokumentiranega dokaza. Prva redna glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije se je vršila 29. marca 1931 v Beogradu. Na tej skupščini je bila med drugimi sprejeta tudi načelna in obvezna resolucija o vprašanju >Sokolstvo in vera«. Objavljena je v knjigi »Pota in cilji Sokola kraljevine Jugoslavije« in se glasi: »Sokolstvo kot ideja svobode priznava tudi svobodo prepričanja in misli vsakega poedinca. Od svojega članstva zahteva, da spoštuje vsako odkrito in iskreno prepričanje in mišljenje ljudi. Sokolstvo zlasti spoštuje tudi vsako versko prepričanje in čuvstvovanje ter smatra, da je vera najsvetejši del notranjega življenja vsakega poedinca. Ta bitni del človeškega naziranja na svet sokolstvo ceni in spoštuje. Vsak pripadnik sokolske organizacije lahko svobodno izvršuje nauke in predpise svoje vere in cerkve. To ni samo naša formalna izjava, marveč je to globoko ukoreninjeno v našem notranjem življenju, ki mora biti prežeto s sokol-skimi vrlinami lepote, dobrote in resnice, kar se mora povsod in vselej pri vsakem poedincu izražati iz same njegove duše. V smislu sokolske ideje in sokolskih naukov mora biti vsak pripadnik sokolske organizacije borec za resnico in pravico za vse, kar je dobro in lepo. Vsak naš pripadnik naj si prizadeva, da se čim bolj bliža najvišji absolutni resnici in pravici, dobroti in lepot L Za dosego tega idealnega cilja so vsakomur na razpolago tudi sredstva, ki mu jih proži njegova vera in cerkev.« Očitati organizaciji, ki tako iskreno in globoko strpno postopa napram verskemu čustvovanju vseh svojih pripadnikov, da je brezverska, odnosno protikato-liška, more samo oni, ki mu je na potu, da so vse vere in pripadniki vseh cerkvenih organizacij enako dobrodošli v sokolstvu, ako so iskreni in pošteni. Ce j je komu na potu to dejstvo in ako je I na potu še bratstvo in sloga Jugoslove-nov vseh veroizpovedi, potem se pač ne more reči, da je sokolstvo izzvalo to odvisno razpravo, ki gotovo nima namena in cilja omiliti duhovne in druge tež-koče današnjih dni. Tudi najbolj goreči pripadniki raznih veroizpovedi, tudi katoliške, niso našli pri Sokolu dela ali stremljenja, ki bi bila v nasprotju z njihovimi verskimi nazori; in to niti ne katoliški duhovniki, ki so bili in so še danes mnogokje čislani člani v sokolskih društvih, ker v njih ne najdejo nič brez-verskega in nič protikatoliskega. Tega ni našel niti veliki vladika Josip Juraj Strossmaver, ki je tako obilno podpiral in povsod priporočal poslovanje sokolskih društev, ki je poklanjal Sokolom zastave in jim pomagal graditi domove. Tudi v naši najbližji soseščini, v Šiški imamo tak primer. Dr. Janez Evangelist Krek, katoliški duhovnik in narodni voditelj, je pisal leta 1906. svojemu prijatelju: »Dragi moj! Tako mi je dozorelo: Nespametno je, da telovadnim društvom izbiramo nova imena in nov kroj. Bodimo Sokoli, pravila in kroj in vse naj bo sokolsko. Čemu konkurenca?« Ali je treba še kakega dokaza, da ni nobenega resnično verskega razloga, ki bi govoril proti sokolstvu? Mislimo, da ne. Zato pa je tudi razumljivo, zakaj je čitanje protisokolskega pastirskega lista v cerkvah vzbudilo tako veliko začudenje in spjošen odpor ne le pri pripadnikih Sokola, marveč tudi pri vseh drugih treznih m mislečih ljudeh. Sokolstvo je moralo prenesti že mnogo krivičnih napadov, preneslo bo tudi tega najnovejšega, iz katerega bo izšlo le še bolj okrepljeno. češka ekipa za Bohinj Ljubljana, 14. jamuarja. Letošnje državno prvenstvo v smučanju bo zopet izredno mu rmvo, saj se pričakuje udeležbi najprcminentnejših ino/emRVh tekmovalcev iz Češkoslovaške. Poljske in Nemčije Kakor v drugih državah, je prvenstvo tudi pri nas mednarodno, kar daje našim domač:m tekmovalcem pril.tco, da se pomerijo z oducnimi predstavniki tujih držav in je torej državno prvenstvo glavna preizkušnja n merilo našega napredka. Prvo mednarodno državno prvenstvo je bilo 1. 1931. v Bohinju, kamor so Cehi poslnli svojo najmočnejšo ekipo 7 tekmovalcev, ki so t?e nad vse odlično plasirali, saj eo % izjemo 2. mesta, ki £a je zasede! Jo§ko Janša, pobrali vse ostale nagrade 'n tudi naslov dr/avnega prvaka Jugoslo-vije. Tudi letos se Čehi udeleže našega prvenstva itn so že imenovali svojo tekmovalno vrsto. Pod vodstvom funkcionarja S vaza Ivžaru g. Jirke bodo tekmovali v Bohinju Barton, Šimunek. Čepka n Kada-vy. 5'mounek je takrat dosegel prvo mesto v loocnb'jnaciji in e tem naslov državnega prvaka. V teku na 18 km je brl tretji za Joškom Janšo, d oči m je bil pri skokih drugi za Guttormsemom. Kadavv je bil v komibin>acij: četrti, v teku na 18 km pa šesti. Za nas nova udeleženca sta Barton in Čepka. Prvi slovi kot eden najboljših češkoslovaških tekmovalcev in ee je rodi na ohrnpijadi v Lake PlacAiu odlično plasiral. Je enako dober v teku m y skokih. Cepfca spada med elrito čeških tekmovalcev in je po nazriranju Čehov samih eden izmed največjih talentov mlajše generacije. JZSS prča kuje v kratkem še odgovor iz Varšave glede poljskih tekmovalcev, ki se bodo tudi udeležili našega državnega prvenstva, niso pa še določili tvojih tekmovalcev. Kakor se vidi bodo n*ši tekmovalci ;n>eli izredno frežfko n<*4ogo. Lani ae je Jakopiču posreStlo. da si je navzlic inozemski udeležlbi priboril naslov državnega prvaka, letos bo pa boj mnogo trši |cer jd konkurenca hujša. Jutrišnja tekma v Planici, kjer bodo nastop M na-fboljši tekmovalci Ilirije. Ljubljane in akademikov, nam bo dala prvo sliko forme naših tekmovalcev. Do državnega prvenstva pa bo treba še mnogo trdega dela. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. CurSh: Parke 20.2750, London 17.4260 Newyork 519.62, Brus^j 71.9750, M-ilar 26.60. Madrid 42.4750. Amsterdam 208.70 Berlin 123.3875. Dimaj 73.02, Softja 3.76 Praea 15.58, Varam 58.20, Bukare&U un Letošnja regulacija Ljubljai iice Letos bo poglobljena stroga med S en tpe tenkim Mom in tromostjem ter betonirano stružno Ljubljana, 14, januarja Vemo, da se ljudje ustrašijo že pri samem imenu LjubiJi~,:'"\ o r^crulaciji sami pa n" m«rr>|o r.i! ia vsetno je ireba J»a: r : iaciji. Sicer pa stvar ni \w i— o.....-..u i.i ne tragikomična. In četudi bi bila, z regulacijo Ljubljanice ee moramo sprijazniti, saj ^e borno morali z njo baviti še več let, ker še ne bo letos končana Iz finančnih razlogov dela izvršujejo postopno v vec etapah. Vsako leto oddajajo najugodnejšemu gradbenemu podjetju kot ponudniku za približno 3 milijone Din dela. Letošnja dela pa znašajo skoraj tretjino manj, 2,200.000 Din. Letošnja gradbena dela, poglobitev struge med Sentpeterskim mostom in tromostjem in betoniranje stružnega dna, je prevzela Ljubljanska gTadbena družba, ki prične z delom v začetku marca, ali še prej, če bo ugodno vreme. Mnogi ljudje še vedno ne vedo, zakaj je treba regulirati Ljubljanico, čeprav so Ljubljanico regulirali naši predniki že približno pred 180 leti- Nekateri mislijo, da je treba Ljubljanico regulirati zaradi smradu, ker ie bila pač lani regulacija v neposredni zvezi s smradom. Toda Ljubljanice ne regulirajo predvsem zaradi ureditve kanalzacije, temveč zaradi oeušenja Barja. Gre torej predvsem za Barje in ne zgolj za interese Ljubljane same. Tudi v 18. stoletju, ko so se začeli ukvarjati z regulacijo, so imeli predvsem pred očmi osuš lev Barja. Tedaj je imela Ljubljanica od Vrhnike do razcepa z Gruberjevim prekopom le 34 cm padca, kar pomeni, da je ekoraj povsem mirovala in da je nastala ob prvem deževju na Barju poplava. Voda se je pa odtekala tudi zato zelo poT-asi, ker je bil (in je Se) v strugi v mestu visok greben ali prag. Zdaj je n. pr. Ljubljanica globoka na Barju tu in tam celo nad 10 m, doSm aega v me**tu ob normalni višini le meter visoko nad grebenom- Zaradi tega je treba strugo v mestu r>oir]obiti, da bo voda v nji vsaj polovico tako visoko, kot na Barju, torej kakšnih 5 in. Ko bodo končana vsa regulacijska dela ter bodo višino vode regulirali z zapornicama pri eukrarni in v Gruberjevem prekopu, bo voda normalno prav ti ko visoka, ne bo padla v strugi na Barju. Barje Je namreč prav za prav že osušeno in se Ljubljanica ne sme več znižati. ker je rastlinstvo na Barju že prilagođeno na vlago; pač pa ni močvirska zemlja še dovolj sesedena. Ce bi odvzeli Barju preveč vode, bi se rastlinstvo na njem poleti povsem posušilo. Zakaj je pa torej potrebna regulacija Ljubljanice s poglabljanjem struge? Samo zaradi poplav, ki so tako pogoste na Barju. Ob deževju n ko naglo kopni sneg, foda ne more odtekati aovoii hitro ro Gruberjevem prekopu in Ljubljanici z Barja; Ljubljanica ima na Barju okrog 50 pritokov. Cim bo poglobljena vsa struga v mestu, na Barju ne bo več nevarnosti poplav, ker bodo lahko spustili vodo skozi zaporniiK) pri cukrami. Ljubljanico so poglabiiali v mestu ž*1 pred približno 100 leti (1835). Uredili so tu di obrežja, a so jih odrezali seveda v manjšem naklonu, ker jih niso obzidali. Struge pa pozneje niso č'stili, dna seveda niso tli kovan* in sploh ta dela niso imela posebnega efekta. Velikopotezneje so se lotili rugula-eije 1. 1900. Treba je bilo poglobiti Gruberjev prekop m Ljubljanico od razcepa s prekopom do njegovega ustja, torej od Pru" do Dobrunj. V prekopu je bilo treba poglo- biti strugo nekaj m. To so naredili ▼ letih od 1909.—1912. Ob tej priliki so morali podbetonirati srednji opornik Karlovškega mostu kot morajo zdaj opornik frančiškan-™i *^ostu, L. 1912. so začeli poglabljati Ljubljanico. Poglobili so desno polovico struge od Dobrunj do aukrame, obzidali so rudi desno obrežje. V letih od 1912—1914. so betonirali v mestu obrežne zidove, če bi ne bilo močnih obrežnih zidov, bi se bregova vdirala v strugo pri poglabljanju. V teh letih so zbetonirali največ opornih, obrežnih zidov. Nekoliko so delal; tudi med vojno, Pofcneje je pa regulacija Ljubljanice zaspala do 1 1931., ko je podjetje ing. Dukič zbeto-niralo obrežna zidova na Bregu, ob Grudnovem, Gallusovem in Krakovskem nabrežju in zgTadilo več mostov. Lani je pa podjetje >S1 ograde poglob:k> levo polovico struge od Kodeljevega do eukrarne. Strugo morajo torej še poglobiti od Sentpeterskega mostu do razvodja na Prulah. V nekom pogledu je bik) poglabljanje struge od ustja prekopa do eukrarne najtežavnejše. Tu je bil namreč skalnat teren, ki ga je tvoril konglomerat Do kamor sega konglomerat, do tja je segala njega dni Saveka stmea. Med Savsko vodo je apnenec, ki je zvezal gramoz v konglomerat Do eukrarne se pa kaže vpliv Ljubljaničine vode. Ljubljaničina naplavina se je začela ustavljati ob skalnatem, konglomeratnem jezu. Ljubljanica je naplavila v korito, ki ga je stvoril konglomeratni je/z, rastlinski pepel, oksidirane barjanske rastline, ki je podoben ilovici in ga nekateri smatrajo za ilovico. (To maco Nemci imenujejo Schwimm-sand.) Posebnost tega materijala je, da se v vodi razredči, dočm se ilovica v vodi ne topi; to pa morajo upoštevati ter zaradi tega ne bodo smeli poglabljati struge hkrati na veliki površini. Zemlja za opornim zi-dovjem namreč pritiska na naplavino, ki bi začela vdirati izpod temeljev v strugo, ker je tekoča kot kaša. Predvidevajo, da bo delala le eua skupina delavcev, in sicer bodo hkrati poglabljati strugo v dolžini 4 m, torej na površini 88 m*, ker je struga 22 m Široka. Dno bodo betonirali sproti. Tlak bo 40 em debel in bo visel od obeh zidov proti sredini, padal pa bo vzdolž struge približno 11 ta. Zaposlenih bo maksimalno 100 delavcev- Ko bo struga poglobljena, bo voda skozi mesto globoka 5.60 m, približno 40 cm nižje od višine opornega zidovja. Ob cukrami bo stala električna hidrocentrala. Onstran elek-trarniškega j^zu bo voda toliko nižja, da bo znašal padec 4.60 m, se pravi, razlika v višini površine vode bo znašala pri jezu 4.60 m; vodna energija bo torej znašala približno 10O0 KS. Dela morajo biti izvršena v 300 koledarskih dneh. S kakšnimi tehničnimi pripomočki bodo obratovali, kako bodo dvgali materijal iz struge in ga odvažali v Ravnbar-jevo jamo v Linhartovo ulico, še zdaj ni določeno. Morda bodo odvažali materijal po stavbni železu:ci. Deponiranje materijala je v zvezi s prometnim in finančnim vprašanjem, ni mala reč 53.000 m3 materijala. Upamo lahko, da bodo z lahkoto premagali vse tehnične težkoče. ki so združene s Lako velik m delom in da se meščani ne bodo tudi mocrli pritoževati nad smradom kot so se lani. Podjetje bo pač upoštevalo pred- j pis stavbnega reda, da v strugi ne sme stati voda. kaj še fekalije; pokazalo bo, kako je moiroče, kar se ie lani zdelo nekaterim nemogoče. Važna seja občinskega odbora v Kranju Usmrtitev dveh tolovajev V četrtek zjutraj sta bila obešena v Požarevcu Simon Pavković in Dragomir Joksimovič V Požarevcu sta bila v Četrtek zjutraj usmrćena razbojnika Simon Pavković in Dragomir Joksimovič. Cim je b la obsojencema v sredo prećitana potrjena smrtna obsodba, se je po mestu takoj razširila vest, da bo usmrtitev na dvorišču sodne palače in da občinstvo ne bo moglo prisostvovati obešanju. Zato je velika množica prebivalstva vse popoldne oblegala sodišče, da bi videla razbojnika, ki sta preživljala v prostorni jetniški sobi za obloženo mizo svoje zadnje trenutke. Ljudje so skoraj do 6. zvečer preko ramen orožnikov radovedno opazovalo obsojenca, dokler orožniki niso sadistično navdahnjenih radovednežev razgnali. Potem se je pogrez-nilo poslopje v grobno tišino, samo v celici, kjer sta preživela zadnjo noč obsojenca, je gorela luč. Obsojenca vso noč nista zatisruia oči, neprestano sta pila žganje. Proti polnoči je prosil Dragomir Joksimovič, naj bi privedli k njemu jetnika iz. njegroveg-a domačega kraja, ki ima pri sebi piSčal. Obsojenec je vzel piSčal in je dolgo svi ral Otožen napev iz rojstnega kraja. Proti jutru je postalo v zaporu živahnejše. Za vsak smčaj so vse hodnike zasedli orožniki. Iz celice, kjer sta se pripravljala obsojenca na smrt, se je še vedno razlegalo sviranje. Jetnik Stanoje je kratkočasil svoja ne-frrečna tovariša. Do zadnje ure sta obsojenca trdovratno tajila zločin. Neprestano sta zatrjevala, da sta nedolžna in da so vsega krivi njuni sovražniki. Ko je prišel v ječo prota Milan Brankovič. da bi obsojenca izpovedal, je Strna Pavković sklenil priznati zločin. Priznati hočem, ker vidim, da ni več pomoči, — je dejal proti. E>a, jaz sem ubil Simo Lukšiča na njegovem domu v Kre-polinu. Obsojeni Dragomir m moj zet Ar and je 1 nista prisostvovala umom. Z menoj je bfl Pavle Grujič. Pavle Grujič, ki ga je sodišče oprostilo, je po Pavkovicevem pripovedovanju prigovarjal njemu, d* bi Sla k Loksičn in mu vzela denar, ki ga je bil izkopal iz zemlje. Dan pred umorom je odšel Pavković h Grujiču in skupaj sta odšla k Lukšiču. Tam sta našla ženo in otroke, gospodar je bil pa ta čas nekam odšel. Kmalu se je vrnil in Pavković je hotel stopiti k njemu, da bi mu segel v roko. Lukšič ga je pa udaril s palico po glavi. Istočasno je pa Pavković sprožil puško in Lukšič je obležal mrtev. Ta čas je stal Pavle Grujič pred hišo in gledal, kaj se godi. — Zakaj si pa obremenjeval Dragomira za ta uboj? ie vprašal zagovornik obtoženca. — Iz kljubovanja. Njegov oče me je oropal še pred vojno. — Zakaj ne priznaš Še drugih zločinov? — j«e vprašal solznih oči Joksimovič. Zakaj me tiraš mladega na vešala? Te besede niso najmanj razburile Pav-kovida. Napol pijan ie topo zrl v tla in s*i«il nepremično. Ta Čas je Joksimovič glasno jokal in si nervozno brisal z robcem oči. Simo, ali nimaš vesti, da bi povedal, kako je bilo? — je vprašal ves objokan Joksimovič. PavkoviČ je pa uporno molčal in mečkal ugaslo cigareto med preti. Joksimovič je se vedno jokal in zdelo se je, da začenja to Pavkoviča vznemirjati. Tako se je pribh'žal Čas usmrtitve. Na dvorišču so se zbrali predstavniki oblasti, ki morajo prisostvovati usmrtitvi. Po obsodbi je moral prvi na vešala Pavkovi č. Zvezanih rok je stopil pred sodni dvor, kjer so mu še enkrat preči tal i smrtno obsodbo, potem so ga pa izročili krvniku. Molče je stopil na* pruČieo in krvnik mu je 7"^reail vrat. Stresel se je in kmalu je ^iermieno obvise] na vešalih. Potem so privedli Joksimoviča, ki je stopil mrtvaško bled pred sodni dvor, da *o mu prečitali smrtno obsodbo. Krvnikov pomočnik ga je odvede! pod vešala in ga dvignil na pručico. Zadrgnil mu je vrat in ie je obvisel na vešalih Končno ie stopil krvnik pred sodnika rekoč: Pravici je zadoščeno-Snel ie bele rokavice in jih vrgel k nogam obešencev, rekoč: Dragomir in Simo, jaz nisem kriv vajine smrti! Spomina pral. Maksa ščevtat prevratnim izjavam Kranj, 14. januarja. Snoči ae je vršila aeja občinskega odbora, ki se je je udeležil tudi sreaki načelnik g. dr. Fr. Ogrtn. Takoj ob otvoritvi se je župan g. Ciril Pire spominjal pokojnega tovariša in starega prijatelja Kranjčanov prof. Maksa Ptrnata. 15 let je bil profesor na tukajšnji gimnaziji; dijaštvo ga je oboževalo kot izvrstnega učitelja slovenščine ter vzgojitelja in prijatelja mladine. Sčasoma se je čisto udomačil v Kranju. L. 1910. je bil izvoljen v kranjski občinski odbor, v katerem je deloval 5 le L Bil je nekaj časa predsednik Narodne čitalnice, sijajen govornik in izboren predavatelj. V predvojni in medvojni dobi si je pridobil mnogo zaslug za kulturni razvoj mesta. Bil je dober prijatelj in hudomušen družabnik. Odborniki so stoje počastili spomin priljubljenega pokojnika. Nato je predlagal g. župan, naj občinski odbor pismeno čestita občinskemu veterinarju g. Antonu Korošcu, ki opravlja že 40 let svojo službo vzorno in v obče zadovoljstvo. Njegova zasluga je, da se je zgradila mestna klavnica, ki je še danes vzor vsej bližnji in daljni okolici Gospodu inšpektorju naj se izreče topla zahvala za vestno poslovanje. Predlog je bfl soglasno sprejet. Župan g. Pire je potem omenil neverjetno gonjo dr. Korošca proti obstojn naše države in njegove izjave, ki so jih objavili italijanski časopisi. Nujno potrebno je, da protestira pri tem vsa Slovenija, Kranjska občina bo poslala kr. banski upravi v Ljubljano resolucijo, ki je bila ca seji soglasno sprejeta in ki vsebuje tele misli: Odločno odklanjamo lahkomiselno zahtevo, da bi ae vrnili v kaotično stanje pred 1. 1918. Jugosl o venska skupnost nam je edino jamstvo za obstoj vseh Slovencev, kar je najsvetlejši ideal vseh Slovencev in Jugo-slovenov. Izrekamo zvestobo Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in visokemu kraljevemu domu, simbolu našega narodnega in državnega edin stva in jamstvu za obstoj narodne države in napredek Slovencev. Nato se je prešlo k razpravljanju o zdru- — Resolucija proti Koro-- Povečanje kranjske občine žitvt občin, ozir. povečanja naše občine. O rezultatih tozadevnega odbora je poročal občinski svetovalec g. dr. B. Sabothv. Po dolgem debatiranju sta prišla na glasovanje dva predloga. Prvega je stavil sreski načelnik g. dr. Franc Ogrin, ki je bil mnenja, naj občina privzame samo tiste dele okolice, ki so res meščanskega značaja. Mini-I malni obseg občine naj bi obsegal poleg stare kranjske občine še vso katastralno občino Gorenja Sava, šmarjetno goro do Kosovega in Kalvarije do šentpeterskega gradu in cerkve. Gašteja nam Stražišče ne dajo, ker bi s tem izgubili precej dohodkov. Dalje bi se priključile Huje in Klanec ter del Primskova do Grajzerja, od tam pa do Renčeve žage, Rupniško polje do poti pod rupniško cerkvijo. Vsega Primskovega ne bodo vzeli, ker bi morali vzeti s tem še Gorenje, prav tako odpadejo tudi Rupa, Cirčiče in Struževo. Pri tem so upoštevani po mnenju g. F očka tudi gospodarski oziri, ker ne bi s prevelikim povečanjem občine Kranj finančno nič pridobil, pač pa bi se bremena še povečala z novimi izdatki. Interesi kmetskega in industrijsko-pridobitnega sloja no gredo skupaj. Drugi predlog, ki je prišel tudi na glasovanje, je upošteval bolj zemljepisne in zgodovinske vidike in ga je stavil direktor g. Ivan Košnik, ki je predlagal, naj bi se Kranj povečal na vse strani v obsegu 3 km. To bi bil maksimalen obseg. Pri glasovanju je z veliko večino zmagal predlog g. sreskega načelnika. Zanimiva pa je bila tudi misel ravnatelja g. Pr. Sirca, naj bi se ustvarila nova občina K ran j-okolica s sedežem v Kranju, kar bi bilo velikega narodno - gospodarskega pomena za naše mesto, žalibog o tem ni bilo mogoče sklepati, ker bi morali vedeti za mnenje okoličanov. Končno je bil izvoljen sledeči odbor: gg. Pock, Sire in Peterlin, ki naj s pomočjo nadgeometra Zupančiča izdelajo natančnejšo mejo novega obsega kranjske občine. Škofjeloški Sokol Škofja Loka, 13. januarja. Včeraj se je vršil občni zbor ikofjelo-šxega Sokola, ki ga je otvoril starosta br. Zahroidnik. Po oficielnih pozdravih je predel takoj na dnevni red. Gledo na znane punktacij-e in pastirski škofovski list, ki je bil preiitan, se je članstvo spontano izreklo za enotno nedeljeno Jugoslavijo pod vrhovnim vodstvom vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ostro je obsodilo izpad proH viteški sokolski organizaciji. Ministrskemu predsedniku dr. Srškiču in Savezu SKJ so bile poslane pozdravne brzojavke. Tajniško poročilo je podal br. Berčič; društvo šteje 417 članov. Spominjal se je preminulih bratov univ. prof. dr. Frana Jesenka in veletrgovca Antona Kašmana. Tajnik je tudi poročal, da je četi v Retečah nujno potreben lasten krov. da bo lahko uspešno delovala. Iz poročila blagajnika br. Zebre ta je razvidno, da je »tanje blagajne razmeroma povoljno. Proračun predvideva okrog 62.000 Din dohdkov. Za blagajnikom se je oglasil načelnik br. Horvat Skupno je telovadilo 9731 članov, društvo se je udeležilo župnih tekem v Koroški Beli, župnoga zle ta v Scra-žisču. mnogo članov vsesokolskega zleta v Pragi itd. Knjižnica šteje 2537 knjig, kar je bilo razvidno iz poročila knjižničarja br. Horvata. Tudi gledališka sekcija jc lepo uspevala, poročal je o njej br. Kosca. Odsek je priredil 23 predstav. Dr Jože Ran t je govoril o zdravstvenem, narodno-obrambnem in socialnem odseku, ki je priredil 25 popoldanskih sestankov, katere je obiskalo po 60 do 80 otrok. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto hr. Franc Dolenc, za podstarosto Rudolf Horvat, ki jc obenem načelnik, za tajnika Janko Potočnik, za na čel nico Llza Linka, za podnaćemico Ma.ni Kavčičeva, prosvetar Fran Goljar in člani uprave: France Adamič, Franc Dolenc mL, Franc Vraničar st., Dušan Meničanin, Franc Zebre. Rado Tha ler, Minka Kalan, Lalv \Vrischer, Mihajlo Bakič in Andrej 2e£a. Izvoljenih je bilo rud: šest namestnikov. Po volitvah je bila šolskemu nadzorniku br. Zahrastniku za 361 etno delovanje pri Sokolu izročena častna diploma. S častno diplomo se bo društvo oddolžilo rudi v Ljubljano odhajajočemu zdravniku br. dr. Jožetu Ran.ru. Hud fantovski pretep Stara Loka, 12. januarja. V eni prertdblah noči so imeli v vas Binkelj v starolos-ki oboin-: hud kravah. Povzročila gra je seveda vroča fantovska kri, »podigana z znatno mero dobre vraške kapljice. Vsa reč se je začela v gostiln: Antona Porente. kjer je "balo zoran-h za mreami mnogo fantov, večinoma delavcev, stanujočih po oko*w*koh vaseh Začela je četvorica pri eni mizi. nadaljevala skupina na drugem koncu. Najbolj nadležne so naposled izrinili na prosto, miru pa seveda zato ni blk>. Šk> se je za čast In fantovski ponos, p« se je nazadnje spoprijelo kar 11 fantov, ki eo se obdeloval; pod okriljem temne noči zunaj na cest; Eden je poskusil z nožem, pa sk> mu ga ratngali Pač pa so pale svojo pesem vale, rov-nice in polena. Padalo je na desno In levo In ao se daj aH kakor le kaj Kdo je udari] in kam je padak). kako pak nobeden ne ve, »aj je bilo temno kakor v rogu. Poškodbe so pa odnesli več al: manj vs-i. štifoelj Andrej trna hudo otečeno desno itn levo roko, zrahljali so mu tudi rebra, hrbet pa je v potplutbah Pusarja Jožeta so zdelali po vsem telesu, precej sta steknMa tudi Pintar Anton, ki wna rano na gila*r5 te oa šbKbelj Jože. >B*tka< je tra- jala kar le,p ča-s, za slovo pa so pusDiii na Licu mesta 3 klobuke, dvoje via !>n kranvp. Vse to je našel gostilničar, ki Je j bil zares hvaležen, da so se dajali fantje vsaj izven njegove domačije. MisMmo, da se bodo »foojevniikiii kma»lu vsi popravi K, ker je bil boj vendarle neicam kavalirsk'; — namreč z nož>: niso i mol i nobenega opratvka. Smola tatinskega bratca Skofja Loka, 13. januarja. Tatinski »poklic* ni lahak. »Noč ima sicer svojo moč« si je mislil nepridiprav Albin iz Stare Loke, zato pa vendarle poskusimo enkrat podnevi. Kar po kosilu, komaj poldne je dobro odzvonilo, in že Je bil komaj 24 let stari ključavničar v veži trgovca Jožeta Berganta iz Fare. Ker M je mladenič že prejšnjega dne ves teren dodobra ogledal, ni bil glede kretanja v posebni zadregi. Brž je smuknil v prvo nadstropje, skozi dve stanovanjski sobi v nasprotni konec hiše, po stopnicah navzdol v klet in odtod v trgovino, kjer »e je upal založiti s čim pripravuejšo robo. Imel pa je strašansko smolo. Isti trenutek je »topil v trgovino, ki je bila zaradi nedelje odprta samo na zadnji strani, njen lastnik g. Bergant s hčerjo Minko. Tat ae je sicer potuhnil, toda prepozno. Bergan-tovi so tatinskega tička enostavno zaklenili in so poslali po orožnike, ki so odvedli nepoštenega Albina na sodišče, še predno je mogel narediti kakršnokoli škodo. Iz škofje Loke — Dvoje praznikov. V ponedeljek je praznovala Skofja Loka rojstni dan Nj. VeL kraljice Marije. V župni cerkvi se je brala ob 9. slovesna služba božja, ki so se je udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti in mnogo meščanov. Mesto je bilo v zastavah. — Minuli teden pa so naši pravoslavni bratje slavili svoj badnji dan. Dolg sprevod, ki mu je načeloval jezdec z veliko trobojnico, je krenil izpred vojašnice prestolonaslednika Petra v Podpulfcrco, kjer so bili pripravljeni badnjaki- Pisana povorka jezdecev, okrašenih voz, avtov in peščev je krenila skozi Mestni trg na Faro k polkovniku Miloradu Radoviču in nato v vojašnico. Slavju pravoslavnih vernikov se je priključilo mnogo naših ljudi, ki so bili U*da po-iioečeni. — smrtna kos>a- Sredi tega tedna se je brž razneslo po mesrtu, da je po lOmeseč-nem trpljenju izdihnil v splošni bolnici v Ljubljani ubožec Anton Si vic, ki ?a je Skof ja Loka dobro poznala pod imenom >Tof<. Njegovo življenje je bilo v pravem pomenu beaede trpljenje in je prestal mnogo hudega. Pomanjkanje so mu lajšala dobra srca — hvala jim zato! &ivic je bil star 34 let in so ga pokopali pri Sv. Križu. Pri Sv. Andreju je umrla ga. mati Šinkove družine Terezija. Tudi njej je bilo življenje zagrenjeno, zlasti potem, ko ji je padel ?in, ustre^ ljen na zločinski način. Z mučeniško vdanostjo je nosila bol globoko v srcu. dokler je smrt ni rešila zemeljskih nadlog. Naj počiva v miru! — Lepa večera Edinosti. Organizacija loških emigrantov nam je v svoji iznajdljivosti pripravila dvoje lepih večerov Na prvem v restavraciji pri Otelu — je predaval šolski upravitelj g. Jakob Rojic o goriškem nadškofu Sedeju. ki je bil njegov osebni prijatelj Skrbno sestavljenemu predavanju ie 6ledil intimen razgovor, ki je j bil po svoji živahnosti zares nekaj prijetne-I ga. — Preteklo soboto pa je v popolnoma zasedeni mali dvorani Sokolskoga doma pre- daval o trogirskih levih prof. g. dr. Lavo Čermelj. Zanimivemu razpravljanju so sledili navzoči z največjo pokornostjo in so nagradili govornika ob zaključku z burnim, zasluženim aplavzom Predavanje je bilo nad vse aktualno m smo Edinosti, zlasti njen* -mu predsedniku g. Batisti, za izvanr»-EAL: Pariški fantom. KINO DVOR: Prvi na cilju. ZKD: >Hčerke dvornega svetnika« — ob 14.15 v kinu Matici. KINO SISKA; serzant X. VEČER JADRANSKE STRAŽE v narodnih nošah ob 20. v Un onu. SOKOL n občni zbor ob 19.30 na realki. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: Veselo, igra >? ? ?« ob 20.15. DRUSTO >SOCA<: Predavanje dr.'Bajiča ob 20.30 pri >Levu«. PRIREDITVE V NEDELJO KTNO MATICA: Kraljica srca KTNO IDEAL: Pariški fantom. KTNO DVOR: Prvi na cilju, ZKD: >Hčerke dvornega svetnlka< — ob 11. dop. v kinu Matici. KTNO SISKA: Seržant X. SOKOL MOSTE: Občni zbor ob 9. dop. v S oko lake m domu. ŠENTJAKOBSKO GLEDAIJftGE: Veselo-igra >? T ?« ob 20.15. DRAMSKI ODSEK >SLOGE«: »zenitev« ob 20. v Delavski zbornici. KRAJ. ORG. JRKD: Koledovanje ob 16. v licejski telovadnici. NADALiJHVANJE nogometnega turnirja za brezposelne igralce: Korotan : Jadran ob 13.30 na igridču Hermesa. — Hermes : Slovan ob 15. na igrišču Hermesa PRIMORJE : ŽELEZNIČAR (Maribor) ob 14,30 na Igrišču Primorja. DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Bohinec, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Tvrseva cesta 41, in Lena tek, Resljeva cesta 1. ttt reseta Točno *m mesec m en dun je tega, ko srno srečno zaključiti nabiralno akcijo, ki je bila vvg/fl 52JSO0 Din. Takrat smo omeniti, da /e bilo poročilu o uspehu nabiralne akcije priloženo prav na koncu tolažilo, da bo končni uspeh nabiralne akcije znan sete potem, ko bodo vposlane položnice., ki so jih pustili mestni delavci premožnejšim poedincem. Poželeli smo neznani usodi prepuščenim položnicam \*ečnt r?ir in koj tam, kamor so bfie položene, onim ki bi slučajno ne bile deležne večnega miru, temveč oi se vrnile ujku njene nazaj, od koder so prišle, smo se pa že vnaprej opravi-čtlt In zdaj nam zanima usoda teh položnic Ah so vee obtičale pri premožnih poedln-c'u\ ali pa je le katera slučajno naila pot nazaj na socialno politični urad natega ro-tovia? Prav bi bilo, da se to pove in da se tudi izračuna, koliko je priilo s položnicami denarja za reveže Evidenca je dobra povsod, posebno pa se pri takih rečeh. Izložbeno-aranžerskl tečaj Drtršrvo izložbenih arsnierjev dravske banovine v Ljubljana priredi a pnčetkom v Četrtek, dne 19. t. m, 3mesečoi aran-žerski tečaj, katerega nalog« jc udeležence izobrazovetš, kaj je trgovsko izložbeno okno, kako s uredvmo pravilno in kakšen učinek nudi to danea tako važno prodejno sredstvo. Da bo udelež-encem dana možnost res temeljito ae izobraziti, kolikor bo v tem času mogoče, je družtvc podelilo to nalogo že na$:«n prizr.anicn domačim aranžer jem: g. Brumottiju /a manufakturo, g Koserju Antonu za modo « g. Grilcu za vse ostale stroke, O barvnih kombinacijah perspektivi, simetriji, risanju m pisavah kolikor se potrebuje pn današnjem modernem aran-ž Tanju, bo vodil predavanja že naš priznani g. prof. !sentel. Imena vseh teh gospodov nam jamčijo za po polen uspeh. Kdor se zan+ma za tečaj naj sporoči svoj naslov društvu ali pa na prvem predavanju 19. t. m., ki se vrši v veliki dvorani »Trgovskega doma« ob 8. uri zvečer. — Društvo izložbenih aranžerjev, Ljubljana, »Trgovski dom«. Vremensko poročilo IZSS Ljubljana, 14. januarja. JZŠS jc davi sprejel naslednja vremenska poročila: Kofce: —13, 5 cm novega snega na stari podlagi, sneži dalje, izgledi za nedeljo prav dobri. Kranjska gora: —8. drobno mede, 4 cm novega snega, v višinah 30 cm, izgledi dobri. Bohinjska Bistrica: —5, 15 cm pršiča. oblačno, *muka prav dobra. Bled: —7. drobno mede. 10 cm novega snega na stari podlagi. Jjogatec: —5, vreme oblačno, na staro podlago 8 cm zapadlo 5 cm pršiča. vetrovno. Kamnik: —7. oblačno, vetrovno, drobno mede, na staro podlago 20 cm zapadlo 10 cm novega snega. Sv. Križ nad Jesenicami; —6. oblačno, sneži z vetrom, zelo močan sever. kJ sproti spiha sneg. smuka mani dobra Enako na Rožci in na Koroški planini Ribnica: —5. veter severovzhodnik. 12 cm snega, smuka slaba, Ugledi dobri, suh pršič. H >8LOVlK8KI NAROD«, 14. Pred ozdravljenjem našega sporta Glasovi o sdrnfitvi SK Ilirije in ASK Primoža v enoten klub Ljubljana, 14. januarja. Vsa zgodovina Slovencev je tekla do najnovejšega časa tako, da je naše narodne sile slabila in cepila. Šele v novi državi imamo možnost zbrati in strniti jih, kar se pa žal na mnogih poljih še ni zgodilo, ker te možnosti ne znamo izrabiti. Eno teh polj je tudi športno. Morda še bolj, kakor drugod, smo se pobijali in slabiti tudi v sportu, name- Ffredsednik S K Iliri jo ML Milan Suklje stn da bi se krepili, spajali in rasH. Prav je in potrebno je, da imamo na svoji lepi zemlji bogato razpredeno mrežo športnih organizacij, ni pa prav m tudi ne koristno, da še vedno nimamo močne matične športne organizacije, ki bi šarila športni duh na vse strani in bi sloveostd sport dostojno reprezentirala na zunaj. In te žal nimamo. Človeku ni treba, da bi bil aktiven športnik, zadostuje, da zna ceniti pomen sporta, pa ga mora boleti srce, ko vidi, kako vprega t a dva najmočnejša slovenska športna kluba, SK Ilirija m ASK Primorje, velik del svojih moči v to, da vihtita bojno kopje drug proti drugemu ne v plemenitem tekmovanju na zelenem polju, temveč v osebnem, večinoma malenkostnem, nesportskem obračunavanju. Borba med Ilirijo in Primorjem je postala v naši športni in tudi širši javnosti že tradicija, žalostna, škodljiva tradicija, ki odjeda obema kluboma mnogo preveč sportu zelo potrebne volje, energije in veselja do dela. In javnost vedno bolj čuti, da je v našem sportu nekaj gnilega, čuti pa tudi naravnost že nujno potrebo, izrezati to gnilobo. Ta občutek je splošen, živi povsod tam, kjer živi v srcih prava ljubezen do sporta, želja po našem razmahu in napredku tudi na športnem polju. Kaj čuda torej, da se zadnje dni po Ljubljani toliko ugiblje in govori o izredno važnem preokretu v našem športnem življenju, o dogodku, ki bi pomenil končno ozdravljenje našega vedno bolj hi-rajočega sporta. Baje se pripravlja združenje SK Ilirije in ASK Primorja, torej klubov, ki sta se doslej tako vehementno pobijala. To bi pomenilo konec brezglavega trošenja športnih sil, konec vsega tistega, kar je nas Slovence oviralo, da nismo mogli zavzeti v ju-goslovenskem sportu tistega mesta, ki nam po pravici gre. A da bi lahko zavzeli na športnem polju, če ne takoj, pa vsaj v bližnji bodočnosti, v vseh važnejših panogah vođino mesto, o tem smo si menda na jasnem. Ne vemo še, kako daleč je akcija za združitev klubov že napredovala, pač nam pa s klicani je izrednega občnega zbora SK Ih-rije in rednega ASK Primorja na isti dan, in sicer 25. t- m., priča, da stojimo tik pred odločitvijo. Misel združitve ali vsaj kooperacije obeh klubov je že stara, kakor je stara želja vseh naših trezno mislečih športnih krogov, da postavimo slovenski sport na zdravo, trdno, širšo podlago, škoda le, da smo morali tako dolgo čakati na resen poskus, to lepo misel uresničiti. Predpostavljamo, da vodijo akcijo za združitev Ilirije in Primorja športno misleci in športno čuteči možje, ki se v polni meri zavedajo njene neprecenljive koristi za ves slovenski in ju-goslovenski sport. In izhajajoč iz te po- Izlet novomeške „Sloge" v Trebnje Treba je, 14. januarja, V »vrbo Širjenja društveno«ti med člani in medsebojnega spoznavanja je na praznik »v. treh kraljev priredilo novomeško železnic*rako društvo »Sloga« svoj pr*a fav k>t v Trebnje, ki je ob veliki udeležbi Sk>-gaftev in prijateljev njihovoga pokreta odlično uspel. Program izleta, ki je pvedvide- ših narodoo- za vednih železničarjev, med katerimi amo opaziti tudi g. Mesriča, ravnatelja meščanske šote v Novem mestu, novomeškega posf j mm čelnika g. Jarca, sefa kurilnice v Novem mestu g. Preglja, postajen* če In Lk* z Velike Loke g. 7«letiš, ter načelnika nase p os Saje g. Kruleja. Agilnost mladega želennicnrskega dru- val tudi pešizlet v bližnjo okolico Trebnje-stv* Stoga v Novem mesrn, predvsem pc Predsednik ASK Primorja Ivo Sanci n stavke moramo izraziti najiskrenejšo željo, da bi se posrečilo na obeh straneh s polnim razumevanjem končnega cilja odstraniti morebitne ovire, podrediti vse majhno in malenkostno velikemu in vzvišenemu ter strniti vse zdrave, iskreno misleče športnike z obeh strani v eno mogočno športno falango, ki se bo ob njej razbil vsak nesportni val, pa naj prihaja od katerekoli strani. Želimo in tudi prepričani smo, da bo našla velika misel na obeh straneh velike ljudi in da bo pomlad 1933 obenem pomlad, vstajenje slovenskega sporta. Med Gorjanci in Krko št. Jernej je zek) lep kraj pod Gorjanci, izhodišče za krasne izlete Novo mesto, 13. januarja. TthM širšemu občinstvu je že znana veKka in leipa vas št. Jernej na Dolenj-saesn. Leži na (prostran*! ravnini nekako sredi med Gorjanoi "In Krko. Vas bi po vsej pra viai zaslužila nazto trg, ker tu*di razpolaga b obširnim trgom, ob katerem se vrstc-etevilne trgovine. Mesarjev je tam kmalr več kot v Novem mestu, meso pa neznan-eko po ceni, 5 Dmkrg govedine. Znane st vsakoletne konjske drirke tam doli. znan je okoCištkd cviček in znani so evojovrst-ni tamošndl ljudje. Kar pr>ide po novem načrtu 0 združevanju občin sentdernejaka občrina pod no vomeškl srez, kjer se spajl z občino Gor Orehovioo, je vredno nekottko spomina nanjo. Kot povsod, tudi tam sedaj n«l z rožicami postilano. izdaitilol so fproračunani na 231.472 Din, dohodki na 180.835 Din, kar bi znaoilo 40.637 Din primanjkljaja, ki pa vreeniclne obstoja. Obči-n a »ima namreč še iz prejšnjih let ne>zrterjan'ih dohodkov za 306.684 Din. Ti (pa so žal le na papirju denanja pa primanjkuje povsod in n* majhne so težave občrinakega odbora Ir župana, da vzdrže kot treoa. Gre jim v resnici vse priznanje. Všolanl so otroci 'iz občine na euirf so le, kar bo stalo občino lato* 75.940 D-in NajvJšjri .prispevek 59.074 Din dob; dotma ča šola. ki ima dve poslopji! z velikanski vrtom. Ostalo bo porazdeM na čadreže in Vnhpolje, kjer so pred leti že pričeli gra d»vtl novo šolsko poslopje, pa so prt teme. Ijih ostaM, ker ni bilo in n4 denarja. Nekaj otrok hod-5 rardl oddaljenost)! od doma čih šcfl v Kostanjevtico, občkia pa odštevj tudi tda svoj dedež. Za mostova in ceste je določenih 300C Din, prispevek občinskemu kmettjskemi skfladu znaša 6000 Din, zdravstvu je namenjenih 4000 Din, občinskemu gospodar stvu 11.200 D4n, za amortizacijo dolga na račun drugega šolskega poslopja pa 55.00* Din. Za kritje stroškov se bo pobirala 1005? doklada na državne neposredne davke, tei trošarina od le tre vina ali vinskega mo- šta po 50 p, od Jjttra piva 1 Din, od hek-tolitrrske stopnje alkohofla, špirita itd. p< 5 Din, od goveda nad enim letom 30 Din: pod enim letom 20 Din, od prašiča 10 Dre in od drobnice 5 Din. Lepem kraju pod Gorjanci, k>; ima v«€ predpogoje za uspešen razvoj tujskegz prometa, želi .pač vsakdo, ki se je kdarf v njem mudili, le napredek. Po vsej pravic ga tudi: zasluzi. Od tam so Izihodićča za krasne izlete na bližnje Gorjance, k svetemu Miklavžu na Opatovo goro in v skrivnostni žumbe-ra>k onstran gorskiLh robov, pa v otoške Kostanjeviico in na Knko in v vinograde ali v telo mesto belih samotarjev, kartu--zAyo Pleterje, aM pa v tajanstvene gradove, ki y*h je v okodksi na izbiro, saj je St Jernej skoro na vratAh v čudovito doMn< gradov med Gorjanoi, goricami in Rogom Zvočni kino IDEAL Danes ob 4.. 7. in 9. zvečer in jutri ob 8., 5., 7. in 9. uri {jatitem * <* - 0^ iS" v M V? m V* * i 4 rt * * * •J V? ga, se je moral radi slabega vremena j iti na prostore hotela Bukovec, kjer se je razvila po nagovoru predsednika in ustanovitelja društva g. Alojzija Kavska, sefa prometne službo v Novem mestu, animirana domača zabava. Pod vodstvom g. Golobica je nastopil rudi društveni pevski odsek, ki je odlično odpel niz slovenskih pesmi ter zel splošno odobravanje m priznanje. Ostali del sporeda je pa izpopolnil neumorni društveni trio s svojim bogatim repertoar j em. Le prehitro je minil popoldan sredi na- skega odsek«, pa zasluži vso pozornost in priznanje javnosti Upoštevajoč njihovo težko službo m odgovornost lahko vidimo vso vehčino njihove požrtvovalnosti, truda in dela, polno ur odtegnjenih počitku m družini za moralna suficit, ki ga dosega njihovo delo. Predvsem pa danes v Času socialne in gospodarske stiske, ko vprašanj« samega sebe globoko reže v duhovne vezi narodne in društvene solidarnosti. Njihova plemenita požrtvovalnost in stremljenje naj bo vzor in vzpodbuda vsem. H* DEL ROMANA PROKLETSTVO LJUBEZNI JE IZŠEL IN SE DOBI V UPRAVI „SLOV. NARODA44 OPOZARJAMO LJUBITELJE USPE KNJIGE, NAJ CIM PREJ NAROCE ROMAN, KI JE SEL. GLAS O NJEM CELO DALEČ V TUJE DEŽELE, DA NE BODO 2E VSI EVOM PRODANI, KER JE ZANIMANJE ZA TA BISER NASE PREVODNE LJTERATTJRE IZREDNO VELIKO. OBA DELA, BUZC 7M STRANI, STANETA SAMO WN 80-, PO POSTI 35. Po kolesarskem svetu _ Tudi češkoslovaška se vnema za kolesarstvo. Z Iettosnjo kolesarsko sesaono stopa tudi bratska češkoslovaška v mednarodni kolesari; svet. Tako si >je n. br. tamkajž»nja kolesarska zveza postavila naloge, da priredi dve vel&i mednarodni •drirki, v katerih naj bi sodelovali tueti širom sveta znan.; dirkači tujih držav. Prva naj bi bila dne 25. jnnJja, In sicer na progri okoli Prage, druga pa 27. avgusta na (progi P-raga - Karlove vanl - Praga. Dađje zgra?61 letos češkoslovaška (kolesarska zvena v Pragj tunU moderno prenosljivo drnkal«iišče na prostoru umetnega drsailižča. Posebnost dndkalušča bo, da se bo isto lahko sestavilo v 48 urah, v 12 urah pa 7»pet lahko podrlo. (Bo namreč leseno). Dolžina bo znašala 190 m, srtalo pa bo okog 120.000 Kč. — Letošnje kolesarsko svetovno prvenstvo bo 14. avguista v Franciji na avtomobilski (krožni progi L/Inos - Manthe. ry. Start bo najbrž skujpen. Za pokl-lone dirkače ((profesianale) bo dol&ina proge 250 km. t. j. nekaj nsrd 20 krogov; za amaterje pa 125 km (10 krogov). Zaradi lažjega (pregleda bodo prvi vozdl.: predipol-d«ne, slednji pa popoldne. _ Zanimanje dirkačev za letošnjo >Ttour de Francec de veldko dn so se neka/ter i boCj vneti že prijavdli za konkurenco v tej najnapornejši kcflesarsfcl etapni vožnji srveta. So to: Praneozii: An*dre Ledtucq (zmagovalec zadnje vožnje okrog Francije), Charles Pelisiesr, E. Archam-baud; Nemci: Stoepel ln Tierbach; Ifta-lijand: Learoo Guerra, Raffaele Di Pacco, Farncesco Camulja: Rousse Jean Aerts, Lemaire, Schepers; Švicarja: AJ'bert Bucbi in Alfred BiichJ. Seveda pni-de za (tem še mnogo drugih. — Letošnji termini pomembnejših mednarodnih etfrk: 5. fetitruarda: Veliki me-J- narodu« Cnoss-oountry v Franciji; 9. do 16. marca: Pariš - Niče; 25. marca: Milano - Sam Remo; 9. aprila: Pariš - Caen; 16. marca: Pariš - Roubais; 23. marca: Panis - BiTuxelLes; 30. marca: Parčs - Tou: in Krožna vožnja v Man tovi; 30. aprila do 20. maja: Krožna vožnja po Nemčiji; 6. do 28. maja: Krožna vožnja po Itall^.; 7. maca: Parf« - lAIRe; 13. do 14. maja: Bordeaux Par4s; 21. maja: Parls - Ren-nes in Krožna vožnja po flamskih provincah; 25. maja: Dirke okrog Par.lea; 28. maja: Prvenstvo Ziiricha, bauchuška vožnja in Pariš - Poiitiers; 17. tlo 21. maja ail 7. do 11. junija: Krož«na vožnja po Belgiji; 2. do 5. junija: Okrog Savoye; 5. junija: Cestno prvenstvo Francioe; 18. jun«ija: Parte - Bichy; 25. jiindja: Krožna vožnja po eeveTozapadini Švici in okrog Prage; 27. dun*ja do 23. juli>l: »Tour de France«; 28. junija do 2. jiu-lf.ja: Amai tatko h mio ponesrečil, da ee je nevarno poškodovafl. Prepeljan Je bil v bolnišnico. Iz ameriških Slovencev — Prvi slovenski Tretji obrok vlog Sakserjeve banke bo izplačan - sodnik v Ameriki — Novi grobovi John Gilbert v velenapetem filmu borbe in ljubezni Novi »Ufa« zvočni tednik senzacij. i Pošten najditelj Gospod stražnik, našel sem tole telečje stegno. Stražnik: Vidi se, da ste pošten jak. Stegno spravim in če se lastnik v enem letu ne oglasi, bo vaše. Upravnik bivše Sakserjeve banke v New-Yorku Joseph A Broderick je nedavno objavil, da bodo dobili vlagatelji v kratkem izplačan tretji obrok svojih vlog, in sicer 10 odstotkov. Prvotno je bilo izplačanih po 5"/f. Kakor poročajo ameriški listi, je skoro z gotovostjo računati, da ne bo noben vlagatelj oškodovan. Tik pred božičem je guverner države Ohio George White imenoval Slovenca Fra-, na J. Lavseta na izpraznjeno mesto mest-■ nega sodnika v Clevelandu. Ameriški Usti ! poročajo, da guverner nikakor ni mogel prezreti močnega slovenskega življa v Cle-j velandu ter je moral med 34 kandidat; — Američani — imenovati Slovenca za mestnega sodnika, kar je bilo nekako priznanje za izkazano podporo Slovencev demokratski stranki o priliki volitev. Lavse, ki je doslej edini slovenski sodnik v Ameriki, je star 37 let, rojen ie bil v Clevelandu. On je najstarejši živeči sin Lavšetove družine, ki je prišla pred 40 leti iz Velikih Lašč v Ameriko. Njegov mlajši brat dr. Viljem Lavše je odličen zobozdravnik in Sirom Amerike znan glasbenik. Drugi brat Kari je odvetnik v Clevelandu, njihova sestra Josdpina Lavše-VVell je pa znana najširši ameriški javnosti in pa tudi pri nas po svojih pesmi k na gramofonskih ploščah. Mlajša sestra Frančiška je žena slovenskei^a zobozdravnika dr. Urankarja v Clevelandu. Sodnik Lavše je spreten jurist in je užival tak sloves, da ga je predsednik odvetniške univerze imenoval za univerzitetnega profesorja. Več let je Lavše učil študente na John Marehall School of Law ter vzgojil celo vrsto mladih odvetnikov. Mož je zaveden Slovenec ter aktiven član raznih slovenskih društev. Pred božičnimi prazniki je v Milwaukee smrt iztrgala iz slovenske naselbine Franca Ambroža, ustanovitelja društva »Slogac. Z njim je legel v grob eden onih redkih agilnih mož, ki so dajali naselbini inicijativo za javno delo in napredek. L. 1905. je ustanovil tamburaški zbor >Adria«. leto pozneje je bil med ustanovitelji prvega slovenskega pevskega društva >Zvonc, nato je bil med ustanovitelji in aktivnimi člani prvega dramskega odseka itd- Pokojni je bil rojen L 1901. v Ljubnem v Savinjski dolini. Zapustil je ženo, ki je prav tako agilna v društvenem življenju, za njim pa žalujejo tudi trije sinovi ter hčerka. V Yukonu je umrl SOletni Janez Učakar, is Tltiu i U% Tap—ffl >e ženo in hčerko- — V ChJMpi J» nedavno preminula Amalija Caunkar. iena glavnega predsednika SMPJ. Pokojna je biki stara 46 let, rojena je bite v ChieagSL — Tam so pokopati tndi 401etn*g* Franca Hočevarja, doma iz Studenca pri Ljubljani. — V Homeville Tcr-reee, država Petrnsarvecija, je umrl Miha Segtnak, star 41 tot Zapustil je ženo, 5 sinov in hčerko. — V Lauriumu, država Mi-efaigan, je premmola Mihaela Perušičeva. stara 66 let Zapustila je moža in 6 otrok. — V evetn svoje mladosti je umrla v Mil-waukee Karolina Podojsteršek, stara jedva 23 let Mlad ubijalec pred sodniki Novo mesto, 13. jaguarja. Pred senatom petorice, ki mu je predsedoval s. o s. BožMar Rom«ih. obtožnico pa Je zaatiopaJ držamiil tožilec g. Gustav Bar-le, se 'je danes vršila kazenska raaprava prerti mila«d€nnu utotfcrtcu 23 letnemu koCar-Jevemu skku Jauku Kovačeviču. rojenemu v vaei Secevici ta pristojnemu v Kaljo. Obhoženec jje 20. novembra lani usmrtili poeeetntk«. Nhkolo Sajatovi^a s tem, da ga Je večkrat sunil z nožem in povzročil ta kope njo smrt. žataetnd dogodefe se je odigral takole: Obtoženec se je v dcu*bj Daka Badovinca vračal zvečer ia vinograda Kamenice domov. Pred vasjo Kaštom sta oba dohitela večeo dmžibo, v kateri je bil Nrkola šaja-tovič te Jezerndc. Dasi jim družba ni hotela nič zalega, sta jo obtoženec oi njegov tovariš začela izziva/ti. Dako Badovi-nac se je dejansko lotil Danice Badioviie euval okrog seoe In otorezal se Mano Badhiovičevo na levici, kjer jI Je poškodoval dva prsta. Na današnji razpravi Je obtoženec krrv-do trdovratno za^vlkal. trdeč, da Je očitano •dejanje izvršil njegov tovariš Dako Bado-VHiac. Vtee priče pa so iTipovedaite proti Djemo. Na podlagi tega je sodišče c*eodllo mladega ubijalca na pet let dn mesec dni robide ter na trajno izgubo državljanskih pravic. Iz Trbovel! — Za »prejem koroških pevcev, ki pridejo v nedeljo ob 12.38 v Trbovlje, se vrse velike priprave. Županstvo je odrediVo, naj hišni posestniki razobesijo zastave, organizacija primorskih emigrantov bo pa okrasila avtomobile, v katerih se bodo vozili koroški pevci. Kakor smo že poročali, bodo na kolodvoru pri sprejemu razna narodna društva, pevski zbori in godba, korporativno bo zastopan rudi občinski svet z županom na čelu. Koroški pevci, ki ptr>-dejo ob 8.32 iz Ljubljane, se najprej udeleže maše zadušnice ob 9. v župni cerkvi, nato pa bodo počastili spomin vojnih žrtev pred spomenikom na trgu, kjer bodo zapeli primemo pesem. Ob 10. bo brezplačen koncert za šolsko mladino. Za popoldanski koncert vseh koroških pevskih zborov vlada ogromno zanimanje. Na koncertu bo nastopilo 40 pevcev, ki bodo zapeti koroške narodne pesmi in popevke, ki slove po svoji lepoti in milini. Zvečer bo gostom na čast prirejen družabni večer, pri katerem bo tudi sodeloval tukajšnji »Zvon«. V ponedeljek dopoldne si bodo ogledali Korošci Trbovlje, zlasti delavske naselbine, opoldne se pa skupaj s prispelimi pevci i% Celja odpeljejo v Ljubljano. Bratom rojakom kličemo: Dobrodošli! Občinstvo navdušeno! Film, ki je bil v Zagreba na sporedu nad 3 tedne! Slišati Gitto Al par je užitek, ki ga ne smete zamuditi! GITTA ALP AR berlinski slavček, nepozabna v Ljubljani iz filma >Ce srce lz-pregovori<, poje krasne arije iz opere Traviata in še druge pesmi v najnovejšem filmu Kot partner Maks Hansen NOV »FOXOV« ZVOČNI TEDNIK Predstave ob 4., %8 m ^10 zv. in jutri ob S., 5., ^8 hi ^10. uri zvečer. Vstopnice si nabavite že v pred-prodaji dnevno od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. — Smučarski tečaj na Jezerskem bo (xj_ slej naprej stalen. Tečaj bo vodil g. Marjan 2igon iz Škofje Loke, nastanjen pri Stular-ju. Dokler bo smuka ugodna bo vozil ob nedeljah (tudi to nedeljo 15. t m) posebni avtobus od jutranjega vlaka ob 8.15 od kolodvora Kranja na Jezersko in se bo vračal ob nedeljah zvečer k vlaku, ki odhaja iz Kranja ob 19.20 v Ljubljano. — Smuka na Jezerskem je Na Ancljevem 5e vedno ugodna in je snega dovolj, tudi Če nov sneg 14 dni še ne zapade. Pogoji (cene) za tečaj so isti kot ob priliki prvega Badjurovega tečaja. \ 9 .P.l NE ODGOVARJA ... nevne vesti _ g h._ univecze Na f?!ozafaki fakultet e univerze je imenovan za ^ocen e Jan jI asistent filozofske fakultete v 2a r-du dr. Srjepufi Horvatic; v višjo skupino je pomaknjen asistent na fi-Voaoisl Heti Jx. Ladislav Kline. _ i tembe ▼ banovinski službi, V višjo r : , so pomaknjeni banovinski tajnik pri bansl upravi v Ljubljani dr. Anion Sraj, ekonoa. >>ri javni bolnici v Murski Soboti Josip Suštaršic, banovinski kata?trs-ki aoometer pri komisiji za agrarne operacije v Ljublj; Vladimir Tance in pr manj javne borni -nv,venigradcu dr. Vinko ŽeW-nikar; -»vinskega služitelja na dosedanjem lio - am mestu je imenovan dnev-nicar l^novinske trsnice in drevesu ce v Pek Jakob Pibler. Na lastno prošnjo -e upOaOj.u banovinski zdravnik združene sdravstvene občine Zagorje ob Savi dr. i o-mo Zarnik. — Notarska vest. Notar na razpoloženju v Slovenjgradcu dr Jože Ro*>to Kune jc prenehal včeraj poslovati m pričel danes z delom kot novopostavljeiv notar etotam. — li zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan šef internega oddelka vojne bolnic-dr. Zivko Stojilovič, _ Nov tolmač nemškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo proh. SOrja v Ptuju Franca Al ca za tolmač^ nemškega jezika pri okrajnem sodiSču v Ptuju. _ Razpisana elniba hišnika. Mestno županstvo Jesenice razpisuje službo hišnika v ncrri car narnici na Jesenicah. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m- _ Dražba občinskih lovov. Lov* krajevnih občin Kovor. Naklo in Predore se bodo oddajali v aoJcup 30. t m. prvi ob 10.. drugi ob 11. tretji pa ob 9. v prostorih zreškega načelstva v Kranju — Pri srečke m načelsrvu v Ljubljani se bodo oddajali v zakup občinski lovi za čas od dne l. aprile 1933 do 31. marca 1938. in s;cer: V pone^ del jek. dne 13. februarja t. L 7H občine Lip-rjen>e, Šmarje, Sv Jošt, Dolsko m Do4; v sredo, dne 15. febraurja t. 1. za občine I Studemec-lg, Dobrova. To«mšelj in Pre- j serje. Dražba se obakrat prične ob 9. UP*. \ Dražfeem po<3onuDivjo kožo« — Ljubljana-velesejem. — Obu božanje je tndi v Zafrebn. Zagreb velia za najbogatejše mesto v naši državi toda po krivici, kajti tudi večina Zagrebčanov ]e že obubožala. O tem priča stat stika tožb zaradi dolgov V zadnjih štirih letih je bilo vloženih 10.000 tožb v zadevi dolgov do 500 Dm. _ Podražitev kruha v Split«. Po ntnogih krajih naše države se je kruh že podražil in sedaj so ga podražili tudi spi tski peki. Beli kruh stane v Splitu zdaj 4.50, polbeli 4.25, črni pa 3.75 Din. _ Nov grob. V Leoni&ču je po krats«i in mučni bolezni včeraj umrl g. L#udviik Gerk-man, sin veleuglednega ljubljanskoga trgovca. Poleg staršev žaluje za njim tud! soproga ga. Fin-i, rojena Pettriček. Pogreto ;>r'ljubljenega pokojnika 1x> jutri ob pol 15. ijz mrtvaške veže na Star! poti štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. B!ag mu spomin, preostalim naše e^boiko sožailje! — Za mrtvega proglašen. Okr rodišče v Mariboru ie uvedlo postopanje, da *>e proglasi zrj mrtveca posestnik v Kočni dh-Jfria Vrhole Jože Florinnčič. ki je odšel : 1904. v Ameriko, od koder je leta 10(1«. zadnjikrat pi*»al — Četrti natečaj MHKD za ljud*kc igro. Matica Hrvatskih ka/ališnih dobrovoijaoa v Zagrebu rozpisuje četrti natečaj za najbolje ljud*ko igro Dela je treiba poslati do 31. avgusta priporočeno na na«!ov A. Freudenreich, Z.igrcb, Inca 53. Igra mora izpolnit: 7BS večer, lahko je pa tudi krajša (eno- ali dvodej:tnkai Ne sme pa še biti objavljena, niti vprczorienH Nagrada znaša 6.500 D n. v tiotovini, 15 odstotkov kosmatih dohodkov od prve predstave in 10 odstotkov kn^mritih dohodkov od vsajce nada! inje predstave. ilitu 9. v Skopifu 2. v Ljubljani 1.2. v Zagrebu _1. v Mariboru —1.2. v Sarajevu —3. v Reosrradu -4. Davi je kazal barometor v Ljubljani 7681. temperatura »e znašala —2 4. — Požar v delavski koloniji. V nooi od četrtkn na pete/^ je izbruhnil požar y delavski koloniji tovorne parketov in furnirjev v Slavoniji v Brodu. Stanovalci so /e spali in v največji pamki -o že zaceli bežati na vse <=tram. ko jih je požar zdramil. Prihiteli so gas-lci ki so rešil- vsaj nekaj «krr»-nrte^ri delavskega imetja. CK-era delavskih družin je ostalo brez strehe in naj- oujnejšega pohištva. — Otroka zadavila V Petrinji je porodila doklM Miie Todoroviča dete in ae zadavila. T/ročšli so jo sodišr-u. — Z nožem obdelal ubijalca svoje žene. Iz Kotora poročajo, da je bil v vasi Krtovo izvršen zloč:n. kakrSne^a ljudje še ne pomnijo. Jakob Ivnnišpvič je ubil sosedovo ž>»-no Joko Mikeljevič. Joka ie bila ubila s kamnom ženo Jakoba Ivaniševiča. ker ji je očitala, da je imela nezakonskega otroka, ko je mož ž vel v<-Č let v tujini Obsojena je bila samo na 14 dni zapora. Mož je zasnoval kruto osveto. Tik pred pravoslavnim božičem je vzel nož in tako obdelal z niim Mikeljevičevo. da je kmalu izdihnila. — Slab duh v ustih je zelo neprijeten. Z lahkoto »ja odstranite, ako redno uporabljate odlično melisno zobno pasto Chloro-dont. poskus vas l>o orepričal Tuba 8 Din. Pri hnpj. bronhifisn, vnetiu mandliev, Dliuenem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »FVanz .fo«iefove« s.reneiee. Znameniti stroknvriiaki za nesro zdravja ?vedooii0 rta »Fran/ Josefo^o« voda dobro shiži tndi pri Senu in dmgrih mrzličnih n?ilp^'iivih boleznih. »Frani. Josefo-va« crenrica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. —lj Srebrn inhilej dela. Ce*tri stoletja bo minilo jutri, odkar je zaposlen obratovodja 2- Josko šuh^rt v kemični tovarni G. Giulii«', j imeln »Pomožna akcija« dovolj sredstev na razpolago. Pri zap>sl;!\-i se seveda 3ž iv> mesto obirati n-a tuje Kre/poselne. maive.1 le n:i t:*kajšnje —lj V Ljubljani nj nobene epidemije. Zagrebški, deloma pa tudi naši listi so zadnje dni poročali, da ra/.saia v Sloveniji vedno hu{ša epidemija nalezljiv b bolezni, zlasti škrlatinke in difterije. Obrnili smo se na mestni fizika*., da nam pove. kako je z nalezljivimi boleznimi v Ljubljani. ZvedH! smo. da v Ljubljani o epidemiji ne more biti govora, ker imamo samo 3 primere ti-fuznih obolenj. 8 škrlalinke in 3 difler f?. Pomisliti pa moramo še. da gre tu za več tednov. e KINO L.?Tt*u..HV«KI DVOR Telefon 2730 Danes ob 4.. pol 8. in 9. uri in iutri ob 3., i/25, 6., \/2S in 9. uri Tora Mlx v senzaciji nad senzacijo: Prvi na cilju Poieg tega kolosalna smehapolna burka v 2. dejanjih in »Para-mountov tednike:. 1 —U Z'vil&kj trg je bil zopet dobro založen. Zd»; se, da prodajalike prav n.ic ne zebe, čeprav morajo etafti na»vattno po vse dopoklne na tr^cu. Prodajalik je aicer z-da'j precej manj kot j.Lh je bik> poletne mesece, vendar zaradi tega ne proiia^o nmeso vec. .Meuda so eros,poHi'iuje tako obvut.ljlvc za mraz, da si ne irpajo na burjo, ker j.:h je bik) danes tako mal-o na trgu. Sploh se pa ta nie^ec mnoge gospodinje a-zogib^jejo tnga. Tutii danes je bil trs založen z zelenjavo še čez potrebo. Kmetice so prodajale K«pe zeluaite glave po starih cenah, po t-25 L>in do 4 Din komad. Posebno mnogo je 'bilo radića, k»i je v splošnem zelo lt»p, prodajajo ga po 1.50 Din merica. Ne koMko manj je bilo motoviilca in čedalje mauj en divlje. ZeOja ne bo zmanjikalo, četu*^, '^jub-ijaneaiii ne bodo jed K nič drugega Od K*ta do leta je več zel jar j ev na trgu in zdaj konkurira kmečko zeloe tud-i po kvaliteti trnovskemu. Cene za to domačo deiiikateso so ne>sT>ređiienjene. kmečko zelje je po 3 Din kg, trnovsko pa po 4 Din Tudi z jabolki bomo založen-i vso zimo Dovoz jabolk je skoraj vedno enaJc po ko ličini. Med ve Liko množino sla.ba.iii jabolk je pa vedno tudi precej ler>ih, kii jih prodajajo po 40 Din aH nekoliko dražje, v spiošnem so jabolka še vedno poceni. Prav tako, kot sadja, je na našem trgu turi'5 vedno dovolj javc in perutnine. Za p»:ške T>a zdaj ooividno nI sezona, ljudje eo se j'ih naj-brž preobjedLi ob praizni-kih Lepa tn sveža jajca prodajajo po 1.50 Din komad, nekoliko drofonejša pa po 1.25 Din komad in po 2.25 par. Kmetice in gospod-inje ra-čnnajo na trgu Se vedno na krone. Čudno je potem taikem, da so pozabile na goldinarje "u na napoleondore, Kme»ti<*e se ne morejo s*pr»i jaz niti s iparamri rn ne smaitra- jo 25 par za pare, nego za krono. Zdi se jim samo ta razlika, da se za to »krono« ixe dobi toKko, koMkor se j*- za staro. —lj Park aa Hrvatskem trgu je eden izmeti najmanjših naših parkov in do?lej je bil tudi precei zanemarjen kot n. pr. Ambrožev trg. Delovne moči so zdaj poceni, saj rdotine delavcev prosi na socijalnih uradih predvsem za delo, ne le za denarno pod poro, zato je zelo umestno, da mesto uredi zdaj zanemarjene parke in da zaposluje brezposelne pri drog h javni h delih. S tem seveda ni rečeno, da mestna občina zdaj lahko izrablja delavce na račun njihove bede. Delavci, ki jih zaposluje mesuio vrtnarstvo, so zelo zadovoljni, da imajo delo in delajo skoraj vsi z velikim veseljem. Brezposelni dobe za teden dni dela pri mestni občini 4 tedne denarno podporo na socijal-nem političnem oddelku. Te dni urejajo park na Hrvatskem trgu. Park bo po ob! -ki precej spremenjen, doslej je bil pravoko-ten, po ureditvi bo pa ob cesdah zaokrožen v obliki elipse. V sredi bo okrogla ploščad, ki jo bo obkrožal kolobar gred. Med gredicami bodo izprehajalne poti Sredi parka postavijo svetilnik. Staro grmičevje n drevesa so iztrebili, zasade pa nova drevesa. Stranišče podro. Ni le odveč iz estetskih razlogov, temveč tudi iz prometnih, ker nameravajo v doglednem času položiti tramvajsko progo po Jegličevi cesti. Ta proga bo vezala in zaključevala staro progo- da nastane krožna tramvajska proga. Skoraj v vsakem parku vidiš pri nas stranišče, da si niti ne moreš misliti parka brez stranišča; ta poslopja so sicer kaj potrebna, toda tako neokusnih in nehigijeničnib barak bi ne smelo biti v parkih. — Kolesarske in moteeiklistično društvo >8»va< v Ljubljani vljudno vabi članstvo, da se polnoStevilno udeleži VIII. rednega obč nega zbora, ki se be vršil na Sve&reo 2. februarja t L eb pol 11. dopoldne v gostilniških prostorih r. Fr. Kavčiča, Privoz 4 (Pm-le). Po občnem zboru si udeleženci izžrebajo brezplačno lepa darila- Odbor. —lj Sadni sejem. Kmetijska družba v Ljubljani je priredila vedli sadn- sejem .najboljših zimskih poznih sort jabolk priznanih renet v prostorih bivše Narodne kavarne na Dvornem trgu Naprodaj so kanadske renete, ananas ren^te. mosančkarji. rdeča vinca, Beumanova reneta. hosiiop-ski kosmnči. londonsk: pepingi, trpežm bo-bovci itd. Cene so doma skrbno odbranemu sadju od 2.50 Dm uaprej po deo^losti m kvaliteti do 5.50. Sadje je vlo/eno v ameriških zabojih m deioma tudi v jugo-sJovenskih. k se dostavlja po ielji na dom Družbi bo tudi pri vedjih odjemalcih jemala zaboje nazaj. Državni nameščene imajo ugodnosti. Sejetn se je orvoril danes ob 9. ter traja nepretrgoma v nedeljo ves dan in v ponedeljek med poslovnimi urami od S. do 12. vo od 13 do 18 —lj Kozakov večer v »Krki*. Malo tc b;lo literarnih večerov pri nas. ki meli tolfco poslušalcev, kot ga je imel snoČnii večer p i stelja Jtrša Kozaka v društvu ^Krka« pri Mikliču. Poleg številnega občinstva je bilo navxoČ/'h tudi mnogo književnikov. Ys! so nestrpno pnč;jkoval' recitacije, s katero je pisatelj Juš Kozak prvič, nastopil v naši javnosti. Juš Kozak ie bral glasno, razl4>čno vn je sugestivno vplival na poslušalce, kakor je pozneje v zahv«li poudaril predsednk »Krfce« g. Rostan. Občinstvo je /brano sledilo recitaciji in je teko mnogo pripomoglo, da je bil tukaj od začetka kontakt med njim m pisateljem. Ko je končal, se mu je občinstvo zahvalilo z burnim ploskanjem. —lj Sokol I., Ljubljana-Tabor obvešča fevoje članstvo, da ima v torek 17. L m. ob 20. v mali dvorani sokolske-^a doma na Taboru svojo letno redno glavno skupščino, kjer položi račun svojega dela v preteklem letu. Vabimo tudi bratska ljubljanska in okoliška društva, da nas poset jo po svojih odposlancih, da čujejo kaj vse je delalo in se prizadevalo naše društvo, da doseže čim večji uspeh in napredek na f>ol.iu sokolske vzgoje /rtrnvo! —tj S«koI Moste bo položil jutri, v nedeljo 15. t. m. ob 9. u-ri dop. v SokoVkem ciomu v Mostah, ob ni čun o delovanju v preteklem letu. Pravico glasovanja bo imel le tisti član, ki je poravnal članarino za 1. 1932. —lj IV. (XVI.) delavski prosvetni večer *Svobode< in »Zarjec. ki bo v sredo 18 t. m. ob 30. v dvorani Delavske zbornice, bo nad vse lep in pester Recitirane bodo zanimive pesmi Aškerra m S^IiSkarja, nastop Del. odra ^Svobode- z Ivan Cankarjevim >Strahom< ter predavanje dr Henrika Turne. Solospevi koncertne pevke št. Frankov-ske-Vukove in člana opere konserv. A. Dr-mote. orkester in pevski zbor >Grafike<. ter dijaški mešani zbor drž. učit. šole, bodo zazibali poslušalce v trlasbeni raj glasb". Vstopnice se že prodajajo. SO-n _lj P. dni letni obrni zbor pevskega društva >Krakovo-Trnovo< «e vrši v ned^ lio 2*2. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni goap M. 5V>kliča. Pred kon.rušnioo z običainJtn dnevnim redom. Odbor. '29-n —lj Današnji filmskj spored ZKD. Po filmu ^Douau'mrmt«, ki je vzbudi! snlošno zarmamje. prinese sedaj ZKD nekaj veselega *Vesela du«naiska dekleta*;. Film. k> nam pričara rj>ibamo idnlo mlade^ra plesneca učitelja, je poln humorja. lep»!h šlagerjev itn pesmi ter bo ofočrnstvu prav gotovo agaral. Predstave bodo danes ob 14.15, v nedel.'o o*b 11. dopoldne v Elitnem kinu Maitici. — lj Krajevni odbor JRKD in Gospodarsko-izobraževalno društvo za dvorski okraj priredita jutri ob 16. v licejski telovadnici i-Koledovanje«. Obdarovani bodo revni otroci revne družine. Sodelovali bodo tamburaši in pridejo tudi sveti trije kralji s pastirji Vabljeni člani in prijatelji omenjenih društev. —lj Razprodaja damskih oblek, K. Soss, Mestni trg. 10-h _lj Premijera na šentjakobskem «drn. Opozarjamo na današnjo premijero veseloigre >???« na šentjakobskem odru v Mestnem domu. Veseloigra je polna duhovitih zam slekov in zelo zabavna. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. V gl. vlogah nastopajo dame Bučarjeva, Silva Danilova, ki nastopi prvič na šentjakobskem odru, Pavličeva. Pirčeva in Ervina VVrischerjeva in gg. Karus. Hanžč, Koman. LavriČ. Košak. Mo^er. Petrovčič in škerlj. Režijo vodi Miran Petrovčič. PredproS«*danji problemi sodobne Nemčije in razvoj hitle-rizma . Po predavanju nastopi oddelek pevskega zbora Krakovo-Tmovo. Pričakujemo, da bo ta zanimiv večer po daljšem odmoru privabil mnogo članov in prijateljev. V*top vsem prost. Vsi dobrodošli! 28-n —lj Vse plese za letošnje prireditve se naučite najhitreje v plesnem zavodu »Jenko« _ Kazina. >Kedeljski popoldanski tečaj« od pol 4.—7. Vsak torek ob 20, >nad iljeval-ni tečaj* in sredo »družabna režba«. v četniški tečaj« vsak petek ob 20 Informarile in posebne nre vsakodnevno. 27-n —lj Zveza šoferjev dravske banovine obvešča svoje člane, da se nahaja njen lokal od 9. januarja dalje v gostilni pri Levu. C5o-sposvetska cesta. Člani dobe vse informacije v tem lokalu ob nedeljah in praznikih nd t0_12. ter vsak četrtek od 14.—1« Vse druce dneve pa še nadalje kot dosedaj od 14.—16 pri blazajniku tov. Orarju Mestni trg št 6/II. Ponovno pros;mo člane, da nam vsako spremembo službe ali stanovanja takoj javijo. Odbor. 26-° Iz Celja —c Koroški pevci pnspo v Celje v nedeljo 15. t. m. ob 11. dopoldne z mariborskim vlakom Ob 16. bodo priredili končen v veliki dvorani Celjskega doma. ob 20 pa bo družabni večer v mah dvorani Sokolsko društvu, Celjsko pevsko društvo m društvo »Soča« pozivajo Sianstvi da se poinošte\ilno udeleži v nedeljo d«» poldne -sprejema koroških bratov na oelj-sekem kolodvoru, popoldanskega koncerta m družabnega večera. Hišni posestniki >c prosijo, da razobesijo v nedeljo zjutraj /. stave v pozdrav dragim gostom s Karo škega. —C Prireditev v korist brvzposvln.it Društvo »Soča« v Celju bo priredilo v bo boto II februarja zabavni večer s pieaoc v korist pomožne akcije za Celje in okolico ter društvenega pomožnega sklada. Bratska društva se opozarjajo na to pnr>. ditev. »Soča« pričakuje velikega odmeva pri občinstvu. —c SSA.' Celje bo imelo v ponedeljek 23. t. m. ob 30. izreden občni zbor v mali dvorani Celjskega doma, v torek 17. t. m. ob 30. pa bo seja upravnega odbora v klu bovi sobi Celjskega doma. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 16. t m. ob 30. bo predaval v risalnici me ščanake šole znani komponist g. A Dobro-nić, profesor na zagrebškem konservatori-ju, o nacionalni ideji v zapadni, slovan>k: in naši glasbi. Celjsko pevsko društvo poziva vse članstvo, da se udeleži tega zanimivega predavanja —c Društvo Rdeči križ v Celju je pre ložilo svoj redni obćni zbor. ki bi se moral vršiti 30. t. m., na poznejši čas. —C V upravo Sokolskega društva v Celju i*o bili poleg včeraj navedenih izvoljeni še društveni zdravnik dr. Jože Flajs ma trikar Karlo Kovadič, matrikarica Mara Kovačeva in knjižničarka Zorana Luzrn-kova. —C Za konoerf Glasbene Matice v Ljubljani, bi »c bo v**§tl v proslavo 70let- nice ljubljanskega Sokola v soboto 21. t m, v Ljubljani, 90 vstopnice rezervirane. Sokolsko članstvo, ki reflektira na vstopnice, naj ro nemudoma javi Sokolskomu društvu v Celju. Za skupine članstva je dovoljena polovična vožnja —c Umrla je v četrtek 11 t m. t celjski bolnici 561erna brezposelna služkinja Amalija Oberžanova iz Malih Grahovi pri Laškem. —c Prijave ra znižanje dopolnilnega da\'ka k zemljarini za davčno leto 1933. je treba predložiti davčni upravi v Celju do 31. t. m^ odnosno v nadaljnjih 15 dneh. če so zakaanit«v roka opraviči s tehtnimi razlogi —c Sočno lekarniško službo ima do vštetega petka 30. t. in. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —C Primar ji dr. Pestotnik Franc, specijalist ra živin« bolezni m sef bolnice za. duševne bolezni v Novem Celju, ordinira za živčne bolezni počenSi s 16 januarjem v palači Mostne hranilnice, Krekov trg 7, Celje, dnevno od 2% do 4% popoldne. 25/n Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20- Soboia, 14. januarja: Voda. Izven. Znaiane cene. Nedelja, 15. januarja ob 15.: Srce igračit-Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Ob 20. Milijon težav. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. januarja: Zaprto. Ljubljanska drama vprtzon d revi ob 30. Vombergarjcvo ljudsko komedijo Voda kot izven predstavo po znižanih dramskih cenah. Zasedba je premijerska Režija je Skrbinškova. Ljudska komedija Voda je imela pri vseh dosedanjih vprizoritvah v resnici lep uspeh zato obisk najtopleje priporočamo. Veljajo znižane dramske cene. Sedelja v ljubljanski drami. Dne 15. t, m. sta v drami dve predstavi tn sicer popoldne ob 15. izredno prisrčna in ljubka mladinska igra Srce igračk. Za to predstavo veljajo globoko znižane cene od 20 Din navzdol Ob 30. pa bo prva repriza komedije Milijon težav, ki jo vpnzarja naša drama v režiji g. Krefta. Komedija je imela v sredo ob premijeri velik uspeh Po svoji vsebini in zapletljajih jc zelo komična, v celoti pa prav izvrstno igrana. OPERA Začetek ob 20. Sobota. 14. januarja: Pri belem konjičku. Izven. Nedelja, 15. januarja ob 15.: Maaon. Izven-Znižane cene. Ob 20. Nižava. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. januarja: Zaprto. Opereta Pri belem konjičku se ponovi drevi ob 20 v opernem gledališču kot izven predstava po običajnih opernih cenah. Zasedba je premijerska. dirigira kapelnik Štritof, režija je prot Sestova. Nedelja v ljubljanski operi. V nedeljo 15. t. m. sta na opernem repertoarju dve izvrstni operi in sicer popoldne Masse-netova opera Manon v znan' izvrstn zasedbi, zvečer ob 30 pa Nižava z go. Thier-rvjevo kot Marro Opero dirigira kapelnik Neffat. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene. Prt izpitu. Profesor: Povejte nam. gospod kandidat, kaj ie sleoariia? študent z dobro razvitim smislom za orakrično živlieme: — Sleoarna ie ... sleparija b; bila če b' me Dusti-H pasti r>ri izpiru. eosood orofesor Predsednik komisije: Zakai Da? UtemeMite to. študent* Ker zakrivi po kazenskem zakoniku sleparijo tisti, k^ zlorab nevednost drugega, da mu napravi Škodo. še problemi hotela Tivoli zeleno Solo, Id |e Lfcbliajti Hotel M lahko preuredili v nujno Ljubljana, 14. januarja Pred tedari smo pisilk iako je mestna občrna siclerala ukicrtti nerentabilni bo tel Tivoli in kako je mestni gremij naročtf mestnemu socHalnopoikičnemu uradu, naj ;zdela načrt za dečjt dom v poslopju dosedanjega hotela. Vsestransko smo si ogledali zadevo in prišli do zaktjučka, da je opustitev hotela v tem za to obrt popolnoma ne«prifcia!a rudi za rjub-liansko b'ed:čno in slabotmo deco potrebna, v sp'ošnem je pa taka šola idea' pedagogov in zdravnikov. Deca naj se uči igraje! Stroški za tako šolo so prav majhni, saj zanjo ne rabimo velikih zidanvh stavb. Prav dober b; bi! zanjo tudi hote' Ti vol . kjer je v pritličju in na vrtu dovolri prostora. Adaptacij bi ne b'lo treba skoraj nobenih, zgornji prostori bi se pa porabili za kak drug namen, n. pr. za stanovarrja samskega učiteljskega osobja. Deca bi se zbirala pred prehodom čez železnico, odtod bi jo pa učiteljstvo vodilo skozi park V šolo. po šoli pa zopet nazaj d^ Blei-\veisove ceste. Kosilo in toplo južino bi lahko deci pripravljali v sedanj: hotelski kuhinji, vendar b: *e pa kuhinja lahko znatno zmanjšala. Oh slabem vremenu hi bila dvorana dosf velika učilnica, vendar pa ne vzorna. Sola pod ir»il:m nebom je pa v odmorih n pri igri seveda kaj glasna in šumna. Tako smo skoraj na istem kot pri dečjem domu, mislimo pa tudi. da imamo prostorov za zeleno šolo rn preprosto verando na vseh straneh Ljubljane dosti, da dobi lahko vsak okraj svojo. Tivolski gozd naj ostane živčno izmučenemu prebivalstvu za oddih ti pomirjenje. Čimbolj bo Ljubljana rasla, tembolj bo nemirna in šunma. prebivalstvo pa zato vedno boli potrebno — miru. Vse je lepo, toda — mir v parki:! Zato si og'ejnio najboljšo in najpotrebnejšo rešite^* tega problema. Ljubljana, 14. januarja O vebicib prireditvah, ki bodo v proslavo 704«tnice Ljubljanskega Sokola, je »Slov. Narode v obsir&em članku te poročal. Telovadili nastopi se bodo vršili na preurejenem letnem telovadiecu Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Lehkoatletaka m plavalna tekmovanja pa nm sportu ti prostorih SK Ilirije. Zanimivo je, da bo sedanji prostor letnega telovadisea, ako ravno se aedaj ne zdi tako velik, sprejel 4030 telovadcev. Jano je m potreba je. da bo sedanji ljubljanski »Prater« odstranjen — m Satja znnogti bi bila. da ga odstranijo I^tezmaanovem drevoredu, tretji je pa ob kopališču >Uirije<. Blagajne bodo krite, vbodi bodo pa arhitektonska posebnost zase, okrašeni z vitkimi stebri. Zletiece bo imelo prostore sa slstae odseke, za prvo pomoć, gasilce in poato. Nameščena bodo stranišča, potanri hidranti in električna razsvetljava. Vse garderobe bodo nainesosae na velesajmu, kar je zelo ugodno in s tem odpadejo vse naprave aa obla&Undoe. Tam bo tudi prostor za zbiranje m formiranje telovadcev. Mesta so že sedaj določena, članstvo ima oblačthiice v odprtin pavUjomli Punctum saliens in punktacije Tudi na kmetih poznajo punktacije, toda samo v zvezi s kolinami Ljubljana, 14. januarja. Gospoda, ali veste, kaj so koline? No, saj vam radi razložimo, kaj in kako je z njimi. Zapomnite si naprej, da so koline v zvezi s praš čem. Da, gospoda, za prave, pristne kmečke koline gre. Verjamemo, da je kolin več vrst, so n. pr. tudi politične, zato jib je pač težko razločevati, zlasti še, ker o njih ne ve nič povedati noben leksikon in ne almanah. Kar se kmečkih kolin tiče, moramo reči, da so glavna, odnosno poglavitna reč pozimi na deželi. Torej nekakšen punctum saliens so, da se razumemo, kajti verjetno je, da ste že pozabili slovenski. Zadeva je sicer kar sumljivo podobna punktacijam. toda naj se vam ne zareče. Gre za povsem nedolžno kmečko politiko. Brez pomisleka nam pa lahko verjamete, da so koline tako važna zadeva, da bi se tudi meščani ne ukvarjali s punktacija-mi, če bi imeli prašiče. Na kmetih imajo zdaj na vseh koneh in krajih koline in se požvižgajo na vse punktacije in kolo bo -eije. Kolme so velevažna reč; če na kmetih nimajo prašiča, da bi lahko >priredili>r koline, tedaj si tu in tam pomagajo brez prašiča. Kol .ne brez prašiča so sicer sila klaverne. n. pr. tako. kot politika brez punktacij. Ubogi kmet mora pretepsti ženo, da cvili kot bi klal prašiča, ali pa mora cviliti sam. Gre vendar za ugled! Koline so poglavitna reč! K sreči pa kmetje niso vsi brez prašičev. Rediti prašiče je še precej hvaležna naloga, podobno kot so razne kulturne naloge, da ne rečemo politične. Sicer ti prašič lahke kar na lepem pog ne in svinjska mrhovina baje ni okusna. Prav tako ni kmetu všeč. če mu zarubijo prašiča. Ce bi politiki napisali punktacije. nanašajoče se na svinjsko rdečico in rubež, bi najbrž ne punktirali samih kozlov, škoda, da politiki ne vedo da so poglavitna reč koline! Dovolite nam, da potočimo namestu solz nekaj črnila! Kdo bi se ne razjokal v gin jen ju. če se spomni, kako blažene tre. nutke je preživljal na kmečkih kolinah! (Dovolite nam požreti slino!) Ob prvi ma- lici je že stala velikanska golida praženih jeter na mizi. Opoldne smo se mastili s svežimi ocvirki, popoldne smo ~ nadevali« koline, se prav prtene. krvave in prosene klobase smo delali. Zvečer je bil banket, kakršen bi ob oficijelni priliki stal še ce!o nad 30.000 Din. Gospoda, očividno ne veste, kako pomembne so koline, ker se nič ne pečate z njimi. Vrag naj vzame punktacije! Ali ni n. pr. klobasa že na pogled prijetnejša kot paragraf?! Važnejše bi bilo torej sestaviti punktacije o kolinah, če že ne gre brez njih. Vemo kako se sučete te dni samo okrog njih zato pač ne moremo pisati niti o kolinah, ne da b: jih ne upoštevali — punktacij namreč Sestavili bi torej takšne o kolinah, n. pr.: 1. koline so poglavitna reč; 2. brez prašiča ni kolin: 3. kdor nima prašiča, naj se povabi na koline drugam itd. Obžalujemo, če se nam ie kaj zareklo! Spomnli smo se namreč, da brez punktacij ni niti kolin. Le pomislite: klavec se vtihotapi v svinjak, ko prašič še sanja sladke sanje: klavcu se tresejo hlače, kajti nastopil bo važen trenutek, treba sc bo vleči na prašiča pomagači pa primejo ubogo žrtev za noge. uhlje in rep in tedaj — Strašno, tedaj mora klavec najti punkt, kjer mora zariniti v prašiča nož. Nedavno se je pa zgodilo nekaj strašnega. Klavec ni mogel najti punkta, prašič se je prebudil in se z ^nečloveško« silo otrese! ^razbojnikov«. LTbral Jo je iz hleva Se preden so se ^napadalci« zavedli, kaj s« je zgodilo z njimi. Ubogi klavec je dejal ves obupan: — Presneta punktacija! Prašič je tako debel, da nisem mogel najti punkta! Takšna je torej nesrečna punktacija na deželi. Ta reč je pač še hujša, kot če po-rtik punktira kozla. Čutili smo se dolžne spregovoriti o punktacijah, da pojasnimo gospodi, kaj so kmečke koline in da na-glašamo. da tudi na kmetih vedo. kaj so nunktacije predvsem smo pa morali naglasiti, da so koline punctum saliens in ne politika. Punktum! za vedno. ^Sokolski Glasnik« je podrobno opisal novi sokolski stadion. V naslednjem podajamo nekoliko podatkov k nacrtu, ki je prav uzpel in ki nudi garancijo, da 3e bodo nastopi vršili lahko breahibno. Prostor sam po sebi je glede na lego v sredini mesta prav primeren, leži v ljubljanskem Tivoliju tn je do sedaj služIl kot letno telovadišče Ljubljanskega Sokola. Obseg prostora znaša 24.0O0 m2 in bo mogoče hkrati izvajati vaje 4030 telovadcem. Okrog telovadišča je primeren prostor za orodno telovadbo. Na zapadnem delu bo glavna tribuna, na kateri bo kraljeva loža. 14 manj&in lož in še 2688 sedežev. Za dohod telovadcev Je predvidena sredina pod tribuno. Pi-ehod bo lO m širok, za od-bod telovadcev sta pa na vsaki strani po en izhod, širok 5 m. Vrhu lož bo nameščen poveljniški stolpič. Dolžina tribune je 96 metrov, široka bo pa 12.75 m. Ob predelu za orodno te'ovadbo, na severni, vzhodni in južr.j strani, bodo tri vrste kiopi za 1300 gledalcev. Na južni strani bo druga tribuna, dolga 72 m, široka 15.12 m, na njej bo 6OO0 stojišč. Severna ?tran >e namenjena za stojišča, prostora bo za 3000 gledalcev, ako pa bo pokazala potreba, se bo za terni stojišči postavila 5e ena tribuna, tako da bi bilo telovadišče zaprto od treh strani. prostor ob progi je v sredi namenjen godbi, ob straneh pa bodo zopet stojišča. Za dohod in izhod bo služilo troje vhodov oz. iziiodov. Prvi vhod je ob nekdanjem »Kfarj Tivoli*, drugi med južno in zapadno trrbuno. do katerega se pride po E, F in Z, članice v paviljonu G, naraščaj pa v paviljonu J. V oblačilnicah bodo nameščena obešala in klopi, za umivanje pa še korita z vodovodom in nekaj prh. Na telovadišču in v velesejmskih prostorih bo dovolj pitne \'ode. Telovadci se bodo zbirali na velesejmski cesti in na mestu, kjer je stal Higijenski paviljon, cd tu bodo odvajali na telovadišče skozi prenode pod glavno tribuno. Vse telovadišče bo obdano z ograjo, ki bo okrašena s cvetjem in zastavicami, kar bo nudilo prav krasno lice. Ob tej priliki bi poudarili se eno: Sokolstvo »e briga. da bo proslava cim lepša. Čim mogočnejša sokolstvo dela in bo doprineslo največjo žrtev za zlet. dolžnost vse Ljubljane pa je tudi. da se tudi sama obleče ob slavnostnih dneh v pražnje lice. -Bela Ljubljana« ji pravimo, čeravno vedno ni sence belote. Okna naj bi bila en sam cvetni vrt, iz katerega bi vihrale državne trobojnice . . . Kdo bo mogoče dejal: za to je še čas, pa ni res tako, treba je že sedaj misliti, da se z veliko naglico bližajo dnevi, ko bo Ljubljana sprejela v svojo sredo ogromno sokolsko armado iz vsega slovanskega sveta. Prepričani smo pa tudi, da bo Ljubljana v polni meri storila svojo dolžnost, številni odseki Sokola delajo že sedaj s polno paro, sokolski delavci se zavedajo v polni meri, kako veliko nalogo imajo pred seboj. Za izvedbo vseh namer je pa potrebna pomoč vseh. ki čutijo sokolsko. K. KOS. Kako pomagati belokranjskemu vinogradniku Jutri bo v Semiču veliko informativno zborovanje vinogradnikov Ljubljana, 14. januarja. Komaj vlak privozi iz dolgega gorjan-skega predora, se že odpre potniku pogled na nešteto vinogradov. Levo daleč po vsej kotlini Bele Krajine tja do hrvaške meje, desno, kjer se zemlja strmo poganja navkreber, na semiške. 2e prvi pogled dokazuje, da so vinogradi tem krajem skoro edini in glavni pridobitveni vir. pa zato ni čuda, če Belokranjci tej panogi svojega gospodarstva posvečajo največ skrbi in pozornosti. Vinogradništvo je danes v izredno težkem položaju, ker je svetovna kriza zelo zmanjšala kupno moč ljudi, pa zato sedanja potrošnja daleč zaostaja za prejšnjo. Vzporedno z zmanjšanjem konzuma so padle tudi cene pod Trnr^m"™ tako, da vinogradniki danes ne dobe povrnjenega niti v kulturo vinogradov vloženega denarja, kaj šele truda, ki ga zahteva smotreno obdelovanje vinogradov. Tudi ostra konkurenca na vinskih tržiščih je položaj poslabšala, proizvodnja naših vin pa se skoro vsako leto kljub vsemu povečava. Do nedavnega je prevladovalo splošno mnenje, da se bo potrošnja dvignila, ako se bo kakovost vin kar najbolj izboljšala z oplemenjevanjem trt in ako bo država olajšala visoke prevoene stroške. Vse vinarske zadruge, pa tudi posamezni ugled-nejsi vinogradniki, so vložili ves svoj trud v to delo, vendar pa so ostali kljub vsem naporom razočarani, ker ae potrošnja ne le ni povečala, nego je se dalje konstantno padala. Poizkus z iskanjem novih tržišč enako ni uspel, ker so vsa te itak preplav-' ljena z vinom iz vseh mogočih krajev, v mnogih primerih tudi z boljdim od dolenj-, skega in belokranjskega. Izboljšanje vin • pa je v današnjih časih tudi zelo težko doseči, ker zahteva nasaditev novih, plemenitejših vrst trte ogromnih denarnih žrtev od vinogradnikov, poleg tega pa je potrebno tudi precejšnje razdobje, da se trte za sad usposobijo. Letošnje leto je sicer za nase vinogradnike malo boljše zaradi splošno slabe trgatve po vsej Evropi in se bodo nate vina malo bolj uveljavila tudi na inozemskih . tržiščih, vendar pa temu ne smemo pripi- j so vati preveč upov in stalnega značaja, ker j je to le prehoden pojav zaradi vremenskih i neprilik inozemstva. Iskati torej moramo I doma nova pota, ki naj bi rešila našega vi-' nogradnika iz obupnega položaja. Mi smo j v našem listu že večkrat naglašali. kako ' je treba usmeriti naše vinogradništvo, da bo čim donosnejše. Letošnja izvozna sezona nam je pokazala, da naša država ne razpolaga z zadostno količino namiznega grozdja, sposobnega za izvoz v svežem stanju, ker nismo mogli zadostiti povpraševanju inozemskih tržišč. Vinogradnike torej moramo usmeriti v pridelovanje dobrega namiznega grozdja, ki s svojo ugodno ceno izdatnejše poplača trud, negoli vino. ne zahteva pa toliko dela in pričakovanja. Iz grozdja, kakor tudi iz vseh ostalih vrst sadja, dalje lahko pridelujemo marmelado, katere je naša država v letošnjem letu izvozila 130 vagonov. Tudi ta izvoženi kvantum bi bil lahko večji, ako bi razpolagali z zadostnimi količinami. Enako dobro prodajo ima posušeno grozdje in iz grozdja pridobljeni razni brezalkoholni sokl. šele takrat, kadar bomo grozdje vsestransko izkoriščali, ne pa se omejili le na izdelovanje vina, bomo lahko ustvarili boljSe čase našim vinogradnikom. Strogo se mora paziti tudi na kakovost pridelanih vin. Današnji trg zahteva brezpogojno tipizirano vino. Taka pa se danes dobe le pri nekaterih večjih vinogradnih posestnikih, ki pa nimajo tako velikih skrbi radi prodaje ,ker so njihova vina večinoma znana in imajo svoje stalne odjemalce. Pri malih posestnikih pa je danes težko dobiti tudi 10 hI enotnega vina. Pridobivanje tip-vin bi morale organizirati zadruge, kakor je to v metliški vinarski zadrugi. To delo je sicer res izredno težko, vendar pa je tudi enako hvaležno, ker je enkrat dosežen uspeh trajen. Vprašanju vina enotnega okusa je treba torej posvetiti poglavitno pozornost. To vse pa bi bilo izvedljivo le, ako bi se zadostno število vinogradnih maloposestni-kov združilo in svoje vinograde obnovilo z enakimi plemenitimi trtami, za kar )e ravno sedaj ugoden čas. ker mnoge trte zaradi starosti pešajo in so nekateri vinogradniki vinograde. Zbororaicl t Semiču bodo morali jutri mnogo teh nad važnejših vprašanj vzeti v obzir in določiti bodoče smernice za delo naših vinogradnikov, ki so vse nujno potrebne, ker bo sicer ta važna panoga na. ga narodnega gospodarstva zašla v še tez.ii položaj od današnjega. Glavno delo pa morajo Izvršiti brezpogojno le zadruge, katerih bi bilo potrebno še nekoliko ustanoviti v Bell Krajini predvsem v Črnomlju, da bi bilo potrebam vsestransko zadoščeno in da bi mogle uspešno delovati. PRIDE! HUDE! Car pikantnega Sarma: Iz dne\Tiika lepotice Akcijski odbor in DSN Ljubljana, 14. januarja. Z oeirom na dogodke, ki so se odigrali prod sklicanjem javnega shoda Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, dne 30. oktobra 1032 med zastopniki akcijskega odbora strokovnih organizacij državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev in narodnega delavstva in Društvom stanovanjskih najemnikov y Ljubljani, so se sc~ ^tali dne 5. t. m. delegirani zastopniki obeh skupm. da razčistijo nastala nesoglasja v javnosti. Delegati so ugotovili, da zasledu jejo strokovne organizacije državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev in narodnega delavstva kakor tudi Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani iste cilje, to je omiljenje stanovanjske bede m znižanje previsoke najemnine. Povod nesoglasja med obema organiza-c-.jama so bili letaki, ki jih je izdalo Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani za svoj shod in na katerih »o bila označena tudi društva in organizacije, ne da bi bila ista o tem preje obveščena. Društva m organizacije so proti temu ugovarjala, ker niso mogla za shod prevzeti potrebne odgovornosti. V dnevniku »Jutro« je izšla dne 29. ok-tLibra 193>2 št. 253 izjava prizadetih društev in organizacij, katera je bila mestoma mogoče preostra, iz če^ar so nekateri sklepali, da so društva in organizacije državnih in privatnih uslužbencev, vpokojencev in narodnega delavstva proti obstoju m delovanju Društva stanovanjskih najemnikov, kar jc prišlo tudi do izraza na javnem shodu, ko so padali žaljivi medklici proti osebam kot zastopnikom organizacij, ki so ▼ imenu teh podpisale »Izjavo«. Društvo stanovanjskih najemnikov izjavlja, da so bili ti izrazi neumestni. Da ne bi javnost napačno sodila teh dogodkov, izjavljamo, da se bodo organizacije zastopane v akcijskem odboru skupno borile z Društvom stanovanjskih najemnikov v Ljubljani v dosego znižanja sedanjih previsokih najemnin. Ljubljana, drve 12. januarja I°23. Za Društvo stanovanjih najemnikov: Ceferin Drago. a. r^ Badjura Joško, s. a. Za akcijski odbor: Deržič Ivan, s. r.. Lilleg Maks, a Juvam Rudolf, a. r. Iz Novega mesta _ Koliko je šlo v arak. Tukajšnja tobačna glavna zaloga je v prošle m letu prodala za 3,453.603 Din tobačnih Izdelkov. Največ je Slo Sava cdgatet. Teh so popušili v našem srezu okrog 9 milijonov komadov. Med cigarami ao na prvem mestu kratke domače, ki jih je šlo v zrak za nekako 300.000 Din. Cigaretnega papirja ae je porabilo za 22.850 Din, vžigalic za 341.893 Din. Skupno so pognali v zrak 3,818.346 rMn. Pa tožimo o krizi. — Prava zima je pritisnila Sele »daj. In suha je, kar je za naše blatne ceste velika 5freoa. Smučarji 6o seveda drugega mnenja. Ce bo tak mraz kaj 6asa dr/nI, «e bi rtom ni bat:, da ostanejo brez ledu. — Krajevni odbor Rdečega križa pripravka »zimski dan«, pri katerem bodo sodelovali vsi Podmladki Rdeče Ji križa z novomeških in šm hetekih šoi. — Napredovanja. V viijo pok>žujno lupino je napredovala učiteljica ga. Marija Pavčič, ki je bila pred kratkim premeščena *ia tukajšnjo meščansko šolo. V višjo skupino zvan:enikov sta napredovala pri tukajšnjem okro/nem sodišču zvuničnica Anica Avsec in jetništci paznik Davorin Do-dič. — čebelarska podružnica je imela te dni svoj občni zbor na kmetijski šoli na Grmu. Dosedanji predsednik g. Ludvik PuS, ki je upokojen in je odšel v Ljubljano, je bil za svojo delavnost v prid društva in napredek čebelarstva izvoljen za častnega člana. Novi odbor je sestavljen naslednje: predsednik ing. Franc Urbas, podpredsednik znani velečebelar Svitoslav Jenko, tajnik neumorni Lojze Lilija, ki je tudi upravnik društvene čebelarne. blagajnik Ignac Medved. Novomeška čebelarska podružnica je zelo delavna — Po stopnicah na Kapitlju je pndel muhaberSki kovic Jože Petrič vi si močno potolkel glavo Moral je v bolnico — Drvarjev a usoda. V Res« h v Rogu «*o drvarji prožita hlode. Izidor Stri cel j se jc spotaknil ob visok kamen m padel naslednji trenutoic ga je že ptilleuil sprožen5 Mod na de?*no nogo in mu jo stri. Tovariši priskočili nesrečniku na pomoč, pa se je hlod zvalil Šrriclju še na prsi. da je bruhni kr Z veliko težavo «o spravili mogočno deblo s težko ponesTečenegi Nezavestnega so pripeliali v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. — Gostuje nocoj v Sokotekem domu oder Vi?-Ljubljana s štiridejrnsko burko »Ugrabljene SaHrnke«. — Antonov sejm je pn nas med naiveČ-jitmi. Mestno županstvo razglasa de se bo vršil letos v torek po svetem Antonu, t. j, 34. t. m. >flLOVBN8I! MARON, A» H JnianJ 1988 ftt*v. II španska trdnjava v pustinji Utrjena naselbina VUla Osnem, kamor pošiljajo Če vas morda kdaj doleti sreča, da se boste vozili po onem dela trofičnega Atlantika, kjer pljuskajo morala valovi čez zapadno obalo Sahare, bo vas pot vodila mimo pustih, peščenih bregov španske države Rio de Oro, In zaman bi iskali glavno naselbino ali prav za prav trdnjavo Vlila Cisneroa, ki stoji sicer tik morja, pa se vendar z morja ne vidi. Za mogočnim peščenim nasipom na brega reke Rio de Oro stoji ta jo dvakrat na mesec s Kanarskih otokov. Posadka šteje 100 mož s 15 častniki in guvernerjem, poleg tega pa še 60 mož broječo četo domačinov, obstoječo iz Marokancev in Mauritancev, ljudi temnorjave polti, ki jih rabijo za straže in za pohode v notranjost Sahare proti razbojniškim tolpam Civilnih prebivalcev je v trdnjavi komaj 10, od teh tri ženske Populacije ne more biti ta nobene. In težko si tudi mislimo, kako trdnjava. Rio de Oro (Zlata reka) je bila nekoč bogata zakladnica, is katere so črpali zlato. Reka je tako zvani kana], ker je plovna samo v dolžini 15 km, čeprav dosega njena stroga širino 25 km. Sredina korita je nizka in peščena, zato pa nevarna ladjam brez izkušenega krmarja. Na desni strani tega širokega kanala stoji na široki ravnini trdnjava Vila Cisneros. Prvo, kar zagledaš, ko stopiš na pristaniški mostiček, je sušilnica rib. Tega ti itak ni treba posebej povedati, ker takoj začutiš sam. Neznosna vročina vlada na peščeni obali in zaman sežeš v žep po zelena očala, kajti rdečkasti pesek neskončne pustinje se leskeče, da bi človek mislil, da vidi pred seboj milijarde demantov. Blizu sušilnice zagledaš belo trdnjavo. Stene so visoke, za vsak slučaj je pa okrog trdnjave še šest ograj iz bodeče žice. Trdnjava je velika in zelo solidno zgrajena. Za visokim zidov jem so poedi-na poslopja, tako posta, orožarna, skladišče, stražnice, guvernerjev dom, pisarniško poslopje, častniški kazino, vojašnica, staje itd. Pred orožarno stojita dva topova. Trdnjava ima svojo posebno pitno vodo, ki je v puščavi zelo primanjkuje. V trdnjavo jo morajo do-važati. Sredi trdnjave je radipostaja s 30 m visokim stolpom in s signalno napravo. Izven trdnjave je zgrajena sprejemna postaja. Vse, kar potrebuje posadka, dovaža- Uljudnost kitajskega generala Londonske »Times« poročajo iz New Torka: Da so Kitajci zelo postrežljivi in uljudni, je splošno znano, svet pa še ni vedel, kako daleč gre uljudnost nekega kitajskega generala, ki je hotel storiti uslugo znanosti. Rektor anatomič-nega zavoda v Šanhaju je pisal generalu, naj bi mu po možnosti poslal v znanstvene svrhe nekaj trupel usmrćenih banditov. General je odgovoril zelo prijazno in od tistega dne je redno pošiljal trupla usmrćenih tolovajev anatomične-mu zavodu, kjer so se mladi medicinci na njih učili. Rektor je pa opazil, da nekatere rane niso bile smrtne in je pisal generalu, naj poskrbi za večjo vestnost pri usmrtitvah, češ, da bodo trupla bolje ustrezala znanstvenim namenom. Na to pismo je odgovoril general z obratno pošto: s Srečen sem, da lahko storim znanosti še večjo uslugo. Da med nama ne bo več nesporazumov, sem ukrenil vse potrebno, da bodo v bodoče pošiljali obsojence kar vam, da jih boste lahko sami usmrčali, kakor se bo vam zdelo bolj prav.« Kaj je odgovoril generalu učenjak, ni znano. „Redukcija" milijonarjev Svetovna kriza je zadela celo ameriške milijonarje tako, da je sedaj v Ameriki samo še 75 mogotcev, ki imajo po 200.000 funtov letnih dohodkov. Pred tremi leti je bilo takih bogatašev v Ameriki še 513. Izmed teh 75 imajo samo štirje letno nad en milijon dohodkov. V to skupino spada Ford in oba Rockefellerja. Mnoga ameriška podjetja, ki so se dolga leta solnčila v žarkih »zlatega« solnca, so začela zdaj na vseh koncih in krajih štediti in odpustiti 90 morala najmanj polovico uslužbencev. Pri nekaterih podjetjih pa delajo uslužbenci samo za hrano in stanovanje, češ, da se jim je godilo dobro, dokler so podjetja procvitala, svojih gospodarjev pa tudi v težkih časih nočejo zapustiti, ker so prepričani, da se bodo razmere zboljšale. Najbolj so prizadeti oni, ki so špekulirali in vložili svoje premoženje v industrijo, zlasti v avtomobilske tovarne, more živeti toliko moških s tremi ženskami. Za trdnjavo ima šest arabskih rodbin svoje hišice, za njimi je pa zgrajen velik hangar francoske letalske družbe Lategoire, kjer sta vedno pripravljeni dve rezervni letali Na severni strani trdnjave stoji morski svetilnik, oko mrtve obale. Življenje ljudi tu ni zavidanja vredno, kajti pomisliti moramo, da ne vidijo drugega, kakor vodo, pesek tn nebo. Človek bi mislil, da je to naselbina mrtvih, mrtvih idealov in mrtvega življenja, enoličnega in duhomornega, kakor je peščeni prah. Žive zato, da žive, odrezani so od sveta in družbe, ki so bili iz nje .izključeni, da delajo tu s kolonizacijskim delom pokoro. V trdnjavi so namreč ljudje, ki imajo na vesti zločine in jih je družba izločala. Redko se pripeti, da ta ali oni zali repeni po zlati svobodi in rodni grudi. Zelja po svobodi ga muči noč in dan, toda pobegniti je zelo težko. V trdnjavi je kakor v rodbini, če pogreše le enega člana, so takoj vsi na nogah. Zato so le redki, ki skušajo pobegniti, še manj je pa primerov, da bi se beg posrečil. Da bi dosegel begunec obalo, ni misliti. Čaka ga ali smrt od lakote in žeje, ali v krempljih divjih zveri. Le malo boljši od divjih zveri so Arabci, ki tujcu navadno ne prizaneso, če ga dobe v roke. Do prve francoske naselbine je pa 350 km železnice, petrolejske vrelce itd. Tako n, pr. je John Andrus priznal, da je izgubil 60% svojega premoženja. Lani je znašal zaslužek špekulantov na borzi samo 60,000.000 dolarjev, pred tremi leti pa 450,000.000. In v tem razmerju se je skrčilo vse. Najbogatejši možje v New Yorku so zdaj John Rockefeller, ki ima 170 milijonov funtov, George Baker, ki ima 40 milijonov, Charles Schwab 25 milijonov, Sidney Mitchell 25 milijonov, Eduard Harkness 20 milijonov, Vincent Astor 17 milijonov, gospa Harrimanova 16 milijonov, Morgan 15 milijonov, A. Curtis 14 milijonov, Payne Whitney pa 14 milijonov, skupaj 366,000.000. Koliko pojemo na leto V začetku leta delamo vedno bilanco, ki nam odpira pogled nazaj v staro leto. Človek se zanima, koliko je v starem letu potrošil, koliko je prihranil, če je sploh kaj, kaj je doživel itd. Če imamo dovolj potrpežljivosti, da vidimo skozi vse leto domače knjigovodstvo in dnevnik, vemo točno, koliko smo imeli dohodkov in izdatkov, vemo pa tudi, kaj je nas zadelo recimo v marcu, kje smo bili v maju in sploh vse, kar je bilo kolikor toliko zanimivega v starem letu. To pa vemo kot rečeno samo, če smo dovolj potrpežljivi, da vse točno zabeležimo. Zelo zanimivo je tudi vedeti, koliko človek v enem letu poje. Seveda je to individualno, saj bi ne našel dveh ljudi, ki rabita enake količine hrane. In našel se je nekdo, ki je res skozi vse leto skrbno beležil, koliko je pojedel. Najprej pride seveda na vrsto jutranja kava. Normalen človek porabi na leto za kavo toliko mleka, kolikor ga da dobra molzna krava v enem tednu, kave pa toliko, kolikor je pridelajo na dveh drevesih. To ni posebno mnogo, pač se nam pa pokaže že večja količina, če pogledamo, koliko poje človek na leto mesa. Odrasel človek poje na leto četrt bika in pol prašiča. Juhe poje toliko, da bi lahko napolnil z njo kad v kopalnici. Vsi kosi kruha, ki jih poje človek v enem letu, bi dah* skupaj ogromen hlebec, tako da bi ga težko spravili na veliko okroglo mizo, kakršne imajo ljudje v jedilnicah. Sadja poje človek v enem letu toliko, kolikor bi ga obrodilo sadno drevje na vrtu. ki meri 20 m*. Tekočine popije dva soda. Sorazmerno a hrano je treba jati tudi delo, ki ga opravi človek v enem letu. Gospodinja, ki hodi po kuhinji, napravi v enem letu tako dolgo pot, da bi lahko prišla šestkrat na vrh Eifflovega stolpa. Tudi pri jedi sami potrebujemo nekaj energije. Ko jemo juho in jo nosimo z žlico v usta, opravljamo delo, pri katerem napravi roka toliko kretenj, kakor če bi se premikala poldrugi kilometer daleč. Človek mora prehoditi na leto najmanj 100.000 stopnic ali z drugimi besedami, če bi hodil vse leto navkreber, bi prispel vrh gore, ki je dvakrat višja od Gavrisankarja, Človekovo srce pa napravi v leta 35 milijonov utripov. De Valer* Kraljica strtih src Sloves kraljice strtih src je prisodilo 4000 slušateljev louisianske univerze svoji kolegici Virginiji Kilbournovi, ki je nedvomno najlepša visokošolka v Ameriki. To priznavajo brez pridržka tudi slušatelji sosednih univerz, saj so imeli že opetovano priliko občudovati lepo Virginijo na akademskih nogomet-mh tekmah. Kilbournova je namreč članica nogometnega kluba louisianske univerze. In. moštvo kluba si je priborilo mnogo zmag baš .v tem, da so se nasprotni nogometaši bolj zanimali za lepo študentko, nego za žogo. V Ameriki bi vsa lepota žensk nič ne pomagala, če bi ne bila združena s sportom. Vpliv s sportom združene ženske lepote je pa v Ameriki izredno velik. Mnogo mladih src utriplje in mnoge željne oči se obračajo za lepo Virginijo, toda svojega srca noče dati nobenemu. Sloves kraljice strtih src jo enako veseli, kakor žalosti. Pravi, da sama nima namena streti komu srce. Njena edina želja je izpopolniti na univerzi svoje znanje. Kapitan Scfiooff» ki je poveljeval ponesrečenemu parafira AtJantiaue. Slika je posneti prihodu rešene posadke v Cberbourg taji u se poznajo na obrani make, ki jih je pretrpel ob pogledu na reči parala-. I/ Vsako minuto 4 novorojenčki Japonska ne trpi nobene kontrole porodov. Tam bi imeli sovražniki bele kuge hvaležno polje propagande. Nikjer na svetu menda ljudje niso tako brez pridržka navdušeni za razmnoževanje, kakor na Japonskem To je pa tudi razumljivo, če pomislimo, da Japond zelo težko žive na svojih otokih in da je ekspanzija njihovo življenjsko vprašanje. Narod pa, ki hoče osvojiti prostrano zemljo, mora biti tudi Številčno močan. Imeti mnogo otrok je na Japonskem ne samo državljanska dolžnost, temveč tudi ponos in dika vsakega človeka. To velja za najsvetejšo patrijotič-no dolžnost In da so Japonci v tem pogledu res dobri patri joti, dokazuje statistika, ki pravi, da je dosegla Japonska lani za-željeni cilj, da se namreč rode vsako minuto štirje novi Japonci. Vsako uro pride na svet 240 Japoncev, vsak dan 5761. To je velik prirastek, ki je pa po večini odtehtan s tem, da žive Japonci na svojih otokih tako tesno skupaj, da je tudi umrljivost zelo velika. Kljub temu se pa pomnože Japonci vsako leto približno za dobra dva milijona. In ta prirastek je najbrž določen za kolonizacijo neobljudene Mandžurije. Ameriški filmski Igralec Warren Will!am v vlogi I vara Kreuger ja v novem filmu »Kralj vžigalic*, Id ga izdelujejo v Hollywoodu. Film pokaže ljudem srečo ta tragičen enega najbogatejših met trski ministrski predsednik De Valera pričenja borbo na velikem volilnem shodu v ]>abUnu Osveta varane ljubice Neka mlada, lepa in premožna Francozinja je živela 10 let z bančnim uradnikom, ki jo je pa pred tremi leti zapustil. Nekega jutra je dobila njegovo pismo, v katerem ji je sporočil, da je moral za 10 dni po opravkih odpotovati, v resnici se je pa oženil z drugo in odpotoval z njo na ženitovanjsko potovanje. Čez 10 dni je prišel k obedu, kakor po navadi in dejal je, da bo moral nekaj dni stanovati pri materi, ki je zbolela, k prijateljici bo pa prihajal na obed. Dekle mu je spočetka verjelo, kmalu je pa opazilo, da nosi poročni prstan. Ko ga je prijela, kaj pomeni prstan, se je izgovarjal, da se ni mogel drugače od-križati koleginje v pisarni, ki je začela naenkrat noreti za njim Dekletu se je zdelo to sumljivo, informirala se je, kaj je z njenim fantom in kmalu je prišla resnica na dan. Nekega večera je šel uradnik s svojo ženo v kino, pa je naenkrat zagledal svojo ljubico. Ves prestrašen je hlinil, da mu je slabo, odšel je v kavarno in sedel v kotu za mizico. Varana ljubica mu je sledila, kakor senca sn sedla za sosedno mizico. Minilo je nekaj mučnih minut, potem sta pa z ženo odšla, a ljubica jima je sledila za petami. V kinu ao sedeli blizu skupaj in zato je mož komaj čakal, da je bilo predstave konec Drugo jutro, ko je stopil iz hiše, je takoj zagledal varano ljubico, ki mu je sledila korak za korakom v pisarno. Opoldne ga je zopet čakala in to se je ponavljalo od dne do dne. Tri leta je hodila za njim kakor senca. To mu je Slo tako na živce, da je postal popoln nevrastenik in da je varano ljubico nekega dne na cesti pretepel. Sledila je tožba, in bfl je obsojen. Varana ljubica pa pravi, da ga bo še vedno zasledovala, ker se jI zdi, da m* še dovolj kaznovan. Nov Japonski poslanik v Berlinu Za Japonskega poslanika v Berlinu je bfl Imenovan bivši namestnik zunanjega ministra Mateuzo Nagai PRIDE! PRIDE! čar pikantnega Sarma: Iz dnevnika lepotice Koliko je Kreuger poneveril Iz Stockholma prihaja vest, da so revizorji pregledali knjige Kreugerjevih podjetij in ugotovili, da je poneveril švedski vžigalični kralj svojim vlagateljem 115,776.000 dolarjev. Kreuger si je lani v marcu v Parizu končal življenje. Revizorji so prišli tudi do zaključka, da Kreuger še daleč ni bil tak trgovski in finančni genij, kakor je mislil svet pred njegovim samomorom. Revizorji so pregledali v Evropi in v obeh Amerikah knjige 160 družb, udeleženih pri Kreugerjevih podjetjih. Njihovo poročilo se pa nanaša v prvi vrsti na ogromno podjetje Kreuger & TolL V poročilu se ugotavlja, da je Kreuger prav lahko manipuliral z milijoni dolarjev pri po edinih delniških družbah, kjer je imel nad vsemi podjetji pravo diktatorsko moč. Seveda pa tako velike sleparije niso bile mogoče brez vednosti mnogih družabnikov. Važno viogo je igralo pri tem tudi slabo knjigovodstvo. Bančna komisija, ki preiskuje prodajo vrednostnih papirjev družbe Kreuger A Toli v Ameriki, je zaslišala več prič in izkazalo se je, da je bilo v New Torku prodanih 165.000 delnic večinoma pariškega izvora, ko javnost še ni vedela za Kreugerjev samomor. Jamstvo, dano namestu običajne emisije bonov, je bilo nižje, tako da so izgubili ameriški lastniki bonov 20 milijonov dolarjev. Izginilo je za 50 milijonov dolarjev nemških bonov. Ni izključeno, da je brl Kreuger duševno bolan. Zvočni Uno ,Sokolski dom4 T MSKI (srn mitnico). Telefon 33-87 Prvi IVAN M02UHINOV zvočni film umetniške vrednosti „SERGEANT X" Plemenita odpoved ruskega begunca, ki se je radi sreče svojih dragih odpovedal svoje žene in otroka. Predstave: danes ob 18. tn 20. uri — jutri ob 15H-. 18., 20^ — v ponedeljek ob 20. uri Pride! Pride! »ALPSKA SIMFONIJA« Nedelja, 15. januarja, 7.30: Sadjarstvo (ing. Lukmanl; 8: Nasveti za kmetovalce (Dobovsek); 8.45: Poročila; 9: Versko predavanje; 9.30: Prenos cerkvene glasbe tz frančiškanske cerkve; 10: Elektrotehnika (dr. Vidmar); 10.30: Vremenske napovedi (dr. Cadež); 11: Salonski kvintet: J. Straussova ur-*; 12: Cas, rx)ročila, plošče; 15: Kmetijsko predavanje; 15.45: Sramel kvartet Pilih; 16.30: »Tri hčere<, igra Ljudski oder; 20: Leharjev večer. Sodeluje gdč. Majdič, g. Bano^n in orkester > Triglav«; 21.30: Kvartet pihal; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 16. januarja, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: I. Ura uvertur, izvaja salonski kvintet; 18.30: Esperanto (g. Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura; 20: Prenos opere lz Beograda; 22: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 17.. januarja-11.15: šolska ura: O glasbi in instrumentih iL M. skerjanc); 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, Radio kvartet, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr. Grafenauer); 19: Človeška bivališča II (dr. V. Bohinec); 19.30: Sovica TL (dr. Andrejka); 20: Prenos is Zagreba; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za na* slednji dan. Sreda, 18. januarja. 12,15: Plosce; 12-45: Dnevne vesti: 13? Cas, plosce, borza; 1730: Otroški kotiček (gdč. Vencajzova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina (dr. Preobraženski); 19.30: Literarna ura: Miran J are >Novo mesto«; 20: Prenos opere iz Zagreba: Strizeno, košeno; 22.30: Cas, poročila, napoved programa sa naslednji dan. Oetrtoac, 19. januarja. 12,15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, Radio kvartet, borza; 1730: Ura angleške glasbe, salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (dr. St. Leben); 19: Skrivnosti krvi (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Vojaška godba; 21: Pevski oktet > Ljubljanskega Zvona«; 2130: Vojaška godba; 22.30: Cas, poročna, plošče; 23: Napoved programa xa naslednji dan, 11.15: Bolska ura: V kraljestvu diamantov (Zabkar); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 18: Cas, plosce, borza; 17.30: Jugoslovanska glasba; 18.30: Zgodovina slovenskih pokrajin: Protestantizem na Slovenskem (dr. KL Capuder); 19: Francoščina (prof. Kuret); 19.30: Zdravstveno vprašanja sa družino in dom (dr. ftlmec); 20: Glasbeno predavanje (dr. Mantuanl); 20.30: Komorna glasba; 21.30: Prenos iz kavarne >Zvexda«; 22.15: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan, Sobota, 21. Januarja, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, poročila; 17.30: Salonski kvintet (program po želji poslušalstva); 18.30: Angleščina (ga, Orthaber); 19: Slovenci na Madžarskem (Vilko Novak); 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Prenos sokolske akademije iz U ni ona; 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Iz Maribora — Današnji spored turneje koroških pevcev: 1032 se pevci odpeljejo iz Skrvenj-gmdoa, kjer so sinoči a svojo pesmijo žeH prve triurni« 12.42 prispejo na glavni kolodvor v Maribor, kjer jih pozdravijo zastopniki mariborske mestne občin«, mariborskih kulturnih društev in v Mariboru živečih koroških rojakov. Tekom popoldneva se pevci poklonijo na grobu vladike dr. A. M. Slomška. 20. jc nastop v vcHki dvorani Lhnona, po nastopu pa družabni večer, pri katerem sodelujejo mariborska pevska društva. Prireditve v Mariboru se vrše pod vodstvom Ipevčeve pev ak« župe. 15. jan. 9.10 je odhod proti Celju. — Dvajsetletnica Lega to v e šole v Mariboru. Slavuost, o kateri smo zadnjič poročali, se bo vršile v nedeljo 15. t m. ob 11. uri dopoldne v Šolskem poslopju. Maribor, Vrazova uHoa 4. Vabljeni so vsi prejšnji absolventi in absolvent in je, učitelji in profesorji zavoda, ravnateljstva drugih šol s profesorskim zborom vred, zastopniki oblasti, uradov, duhovnistva. časopisov itd. Z Jesenic — Korošci pevci pri spo na Jesenice dne 17. t. m. z vlakom ob 14. uri. Na kolodvoru jih bodo sprejeli zastopniki združenih jeseniških pevsk h zborov, nakar bodo pod njihovim okriljem priredili v dvorani Krekovega prosvetnega d-orne popoldne ob 15. uri koncert za mladino, zvečer ob 20, uri pa koncert za odrasle. Cenjeno občinstvo vabimo, ds se tako sprejema na kolodvoru kakor koncerta udeleži v čim večjem ftevthi. Iz Ptuja Roman »Prokletstvo ljubezni« se dobi pri g. Bogomiru Chmtofu Prui Masarvko-Cens obeh delov Din 35.—. 9ttrw \ f »SLOVENSKI NAROD*, dne 14. januarja 1983 do imajo naši čitatelji Radio in vzgoja mladine V ljubljanskem radiu je te dni v mladinski uri predaval neki pater frančiškan. Ker me je zanimalo, kaj bo častiti gospod lepega povedal naši deci, sem posiusal tudi jaz. Toda v moje veliko začudenje je ta pater pripovedoval same vesele lovske zgodbice in je bila to prav za prav lovska in ne mladinska ura. Pripovedoval je veseli pater, kako je kot fant s svojim očetom in drugimi jogri šel na lov na li3ico in kaj so vse doživeli na tem lovu, zlasti pa s komičnim jogrom, debelim pekom Gašperjem. Priznati moram veselemu patru, da je bilo njegovo pripovedovanje zelo zabavno, zlasti ker se je pokazal pri tem imenitnega imitatorja živalskih glasov. V kakem varijeteju bi dosegel s tem vefike uspehe. Pristno je znal oponašati petelina, kokoši, krave, konje, pse, mačke, prašiče itd., vse, kar se zjutraj prebuja in oglaša na kmetiji, — in je žel gotovo veliko smeha pri svojih malih poslušalcih. Tudi jaz sem se temu smejal, nisem se pa smejal, temveč se mi je kot lovcu bolestno krčilo srce, ko je ta pater joger pripovedoval, kako sta z očetom ustrelila lisico in postrelila tudi njene mladiče, ki so Salostno cvilili okoli mrtve matere . . . Pa sem premišljeval in primerjal: sv. Frančišek Asiškl, ustanovitelj frančiškanskega reda, ki je tako ljubil živali in učil, da je tudi žival človeku brat, — tukaj pa slovenski pater frančiškan našega časa, ki na šaljiv način pripoveduje otrokom, kako je pomagal ubijati nedolžna bitja božje narave. Pa sem se vpraševal: Kakšen vzgojni učinek more imeti to pripovedovanje veselega patra jogra na mlada otroška srca? Brez dvoma zelo, zelo kvaren učinek! In sem obžaloval mlade poslušalce in obžaloval predavatelja (Odgovornim činiteljem pri našem radiu pa bi toplo priporočal, naj za mladinske tire izberejo teme, ki bodo res za mladino, to se pravi res poučne in vzgojne. Pri tem so vseeno lahko zabavne, Zveet naročnik ljubljanskega radia. Brivci — denar v smeteh V nedeljskem »Slovencu« na stran: II. »e neka «Mica Kepa« pač prava Kepa — raje tava v ljubljanske damske irtzerskc salone. Nisem imel mi m ena odgovoriti, a ker ubr&kuje naše obiskovalce, sem primoran storiti to. Iz omenjenega članka je razvidno, da 90 yi frizerski saloni v Ljubljani odveč. Vem, da so ji, a to samo nji, ker jih ne poseča. A drugim gotovo ne. Ce je človek sla roko p: ten, se pač ne da nič pomagati. Vsak malo kulturen olovek bo u videl, da je frizerska obrt ravno tako po-trcbrvi. kakor so druge. Ali naj se sopet povrnemo nazaj v £XX)l-ctno kulturo, ko so hodili moški 3 dolgimi Lamini do ramen ki z brado do r*asL:, a žonske z razkuitranimi Lasmi? To bi bilo danes strašilo za v koruzo, a ne za kulturen narod v 20. stoletju. Mici bi gotovo bilo to všeč? Nadalje tudi našteva, kdo poaoča frizerske salone. Svetoval bi ji, da pusti to pri miru, ker to je naša zadeva, a ne njena, Ce bi samo take obiskovale frizerske, salone, kakor ta Mica, potem bi morali vsi ljubljanski rriaerji zapreti svoje lokale, prijeti za kramp in lopato in čistiti strugo Ljubljanice. Frizerski sakmi so na razpolago vsakemu od najvišjega do najnižjega. Vsak nam je dobrodošel, Mislim, da v Ljubljani ni nobenega frizerskega mojstra, ki bi odslovil prišleoa nepostreženega. Do danes se se to ni zgodilo in upam, da se tudi ne bo. Edino WVLici Kepi«; se to lahko pri peti. Držim se pregovora, ki pravi: Kdor obrtniški *tan zaničuje, ta tudi sam sebe. Ce pa misli omenjena Mica Kepa, da »o frizrji krivi, da je pri tisu Ha gospodarska kriza, se pa jako moti. Bo že treba kje drugje na gumb pritisniti, pri frizer jih pa ne. Oh. ubogi frizerski stan, vsega si kriv. Morda pa Mica misli, da so trajni kodri napravili tako hudo kri jo. Njo menda boli, ker .se dame nižjih slojev puste trajno kodrari. Z&kaj bi se pa ne? Ce si pa dama, ki je nastavljena kot trgovska uslužbenka, pusti napraviti trajne kodre, je pa naj nikar preveč ne moti. AlJ ni lepše videti trgovsko rva sta vi jen k o, da je lepo sfrizirana. kakor pa da ima raz-inršeno glavo? Pri tem še tudi ni rečeno, da je vrgla denar v .^meti in da doma trpe lakoto, kakor meni naša Mica micasta ali Kepa kepasta. Tudi ni res, da stane trajno kodranje 1*0 Din. O tem je Mica slabo poučena. Svetoval bi ji, da stopi k najbližjemu frizerju in se informira o ceni. Da se poslužujemo orodja in strojev tujega proizvoda, pa nismo mi krivi. Saj se v prvi vrsti poslužujemo domačih proizvodov, potem šele tujih. Svetoval pa bi Mici tudi, da pusti ljubljanske frizerje pri miru, da se ne vtika v njihove zadeve, saj se tudi m! v njene ne. V drug! vrsti pa. da pusti vse sloje od najvišjega cio najnižjega, ki obiskujejo frizerske salone, rudi pri miru, sicer dobi še ona trajne kodre. Mislim, da bi to ne bilo prijetno. Kur si mora pa najbolj zapomniti je to. da se pri ljubljanskih frizerjih ne meče denar v smeti, temveč odpadki las. Ljubljanski frizerji. čudovita stran naše književnosti Niso redkt* aofcice naišrih književnikov časopisov in duevn kov, da je neki zan. menit: Poljak napisal obsežno razpravo e pomenu Župančiča kot pesn'ka, aH nek-; imen-.tnj Italijan o pomenu Cankarja kot pisatelja in morda še kak uveden Francoz o vrednosti kateregakoli našega velikega jugoelovenskega moža. Kadarkoli prečkam tako pest, *em vedno globoko pot»rt jn razočaran poleg le malo olK-ute.no-sra veselja. Lerpo in za nas- priporočljivo je, da se tudi dru^i narodi zanimajo za nas. nasprotno pa je to nemara tudi žalo-lostno. ker se mi sami za svoje najuglednejše književnike skoro uit,; ne zmenimo, imamo te morda v naši literaturi kaj podobnega budwigovim ve lede lom, se je M morda kateri naših pisateijev, književnih kritikov Ln oata.lib duhovnih mogotcev zrn*MMl kdaj za našega človeka, da ga glo-l>oko premotrj .n objavi obširno njegovo življenjsko delo: Bilo je nekaj poizkusov, porojenih večino iz čisto polemičnih nagonov, v kateri se nihče ni mojrej otresti politične alj verske ]x>dlage in zagrizenosti, kar je Se slasti žalostno. No im je tako bilo. da se je te iVn-i spet zgodil tak primer. Lno&emec je napisal tako gioboko in objektivno, zelo obsežno študijo o našem največjem p-esniku, kakršne de o»seni nikdar č^ta] v nobenem jugoslovanskem jeziku. To me je prepričalo, da je naše kulturno življenje zašlo na abnormalna pota. To ni ni kaka sentejica. ker to abnormalnost najjasneje dokazuje že samo omenjeno dejstvo, da najboljša in najobsežnejša ftela o naših ljudeh pišejo — tuj-oL Nekoč sem 6ital opravičene očitke velikega našega moža. Skozi desetletja že pišejo pri nag metodološke razprave o tem, kako bi mora.i-i 6vetu pokazati našo preteklost, vodijo teoretične polemike in ogorčene debate: periodično postaja moderno jn znak superiornost:, da kritično un-'.čujemo vse ono. kar so ustvarili naši dedi, očetje :n celo sodobniki. Medtem pa bi prvi pogoj za pozitivno delo o književni .ln kulturni zgodovini tn prvi predpo-pogoj za potrebno revizijo vrednot bile le objektivne, dokumentirane študije o naših ljudeh in pojavih. Takšne študije, k-i F. S. Ženska duša Realistični slikar Čopič seveda ni verjel v žensko dušo. Kritikom se je posmehoval, ki so mu ob vsaki priliki očitali, da v njegovih aktih in portre* tih ni duše, da njegovega dela ne pre* veva tisti umetnostni fluid, da bi umet= nine govorile neposredno in izražale svojstveno življenje. Slikar Čopič je imel kaj čudne nazore. Toda dandanes so nazori takorekoč nemoderni, kajne? — nikogar ne zanima, kakšne nazore ima kdorkoli. Vendar pa moram pove* dati, da je Čopič istovetil žensko dušo z žensko lepoto, ki je vidna in otipljiv va. Nekoč se je tudi spoprijel javno z zagrizenim kritikom ter mu zabrusil, da bi prav rad naslikal žensko dušo samo na sebi brez vseh priveskov in vseh delov telesa, če mu spoštovani kritik ve povedati, kakšna je prav za prav ta vražja duša po obliki in barvi in s kakšno umetniško maniro jo je mogoče naslikati. Čeprav je Čopič preziral kritike in njihove nazore, vendar so vplivali nanj toliko sugestivno, da je začel prouče* vati ženske še bolj natančno, čeprav se mu je zdelo, da jih pozna takorekoč do pičice. Kljub temu pa njegovi akti in portreti niso bili všeč kritikom, na= sprotno, kritiki so bili čedalje bolj besni zaradi njegovih del. Očitali so mu celo nagib k pornografiji. Čopič je pa postajal tem bolj realističen, čim bolj se je trudil pronikniti v žensko dušo. Končno je naravnost fanatično slikal same ženske v vseh pozah — de* bele in suhe, grde in lepe, ugledne in preproste, nesramne in nedolžne, pa* metne in prismuknjene, mlade in sta= rc. Vendar ni opazil v nobeni kaj tako posebnega, kar bi se lahko imenovalo duša. Nazadnje je poskušal iz množi? ce teh ženskih likov napraviti ne* kakšno sintezo. In prepričal se je, da more biti ta sinteza le slika moderne žene. S takšno ljubeznijo do stvari in z brezprimernim fanatizmom je slikal, kot da je v posebnem transu. In glej čudo! Oči na sliki so začele živeti S silnim zanosom je slikar vihtel čopič in kombiniral barve tako dolgo, da so postale oči povsem žive. B«ešča!c so sc kot pri ženski, ki je prvič spoznata mo* škega. A slikarja je čakalo še mnogo d^la. Moral je vdihniti živi jen ie še obrazu. Moral je ponazoriti izraz na* pudranega ženskega lica, se pravi, di je noral proniknit? v žensko duše ske? zi m* ko in ličila. K on "11 o se mu ;e po* sreč.io tudi to. Najtežje jc pa bilo oživeti usta, Vdihniti dušo v ustnice, namazane z debelo plastjo rdečila. Slikar se je tako trudil pri tem vlivanju duše v meso, da bj skoraj izdihnil svojo brezdušno dušo. In ustnice moderne žene so oži* vele, njena sladka usta so spregovori* la; spregovorila povsem telesno, da je slikar lahko videl in slišal: — Dobro si me zadel, toda nov klobuk mi moraš kupiti! Ta je bil že včeraj moderen. ae aan-tavajo le daru piaanja m epratnoeti v polemiki, šego tndi dolgotrajno ie eofcd-ao prouoevanje, obsežno znanje in kreme-ni* ia iskUeean pogted aa v«e probleme, ki ■o v z veti ■ predmetom, nam dajejo prav za prav *aklju6DO in le pripadniki drugih narodov. O oaeih največjih ljudeh je bilo obsežneje pisano na poljskem, češkem, francoskem in celo italijanskem jeziku, pa tudi amo«) temelj Keja, negoli >e pisal katerikoli naj* knjii-evmk. knjiže vtk kritik ai-i zJCodorinar. Imamo :>a nasprotmo nabroj primerov, v katerih se komaj dorasli min-damici z nekaj objavljenih pesmic oglašajo ko. meritorni presojevalci naših kajižev-u>.t\ mož, daeiravno ne razpolagajo u rti z eno orlfinaiiKj m -»lijo, niti z u*iv Lmom študija, potrebnega za 'ako delo. Povsod vlad« največ j« površno« t in pr. vsakem baje književniku največja egocentričnost. Celokupna misel je le redko koncentrirana na individualno mnenje krrMka. »koro vedno pa na glasovih okolice in na podla gi verskopolitic-nega prepivćafo.Va. Zgolj k utrni m: m književni v.vHk: so neznan pojav. Mislim. torej ni r*> možrh akcij ta podpor, čakati morajmo *« košček krub.j v ohiiki popru vila čevljev, kart; novo delo natr. je itak cc odv/ela inozemska konkurenca. V dolcaz bede n+*šili tevliarjev naj navedem s^>»no en uKtžm4o-vania vreden primer. Vedrtvno je stopil v mojo delavnico s;n nek-eja čevljarskega m-rjstre. ivi v Kedi in deT-ek mora hoditi? po hiiian. fe£ex poje pesrrn in pros: mrioSčine. Tako nabere vsaj toliko, da lahko meti kaj slcuhe in da si kupi za wlo vsaj ^verzke. Ko sem mu dni dva dinarja, se mi je sorznih oči zahvaljeval. Takih primerov hi l;ih-ko navedb še ve?. To peč j ar; no priča, de je č-e-H iarski stan na robu propad« -"■o da je tem ve^ji ^rch uvažari iz inozemstva oKtrtev. ko jo lahko naredimo $e boljšo doma. Naši čevljarji k> /inožni obuti dvoj.no število prebivalcev Jugoslavije, pa morajo vendar Sveti v bedi in pomanjkanju. Ni pa še dovolj, da so :z-gubili domači čevljarji vse nova naroda, z.daj izumljajo se popravil« čevljev, ki jim jih odjeda z nelojalno konkurenco inozemska tvrdka. Tako jfim odjeda zadnji kodcek kruha in jih tira v neizogibno propost. Pri vsem tem obupnem položaju d'.mačih čevljarjev pa inozemske tvrdne bogate na račun nes, ki zaradi njih propadamo na drmao; zemlji, v svoji domovini. Položaj domačih čevljarjev je nevzdržen. CH>r«čam 9c na javnost tn vse merodajne kroge z vprašajem, ali je pra\ da uvežamo inozemske izdelke iij mirno gle>dan>o. U:tko propoda čevljarski stan? Ali ie prav. dl odjeda inozemska tvrdka našim čevljarjem zadnji košček kruha s rtm. da ]im odvzema tudi popravilo čevljev^ Ali nimamo domači čevljarji, zvesti državljani Jugoslavije, nobene zaščite več v svoji Ustni državi ored inozemci? Ali nć sramota, da moraj.) biti d'tfiiiiči zaposleni v lastni državi v :nozem-sk;h nodjetj'h in slu/iit^ .lomu tujemu kapitalu, namestu da Ki delali v dotnaotb podjetjih v korist lastne države? V imemi svojih sotrpinov prosim r-.erodajnc Bimterje, da nujno ukrenejo v<*e potrebno v zaščito domačih čevljarjev pred inozemci in nas rešijo neizogibne prr>pasti. Franjo Kristan. Kje so ostali Slovani ? Videli smo ob koncu leta slike znamenitih mož, o katerih se je lani «ovor^o. Čudno je. da v aezna-niu znamenitih osebnosti ni bil sprejet noben Slovan. Saj smo n. pr. letos proslavliali jnlplej Gorkega. Bat'ioa smrt je mljeknla po vsem svetu. Stoletnica Tyrševe?ia rojstva, vseso-kolski zle* v Pragi itd. Ali je delo slovanskih znanstvenikov in raziskovalcev tako neznatno, da ne zasluži nikakega uvaževa-n>a? Nemškemu čaeopsju popolno priznanje* ker ume tako uspešno podpirati nemške fašistične težnje in krepiti nemško samozavest Naš stari greh }e. da smo Slovenci in Slovani vobče premalo zavedni. Zato bi moraVo Časopisje kot eden najvažnejših kulturnih činiteljev ob vsaki priliki vzbujati narodno samozavest vzgajati narod v duhu vselovanske misli. Našemu narodu je treba zdrave, krepke hrane, ne pa prežvečenih žrdovakib ostankov. Kai pogled naj bo obrnjen na sever tn na jug. za mednarodno usmerjenost nam se niso napočili' Časi in popolnoma potreseno je, da tako nekritično kopiramo tujo navlako in se navdiidnjemo za tuje ideale. Delo edina rešitev gledališke krize Se nekaj nasvetov in pripomb k vprašanju krize našega gledališča Ljubljana., 14. januarja. >Je le v Ljubija.ni. nego po vsej Evropi razmišljajo, kako reformirati dosedanji gledališki sistem, da se privaoi zopet več Ljudi k predstavam. Na Silvestrovo smo načeli v našem listu to vprašanje z ozirom na ljubljansko Narodno gledališče. Prav bi balo, da se oglasijo še drugi ljubitelji gledaliske umetnosti in izkiisajo s svojimi nasveti pomagati gledališki upravi. da premaga tetko dobo v«eobCne krize. PAr želja in mnenj iz krogov nase gledališke publike smo ie navedli; nekaj pripomb pa smo čitali po debati v ljubljanskem občinskem svetu. Zastopnika ljubljanskega občinstva v občinski upravi sta zahtevala več lahkega in veselega repertoarja za široke sioje. več predstav s kolikor možno nizkimi vstopninami in pa večjega upoštevanja slovanskega repertoarja. Gotovo je. da je v današnji neprijetni dobi gledališče zopet ne le umetniške, nego predvsem trgovsko podjetje. Zakaj z denarjem se umetnost začne in vzdrtuje. brez denarja pa se povsod neha. Zato se modra gospodarska gledališka uprava pri seetavljanju svojega igralskega Osebja in svojega repertoarja dandanes zopet bolj ozrira na želje večine občinstva. Naše Narodno gledališče kot reprezentativni umetniški zavod pa mora vendarle biti in ostati tudi gojališee umetnosti, kulture in civilizacije. Zato brez podpore države in mesta ne more v polni meri vršiti svoje naloge. Kot centralno banovinsko gledališče. ki zalaga z repertoarjem, kostumi, učitelji, šolo. režiserji in igralci tudi vso banovino, ima pravico, da zahteva podpore tudi od banske uprpve. Pništediti se da morda še to in ono, odpraviti se morajo za ta državni zavori še razne državne, banske in mestne takse, predvsem pa je treba storiti vse, da se zvišajo dohodki. Tudi novi upravnik državnih gledališč na Dunaju, sekcijski načelnik dr. Pernter, je baš te dni izjavil: Bržčas raznih pogodb z osebjem ne obnovim. Sanirati se dajo gledališča le s povišanjem dohodkov, t. j. s povečanjem števila gledaliških obiskovalcev. Prirejali bomo zato več predstav po prav izdatno znižanih cenah za dija-štvo, delavstvo in sploh za ljudstvo, prirejali čim več vzornih popoldanskih dramskih, opernih (operetih) in baletnih predstav, ki so se že doslej gmotno prav dobro obnašale.« Klemen Kraus. direktor I>ržavne opere na EHmaju, pa je takisto prav te dni glede na knzo izjavil, da bo gojil predvsem široki operni publ ki užiten in ljub. torej rnelodijozen repertoar in odklanjal modne muzikalne zablode, ki Jih odklanjajo ne le ljustvo, nego vsi resni, stan jn mladi, glasbeniki Izkušal bo pritegniti čim več dobrega naraščaja, ga poiskati in kar hitro angažirati, preden ga kdo drug ne izmakne ali preplaea. Tako je delal že doslej, a v bodoče hoče še odločneje Ljudje si pač tele na odru tudi novih pojavov in glasov, nov h individualitet. (Emerik K .v. rnan. znani operetni skladatelj, je napisal velik Članek, v katerem dokazuje: »Treh* nam je naraščaja:«) Že doslej je direktor Kraus štediJ z opremo odra, s kulisami, rekviziti in kostimi. Pravi: i^Naši opremni čudeži so večinoma star materijal, ki ga z raznimi umetni jami adaptiramo za novo uporabo. Živimo prav za prav od lastne to'Sče. Naši profesijon sti se danes že pri vsakem žeblju pomišlja jo, ali je treba kupiti nov že-belj, ali pa bi se morda ne našel star, ki se da še poravnati .. .« Tudi v Zagrebu prirejajo za široke ljudske sloje med tednom ln ob nedeljah m praznikih razne predstave po zelo znžaruih cenah. V Frankopanski ulici imajo mani> gledališče. v katerem uprizarjajo vesele igre in operete, a sedeži so po 5 Din do 20 Din. Stojišč sploh ni. V Ljubljani zn.žajo vstopnino n. pr. za sedež v 1. vrsti od 4S Din na 40 Din. pa se čudijo, da so sedeži vendar prazni. Tako znižanje je pač preneznatno in zato ne doseza uspeha, že mnogo let pred prevratom smo imeli v Ljubljani >kronske predstave«, ki so se obnašale Danes jih nt več. A z enakim po-zkusom bi bilo treba začeti. Ime »dijaška« predstava ni ugodno, ker odvrača vse nedijaKe. Treba bi bilo splošne označbe cenenih predstav, ki naj bi bile pristopne dijaštvu, vojaštvu, delavstvu Ln sploh ljudstvu. Zelo koristno bi b:lo, ako bi pred takimi predstavami režiserji kratko razložili idejo in lepoto dela. opozorili na bistvo igre in na glavne osebe. Operni režiser}' alr kapelnik: bi s takim jedrnatim uvodom zelo olajšali razumevanje in uživanje glasbe in dejanja. Ako bi prav kratko ocrtali Se razvijanje dogodkov, bd privezali marsi-kogar. ki opere ne ljitbi le zato. ker ne more dovolj naglo slediti dejanju. Bistvene važnosti je repertoar. O njem pa prihodnjič. Protez. „Samouprava", glasilo županske zveze .Nujno potrebno glasilo, ki bo našim občinam mnopjo koristilo Trebnje, 13. januarja. Stopamo pred javnost v času. ko so na dnevnem red\u najvažnejša vprašanja komunakie politike in samouprave sploh. Potreba po strokovnem časopisu, ki bi bil v pomoč našim občinskim upravam, ie splošna. Nase občinske uprave, od katerih se zahteva dan za dnem toliko odgovornega dela. da ga komaj ztmagujeio, ne morejo biti prepuščene same sebi in že iz splošno državnih interesov je mittio potrebno, da se uvede v vseh občinah čim enotneical zadeoski do vrat, se nizflco prikloni in odhMd v hotel, hvaleč sam Dri sebi svojo bodočo gospodinjo. Lepa grofica je pa ta čas beležite vtise, ki jih je brl napravil na njo Francozov poset; napisala je več strani obsegajoče poročno in ga poslala poiiciJL VIL Dočkn je pripravljal naš dobri Grenadier sebi ki hčerki v Riimu tako prijetno žMjeoje, je dobna Ptipina v hotel zagonetno pisemce; prinesel ga je deček, ki je prrtekd v hotel m takoj zopet izginil Pisemce se je glasilo: »R. C. se vedno živ in pripravljen umreti za vas že v drugič, če ne pridete ob štirih k Zeivinecrra vodnjaku na piazza Mattel — Ta feaot pa čuti zame nekaj več, nego samo prijateljstvo, — je pomislila Filipina. Ta igra v sleoe misi med ljubeznijo m smrtjo jo je sicer zabavaila. nd je pa mogla razburiti, kajti lubezen in smrt sta ii bila enako tuja pojma. Brž je vzela načrt Rima in fotografski aparat ter odfabteda svoji usodi naproti. Italija se ji je zdela nov svet, kjer se fantje zabavajo s tem, da se ozirajo po dekiletih. umirajo od teh pogledov in vstajajo zopet od mrtvih. V tem s« je pa molila, kajti znano je, da se pripravljajo fante v novem Rmrn na vo|k> in vse njetie bridkosti, ne pa na ljubimkanje, da si ohlajajo sicer vročo kri s premagovanjem, skratka ženski temperament naleti tam na ledeno srce. Toda Frlipina se je dala zapeljati praznim nadflin: to je sološna lastnost turistov. Prispela je na trg Mattei in za-gi&daAa pred seboj samo vodnjak s starimi bronastimi dečki, dražečmni žerve s tem, da so spuščali na nje najsđčko-vkejše vodomete. Trg je bM prazen. Samo siflltjučena starka je pometala po veži bližnje hiše. Filipina je stopita k vodnjaku m si zmočite dlani z mrzlo vodo. To jo je tako osvežilo, da se je stresla in za-smejala. Njeno srce je bilo pokio ra-sti in nestrpnega pričakovanja. Razmišljata je: To je pa res čuden način, da se seznaniva. Kaj takega se nri še ni pripetilo. In res, njeni francoski prijatelji so si morali priboriti pot do nje ne s pomočjo skrivaj poslanih pisemc in po vijugastih stranskih ulicah, temveč skozi materine salone, po plaži v La Baule ah na tenišču, polnem soinoa in veselih Idicev. Napravila je nekaj posnetkov tega slikovitega kotička, ki so ga poljubljali žarki zahajajočega sobica. Potem je pa sedia na bližnji kamen. Zaspana vlaga se je dvigala iz tal in padala s hiš. Zrak ie dišal po plesni in po zaneokamh stonogah. Cas je hitel. Faota ni bilo od nikoder. Filipina je Še enkrat prečkala pisemce ... oh Štirih pri Žel-vmem vodlnjaku. B&o je četrt na pet Vstala je in krenila čez trg. Gredoc mimo priprtih vrat stare hiše je zaslišala plah klic. Ustavila se je, da vida, kdo jo kliče. Stopila je k hiši in ko se je začul nov klic, je naglo odprta vezna vrata na stežaj in zagledala žareče oči, ki so jo prestrašeno gledale m prst na ustih, v svarrio, naj bo pre-vkfeta. — Ste sama? — je vprašal drhteč glas, — Ali niste opazili na pometajoči babi nič sumljivega? Bil je Rafael Carbkiati. Zdelo se je, da ga je obšla globoka žalost. — A, dober dan, gosnod! — je zakričala Filipina tako glasno, da je kar odmevalo po veži. — Pst! — jo je posvarrl fant. — Gospod, — je vprašala Filipina s pritajenim glasom. — česa se pa tako Dojite? — Vsega, prav vsega. — je odgovoril lepi Italijan. Prijel je v mračiti veži Filjpino za roko m ii priznal z zamolklim, obenem pa plamtečim glasom svojo vročo ljubezen; povedal ji je. zakaj se boji. kako ga je njena lepota očarala, kako ga je privedila usoda nekega jutra k Fe-delivariju, kjer ga je zadel njen angelski pogled na-ravnost v srce. kako je obupaval, kako je mislil umreti, ne da bi se zmenil za soLze najboljših prijateljev, kako mu je policija preprečila samomor, ko rmi je v zadnjem hipu iztrgala iz rok veronal. ki ga je baš hotel zavžiti, in kako je rešil gospoda Grenadiera, njenega očeta, ječe, izgona in smrti. — Da. — je dejatla Filipina, — to je bik> zelo lepo, pokazali ste vso svojo plemenit ost. — O, — je dejal Rafaelo Carbmati povesenih oči, — storil sem pogumno svojo doAžnost. To je vse. Tu in tam se je nemirno ozrl na trg, vsak najmanjši ropot, vsako praskanje starkine metle, vsak otroški krik je plaho lovil z ušesi. Začel je zopet pripovedovati vmes je pa vzdihoval. Opisoval je svoi prihod na kvesturo. kako ga je vleklo očetu tiste, ki >o ie ljubil, čim ga je spoznal in kako pogumen je moral biti, če je hotel kljubovati kvestor-ju. pripravljenemu na najenergičnejše ukrepe. — Kako Dogumni ste! — je vzkliknila Filipina. V sosedni ulici, morda v via Paga-nica. >e ta čas zatrobil avto. — Pozor! je zašepetal Rafaelo Car-bmati. Zaprl je vrata, si zavihal ovratnik in potisnil klobuk na oči. rekoč: — Ali veste gotovo, da vam ni nihče Sledil? — Seveda vem. — se je zasmejala Filipina. Po tem zagotoviihi je nadaljeval z opisovanjem svojih mnaštev in iz njegovega pripovedovanja ie Filipma lahko sklepala, da fant pogumno bran: njenega očeta, osumljenega antifaš-izma: bahaJ se je. kako se hladnokrvno ;gra z življenjem, s svojo častjo in imetjem. — To ie res imenitno!,— je ponav-tjala Filipina. Toda Fitipina bi bila že rada odšla iz tega mračnega pozorršča njunega pogovora na sobice in pogledala v obraz mlademu možu, ki ji ni samo žrtvoval življenja, temveč je bil istega dne tudi rešil žrvijenje njenemu očetu. Spet novo zavetišče v Ljubljani OTVORITEV DANES! Vljudno namanjam cenjenemu občinstvo, da sem PREVZEL staroznano gostilno ?,Pri Kmetu44 v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 8. Moja največja naloga je ustreči cen j. gostom, kar mi že moje strokovno delo dokazuje, katerega Izvršujem že 25 let. Točil bom pristna dalmatinska Ln štajerska vina od Din 8.— naprej. — Stari prošek Din 28.—. Pristno žganje: tropinovec, brinjevec tn razno po in*k~ib cenah. — Posebno priporočam prvovrstno primorsko kuhinjo z vedno svežimi morskimi ribami ter vedno topla tn mrzla jedila. — Nizke cene! — Naklonjenosti občinstva se priporoča s hvaležnostjo 1905 STOSIĆ ŠIME. >mMali og1asi< Vnaka bmmeda frO p*av Plačo mm lahko tuđi w ta odgopor znamko l — No ^protonja brez s -—.-. : t ■■--- Zahvala. V ziasi težki srčni bolesti vsled izgube nase srčno ljubljene soproge in mamice, gospe MARIJE PUC • roj, Petrovcič 4- izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalja. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, postnim uradnikom ln uslužbencem, postnemu pevskemu zboru za krasno petje, društvu >Soča« ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnice v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji potL Ljubljana, dne 14. dec. 1983. - '-i ." \ ■ "•- Žalujoči ostali. . - , STANQWJ\ NEOPREMLJENA SOBA popolnoma separirana. 7 m široka in 6 m globoka, ob tro-mostovju se takoj odda. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 720 NliMSKA RESAVKA čistokrvna, stara 5 mesecev, oziroma 2 leti star dober pešcu vaj naprodaj. — Andrej Potočnik, Skof ja Loka, Kari. uM-ca, 729 NIPMMKM.NI MALO POSEST vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na: Arhitekt Heinzel, Zagreb, Jelačičev trg 10 a. 727 MODISTINJE, POZOR! V mestu Slovenije ugodno prodam za primerno ceno najbolje vpeljano modistarijo in predtiskarijo z vsem inventarjem, radi preselitve v Zagreb. Pismena pojasnila daje Lea Matasič, Zagreb, Vlaška 105/n levo, 697 MLIN NA VODO z vsem Inventar jem naprodaj za 40.000 Din. Pojasnila daje: j Kastelic Anton, Mirna, Slov. DVOSTANOVANJSKA HIŠA v Kožarjih ob Tržaški cesti naprodaj. Vsako stanovanje obstoji iz ene sobe in kuhinje Poleg hiše je tudi nekaj vrta. — Kupnina se lahko poravna a hranilnimi knjižicami priznanih zavodov. Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 719 PERABMO dobro ldočo, s stanovanjem, na Gornejskem oddam sa več let ▼ najem. Pojasnila: Met*rc, Za-breznica 6, p. Žirovnica. 970 3. Vazduhoplovni Puk v Skop-Iju odda v zakup a 1. februarjem 1933 svojo OFICIRSKO MENA20 na aerodromu v Skoplju Pogoji zakupa se dobijo od upravnega odbora oficirske menaže S. Vazduhoplovnega Puka za ceno Din 30. 672 KLAVIRJI, FIANTNI prvovrstnih inozemskih znamk od Din i1.000 naprej. — *MTJ-ZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L IZPOSOJAMO p!o66e, gTAmofooe, ramo-aparate. »dLAGER«, Aleksandrova c 4. (prehod »Viktoria« palače) Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric svak in zet, gospod LUDVIK GERKMA sin trgovca in posestnika v petek, dne 13. t m_, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 15. januarja 1933* ob V? 3. uri popoldne iz mrtvaške veže na Stari poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubflani, dne 13. januarja 1933. FinI Gerkman raj. Ludvik in Marija Gerkman starši Marija Erjavec roj. Gerkman sestra Franc Erjavec svak soproga Franjo Gerkman brat Lina Gerkman roj. Japelj svakinja wJSFZgSfe~* in vsi ostali sorodniki NAROČAJTE SLOV R0 0$ MESEČNA NAROČNINA DIN 12.- PRODAM SUHIH BUKOVIH DRV 5—6 vagonov ima naprodaj — Ivan Bregar, Medija-Izlake. 728 KROMPIR ZA KRMO droban, cca. 2 vagona, po 60 para kilogram proda graščina Pogani k. pošta Litija. 671 IZVRSTNA JABOLKA po 3 Din loco Bled, po povzetju razpošilja posestvo Krištof, Bled H. 687 1200 kg LUCERNE prvovrstne, naprodaj v Spodnji Hudinji št. 62 pri Celju. 684 KROMPIR ZA KRMO droban, cca 2 vagona, po 60 para kilogram, proda graščina Poganik, pošta Litija. 705 SLUŽBE ZASTOPSTVO za povečanje slik oddamo potniku. Za vzorce potrebno 100 dinarjev kavcije. Ponudbe: »In-terraklamc, Zagreb, Masarvko-va 8. 725 MLADA NATAKARICA začetnica išče službo. — Anica Rednak, Sevnica. 726 JABOLKA Din 2.— pri GOSPODARSKI ZVEZI MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške Izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (»Pri LevuO 26/T smučarji: Snega pršiča na trdi podlagi 35 cm, temperatura 16 C, smuka idealna. Po nizki ceni dobra hrana ln kurjene sobe. — Restavracija Mrztt Studenec. 688 TRAJEN IN DONOSEN ZASLUŽEK! ,Limonina4 limonin sok v prašku je neprecenljive vrednosti, ker nadomešča limono za vse potrebe in je Se cenejSi od limone. — Sprejmejo se zastopniki za vsa mesta v državi. Potreben kapital Din 3000.— »LIMONINA«, Zagreb, Nodilova l/L POVERJENIKE stalne, reprezentativne, pri industrijah in trgovcih poznane, potrebujemo za vsako mesto. Ponudbe na firmo: »Kompas«, Beograd, Knjeginje Ljubice 7. 698 GOSPODIĆNA-ZACETNICA zmožna strojepisja in stenografije — ae išče. — Ponudbe pod »Livada 712« na upravo »Slov. Naroda«. Oglejte si! zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene; preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERNIK družba z o. z., Dunajska cesta št. 14 vhod poleg trgovine Agnola. NA DOMAČE KOLINE ter vsa mrzla in gorka jedila ter prvovrstna vina vabi na obilen obisk — Restavracija »PRI K\TRICI«, Kožna dolina, Cesta VTH. 732 PREMOG, DRVA, KOKS najboljSe kakovosti najceneje: RUDOLF VELEFIC, LJubljana Vil, Jernejeva cesta It. 25. Telefon 2708. . ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, OledallSka ulica 4 (nasproti opere). 125/T ODDAM STANOVANJE dveh sob, kuhinje tn pritiklm: Ljubljana VTL Podjunska ulica št. 4 (pri Sokolskem domu). 733 STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike in lzvežbance. Vpisovanje vsak dan. Učne ure od 6. ure dalje, šolnina nizka. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 15. 587 SLAŠČIČARNA „PELIC0N" Wolfova ulica štev. 14 PRIPOROČA DNEVNO SVEZE PRVOVRSTNE »PUSTNE KROFE" ZAHVALA Podpisana izrekam tem potom LJUDSKI SAMOPOMOČI v Mariboru naj iskrenejšo zahvalo za kulantno Izplačilo pripadajoče podpore po smrti moje matere gospe Antonije Kerme in priporočam to prekorlstno ustanovo. Ljubljana, 9. januarja 1933. MARIJA KERMC. Anton Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska c« 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. na/T izdelujejo se najnovejši modeli otroških m lgraCnih vozičkov, iriciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji to motorJL Velika izbira. Najnižje cene. — Cenilci franku. »TRIBUNA« F. B. Ln tovarna dvokoles in otrof*.v i vozičkov, * ,IT ' Rl ,1 A N A Karinv4ka c 4 ——^-;—- ' - -- _ -——j-----i Tli ifjfr^-'^—~-—---—— tisajme* Josip anuaifcftir, Za »Narodno Makarnoc: Frun Jeaeraek. — Za upravo m inaeratni eei Uata; OUn Ghimau — Val s 14unganL