r* r5:?^ri-v«st?eXj LOMroi 46. T5T?c'3?aKcnra 6/XZ LJX BOJANA Uredništvo l uprava Z A U U u t*, MasarvKova i8a. Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del ’ulljske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a Naši kalendari izlaze ovih dana. Naručite ih odmah ! ____________________ / GLASSILO SAVEZA lUGOSIOVENSKIM EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE 12. XI. 19^6. Carlo Sforza Rapalski dogovor je bil nedvomno naj-večji uspeh italijanskega nacionalističnega gibanja, ki se je pričelo s kongresom leta 1910. v Florenci. To gibanje lahko .smatramo kot duševnega in tudi dejanskega predhodnika fašizma. Italijanski nacionalisti so proglasili idejo in interes »nacije« za naj višje, čemur se morajo prilagoditi vsi drugi interesi: razredni, krajevni in pokrajinski, in pred čemur se morajo umakniti celo osebni interesi. Zaradi pasivnosti italijanske zunanje politike po porazu pri Adui leta 1896., so si italijanski nacionalisti postavili za prvo in glavno nalogo, da vzgojijo novo italijansko generacijo, ki »se ne bo več bala«, kakor se je do tedaj bala italijanska država in so se bali vsi njeni sloji. Zaradi tega so proglasili vojno za »najvišjo manifestacijo moralne in materialne sile vsakega naroda«. V skladu s tem so italijanski nacionalisti posvečali posebno pažnjo mladini, zlasti pa dijaškem naraščaju. Enako jim je bilo na tem, da utrdijo zavest in ponos v posamezniku kakor tudi v narodnem kolektivu. Pri tem so izhajali s stališča, da »imajo Italijani posebno historično nalogo na svetu«. Italija naj bi ne bila samo neka Švica, temveč naj bi bila Japonska, Nemčija, da, celo več: stari Rim. Zato je bil za italijanske nacionaliste zadnji Italijan več vreden od naj višjega Arabca v Tripolisu in najvrednejšeg Slovenca in Hrvata na Primorskem. že leta 1913. so italijanski nacionaU-sti javno razglasili italijanske imperialistične težnje. Kot imperializem so smatrali pohod na Tripolis, pohod v Albanijo in pohod v Malo Azijo. Italijanskim nacionalistom je lebdela pred očmi velika Italija kot izključna vladarica na Jadranskem morju, kot gospodarica na Sredozemskem morju in kot močna kolonijalna sila. Možnost, da ta svoj cilj dosežejo, pa so videli samo v tesnem sodelovanju z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v Trozvezi, kateri se je Italija priključila iz straha pred Rusijo in pred Francijo. Francija jim je ugrabila pred nosom Tunis in jih je ogražala v posesti Rima, ki so ga malo prej vzeli papežu. Francijo so smatrali italijanski nacionalisti za najbolj nevarnega tekmeca na Sredozemskem morju in v kolonijalni posesti. Radi tega so bili izrazito antifrancoskl. Strah pred Slovanstvom se je posebno izražal v stališču italijanskih nacionalistov proti Jugoslovanom. V boju za izključno gospodarstvo nad Jadranom se niso toliko bali Avstrije, ki je tedaj dejansko bila vladarica na vzhodni obali Jadrana, temveč Jugoslovane/, ki bi se utegnili izpod Avstrije osvoboditi. Avstrija je bila zanje »velikan iz ilovice«, ki so ga lahko stalno plašili z iredento. Bolj nevarni so se jim zdeli Jugoslovani, ki so pretili, da napravijo iz nekdanjih italijanskih postojank na Primorskem in v Dalmaciji samo »grobišče po.-no križev«. Zaradi tega so italijanski na-cionalisti principielno odklanjali vsak sporazum z Jugoslovani in s Slovani sploh, kajti bali so se, da bi s prihodom Slovanov na vlado v Avstriji prenehalo umetno gojeno italijanstvo na avstrijskem slovanskem ozemlju. Italijanski nacionalisti so bili kljub svoji skrajni bojevitosti konservativni, bili so monarhistični. Posebno značilno je bilo njihovo indiferentno ali celo prijazno stališče napram klerikalnemu gibanju v Italiji. Ni jim tega narekoval morda verski čut, temveč skrita želja, da se pobotajo z Vatikanom in s tem na eni strani odvrnejo nevarnost, ki je pretila od Francije, na drugi strani pa pridobijo močnega zaveznika v boju proti Slovanstvu in pravoslavju. Navadno pripisujemo vse gorje rapalskega dogovora italijanskim iredentistom iz Julijske Krajine. To naziranje je docela napačno. Kajti italijanski iredentizem je bil docela neutemeljen in niti ni bil vkoreninjen v masi italijanskega prebivalstva, še manj pa je mogel doseči pristašev ali somišljenikov v sami Italiji. Italijanski iredentizem je bil, kakor je to že ugotovil italijanski publicist Angelo Vivanti, zgrajen na dvojni laži: na narodnostni in na gospodarski. Italijanski iredentizem je računal s sentimentalnostjo in tudi korak sina slovenske matere Guglielma Oberdanka, ki je žrtvoval svoje življenje, da bi opozoril svet na »neodrešeno italijansko ozemlje«, je veljal bolj srcu kakor razumu. Nekdanji vodje iredentističnega giba- delovanje nikakor ni bilo naperjeno proti avstrijskim Nemcem ali Madžarom. Brez ovinkov priznavajo, da »sc življenje Italijanov na Primorskem ni bistveno razlikovalo od življenja Italijanov v Italiji. Nacionalni karakter italijanskega ozemlja na Jadranu, ki je bilo pod avstrijsko oblastjo, da ni bilo v resni nevarnosti, dokler niso razne narodne in jezikovne koncesije Slovanom začele rušiti nemško in madžarsko premoč. Za Nemce in Madžare so bile te koncesije Slovanom morda manj občutne, tembolj pa so jih čutili Italijani, češ da so bili izročeni kot žrtev pohlepnosti in nestrpnosti naraščajočega slovenskega vala«. Za Italijane je bil sovražnik samo Slovan, Nemec le v toliko, kolikor je moral pod silo razmer privoščiti Slovanom kako narodno ali jezikovno pravico. Dokler so bili Slovani na Primorskem nacionalno nezavedni in so se v italijanskih središčih dajali asimilirati, niso Italijani videli v njih nevarnih sovražnikov. Tedaj so jih samo zaničevali kot ščave (sužnje), čim pa se je slovanska masa nacionalno vzbudila in je tako ustavila nadaljnje raznarodovanje, jih Ita-nlso„ več samo zaničevali, temveč so jih pričeli sovražiti. To sovraštvo ni skih iredentistov s slovenskimi in hrvat-skimi iredentisti s Primorskega ni bilo niti govora. Res je, da je bilo njihovo število majhno, toda tudi italijanskih iredentistov ni bilo bogve koliko. Dejstvo je, da italijanski iredentisti niso hoteli iskati stikov z jugoslovanskimi iredentisti, ker bi bili v tem primeru prisiljeni, da se globlje z njimi seznanijo. S tem pa bi morali ipremeniti svoje naziranje o njih in bi izgubili naj izdatnejše orožje proti njim, kajti dotedanje preziranje Slovencev in Hrvatov bi se izkazalo kot neosnovano in lažnjivo. Iredentistično gibanje je bilo sicer dobrodošlo italijanskim nacionalistom, toda cilji in težnje iredentistov so jim bili preozki in vse njihovo naziranje in delovanje preveč sentimentalno. To se je zlasti izkazalo ob izbruhu svetovne vojne. Italijanski nacionalisti so bili od vsega začetka za vstop Italije v vojno, toda ne na strani antante, temveč na strani Nemčije in Avstrije. Radi tega so z vso silo nastopili proti » avstr ofobske-mu sentimentalizmu« in proti »sentimentalnemu filosrfcizmu«, ki so ga zagovarjali iredentisti. Toda bojni dogodki so že naslednje leto prisilili Italijo, k nasprotni odločitvi, čemur pa niso tedaj več nasprotovali nacionalisti, ker so si po izpremenjenih prilikah na bojnem polju obetali hitrejšo izpolnitev svojih teženj od vojne na strani Antante. S tem pa nikakor ni bilo opuščeno nacionalistično protislovansko stališče. O tem priča vsebina londonskega pakta, o tem priča postopanje itali- nja priznavajo sedaj odkrito, da njihove. Janške vojske nasproti umikajoči se srb ski armadi v Albaniji in pri določitvi premime črte ter zadržanje Italije pri plebiscitu na Koroškem in končno pri sklepanju rapalskega dogovora. Rapalski dogovor je bil zmaga italijanske nacionalistične ideje, žrtev te zmage je postalo 600.000 naših bratov in sester, kajti Italija ni prevzela nobene formalne garancije za narodnostne in jezikovne pravice našega naroda, ki je ostal v njenem državnem območju. Dve leti po rapalskem dogovoru si je prisvojil vlado v Italiji fašizem. Fašizem je prevzel v polnem obsegu politične doktrine nacionalizma. Pod fašizmom je »nacija« res postala edini odločilni faktor vsega javnega življenja, pred katerim se morajo umakniti vsi drugi. Italijanska »nacija« je samo ena in enotna. Radi tega ne priznava fašistična Italija v svojih mejah tujih narodnih skupin. Italijanska nacija je v skladu z željo nacionalistov postala ne samo militaristična, temveč nacija vojakov. Vsi državljani od najbolj zgodne mladosti pa do pozne starosti so vojaki, toda ne samo po številu in na papirju, temveč v stalni dejanski vojaški službi. Ves ta ogromni vojaški aparat je zunanji znak novega V svojem strahu pred slovansko navalo^ so se italijanski iredentisti združevali celo s pangermanisti. Enim kot drugim je bilo na tem, da se poznalo mej in je danes prav tako živo. italijanskega imperija, ki ga je S. maja t. 1. po zavzetju abesinske prestolnice proglasil vodja fašistične vlade Mussolini. Sedaj nima Italija več poti nazaj. ______ v-... „„ __ Vsa fašistična zunanja politika nosi Avstrija zruši, kajti smatrali so Avstrijo Pečat nacionalistične ideologije. To zu-za enako nevarno Nemcem kakor Itali- nanjepolitično stališče Italije se tudi janom, češ da kuje načrte proti obema izraža v njenih odnosih do našega na-narodoma v prid Slovanom. Italijanski r°da na Primorskem, čigar usoda je radi iredentisti so iskali stike tudi z drugimi tega dvakrat težja, centrifugalnimi silami v Avstro-Ogrski ! Od nacionalistov je fašizem prevzel monarhiji in so pozdravljali celo srbski tudi simpatije do Madžarov in Nemcev, iredentizem. O kakršnikoli zvezi Italijan- , posebno še do avstrijskih Nemcev. Za ■ Vila Spinola v kateri Je podpisan Rapalski ugovor IZ OVOGA BROJA morali smo izostaviti mnogo aktuelnih članaka i vijesti, pa molimo saradnike i čitatelje da to uvaže. Iz istih razloga smo i zakasnili za jedan dam UREDNIŠTVO temi simpatijami pa se skriva samo skupen strah pred Slovanstvom. Z izredno politično spretnostjo pa je znala fašistična Italija odpraviti s sveta i dolgoletni spor z Vatikanom. Z lateranskim sporazumom si je Italija pridobila močnega zaveznika za svoje protislovan-ske in imperialistične težnje. To je moral najprej občutiti naš narod na Primorskem, ki je izgubil po sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom celo zad-’ nje pravice v cerkvi. Pokazalo se je to tudi v dopadajenju, s katerim so spremljali naj višji cerkveni krogi vojni pohod Italije v Abesinijo. In tudi v bojnem klicu »Rim ali Moskva« s katerim se je Vatikan pridružil združeni fronti fašistične Italije in hitlerjevske Nemčije, se izraža bojna napoved slovanstvu. Za tem geslom, ki naj bi bilo izraz boja med fašizmom in boljševizmom, se resnično skriva samo združeni napad Rima in Berlina proti Slovanstvu. To moramo imeti jasno pred očmi. Rapalski dogovor naj nam bo memento! Peter Pavlovič. »IL POPOLO Dl TRIESTE« PIŠE DA SE POLOŽAJ MADŽARSKE MANJINE U JUGOSLAVIJI POBOLJŠAO Organ fašističke stranke »II Popolo ' di Trieste« od 8 o. mj. donosi slijedeći dopis iz Budimpešte. j »Magyarorszag« javlja u jednom dopisu iz Beograda da je vodja madžar-j ske manjine u Jugoslaviji izjavio kako se položaj Madžara u Jugoslaviji izmijenio i da je atmosfera vrlo pogodna. Dozvoljen je slobodan rad madžarskim kulturnim društvima, a i ostale želje madžarske manjine bit će naskoro ostvarene. URŠNIK IVAN 0SUDJEN NA PET GODINA ROBIJE Poljane, novembra 1936. — Prošle godine u mjesecu decembru vratio se iz Jugoslavije naš mladić Uršnik zvan Belčov. O njegovu povratku iz Jugoslavije nismo ništa do sada znali. Mislili smo da se još nalazi tamo, dok nisu ovih dana došli karabinjeri u naše i selo i donijeli njegovoj obitelji službenu presudu kojom je tlršnik Ivan osu-đjen na pet godina robije od riječkog suda. O tom dogadjaju smo uspjeli doznati slijedeće: Uršnik je prošle godine u decembru uhapšen na granici kada se vraćao iz Jugoslavije. Bio je odveden u riječki zatvor. Bio je skoro godinu dana u zatvoru a da nije niko o njemu ništa znao, jer vlast nije obitelji ništa javila. Kada su karabinjeri izručili ovu osudu, pitali su ih ukućani gdje se nalazi njihov brat sada, jer da bi ga posjetili, ali karabinjeri nisu znali ili nisu htjeli da im to kažu. Bojimo se za njega, a naročito su njegovi ukućani očajni, jer postoji bojazan da Uršnik nije više me-dju živima. . ćlć nova adresa saveza i Prostorije Saveza se ne nalaze više u ulici Žorža Klemansoa 1, III, već n Kosovskoj 39, IV kat, pa je potrebno svu korespondenciju za Savez adresirati od ; I novembra dalje na: Savez Jugoslovenskih emigrantskih j udruženja u Jugoslaviji _ Beograd — Kosovska ul. 39 IV. NAJVAŽNEJŠA TOČKA a. IZ TESNOSTl Jasno mora biti vsakemu, da je nazira-nje o ideološkem vprašanju med emigracijo zelo deljeno in da ni one enotnosti, ki hi ga naš pokret bila tako zelo potrebna. Težko bi se odloiil emigrant za to ali ono naziranje, v dokaj tesnem prehodu svojega razmišljanja bi se nahajal. Temu naj odpo-more razpravljanje po redu in po točkah. 1) Kaj je emigracija? Emigrant je vsak človek, ki je zapustil deželo v katero spada in se preselil drugam, brez ozira na vzroke, ki so ga k temu prisilili. Emigrant je za deželo, iz katere je odšel, imigrant pa za deželo, v katero je došel. Mi bi torej bili emigranti z ozirom na Italijo, od koder smo odšli, smo se izselili in imigradti za Jugoslavijo, kamor smo se vselili ali priselili. Ni vseeno, ali se smatramo za emigrante ali imigrante. Smo, in sicer celo radi, emigranti z ozirom na Italijo, od koder smo se izselili ter zapustili svoj dom in svoje drage, ne bili bi pa radi in ne bi hoteli biti imigranti z ozirom na Jugoslavijo, kamor smo se priselili, ker zdi se nam, da se nismo vselili v neko tujo državo, med tuje ljudi, temveč, da smo prišli, da smo se vrnili domov med svoje drage, k skupnemu ognjišču, da smo šele zdaj pravzaprav prišit tje, kamor spadamo, seveda brez izgube vseh svojih pravic, ki smo si jih prilastili v prejšnji državi. Brat med brati pa n« mo re biti imigrant. Po povodih, iz katerih je naša emigra cija nastala, jo delimo v dvoje skupin: go spodarsko in politično. Gospodarska emigracija je nastala iz go spodarskih vzrokov. Del te emigracije je na stal zato, ker so bile tu v Jugoslaviji vsaj spočetka na razpolago boljše in sigurnejše službe nego v Italiji, drugi del zato, ker so bile tu dane večje možnosti gospodarskega napredka nego tam, tretji del pa zato, ker je bil nekemu gospodarski obstoj in razvoj tam onemogočen. Izmed naštetih treh skupin je prva najšibkejša, ker je res samo pridobitna, najko-modnejša in egoistična. Druga je prizanesljivejša, tretja je razumljiva. Vendar pa treba priznati, da tudi te tri skupine gospodarske emigracije, razen prve morda, niso bile brez političnih sovzro-kov. Redki so namreč oni emigranti, ki so v Italiji vsemu ugodili, ki so se vpisali v fašjo, v sindikat, v Dopolavoro, ki so spremenili svoj priimek itd. pa so morali vseeno zapustiti deželo, ker gospodarsko niso uspevali. Rekel sem, da so redki. Največkrat so se ti umaknili od tam že predno je prišlo do omenjenih etisk. Ostali pa so gospodarsko propadali ravno zato, ker se tem stiskam niso hoteli udati in so na svojem mestu vztrajali dokler jim je le bilo mogoče. In šele tedaj, ko jim je vsled njih značajnosti grozil gospodarski propad, so se odločili na žalostno pot emigracije, rajši kakor da pohodijo svojo jugoslavensko čast. Druga plast emigracije, politična, je daleko važnejša in pomembnejša od prve. Smatramo za političnega emigranta onega, ki je v Julijski Krajini politično deloval in se udejstvoval ter prišel radi tega v navskrižje z laško politično oblastjo, katera ga je za to preganjala, ga kaznovala, ga zaprla ali konfinirala. Marsikateri tak politični delavec je odšel preko meje, predno ga je oblast dobila v roke in se je z begom rešil kazni. Marsikateri ni imel prilike utiči, prijeli so ga in kaznovali. Nekateri pa ni niti hotel uleči, tudi ko je vedel, da mu grozi aretacija in je vztrajno in dosledno počakal na mestu, hoteč dokazati, da je pripravljen za svoje nazore pretrpeti vse. Da je ta plast emigracije važnejša in pomembnejša od prve sem že povedal. Pov-darjam še, da je številno manjša. Mi sami ss moramo v našem političnem delu ozirati predvsem na to plast. Vsa ostala masa je pač masa: neizrazita, za politično ustvarjanje nepomembna. Jasno je tudi, da je ta del emigracije največ in najbolj deloval v Julijski Krajini za naše cilje, da je jedro naše emigracije tu v Jugoslaviji Ta del je nositelj emigrantskega gibanja, nositelj emigrantske zavesti, pobornik ideje. Ustvarjajoča sila te skupine povzroča, da naše emigrantsko gibanje ni h posvečeno domotožju, da naša društva nimajo le značaja nekakih izseljeniških kulturnih domorodnih društev, da ne druži ljudi j le radi slovenske pesmi in slovenske besede in pod., temveč da to naše gibanje tudi politično u-stvarja in da se udejstvuje na onih področjih, ki jih naši emigrantje v Franciji, Argentini m drugod ne poznajo Tudi glede pravilnosti našega političnega udejstvovanja, so mnenja zelo različna, loda to gre že preko okvira te rasprave 2) Kaj je emigrantska ideologija? V našo ideologijo spada vse. kar si naša emigracija kot organizirana skupina priseljenih Ijudij misli sama o sebi, o vzrokih, sedanjem položaju in bodočnosti emigracije, o njenih ciljih in namenih. V našo ideologijo spada tudi naše mišljenje o sredstvih, ki naj služijo v dosego teh ciljev in namenov in o poteh, ki naj jih naša emigracija hodi. Ta ideologija je lahko silno razcepljena, tako zelo celo, da si vsak emigrant po svoje odgovarja na isto vprašanje, je pa lahko tudi tako enotna, da o istem vprašanju misli vsak emigrant enako. Taka enotnost je ideal, kateremu se zamoremo samo približati, ki pa, ga ne moremo nikdar doseči. Zelja, da bi se mu približali, bi morala biti naši emigraciji prva skupna poteza, ki bi jo družila v njenem delu in poslu NOVI TALIJANSKI POSLANIK U BEOGRADU G. M. INDELI dao je jugoslovenskoj štampi izjavu o prijateljstvu Italije prema Jugoslaviji Poslije Mussolinijevog govora ul AUDUENCIJA LJUBLJANSKOG I Milanu, te članaka, koji su tim po-1 KRČKOG BISKUPA KOD SV. OCA PAPE, vodom izašli u beogradskom »Vre- menu« i tršćanskom »Piccolu« od veće je važnosti izjava, koju je dne 9 o. mj. dao novi talijanski poslanik u Beogradu Mario Indeii. On je predao svoja akreditivna pisma Knezu Namjesniku, a dva dana zatim pozvao je novinare te im je rekao ovo: — »Ja sam veoma srećan što mi se sada ukazala prilika da preko vas pozdravim jugoslavensku štampu, pošto sam već imao čast da predam Njegovom Kraljevskom Visočanstvu Knezu Namjesniku pisma po kojima me je moj uzvišeni Suveren akreditirao kod Nj. Vel. Jugoslavenskog Kralja. Sto se tiče sadašnjih odnosa izme-dju naših dviju zemalja kao i mogućnosti njihovog učvršćenja, to je izraženo nedav no u jednom značajnom govoru kome ste vi ^svakako mogli da ocijenite jasnost i važnost. Dozvolite mi najzad da vam ka žem, da moja misija počinje u. znaku izjave koju je dao vaš uvaženi pretsjednik Ministarskog savjeta prilikom zaključenja novog talijansko-jugoslavenskog trgovinskog sporazuma. I zaista, kao što je to njegova ekselencija g. Stojadinović tom prilikom naglasio, Jugoslavija i Italija srečno se podudaraju po njihovoj ekonomskoj strukturi, što pretstavlja najbolju bazu za razvitak ekonomskih i drugih odnosa, izme-dju obje zemlje. Prijateljski i srdačan doček, koji je ukazan prilikom mog dolaska u vašu lijepu prijestolnicu i pravilno razumijevanje i shvaćanje jugoslavenskog naroda stvoreno stvaralačkim duhom vašeg Velikog Kralja Aleksandra Ujedinitelja dalo mi je potstreka, za ispunjenje moje misije. Ja ću učiniti sve što je mogućno, ukoliko to do mene stoji, da doprinesem djelu zbli-ženja interesa naših zemalja, koji imaju vrlo mnogo bitnih dodirnih točaka. Da' bi se postiglo ostvarenje ovog djela neophodno je potrebna jedna iskrena saradnja javnog mišljenja izraženog i prikazanog preko štampe, koja već u samom početku ima značaj prvorazredne važnosti.« JUGOSLAVENSKI BIVŠI RATNICI U RIMU Novine donose ovu vijest iz Rima: Rim. 9. novembra. Vodja jugoslavenske delegacije na kongresu bivših ratnika Stefanovič, napuštajući Italiju, zahvalio je pretsiedniku udruženja talijanskih bivših ratnika Decroixu ovim telegramom: »Jugoslavenska delegacija nosi uzbudljive uspomene sa manifestacija u Rimu, u kojima e sudjelovala i na srdačni prijem, koji su joj priredili talijanski ratni drugovi. Napuštajući vašu lijepu zemlju, ona vam upućuje prijteljske pozdrave i srdačnu zahvalnost.« ______ IMENOVANJE JUGOSLAVENSKOG VOJNIČKOG ATAŠEJA U RIMU. Beograd, 9. novembra. Potpisan je ukaz. kojim se za vojnog atašeja Jugoslavije u Rimu imenuje kapetan I. klase Dragoslav Jungić. Vatikan, 9. novembra. Sv. otac papa primio je u audijenciju ljubljanskog biskupa dra. Rožmana i krčkog biskupa dra. Srebrniča. Prema informacijama prilikom audijencije govoreno je o ratifikaciji konkordata sa Jugoslavijom, te o pitanju tršćanskog biskupa Fogara, koji je svrgnut. AUDIJENCIJA NOVOG TALIJANSKOG POSLANIKA U BEOGRADU Beograd, 9. novembra. Jučer je u Belom dvoru Nj. Vis. Knez-namjesnik Pavle primio u audijenciju novog talijanskog poslanika Maria Indellia, koji mu je tom prilikom predao svoje vjerodajnice u ime svoga vladara. Audijenciji je prisustvovao ministar vanjskih poslova dr. Stojadinović. KAKO BEOGRADSKO „VREME" TUMAČI INDELIMEVU IZJAVU Beogradski dnevnik »Vreme« je jedini list, koji je komentarisao Izjavu talijanskog poslanika Indelija, te je tim povodom po drugi put obuhvatio čitavu novu fazu jugoslovensko-tali-janskih odnosa. U broju od 10. o. mi. »Vreme« piše »Prema obavještenjima iz Rima, po shvaćanju talijanskih političkih krugova može se očekivati uskoro znatno učvršćenje jugoslovensko-talijanskih odnosa, za koje se može reći da su već i sada znatno poboljšani. Polazna tačka za zbliženje dvije zemlje nalazi se u izjavi pretsjednika vlade i ministra vanjskih poslova g. dr. M. Stojadi-novića i pretsjednika talijanske vlade g. Mussolinija. Oba državnika bili su potpuno odredjeni i jasni. Sigurno je da postoje vrlo dobre mogućnosti za ostvarenje pune sa-radnje dvije susjedne zemlje. Nema prepreka koje bi mogle onemogućiti tu saradnju. Ukoliko i postoje teškoće, one su u prvom redu prošlosti — rezultat nesporazuma koji su nastali u odnosima dvije zemlje. Nesporazuma koji nisu odmah uklonjeni, ali koji ne bi smjeli da danas ometnu ostvarenje ove istinski potrebne saradnje. Rimski politički krugovi smatraju da svečana izjava koju je dao pred dvije godine talijanski poslanik u Beogradu grof Viola di Campalto prilikom predaje akreditiva ostaje i nadalje u punoj važnosti, pošto sa talijanske strane ništa nije učinjeno što bi dovelo u pitanje važenje te svečane izjave o respektovanju teritorijalnog inte-gritetr, Jugoslavije. Novi talijanski poslanik u Beogradu prilikom predaje svojih akreditiva Nj. Kr. Vis. Knezu Namjesniku Pavlu nije dao nikakvu svečanu izjavu jednostavno zato što nije imao ništa da doda ili izmjeni u izjavi svoga prethodnika. Sada se konstatuje sa zadovoljstvom da su štampe obje zemlje prihvatile saradnju oko sporazuma, tako da je pisanje listova jedne zemlje naišlo na reprodukciju i povoljne komentare u drugoj zemlji i obratno. Vjeruje se, da štampe obiju zemalja mogu još uvijek mnogo svojim delničarjem PUTUJUĆI EMIGRANT Iz repertoara jedne naše poslovnice. Izreka »putujući emigrant« već je dovoljno poznata. O njoj se govorilo i na posljednjem kongresu u Zagrebu. Promatrajući kretanje tih putujućih ljudi dnevno u jednoj našoj organizaciji, dolazimo do pravog značenja i suštine te izreke. Opažanja, koja se danomice redaju, bolna su i tužna: to više što proizlaze neposredno iz samoga vrela. Vrelo tome promatranju je sam taj goloruki, od zime oze-bao. a od puta izmoren čovjek-putnik. Postavlja se pitanje, otkuda toliki promet. toliki »via vai*. Odgovor na to pitanje daje nam opet taj naš putnik, koji putuje više per pedes apostolorum, nego li kojim drugim modernim prometalom. U takovim zgodama misli se prenašaiu u eru diližansa, kad smo još bili oskudni u prometalima. Jednog dana, već je bila tama, noć, pojavi se plaho mladić, šestnaestih godina, jedva da se moglo razabrati da je došao iz Ljubljane. — A šta bi ti želio mladiću ? — Spavanje. — A gdje si noćas spavao? Danju putujem, a kad se spusti noć, lutam do prvog sela, da nadjem ležaj u kakvom sjeniku. — Pa kako prodjc noć ? — Kako kada. Teže je kad je kiša. jer ie slama mokra, pa treba kopati u dubinu, a teško se vuče. — Koliko si hodao ? — Tri dana. — A kako je sa hranom ? — Pa prosi se. — A gdje ćeš noćas spavati ? — Ne znam. Drugog dana dodje drugi, no taj nam je već poznat. Ti opet ovdje ? — Da, bolje bi bilo da nisam nikud ni išao, bar bih imao cijele cipele. Treći dan dodje otac. da traži pomoć. Umrlo mu dijete, poslije podne u četiri sata će ga obući, a ne zna u što. četvrti dan dolazi mati, udovica iz skorih dana, moleći zaštitu za svoju djecu. Peti dan udie brzim hodom, sav zadihan već stariji čovjek. — Šta Vama se tako žuri? — Dobjp sam otkaz, a za osam dana slijedi deložacija. I tako bismo mogli redom nizati doga-diaie za dogadiajima, a svi su oni jednako bolni i tužni. Sav taj promet zbiva se u potražnji za konačištem, prehranom, stanom. odijelom i t. d. Kako da se sve te nevolje ublaže ? Kako da se sav taj promet zaustavi ? Kako da naš čovjek prestane biti vječni putnik ? Putnik za vrijeme velike vojne, a ioš veći putnik sada iza vojne. Bila bi prva i najpreča briga naših organizovanih iedinica, da se zaustave kod toga problema. Nije dovoljno teoretski ga promatrati, već bi trebalo spremno pristupiti konkretnom riješavanju. Kako? Razjasniti treba, da putovanje za zaradom ne dovodi do uspjeha, ako se pri tome nije imalo sigurno već unaprijed zagarantovano uposlenje, jer je tržište i onako svuda prezasićeno. To je jedna od okolnosti, koju treba imati u vidu. prije nego li se odlučimo na put u ootražnji za srećom. Jer inače, kako nam primjer pokazuje, izgubit ćemo i cipele. Netko će reći: »Pa moram da idem, tu mi i onako nema spasa«. Tu bi trebalo sad, da se naša društva pretvore u običnu poslovnicu, sa svim svojim aparatom, ukoliko može da apsorbira sve te potrebe. I to ne toliko kao kakva karitativna institucija, jer ie to samo od zgode do zgode, već kao posrednik rada. Sva potražnja za radnom snagom sa strane naših poslodavaca. emigranata, trebala bi proći preko naših poslovnica. Medjutim dogadja se baš obratno, naš poslodavac neće da prima našeg čovjeka, ier veli da mu to nije rentabilno. Radije uzima drugog. Kad J?1 se sa izvjesnim optimizmom, bar u početku, promatralo tai rentabilitet, došlo bi se doista do toga. da ie i naš čovjek isto tako upotrebljiv kao i drugi. 1 do sada se. doduše, pokušavalo kako bi se bar djelomice udovoljilo potrebama. Dešavalo se. i to češće, da se je kod ta kovih akcija stavljalo u pogon i čitavo članstvo, da bi prema svojim mogućnostima smanjivalo potrebe. Tai širi krug interesenata se dosta često obilazi, a da se kod toga ne gleda dovoljno na mogućnost, odnosno nemogućnost, doprinašanja pojedinaca. _ Dovle se ide. a dalje se ne može. Pro* blem ie tu. vuče se iz dana u dan. iz K« dine u godinu. Ostaje neriješen, eventu alno se da ublažiti, ali nikada riješiti. N« zatim se i ne ide. ier bi bila utopija posvema riiešiti pitanje, koje će se povlačili dok budu vladale ovakove prilike. Ta biieda i ta besposlica je jedna oa na jbolniiih strana našeg čovjeka To je rak. koji latentno, ah sigurno izjeda našu narodnu dušu. Nije ni čudo. da se u takovim momentima pojavljuje revolt prema svemu onome, što je humano, časno, P šteno i vrijedno. Tu prestaju obziri, čovjek se javlja u svom gnjevu, postaje bezobziran i ne osjeća se odgovornim ^ svo^e čine. pa ma kakovi oni bd. i ma na Što se oni odnosili. Iz svih tih ppiava morali b izvući pouku - morao b. « nama Izb J duh solidarnosti, duh iskrenog prijatelj stva, duh emigrantskog drugar.,tva.^ ^ Dali smo u štampu veliki »Jadranski koledar« i mali džepni kalendar »Soča«. Oba kalendara dobro će doći svima svojim raznolikim sadržajem, a osim toga imati će ovi kalendari i posebnu propagandističku svrhu, pa je stoga dužnost sviju nas, a napose naših društava, da bi se rasparao što veći broj ;ednog i drugog kalendara. Za veliki »Jadranski koledar« uspjeli smo i ove godine da angažiramo nekoliko odličnih domaćih i stranih publicista za saradnju. Za prošlogodišnji »Jadranski koledar« dobili smo sa više strana najpovoljnije pohvale, i mnogi su ustvrdili da je to zapravo odličan almanah po tekstu i opremi, te može da služi na čast izdayačima i cijeloj emigraciji. Mali kalendar »Soča« će i ove godine udovoljiti potrebi jednog priručnika, koji će doći dobro svakom našem Naši koledari izlaze ove sedmice DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE — Ob priliki petnajstletnice pohoda na Rim so odprli svečano sledeče ceste: Solkan—Trnovo, Soča—na Logu, novi del ceste, ki se združi z drž. cesto št. 56, uredi-- , „ - v, .tev ceste v Colu, ureditev bivše vojaške ce- nasem narodu pod Italijom i sve ono sto ste Cepovan-Lokovec. trasiranje ceste Sv. i® .em*?T.an*;li P°*re]mo .da Lucija—Čepovan—Križišče Jakmenica, ure- emigrantu. Uz poštanslcu tarifa, kilo-metražu i cijenu željezničkih karata iz-medju svih znatnih mjesta u državi, J naći će n malom kalendaru podatke o! de. Tekst će biti ukrašen raznim erte- ditev ceste v Sp. Idriji, ureditev ceste Go- žima i originalnim fotografijama iz Ju- dovi5_Vekarše (drž. meja), poprava gori-lijske Krajine. škega gradu, zgradba šole v Št. Mavru, Cijena velikog »Jadranskog kolenda- zgradba šole v Gočah, mestna kanalizacija ra« je dinara 10.— po komadu, a malog v Gorici, osuševanje močvirja v Prevalu (Br-džepnog kalendara »Soča« dinara 8.— | da)> zgradba carinarnice pri prehodu čez po komadu. Ko naruči oba kolendara dobiva ih franko bez potšarine. — Ako imate našu čekovnu uplatnicu, pošaljite nam još danas 18 dinara za oba koledara, a ako je nemate kupite u najbližoj pošti praznu čekovnu uplatnicu koja stoji 25 para; na njoj ispišite našu adresu i broj našeg čekovnog računa — 36.789 • pa pošalje 18 din s naznakom: za koledare. KAKO JE POKVARENA SLAVA U GOLCU Golac, novembra 1936. Na sv. gj-muna 28 oktobra kod nas je velika slava, jer je sv. Simun patron naše crkve. Naši mladići su toga dana spremali veliku zabavu, ali na sv. šimuna osvanula je na našem zvoniku velika crvena zastava, a svi zidovi su bili oblijepljeni letačima na talijanskom i našem jeziku. čak su i crkvena vrata bila obli-epljena tim letačima. U njima se pozivalo narod u borbu protiv fašističke vlasti, govorilo se o Španiji i o slobodi. Kada smo to opazili, cijelo je selo strepilo, jer su odmah došli karabinjeri mejo pri Hotederšici, obrambna dela proti vodi v tunelih na progah Trbiž—Videm— Postojna—Reka. Vsa ta dela je zgradila država ali pa je dala izdatno pomoč. Sledeča dela pa je izvršila dežela: šolsko poslopje za deželni zavod gluhonemih v Gorici, razširitev otroškega vrtca »Duchessa Anna d’Aosta« v Gorici, ureditev Korza v Gorici in napravo nove električne razsve-Ijave, poprava in razširitev šole v Rupi (Miren), začetna dela: na cesti Vekarše— Štimber—Leskovica, drž. meja, na cesti Sovodnje (Kobarid)—Livek, na cesti Livek -Ravno, na cesti Kromberk—Ravnica, na cesti Grudenca—Sv. Lucija, na cesti Zalog —Mala gora (Črni vrh), na cesti Gorjan— Mavhinje. — Na svečan način so odprli popravljeno cesto Trst—Postojna, ki sc imenuje »cesta postojnske jame« in ima številko 58. — Proces proti avstrijskemu državljanu TUČNJAVA IZMEDJU VOJNIKA I NAŠIH MLADIĆA Četiri naša mladića ranjena. Poljane, novembra 1936. — U prošlome mjesecu ml smo u našem selu slavili svog crkvenog patrona Sv. Uršulu, ali ovaj naš dan slave i veselja nije nam prošao n miru i veselju, kao što je bilo prošlih godina. Naši su mladiči priredili tog dana ples, na kojeg su došli osim naših mladića i mladići i djevojke i iz susjednih sela, a došlo je i nekoliko vojnika 1 fašista iz Podgrada, čim smo vidjeli da su k nama došli i ovi nepozvani gosti, već smo znali, da ovaj dan neće mirno proći. Bilo je oko četiri sata po podne, kada je nastala u gostioni, gdje se je održavao ples, tučnjava, koju su izazvali pijani vojnici. U ovoj tučnjavi sudjelovali su naši mladići koliko domaći, a toliko i mladići iz susjednih sela. U toj su tučnjavi ostala četiri naša mladića ranjena nožem, a ranjeno je i nekoliko vojnika i fašista udarcima stolaca, kolaca i kamenja, a bilo bi i mrtvih, da se nisu naši mladići povukli i razbježali jer su ovi vojnici i fašisti počeli pucati sa revolverima. Srećom nije nitko pogo-djen. Ranjeni naši mladići su slijedeći: Bubnjić Ivan iz Poljan, Dodić Josip iz Obrova. Gojak Mate iz Gojaki i Mami-lović Josip iz Golca. Nakon ove tučnjave poveli su karabinjeri istragu, ali ne kod vojnika i fašista, nego kod naših mladića. Istraga se još vodi. Do sada nije još nitko od naših uhapšen. — ćić. DOGODEK, Kl SLIKA, BEDO IN REVŠČINO PO NAŠIH VASEH Postojna, novembra 1936. — Agis. — Pred kratkim se je moral pred sodnijo v Postojni zagovarjati neki možiček, doma iz Senožeč. Od krajevnih karabinjerjev je bil ovaden zaradi pijanosti: bil ie obsojen na 14 dni zapora in 200.— lir denarne kazni. Naj pojasnimo, kako je prišlo do ovadbe: Obtoženec je odšel nekega dne zjutraj od doma na delo. Ves dan ie delal ob slabi in nezadostni hrani, proti večer se je vračal domov ves utrujen in šibak. Srečala sta ga brigadir in karabinjer in ga ustavila in ga začela nadlegovati z razil čnimi nepotrebnimi vprašanji. Mož ni dosti razumel kaj sta hotela od njega, zato jima tudi ni mogel odgovarjati. Odpeljala sta ga s seboj v kasarno, kjer so ga pridržali do naslednjega jutra. Po preteku enega meseca, pa je dobil poziv od sodišča iz Postojne, in obvestilo, da je bil obtožen zaradi pijanosti. Vse izjaye obto-ženčeve niso nič zalegle, obsojen je bil, kot že omenjeno, na zapor in denarno globo. SMRT FAŠISTIČNEGA ZAUPNIKA. Podbrdo, noveinbra 1936. — Agis. — Zadnjo nedeljo v oktobru se je vračal iz Nemškega Ruta proti domu v Grant 30-1etni Justin Torkar, doma iz Granta St. 2. Bil je precej vinjen tako. da mu je oa poti proti domu spodrsnilo in Je padel v prepad. Ko so ga našli, je bil -že mrtev. Komisija, ki je bila poklicana je ugotovila, da si je pri padcu razbil lobanjo in zl.°' mil hrbtenico, poleg tega pa je ugotovila še vsepolno drugih poškodb, ki so bile tudi smrtonosne. Ker je bil pokojnik zaupnik oblasti, se vršijo sedaj vsestranske in temeljite poizvedbe, ki prežijo za možnosti-mi za sumničenja. Vendar pa do danes še ni izvršena nobena aretacija. i počeli kidati te letake. Zastava nisu odmah vidjeli, jer je bila mokra i zapletena oko motke na kojoj je visjela. Opazili su je malo prije nego je morala početi svečana misa, ali je zastava bila tako visoko i dobro pričvršćena, da je trebalo tri sata dok su je skinuli. Kako. ^ , , , ,. , , x „ . se zvonik nalazi nad crkvenim vratima, I Zwettlerju Antonu, ki je obtožen, da je po-karabinjerl su zakrčlli ulaz u crkvu, ta- voz!* na„J-es^ Bazovica—Herpelje dne 22. ko da toga dana nije župnik mogao o- aPrda 1935. Srečka Zalokarja, je ponovno držati niti misu. Osim toga su karabi- prenešen. Zalokar se je takrat peljal na ko-njerl zabranili toga dana sve zabave i lesu baje pijan po klancu blizu nerpelj in počeli su sa istragom, ali do sada nisu se zaletel v auto Zwettlerja. Dobil je težke još nikoga uhapsili. ćić Poškodbe, da je moral ostati 3 mesece v 1 bolnišnici. Po kratkem času pa je doma . umrl za posledicami teh ran. Avtomobilist OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV »ČA-1 je bi! zato obsojen na 6 mesecev v kontu-SA DELLA MADRE E DEL BAMBINO. I maciji zaradi neprevidne vožnje. Naredil je II. Bistrica, novembra 1936. — Agis. priziv in dokazoval na pri tej smrti njega — Na praznovanja 14 obletnice fašizma, to I ne zadene nobena krivda. Proces so poje 28. oktobra so v Trnovem blagoslovili | novno prenesli, in slovesno otvorili novo, letos dokončano in moderno urejeno poslopje, nazva-1 _ Tržaško društvo le 25. oktobra raz- no »Casa della madre e del banbino«. jsi{ai0 ,kačje brezdno« pri Divači. To je Stavba je velika in lepa, namenjena je za po vojnj kupil prof. Josip Sartori iz Bolog-porodnišnico in za dečje zavetišče otrok ne in je mislii vani napeljati vodo iz reke v starosti do 3 let. Svečanosti je Priso- Timave ter Zgraditi električno centralo, stvoval reški prefekt in druge osebnosti Zadeva se menda ni splačala in jamo ie iz Trnovega, II. Bistrice in Reke. Podešta potern ]t 1922. daroval Planinškemu društvu je pozval navzoče, da si ogledajo poslopje, v Trstu. »Kačje brezdno« ie eno Izmed ki je tudi v notranjosti najmodernejše ure- naj0b§jmih na Krasu. Njegove stene so Seno. Kot dečje zavetišče služi poslopje I sk0ro povsod najpične in padajo celo do že delj časa, čeravno je bilo šele sedaj I iso m v globočino. Iz brezdna se razširjajo slovesno otvorjeno. Toda v njem so našli | jame v dveh odcepih. Povsod so našli lepe zavetišče le otroci raznih priseljenih Ita- kapnike in apnenčeve kristale. V eni jami lijanov, kot oglarjev, železničarjev, raznih s0 dosegli globino 304 m. Vse jame su 1900 delavcev in morda kak nezakonski otrok I m dolge, tako, da domačini nimajo od te ustanove, I ki je sicer vse pohvale in odobravanja _ s podnjem Cerovem so našli mrtve- vredna, nobene koristi, pač pa le indirek- 39 ietnega Aleksandra Blzaja iz Šmart- tno breme. Ob tej priliki bi se morale vr- nega pri Kojskem. Zdravnik je ugotovil, da Siti tudi razne druge slovesne otvoritve, a je zadela kap. kar je pa zadržalo neprimerno in slabo! VrTRŽA^l F4«I<4TI «f VOPFT ROIF - Kobalu Ivanu iz Tolmina je zgorel I KZASKl f AS*STI SE ZOPET BOJE I senjk jn 70 kvintalov sena. Požar mu je c . . . ZA TRST naredil 8000 lir škode. V Kalu pri Bovcu je S L januarjem prihodnjega leta bodo j z e{ senjk Ivana Mlekuža z večjo koli-morale paroplovne družbe po naredbi D«- 5in0 žita jn sena Skode je 3000 lir. čeja na novo sistemizirati svoje delovanje, f Najbolj bodo pri tem udarjene tržaške .... . _____ „,1 paroplovne družbe, kakor vidimo iz pisanja I — °b fašističnega časopisja. Deset največjih I pT}i.n070. družb bo absorbiranih po štirih formacijah, I glla>> steber p<»večea 12 padlim Trža - ki bodo imele določeno nalogo in delokrug. nor^ Pri v„e2tkpitrii Nekatere družbe bodo morale s tem prene- postajo na Opčinah, enako y Petr hati in med temi bo marsikatera tržaška. na Krasu, vojaški vodovod is to tam, in Ta spremenba je bila diktirana, kot hočejo I karabinjersko kasarno v Vrem. Brifolu. to opravičiti, zaradi poostrene tuje kon- ^ kurence v Sredozemskem morju. »Popolo« I — 18 novembra bodo v vseh občinah takole formulira svojo bojazen: »Trst upa, postavili spominske plošče na sankcije, da bodo uvaževaii njegovo posebno funkcijo v internacionalni in nacionalni plovbi, I ____ 100 let je preteklo odkar je 6. no- ki zahteva, da ne sme ostati pozabljena vembra 1836. umrl v Gorici izgnani fran-situacija naše luke tudi v pogledu z drža-1 coski kralj Karl X. vami v gospodarski zvezi z rimskimi pro- f Sn;1K ^aišaniu _ Za dva ^ je morala zapreti trgo- voženj ter želi« da bi se njih število zve- ! » w Vrtolbe In Ance- Caio, ker samo tako se mora uspešno kon- ,vln£ Cecill^a ‘ Ji v Gorici kurira« s tujimi družbami. Na koncu pa la Bavcon’ Podajalka na trgu v Gorici. zaupa tehnikom, ki jim je poverjena nova ureditev in pravi, da ni dvoma, da bodo znali ceniti interese vseh italijanskih luk. (Agis) FAŠISTI SI OBETAJO MNOGO JUNAKOV S KRASA! — Alojz Furlan, podesta iz Itepenta-bra je postal kavalir italijanske krone. — 77 letni Štefan Ostrožnik iz Zg. Tribuše se je smrtno ponesrečil na poti, Zaradi junaškega zadržavanja u abesin- ki pelje iz Tribuše v Cepovan in padel ski vojni sta dobila srebrne kolajne Karl v prepad, odkoder so z velikim trudom Blaško iz Šturij In Rihard Žgur iz Vipave, izvekli njegovo truplo in ga prepeljali v Srebrno kolajno so podelili tudi ženi Vik- Tribušo. torja Colje iz Komna, ki je padel u tej [ vojni. Vsi troje so potem dobili še iskaz-1 — V Ajdovščini in v Desklah so slo- nice fašističke stranke. Iz časopisja posne-1 vesno proslavili 18 letnico zmage. Ob tej mamo, kako se fašisti nadejajo še mnogo priliki so podelili vojakom, ki so se bo-takih junakov, ko bo njihova italijanizacija I jevali na abesinski fronti čestne diplo-bolj napredovala. »Ti hrabri predstaljajo me in izkaznice italijanske bojevniške predstražo nove mladine v obmejnem | zveze, ozemlju. Treba je pripomniti, da oni ne pri-padajo še generaciji rojeni po 1917., ki bi — Oktobra je bilo v goriški občini 25 bila v ljudski šoli vzgojena v italijanskem porok, 79 živorojenih, umrlo je 72 osobe, učnem jeziku. Ta generacija bo prišla na V tržaški občini je bilo septembra 198 nabor šele prihodnje leto 1937. Oni pripa- porok, 270 živorojenih in 4 mrtvorojeni, dajo vmesni generaciji, ki je čutila dobro-1 228 pa umrlih. Oktobra pa 198 porok, dejen vpliv nacionalne civilizacije v večer- J 288 živorojenih, 7 mrtvorojenih in 257 nih tečajih italijanskega jezika za odrasle, I umrlih. v tečajih, ki so bili zelo razširjeni v vseh julijskih provincah, posebno na Goriškem. Te tri srebrne kolajne predstavljajo eroi-čen duh. gojen v žareči atmosferi fašizma | v vseh delih Italije do najoddalnejše meje«. (Agis) — 44 letnega čotarja Jakoba so našli nezavestnega pri botaničnem vrtu v trž. predmestju sv. Alojzija. Zdravniki so ugotovoli, da ima pretresene možgane in veliko rano na čelu. S00N0 POSTOPANJE VITALIJIVLUĆI STATISTIKE Letošnji oktobrski zvezek statističnega mesečnika »Bollettino mensile cl i Statistica«, ki ga ic izdaja Osrednji statistični urad v Rimu, je prvič prinesel pregled o kazenskih postopanjih prve stopnje pred italijanskimi tribunali. Na sebi so to gola števila, ki veliko ne povedo. Ce jih pa matematično obdelaš, ti odkrivajo marsikatero zanimivost. Po statistiki je v Italiji 20 prizivnih dvorov in poleg tega še 4 sekciie, ki so podrejene temu ali onemu prizivnemu dvoru. Julijska Krajina in Zadar spadata pod prizivni dvor v Trstu, kateremu pa je podrejena posebna sekcija na Reki. Ker obsega neposredno območje tržaškega prizivnega dvora tudi tribunala v Tohnezzu in Vidmu in podaja statistika števila le za celotna območja prizivnih dvorov in ne detaljirano po tribunalih, nam podatki za to območje nc morejo nuditi zaželene slike o našem narodu na tem ozemlju. Tem bolj pa nam služijo v ta namen podatki za reško sekcijo tržaškega prizivnega dvora. Tej sekciji so podrejeni tribunali v Puli, Reki in Zadru. Pod puljski tribunal spadajo preture v Cresu, Labinu, Malem Lošinju, Pazinu, Poreču, Pulju, Rovinju in Vodil jami; pod reški tribunal preture v Ilirski Bistrici, na Reki in v Voloskem-Opatiji, ter pod zadrski tribunal preturi v Zadru in v Lasto veni, tako da obsega območje sekcije prizivnega dvora na Reki Reško m Zadrsko pokrajino v celoti in poleg tega še večji del Puljske pokrajine. Po uradni statistiki iz leta 1931. je živelo na tein območju 299.300 oseb ali nekaj manj kakor 0,72% celotnega prebivalstva Italije (41,652.000 duš). Po podatkih, ki jih je objavil uradni statistični mesečnik, je bilo v območju reške sekcije prizivnega tribunala 1935. leta 4.128 kazenskih postopanj proti 109.690 v vsej državi, ali 3.76% vseh postopanj, torej petkrat toliko, kakor ustreza številu prebivalstva. Sojenih je bilo v reškem območju 4.793 oseb ali vsaka 62. oseba (!), v vsej državi pa 119.249 oseb ali le vsaka 350. oseba. V primeri z vso državo je bilo v območju reške sekcije sojenih 3.84%. Značilno za razmere v območju reške sekcije je izredno visoko število kontuma-ciranih, 1.438 ali 30% vseh obtožencev, medtem ko jih je bilo v vsej Italiji samo 8.841 ali 7.42%. Ena šestina vseh kontu-maciranih odpade tedaj na reško območje. Sorazmerno visoko je tudi število oseb, glede katerih je bilo postopanje odstopljeno drugim oblastem: 69 na reškem območju proti 617 v vsej državi. Statistika ne imenuje teh oblasti: bržkone pa gre po večini za posebni tribunal in za konfina-cijske komisije. Obsodbe teh ustanov žal niso zapopadene v omenjeni statistiki, dasi bi prav ti podatki bili še posebno zanimivi. Od oseb, ki so prišle pred kazenska sodišča na reškem območju, jih je bilo obsojenih 4.098 ali 85.5%, v vsej Italiji pa 77.882 ali 66.0%. Razmerje med številom na reškem območju obsojenih in številom za vso Italijo znaša 2.03%. Za presojanje znanih deliktov, radi katerih so bile te osebe obsojene, utegnejo govoriti vrste kazni. Dočim je bilo povprečno v vsej Italiji od obsojencev 59.373 ali 75.69% kaznovanih z ječo (reclusione), jih je bilo v reškem območju tako kaznovanih le 1.207 ali 30.18%, in sicer z jeno do največ treh mesecev 664 ali 16.20%, od .3—6 mesecev 155 ali 3.78%. od 6 mesecev do enega leta 234 ali 5.71%. od 1—5 let 174 ali 4.25% in nad 5 let 10 ali 0.24%. V vsej Italiji je bilo obsojenih na ječo do 3 mesecev 12.308 ali 15.59% od 3—6 mesecev 16.078 ali 20,38%, od 6 mesecev do 1 leta 16.691 ali 21.16%, od 1—5 let 13.555 ali 17.18% in nad 5 let 741 ali 1.18%. Z zaporom (arresto) jih je bilo kaznovanih v reškem območju 21, v vsej Italiji 1.454. Razmerje med obema številoma je 1.45%. O značaju deliktov, ki so jih zagrešili prebivalci reškega območja pričajo tudi podatki o globah (multe) in denarnih kaznih (ammende). Več kot ena šestina vseh glob in Vio vseh denarnih kazni, ki so jih morali plačati obsojenci v vsej državi, odpade na reško območje. 2.720 oseb je bilo v tem območju kaznovanih z denarno globo, in sicer 2.611 z globo do največ 1.000 lir, 96 z globo od 1.000 do 10.000 lir in 23 z globo nad 10.000 lir. Odgovarjajoča števila za vso Italijo so: 12.957, 1.613 in 207. Od najnižjih glob so tedaj prebivalci reškega območja plačali več kakor petino, od srednjih glob ‘/n in od najvišjih glob več kot Vo. Na denarno kazen do 1.000 lir je bilo v reškem območju obsojenih 113 oseb, z višjo kaznijo 9, v vsej Italiji pa 2.102, odnosno 176, tako da je razmerje med denarnimi kaznimi v reškem območju hi v vsej državi 5.37%. V prisilno delavnico so poslali iz območja reške sekcije 2 osebi (proti 537 v vsej Italiji), v zdravilišča 2 (proti 82), in v poboljševalnico 4 (proti 90 v vsej Italiji). Nad vse visoko pa je v območju reške sekcije število oseb. ki so pod policijskim nadzorstvom: 569. V vsej Italiji jih ie 2.023. Več kakor ena četrtina nadzorovanih je tedaj v območju reške sekciie tržaškega prizivnega dvora. Vsaka 526. oseba je v tem območju pod policijskim nadzorstvom, v vsej Italiji pa povprečno le vsaka 20.600. oseba. Iz statistike same ne izhaja neposredno značaj deliktov in prestopkov, ki so zahtevali navedene kazni. Nekaj luči je vrgel na PRVA CEPITEV SLOVENSKEGA OZEMLJA Pred sedemdesetimi leti so nam ugrabili Beneško Slovenijo Mimo nas je šla važna zgodovinska strani veliko pomenil. Kajti nasprotniki so ta obletnica. To je sedemdesetletnica izgube Beneške Slovenije. Doslej še nismo opazili, da bi se je kdo spomnil, čeprav smo brali letos že večkrat o važnih dogodkih v usodnem letu 1866. in bitkah pri Visu, Kraljevem gradcu, Sadovi, Custozzi Dne 20 in 21 oktobra 1866 je bil izvršen s strani italijanske vlade takoimenovani »plebiscit« v Benečiji. Avstrija je po porazu pri Sadovi bila vržena iz nemške zveze in je s tajno pogodbo pustila Benečijo in Lombardijo Italiji. Ker so v upravno celoto Benečije spadali tudi beneški Slovenci, ki so tedaj naenkrat prišli pod Italijo, je italijanska diplomacija po dolgem času izsilila pri Franciji za beneške Slovence plebiscit. Pri vsem tem je Avstrija igrala precej dvomljivo vlogo, medtem, ko so slovenski sinovi hrabro prelivali kri za »svetlega cesarja« na številnih bojiščih. Slovenci so Avstrijo celo opominjali, da naj ne stori tega koraka. Angleži so predlagali celo možnost samostojnosti, toda končno je vendarle zmagala italijanska diplomacija. Plebiscit v ozemlju, ki je bil vojaško, politično in upravno zaseden od Italijanov je pomenil za njih že vprej zmago. Pri koroškem plebiscitu so bile zraven razne mednarodne komisije, pa so nas kljub temu opeharili, toliko bolj so storili to Italijani s plebiscitom, ki je bil popolnoma v njihovi režiji. Plebiscit ie bil pravi humbuk. Agitacija je bila ogromna v vseh ozirih. Našemu ubogemu ljudstvu so grozili z uboji, če ne bi volili zanje. Glavna parola je bila za svobodo proti absolutizmu. Svobodo je predstavljala Francija in na njeni strani Italija, Avstrija pa je bila takrat absolutistična. S tem. da so se Slovenci izrekali za Avstrijo, so bili obtoženi absolutizma, zatiranja svobode in je ta minus na njihovi položaj znali prav dobro izkoristiti. Slovencem je bilo težko povedati, da želijo ostati zedinjeni z ostalo slovensko zemljo, ki je bila pač tedaj pod Avstrijo. Glavno, kar jo odločalo pri tem »plebiscitu« je bil nepopisen teror. O kaki svobodni volji ljudstva ni bile govora. Kako se mora izvršiti svobodno glasovanje na ozemlju, ki ga je imela v rokah samo italijanska uprava (vojaška in civilna) brez kake mednarodne kontrole, z vsiljevanjem, grožnjami, zapori, si materijala. Tega so potem prodajali kot star papir, n. pr. v Čedad mesnicam za zavijanje! Šole so postale italijanske. Z državno in občinsko upravo je začel pronicati v beneške gore italijanski duh. Tako se je začela doba zatiranja in uničevanja vsega kar je bilo slovenskega. Zamrlo je komaj nastajoče prosvetno življenje. Slovenski jezik se je umaknil v domačo hišo in tam še sedaj živi. Kajti beneški Slovenci so izdržali vso ogromno italijanizacijo, uprli so se ji s svojim materinem jezikom. lahko mislimo. Danes to že razumemo, ta- Vzdržali so teh 70 let. Še v zadnjem ljudskem štetju 1. 1921, kjer so italijanske oblasti še navedle prebivalstvo po narodnosti, je bilo na področju starih pokrajin naštetih 47.461 Slovencev. Na žalost pa ta tragična stran naše zgodovine je zelo malo raziskana. Prav dobro poznamo kaj so nam dali beneški Slovenci v narodnem blagu, jezikovnih posebnostih, kako pa so bili od nas odtrgani 1. 1866. pa je samo tu pa tam omenjeno. In vendar je ta »plebiscit« v tragični zvezi z znanim koroškim »plebiscitom«. Šel je kot oster nož skozi našo zemljo in jo dal tujcu. Treba nam bi bilo o tem problemu temeljite in popolne študije, saj je to ena najbolj tragičnih'strani naše zgodovine, iz katere bi se mogli vendar enkrat kaj naučiti, ko so se ti plebisciti na našem narodnem telesu ponavljali, da se ne bodo drugič. Naše kulturne delavce čaka še hvaležno delo na tem polju. Nesrečni beneški »plebiscit« je prva nasilna cepitev slovenskega ozemlja. Po svetovni vojni je bila izvršena še druga z Rapallom in tretja z znanim koroškim »plebiscitom«. Ni prav da gre ta obletnica tako tiho mimo nas! krat tega morda nismo. Na klobukih so morali volilci nositi napise »Si« (t. j. je, da so za Italijo). Gorje tistemu, ki bi imel »No«, ta ni bil varen življenja. Z eno besedo: Italijani so prisilili naše ljudstvo z vsem terorjem, da se je moralo izreči zanje. Takratna naša inteligenca, ki so tvorili večinoma duhovniki po vaseh, je veliko trpela. Na njo, ki je bila najbolj zavedna, je padal najhujši teror. In vendar, kljub vsemu terorju se je zgodilo nekaj skoraj čudežnega. Simon Rutar navaja v svoji knjigi »Beneška Slovenija«, da so volili vsi razen enega za Italijo, samo eden torej da je glasoval za Avstrijo. To ne drži! Bilo jih je več sto, ki so kljub vsemu terorju, izpostavljajoč svoje življenje v nevarnost, volili za Avstrijo. Tudi lahko rečemo, da je bilo pravo junaštvo, kajti ti so postavili na kocko vse. Koliko je glasov uničil volilni sistem, je potem druga stvar. Torej beneški Slovenci so se kljub vsem okoliščinam izrekli za Slovenijo, ne vsi, ker tega niso mogli, toda junaška manjšina je izpovedala voljo ostalih. Italijani so se po taki »zmagi« takoj lotili poitalijančevanja. Kmalu potem je bilo uničenega mnogo slovenskega arhivskega Statistika Trsta 70.000 prebivalcev je zapustilo Trst v času vojne, če primerjamo štetje iz 1. 1910. Velik del tega gre na račun odpoklicanih vojakov toda tudi zaradi odhoda tujegovorečega ljudstva, ki se je preselilo v Trst v zadnjih letih. Odšli vseljeni Slovenci, Čehi, Poljaki, Hrvati, Nemci, ki jih je poslalo cesarstvo, da dajo Trstu kozmopolitsko lice. Po treh letih se je Trst zopet povzpel po demografski lestvici na 220.000 prebivalcev, toda zato, ker so prišli nadomestiti tuje-rodce mnogi tisoči naših bratov iz starih provinc. Tako je bil Trst ob nastopu fašizma z svojo odrešilno akcijo bolj čist in italijanski kot še nikoli... Tako piše »Popolo di Trieste« ob osemnajstletnici »zmage«. Iz tega kratkega odstavka lahko razvidimo na čigar račun kako se je italijanisiral Trst. že pred vojno je bilo število priseljenih Italijanov iz Italije, ki so iskali dela v Trstu in seveda tudi tu ostali, nad 40.000. Po svetovni vojni pa se jih je naselilo še mnogo več. Vseh Italijanov, ki niso rojeni v Trstu in so iz starih pokrajin Italije bo gotovo okrog 90.000 do 100.000. Slovence imenuje prišleke, Italijane pa, ki se naselili v Trstu čisto nenaravno, ampak samo zaradi kruha, imenuje nekake namestnike, ki so izpodrinili neupravičene privan-drance. Prav tako bi Italijani lahko imenovali, da je Pariz italijansko mesto, ker živi v rijem miljon Italijanov ali pa New-York. Zdi se nam, da je stokrat bolj naravno in prirodno, če so se naselili v Trstu Slovenci iz neposrednje njegove bližine, ki je vsa gospodarsko nagnjena proti njemu, kakor pa »bratje« iz srednje in južne Italije ali pa celo furlanske in padske nižine. Da je Trst na slovenski zemlji še vedno lahko dokažemo. ________ PROSTOVOLJNA ZBIRKA PRISPEVKOV ZA ETIOPSKO CESARSTVO. Reka, novembra 1936. — Agis. — Kot drugod tudi pri nas pridno in vestno nabirajo »prostovoljne« prispevke za etiopsko cesarstvo — »Imperio Etiopico«. Kot razne druge »prostovoljne« zbirke, organizirane od fašizma, ima tudi ta obilen uspeh. Jasno je. da se more tej dajatvi odzvati vsakdo ki je na kakršenkoli način odvisen od ene ali druge fašistične organizacije, sindikatov, ustanov itd. Nekateri naši trgovci in industrije! pa so se prav skazali velikodušne, zlasti nekateri iz podeželja. Tako je znani veletrgovec in bivši industrijalce Tomšič iz Trnevega pri II. Bistrici daroval za »etiopsko cesarstvo« znesek 1.000 lir. ZOPET KAZNI KER NISO IZOSTAVILI CEN. Tolminski okrajni sodnik je kaznoval z denarnimi kaznimi sledeče trgovce, ker niso izstavili cen: Ruterja Josipa iz Ljubina na 100 lir, Trušnjaka Josipa iz Tolmina na 50 lir, Culina Leon-harda iz Tolmina na 100 lir, Gabršček Marijo iz Tolmina na 50 lir, Praprotnika Viktorija iz Tolmina na 150 Ur, Zuodar Marijo in Tolmina. na 50 lir, Dušo Angelo iz Tolmina na 100 Ur, Podreko Antona na 50 Ur, Brešana Ivana na 50 lir, Kozoroga Valentina iz Poljubina na 50 Ur, Culija Alda iz Tolmina na 50 lir. Urli Josipino na 50 lir, Simčič Štefanijo iz Tolmina na 100 lir; (Agis). PRI RODIKU IŠČEJO ZAMAN PREMOG. Na robu kraške planote pri Rodiku kopljejo že nad pol leta, da bi dobili premog. Toda ves trud je zaman, ker še do sedaj niso dobili nobenih velikih količin premoga. Premogokop v Vremah počiva že par let. Pravijo, da se nikakor ne splača kopanje, ker je premalo premoga. Veliko nadlogo dela tudi voda. ki stalno ograža vsako delo. Tako so morali opustiti rudnik zaradi njegove nerentabilnosti. (Agis). PROTIFAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE V FRANCIJI Ob priUki 14. obletnice pohoda na Rim so talijanski konzulati in njim podrejena fašistična društva hotela, kot po navadi, prav bučno praznovati ta fašistični praznik. Toda v mnogih krajih je to naletelo na odpor francoskega ljudstva. V Bordeaxu, BeausoleUu in Cham-beryju je prišlo do resnih incidentov, posebno v Chamberyju, kjer so antifašisti pretepli 8 fašistov, med njimi generalnoga konzula in tajnika. Fašistični listi v Italiji so polni jeze na Francoze in pravijo, da je kriva francoska policija. Pri teh demonstracijah so francoske oblasti aretirale dva komunista. Toda, ker se je zbrala pred zapori ogromna masa ljudstva in zahtevala takojšnjo izpustitev aretirancev, je morala oblast ustreči njeni želji. (Agis). — Te dni so v Trstu odprU prvi oddelek na zavodu za proučevanje mednarodne politike, ki je bil že ustanovljen 1. 1935. OtvorU ga je znani veleindustri-jalec Pirelli. Povdarjal je, da Trst ne sme biti samo gospodarsko središče bližnjih podonavskih držav ampak žarišče imperija ter da mora širiti poleg gospodarskih vezi tudi fašistično kulturo na vzhod. to stran problema generalni odvetnik Gennaro D’Angelo v svojem govoru ob otvoritvi novega juridičnega leta pri prizivnem dvoru v Trstu 30. oktobra t. 1. Po njegovi izjavi se je število deliktov v zadnjem juridičnem letu, ki obsega tudi zadnje mesece leta 1935. zmanjšalo in to predvsem radi vpoklica mladine pod orožje. Če pa se je število deliktov zmanjšalo, se ni zboljšala njihova vrsta. Zlasti umori in delikti v industriji in trgovini stalno rastejo. Tud to je pač posledica vojnega pohoda. Največ umorov je bilo v obmejnem pasu, posebno v bojih med tihotapci ter obmejno milico in finančnimi stražniki. Kar se tiče naraščajočega števila tatvin, moramo po izjavi gospoda D’Angela iskati vzrok v slabih materialnih razmerah, zlasti v bolj oddaljenih krajih, kamor ne sega stalno nadzorstvo varnostnih organov. Delikti industrijcev in trgovcev obstojajo v glavnem v tem, da prodajajo blago, ki po vrsti ali po količini ne ustreza dogovoru ali naročilu ali ki je ponarejeno. Po ugotovitvi gospoda D’Angela pa vlada v vsej obmejni coni neko posebno nagnjenje do tihotapstva. Največ se vtihotapljal0 monopolski predmeti: kava, sladkor in alkohol pa tudi moka. Poleg tega pa je cvelo tudi tihotapstvo z živino, posebno s konji- Generalni odvetnik Je žal pozabil omeniti, kje Je pravi vzrok tej zablodi. Za reško sekcijo tržaškega prizivnega dvora ga moramo iskati predvsem v carinsko prostih conah na Reki in Zadru. P. P. TALIJANSKE MAKINACIJE NA STRANIM TRŽIŠTIMA Splitski »Jadranski dnevnik« od 5 o. mj. donosi ovaj zanimiv članak kojega prenosimo u cijelosti. < Prošlih dana boravio je u Francuskoj i Belgiji jedan naš privrednik, koji je za to vrijeme imao prilike da vidi kakvim se sve makinacijama služe talijanski izvoznici, samo da bi prodrli na strana tržišta. O tome nam je taj naš privrednik ispričao slijedeće: »Obilazeći Francusku i Belgiju, gdje sam boravio radi svog posla, opazio sam mnogo konzervirane ribe u kutijama po Izlozima sa oznakom »Product of Jugoslavia«. Bio sam ne malo iznenadjen i razveseljen što smo napokon uspjeli da prodremo na svjetska tržišta. Razumije se da sam odmah kupio par kutija iz želje da me te kutije još više potsje-te na moju užu domovinu, na našu Dalmaciju. Medjutim je moja radost bila vrlo kratka, jer promatrajući bolje kutije na moje veliko iznenadjenje opazio sam da to nije naša roba, već talijanska i to firma Sangunetti S. A. Trieste. Na kutijama je zaštitni znak firme Sangunetti Trst, a takodjer je bilo grafirano: «Sphinx packing Co Komlza« product of Jugoslavia. Na nekim kutijama nalazila se i oznaka »Olympia Villanova Co«, a na svim kutijama bilo je utisnuto u limu »Jugoslavija«. Poznato mi je da u našoj državi ne postoje tvornice firme Sangunetti, pa mi je tako odmah bilo jasno da se radi o podvali. Talijani, naime, sa svojim produktima nisu mogli prodrijeti u ove zemlje, pa su tada upotrijebili te kutije kao da je roba našeg porijekla. Tako su Talijani služeći se tim makinacijama jedino i uspjeli da poplave čitavu Belgiju i takvim načinom nastoje da naše produkte potpuno izbace sa stranih tržišta kao što im je to uspjelo u Austriji i Madžarskoj sa povoljnim trgovinskim ugovorima. Dok je još na vrijeme treba da naši mjerodavni faktori poduzmu potrebite korake, jer ovo nije prvi put da se talijanski fabrlkanti služe ovakovim sredstvima. Vidjevši sve ovo, tj. da se roba krivo prijavljuje kod carinarnica, a kako tvornica »Sphinx Packing Co Komiza«, kao ni »Villanova Canning Co« ne postoje u našoj državi, obratio sam se jednom našem zemljaku, koji je u tome zainteresiran u Belgiji, pa smo skupa pošli_ na naše poslanstvo i stvar rastumačili te nam je obećano da će se poduzeti potrebiti koraci a ml smo pak učinili posebne korake kod belgijskog ministarstva trgovine, trgovačke komore kao i kod ministarstva financija u Bruxellesu. Svugdje nam je obećano da će se protiv toga poduzeti stroge mjere. žalosno je da se baš ozbiljne i jake firme svjetskog glasa služe ovakovim makinacijama za zavadjanje mušterija samo da sebi prisvoje tržište, a sve na štetu naše privrede i naše industrije, a istodobno i naših ribara. Na taj način su uzaludni svi napori da se što bolje plasiraju naši proizvodi u inozemstvu, kad se nailazi na takvu konkurenciju. JUGOSLOVANI V ITALIJI Prikaz knjige dr. L. Čermelja v „Slovencu” Pod tem naslovom je prinesel ljubljanski »Slovenec« .dne 16 oktobra t. 1. toplo kritiko o najnovejši knjigi, v kateri so zbrani vsi dokumenti o uničevanju našega človeka v Primorju — o knjigi, ki jo je spisal dr. Lavo Čermelj »Life and death struggle of a national minority« (življenje in temeljitostjo ter objektivno — saj je knjigi tudi »Istra« že pisala. Naslenje pa o posnemamo iz »Slovenca«; Knjiga dr. Lavo Čermelja ze brez vsakega dvoma ena izmed tistih, ki smo jih mi kot narod najbolj potrebovali in ki bo v naši zgodovini ostala kot ena najvažnejših, kar jih je kdaj napisala slovenska roka. Knjiga je potrebna za nas same — upamo, da bo izšla tudi v slovenščini — da nas bo zopet in zopet opominjala na pol milijona naših krvnih bratov, ki so bili odtrgani od naše narodne skupnosti in brez katerih — saj predstavljajo eno tretjino našega narodnega telesa — nikoli več ne bomo mogli s polno resnico govoriti o slovenskem narodu. V angleščini izdana pa je ta knjiga neprecenljive vrednosti, ker bomo ž njo poučili veliki politični svet o tem problemu, o katerem bi sicer ne vedel ničesar, o katerem je dosedaj vedel le zelo malo, ker je bil navezan le na raztresena časopisna poročila in na redke, nestrokovno napisane brošure, ki bi se bile kmalu porazgubile v zaprašenih predalih velikih mednarodnih knjižic. Ko prebiramo to knjigo, v kateri je pisatelj z veliko ljubeznijo, z izredno skrbjo in temeljitostjv ter objektivno — saj je skušal zatajiti v sebi vsako bol, ko je opisoval umiranje svojega rodu — zbral vse; kar se tiče položaja odtrganih krajev, vse, to se pravi vso diplomatično, politično, gospodarsko in kulturno gradivo, se nam zdi po komaj 18 letih te narodne katastrofe, ko da se nam odpira nov svet, ki ga ne poznamo več, ki ga nikoli dovolj poznali nismo. Pa smo bili sosedi tega pustošenja med ljudmi našega jezika, naše krvi, prebivajočimi na naši zemlji. Opirajoč se na zgodovinske dokumente in na številke, na uradne podatke in neoporečeno dognane dogodke, opisuje z logično doslednostjo propast Julijske krajine in to nazhc temu, da ima tu umirajoči narod za sebe vso avtoritete božjega in naravnega zakona in tudi slovesno izdane in podpisane obljube predstavnikov kraljevine Italije. Tudi oni, ki mislijo, da kaj vedo o tem razdobju, bodo z začudenjem prebirali nekatere zgodovinske dokumente, ki pričajo, da je prišla katastrofa nad Julijsko Krajino le po celih kupih razvalin prelomljenih obljub. Škoda, da avtor v 11 poglavju, ko govori o cerkvenih razmerah v Julijski krajini, ki jih skuša opisati brez strasti in nepristransko. ni doda', še vsaj kakšen krajši uvodni stavek, vkaterem bi bil poudaril, da cerkev sama v državi, ki je pod fašistično diktaturo, nima svobodnih rok in da je treba to okolščino vpoštevati, če hočemo vsaj delno razumeti žalostne prilike, ki so nastale. Tako pa pri domačem bravcu ostane le nekaj grenkega občutka, da ni bila vsa resnica povedana, pri tujem čitalcu pa je nevarnost, da te vrzeli sploh ne bo opazil in bo svojo sodbo zgradil na pomanjkljivi podlagi. To naj bo samo mimogrede povedano. Knjiga pa spada v roke vsakega našega razumnika, v vse naše_ prosvetne ustanove — ponavljamo, da želimo, da izide tudi v slovenščini — ker je dosedaj najpo- JOŽE RIBIČIČ, PETDESETLETNIK __ Jože Ribičič petdesetletnik. Naš znani in priljubljeni mladinski pisatelj, rojak Jože Ribičič je te dni praznoval svoj netdeseti rojstni dan. Ostalim številnim čestitkam se tudi ml pridružujemo in mu kličemo na mnoga leta! (Agis). PREVOD GRAZIE DELEDE ______Dr. Joža Lovrenčič je prevedel roman nedavno umrle italijanske pisateljice Grazie Deledde »Golobje in jastrebi«. Prevod je Izšel kot 60. zvezek ljudske knjižnice. (Agis). TJEDAN TIVAROVIH KAPA "v-'- ■ ^ 'tm ■S # " , \ • ' ' ■ V A, Jugo«!, patent broj P. 349/36. PREDMET PRONALASKA JE ELASTKNI ŠTITNIK KAPE. kod kolega je elasticitet postignut pomoću jednog srpolikog izreza u kartonu, koji dozvoljava fedriranje čeonog dijela štitnika. Cijene naSih kapa Dio. 10-- 12.- 14— . 18'— 20- 25— Skl kape Mornarske Trenč kape 30*— 35— 18— 35*—— 25— „JADRANSKI KOLEDAR11 10*-* din Naručite ga odmah! Patfemtfni elastični štitnik UJAKOVIH KAPA ]e vrio ugodan, ne čini nezdravi pritisak na čelo i ne sprlječava (kao dosada ranili štitnici) normalan krvotok čela; za to kod nošenla TIVAROVIH KAPA nema glavobolje, Ispadanja kose I drugih neugodnosti. TIVAROVE KAPE sa patentnim štitnikom su lagane I vrlo ugodne za nošnju. TIVAROVE KAPE sa patentnim elastičnim štitnikom su vrio jeftine, a dobit čete Ih osim u našim prodava onama svugdje, gdje se prodavaju TIVAR ODIJELA LAVO ČERMELJ: NITOS 0 PREDVOJNEM ITALIJANSKEM IREDENTIZMU NA PRIMORSKEM no dokazal italijanski publicist Angelo Vi-jiz trgovinskih potreb Predal jn kl Je eo van te v svoji knjigi »Irredentismo «"«ufiene™ *a,eđ,a<- V ----- a d r i a t i c o, contributo alla discussione sui rapporti au:1 io-italiani« (Firenze 1912). Avtor je zbral toliko dragocenega gradiva o narodnostnili. političnih in gospodarskih prilikah na Primorskem ter se pri tem oziral v taki meri na nač živelj, kakor ni tega storil do tedaj niti noben naših pisateljev. Radi tega je bila Vivantijeva knjiga ob izbruhu vojne nad vse dobro došla našim zastopnikom v inozemstvu, saj so z njo najlažje utemeljevali naše pravice in naše zahteve. Za to so tudi preskrbeli njeno francosko izdajo. Italijanska izdaja je danes prava redkost, toda tudi francoska je premalo znana. Knjiga zasluži tudi danes veliko večjo pažnjo, zlasti ker še vedno pogrešamo tako knjigo v našem jeziku, ki bi nam prikazala primorske probleme v predvojni dobi. Kajti medvojna naša literatura je vse preveč pomanjkljiva in nezadostna Radi tega se • mi zdi umestna želja, ki jo je izrazil nekdo iz vrst mladine, da nai bi se preskrbel slovenski ali srbohrvat-ski prevod Vivantijeve knjige, ki bi moral biti seveda primerno komentiran in dopolnjen. Še boli umestno bi bilo, da bi nam kdo podal v našem jeziku izvirno izčrpno študijo o tem predmetu. . . Z vsebino Vivantijeve knjige se je strinjal tudi italijanski pesnik Scipio Slata-p e r. ki je v svoji lirični zbirki »11 m i o Carso« sprostil svojo slovansko dušo in javno priznal svojo ljubezen do slovenskega naroda, katerega otrok je bil tudi on sam Slataper je v florentinski reviji »La Voce« označil Vivantijeve knjigo takole: »Jedro V. knjige je; Iredentistična propaganda se opira na dve laži; na nacionalno In na ekonomsko. Nikakor ni res, da m bilo v interesu vseh predelov julijskega ozemlja to, da bi H h anektirala Italija, in da bi si to želeli. Poleg Italijanov žive v Primorju namreč Slovenci in Hrvatje, tvnriio večino prebivalstva. To je ena iz med mnogih statističnih sleparij in kulturnih krivic, ki jih zagrešujejo Italijani pro« Slovencem in Hrvatom, doč.m SlovencM" Hrvatje pod silo razmer ne morejo tako grešiti proti Italijanom. Ti Slovan, n^so izmišljotina vlade in se niso morda še e včeraj priseliti, temveč so P® večiem de u domačini že skozi naiman enajst s ole n. Italijani ravnajo z njimi slabo, toda ti ^ vani niso barbari, temveč °br^10 _nkn..0bni da so v nekaterih ozirih še bolj sposobni skoro ^IzkUučn^UalifanskeniKradiščariskem spodarica njegovega specifičnega zaledja«. Resnica, ki sta jo neizprosno odkrila Vi-vante in Slataper, je zbodla zagovornike iredentizma. Zanje sta bila Vivante in Slataper ikonoklasta. Vivante ie moral zaradi svoje knjige prezgodaj zaključiti svoje življenje. Slataper pa je postal tujec v svojem rojstnem kraju Trstu in je moral za kruhom v daljni Hamburg. Ob izbruhu vojne pa se je javil kot prostovoljec v italijanski vojski in je padel kot prostovoljec pri Tržiču na pobočju Krasa, ki ga je s tako ljubeznijo opeval. Danes po aneksiji Julijske Krajine so prilike drugačne in sedaj prihajajo celo sami nekdanji vodje iredentističnega gibanja z resnico na dan. . Značilno je. da sta nam v zadnjem času prinesla dokaze za resničnost Vivante-jevih ugotovitev dva docela različna faktorja; namreč bivši predstavnik prav tiste avstrijske oblasti, ki je baje zakrivila najhujše preganjanje Italijanov na Primorskem, in skoro istočasno tudi eden najbolj agilnih tržaških iredentistov, ki zavzema sedaj izredno visok položaj v italijanskem političnem življenju. Prvi je bivši predsetnik tržaške policije dr. Alfred Manussi-Montesole, ki živi sedaj kot upokoi nec v Gradcu. Spisal je obširno razpravo o Primorski in Dalmaciji, ki je Izšla v knjigi »D a s N a-tlonalitatenr.echt des Alten Oesterreich« (W. Braumiiller, Wien-Leipzig 1934). Manussijeva razprava ima kakor sicer vsa knjiga namen, pokazati svetu, kako pravična je bila rajnka Avstrija nasproti svojim manjšinam. Manussi Pa še posebej poudarja važnost tiste peščice Nemcev, ki so živeli raztreseni po vseh večjih središčih Primorske in so tvorili skrajni steber nemškega mostu do Adriie. Tudi ne prikriva svojih simpatij do Italijanov. Kljub vsemu temu pa je njegov spis stvaren in objektiver in bo gotovo s pridom segel po njem vsakdo, ki se bavi s proučevanjem bejev našega naroda na Primorskem za svoje pravice za časa Avstrije. Kajti Manussijev spis je pravi kompendu za razvoj jezikovnega vprašanja v javnih uradih, na sodiščih, pred samoupravnimi organi, v šoli, v javnem življenju in v cer kvi na Primorskem. Na Primorskem so se borili za svoje jezikovne pravice samo Slovenci in Hrvatje, a Italijani so le branili svoje predpravice, ki so jih uživali že iz časa pred narodnim prebujenjem leta 1848. Boj Slovanov na Primorskem je bil silno težak ?" je zahteval izredne vztrajnosti, kajti boriti so se morali proti močnemu nemškemu va" lu ki je silil k morju, in proti Italijanom, ki so z vsemi silami skušali dalje gospodovati nad slovansko večino. Tako omenja Manussi, da so samo v kratkem razdobju 1898—1906 istrski poslanci dr. Laginja, dr. Spinčić in prof. Mandič v dunajskem parlamentu vložili nič manj kakor 14 interpelacij o rabi hrvatskega in slovenskega jezika na sodiščih in da so istočasno o istem predmetu dr. Dukič, Grča in dr. Tuma petkrat interpelirali v goriškem in istrskem deželnem zboru. Vsak uspeh v tem pogledu je izvabil pri Italijanih najhujši odpor. Tako so morali na pr. v Piranu razobesiti na sodišču tablo z dvojezičnim napisom pod vojaško zaščito. V samem Trstu pa javna poslopja, kakor namestništvo, višje deželno sodišče, policijsko, poštno in finančno ravnateljstvo sploh niso imela napisov, ker so se avstrijske oblasti bale demonstracij in v zvezi s tem konfliktov s sosedno Italijo. Nič manjši ni bil upor proti rabi slovenskega in hrvatskega jezika v deželnih zborih. Pravi vihar pa je nastal, ko je vodja tržaških Slovencev dr. Otokar Rvbarž 2 marca 1907 v tržaškem mestnem svetu prvič govoril slovensko.’ Odpor Italijanov ni bil naperjen toliko proti dunajski vladi in njenim organom kolikor proti prebujajočim se Jugoslovanom. V tem strahu pred Slovani so se znašli Italijani z nemškimi nacionalisti. Radi tega tudi niso Italijani kakor Cehi in Poljaki nastopili proti avstrijski ustavi iz leta 1867, temveč so bil' v tem pogledu celo krotkejšl od Slovencev in Hrvatov. Izjemo je tvorila manjša skupina tržaških Italijanov, ki so se sklicevali na pravice, ki so jim bile zajamčene leta 1382, kp se je Trst pod silo razmer predal v zaščito Hausbur-žanom. Manussi navaja tudi statistiko prebivalcev po narodnostih, kakor se je uradno ocenilo ob koncu I. 1913. Vseh avstrijskih državljanov na Primorskem je bilo po tej cenitvi 938.00T Od teh je bilo 53% Jugoslovanov (20%% Hrvatov in 32%% Slovencev), 43% Italijanov, Furlanov in Romunov ter 3%% Nemcev. Potemtakem je bilo v zadnjem letu pred svetovno vojno na tedanjem Primorskem (t. j. v Trstu, v Istri in na Goriško-Gradiščanskem) 192.000 Hrvatov in 305.000 Slovencev, skupaj 497.000 Jugoslovanov proti 403.000 Furia nov in Italijanov ter 33.000 Nemcev. Ako upoštevamo še Reko, Zadar in del Notranjske, kar je tudi prišlo pod Italijo, ter še Beneško Slovenijo, se ta števila ujemajo z našimi cenitvami, po katerih je ostalo pod Italijo na kompaktnem ozemlju najmanj 600.000 Jugoslovanov. V luči teh statističnih podatkov lahko presojamo »pravičnost« rajnke Avstrije do njenih narodnosti. Kot primer vzemimo srednje šole: Leta 1914 so imeli Jugoslovani na Primorskem 6 srednjih šol (ali bolje 5 in pol, kajti žensko učiteljišče v Gorici je bilo dvojezično), in sicer 3 slovenske in 3 hrvatske; hrvatsko zasebno učiteljišče v Pazinu z neznatnim številom učenk ni všteto. Italijani pa so imeli 15 srednjih šol jn Nemci, k! so tvorili docela neznaten del prebivalstva in so bili poleg tega skoro samo novopriseljenci. kar 8 srednjih šol. Vseh jugoslovanskih srednje- šolcev je bilo 1918 (1502 Slovenca in 416 Hrvatov), to je 25% (20% in 5%), italijanskih 4797 ali 62% in nemških 928 ali 12%. A sorazmerno po številu prebivalcev bi bili morali imeti Jugoslovani vsaj 15 srednjih šol (Slovenci 9. Hrvatje 6), Italijani 13 in Nemci le 1 srednjo šolo. Po istem ključu bi moralo biti najmanj še enkrat toliko jugoslovanskih srednješolcev (hrvatskih celo štirikrat toliko), italijanskih pa za eno tretjino manj, nemških pa kar za tri četrtine manj.* Izmed samih nekdanjih Iredentistov pa je postavi) italijanski iredentizem v pravo luč Mario Alberti, ki je začel pred vojno svojo karijero kot žurnalist, a se je pozneje prelevi! v gospodarstvenika ter sl je stekel posebne zasluge kot opolnomočeni minister Italije pri gospodarski restavraciji Avstrije in pri vpostavitvi prijateljskih odnošajev med obema državama. Značilno je, da so se prav nekdanji iredentisti odlikovali pri sklepanju prijateljstva med Avstrijo in Italijo. Omenimo naj samo še podtajnika v zunanjem ministrstvu Fulvi-ja S u v i ch a. Že naslov obsežne Albertijeve knjige ^L’ Irre.detismo senza romanticismo«, (Como 1935) priča o pisateljevem namenu. Se bolj jasen je nadpis prvega poglavja, ki govori o »zgodovinski reviziji iredentističnega ,mita’«. Vendar ne smemo misliti, da je silila Albertija resnicoljubnost k temu, da je dokaj brezobzirno raztrgal nimbus, ki ie obdajal Iredentistično gibanje. Knjiga je produkt sedanjega političnega položaja v Italiji in še bolj sedanjih odnosov Italije do Avstrije in Madžarske. Avtor, se je odločil razkrinkati iredentizem, ker je želei pokazati svetu. da so bili odnosi med Italijani na eni strani ter Nemci in Madžari na drngi strani od nekdaj takšni, kakršni so danes, saj so jih vedno vezali isti interesi, namreč strah pred slovanstvom in pravoslavjem. Po Albertiju ves iredentizem sploh ni bil naperjen proti Nemcem ali Mađarom. Če bi bil Alberti objavil svojo knjigo pred vojno, bi ga gotovo doletela enaka usoda kakor Vivantija in Slataper ja. Tako pa je neštetokrat odlikovani zastopnik Italije, ki uživa največji ugled v Rimu ir na Dunaju. Alberti odkrito priznava, da je bilo tako zvano .zatiranje’ Italijanov »silno blago, tolerantno in očetovsko«. Italijanom da so bili naklonjeni vsi nemški uradniki na Primorskem in tudi v ostalem delu države. Življenje Italijanov na Primorskem se v bivstvu ni razlikovalo od življenja Italijanov v kraljevini Italiji. Alberti prostodušno trdi, da »nacionalni karakter Italijanskega ozemlja ob Jadranu, ki je bilo pod avstrijsko oblastjo, nikakor ni bilo v resni nacionalni nevarnosti, dokler niso začele krušiti nemško premoč v Avstriji in madžarsko hegemonijo na Madžarskem kon- * Podrobnejša razprava o srednjem in strokovnem šolstvu na Primorskem pred svetovno vojno izide v kratkem v »Jadranskem koledarju« za leto 1937. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA Zahvala našim sunarodnicima u New Yorku Poznata naša narodna radnica Mary Vi-došić u Ne\v-Yorku sakupila Je za naše izbjeglice međju našim prijateljima svotu od 20 dolara i pposlala društvu »Istra« na Sušaku. Darovali su u dolarima: Mary Vidošić 2.—, Anton Vilovlch 2.—, Josip Vidošić 1.—, Antonija Vidošić 1.—. Rudolph Vldović 1.—, Dušan Piljurović 1.—, gdja Stipšić M. 1.—, Ilija Bratina 1.—, Milan Stettin 1.—, Jos 1.—, Lovro Rerečić —.50, Košta Jovanović —.50, Nikola Prlja —.50, Harry M. Justiz —.50, Nikola Wydur —.50, Ivo Mlinarić —.50, Milan Počuća —.50, ćirll Antićich —.50, Jerko An-ticich —.50, Klement Maračić —.60, Jon Ni-klch —.50, Daniel Pekich —.25, John čekada —.25, Joseph Zderich —.25, HYZ —.25, Gavro Milić —.25, Sam Nemarich —.25, Krist Basici! —.25, Silvestar Joviča —.25, Violet Vidošić —.25, Zelimir Zelalija —.25. Svim plemenitim darovateljima srdačno 1 toplo zahvaljuje — Upravni odbor udruženja »Istra« u dolara i poslala društvu »Istra« na Sušaku. Iz društva »Istra« u Novom Sadu Prosvjetno I potporno društvo »Istra« u Novom Sadu izvještava, da nam Je Upravni odbor Saveza kulturnih društava u Novom Sadu ustupio besplatno jednu prostoriju za našu kancelariju u Spomen-domu Blaženo-počivšeg Viteškog Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, ulica Kraljevića DJordJa II sprat, u koju smo tokom ovog mjeseca uselili. Naše društvo se i ovim putem Savezu kult. društava najsrdačnije zahvaljuje. Jer nam Je time mnogo pomognuto, pošto ćemo moći pod ovim krovom slobodno razvijati rad za ostvarenje naših ciljeva. U društvenoj kancelariji dežura se svakog radnog dana od 17 do 19 sati, a nedjeljom i blagdanom od 10 do 12 sati, kako bi svakom našem članu bilo omogućeno izvršavanje svojih obaveza i prava prema društvu. Ujedno izvještavamo da su ostavke na članstvo Prosv. 1 potp. društva u Novom Sadu uvažene i to: Gg. Juričić Luju, Bronzin Valerijanu 1 Cukon Tlhomiru, sa 25 listopadom 1936. god. — Uprava. — Pri automobilski nesreči si je zlomil nogo 22 letni Venceslav Mladovan iz Šempasa. Po drugih vesteh je menda prišlo do pretepa med dvema mladeničema in omenjenim Mladovanom, ki ga je napadal njegov tovariš. Prepeljan je bil v bolnišnico. U FONO „ISTRE” Čad Tone, Maribor.............D 10.— Golmajer Bogdan, učitelj, Sv. Križ, Kostanjevica . ... D 25.— U prod lom broju objavljeno . D 39.370.60 UKUPNO D 39.405.60 Iz socijalnog otsjeka društva »Istra« u Zagrebu Darovali su za Socijalni otsjek: Antončič Vjera Din 5.—; Trapan Mario Din 10.—; Obad Josip Din 10.—; Prinčič Srećko Din 20.—; Petrič Fanči Din 10.—; Ki-rac Josip Din 20.—; Leverić Mate Din 20.—; štrk Franjo Din 10.—; Skopinić Fran Din 10; Rojnić Ante Din 20.—; Višnovec dr. Borivoj Din 10.—; Juršić Božo Din 10.—; N. N. Din 20.—; N. N. 2 košulje i živežne namirnice; Ančić Tomo i Ambroz živežne namirnice; Na-činović Marija živežne namirnice; Grakalić Joso (Junior) 1 prsluk, 1 šal, 3 kravate; »Tipografija« d. d. 6 knjiga. Plemenitim darovateljima najljepše se zahvaljujemo. U Zagrebu, 4 novembra 1936. Tajnik Socijalnog otsjeka: Grakalić Josip JANKO NEŽIC, KASACIONI SUDIJA G. Janko Nežić, apelacioni sudija u Zagrebu imenovan je sudijom Kasacionog suda u Zagrebu. G. Nežić je rodom iz Pićna. čestitamo g. Nežiću na toj najvišoj časti koju može postići jedan sudija, i koju je on postigao neumornim i nadasve čestitim radom u svojoj struci. NAŠI POKOJNIKI f ZINKA RIBAREVA U Beogradu je preminula ovih dana gdja Zinka Ribafeva rodjena Kastelic iz Materije, udova pok. opunomoćenog ministra dr. Otokara Ribafa, našeg nezaboravnog narodnog borca i poslanika u Carevinskom vijeću za tršćansku okolicu. Bila je odlična majka, koja je posvetila sve svoje sile odgoju svoje petero djece. Iako nije nikada htjela da se o njoj govori, bila je svuda poznata po svojem dobrom srcu, svojoj dobro-tvornosti i plemenitoj i veseloj naravi. Ostavlja tri sina i dvije kćeri kojima i ovim putem iskazujemo naše duboko saučešće. t Anton Žerjal. V Ljubljani je umri dne 9. t. m. naš rojak Anton Žerjal, inspektor Pokojninskega zavoda v Ljubljani, v starosti 56 let. Doma je bil iz Ri-henberka na Vipavskem. Naj mu bo ohranjen časten spomin, prizadeti družini naše iskreno sožalje. (Agis). U koledaru „SOCA“ naći ćete ove godine više inSormacija nego u dosadanjim godištima. Misa zadušnica u Novom Sadu Prosvjetno 1 potporno društvo »Istra« u Novom Sadu javlja, da će u četvrtak 12 novembra 1936 godine u 7 sati prije podne održati u ovdašnjoj rimokatoličkoj katedrali misu zadušnicu za pokojne: Vladimira Gortana, Miloš Zvonimira, Bidovec Ferda, Valenčič VJe-koslava, Marušič Franje, Hablhu Mihu 1 ostale naše velikane 1 mučenike. Molimo poštovano gradjanstvo Novog Sada da ovoj svečanoj misi zadušnici prisustvuje u što većem broju. »Istra«, Novi Sad BEOGRADSKO DRUŠTVO »ISTRA—TRST—GORICA« preselilo se u ulicu Jovana Ristića br. 29, pa se o tome obavješćuju društva i pojedinci. Prosvetno in podporno društvo »Tabor« v Kamniku je priredilo v nedeljo, 8 t. mj. društveni sestanek v Radomljah, na katerega so prihiteli v zelo velikem številu člani Iz Kamnika, Duplice, Jarš In Količevega Društveni predsednik Je v Izbrani besedi komemorlràl bazoviške mučenike In koroškega mučenika Hablga. Odposlanec Saveza pa Je podal v koncizni obliki sliko o prilikah na Primorskem In o cdelovanju našega saveza. Po ofl-cielnem delà sestanka je ostalo še veliko članov v tovariški družbi m se radovali ob naši vedno lepi pesmi. cesije Slovanom. Te koncesije so zadevale Nemce in Madžare sicer manj globoko — to že zaradi njihove številne moči — a vendar so jih občutili. Tembolj pa so koncesije Slovanom zadevale sektorje drugih narodnosti, ki so po manjši številčni moči, po svojem neznatnem pomenu za državno konstitucijo in morda tudi po frondistič-nem nastopanju številnih njihovih elementov, bili izročeni kot žrtev pohlepnosti in nestrpnosti naraščajočega slovanskega vala«. Po Albertijevem mnenju je bilo zatiranje primorskih Italijanov po Nemcih samo »predsodek«, a krutost cesarja Franca Jožefa le »retorična teza« in demokratična »fraza«. Iredentist Alberti zagovarja »cesarja obešancev« celo nasproti bivšemu italijanskemu ministru Sforzi in njegovi knjigi »Le batisseurs de 1’Europe moderne«. Po Albertiju je bil glavni in edino nevarni sovražnik Italijanov nadvojvoda Franc Ferdinand s svojimi načrti za trializem. Njemu pripisuje vso krivdo za izbruh svetovne vojne. Njega, generala Conrada v. Hot-zendorfa in zadnjega tržaškega namestnika »rdečega princa« Hohenloheja pa dolži, da so razplamtili italijanski iredentizem in da so zrušili avstrijsko-nemško-italijansko trozvezo. Alberti priznava, da so Avstrijci večkrat skušali Trst ponemčiti in Reko pomadža-riti, toda pristavlja, da ti poskusi niso bili nikdar nevarni. »Kajti manjkala jim je demografska podloga in izvrševalci teh poizkusov niso kazali tistega zaničevanja italijanske kulture, ki je navdajala velike slovanske mase z njihovim nazadnjaškim in primitivnim barbarizmom v naskoku proti italijanskim postojankanu Kakor vodna kapljica, ki pade na žareče železo, tako je na žarečem železu italijanske nacionalne volje dežek ponemčevanja in pomadžare-vanja takoj inzginjal. ne da bi puščal vidnih posledic«. S temi besedami je Alberti na kratko označil bistvo vsega nacionalnega boja Italijanov na Primorskem. Sovražnik je bil zanje samo Slovan. Nemec le toliko, kolikor so mu očitali, da privošči tudi Slovanom kako narodno ali jezikovno pravico. Dokler so bili Slovani na Primorskem nacionalno še nezavedni in so se dali v italijanskih središčih asimilirati, niso videli Italijani v njih nevarnih sovražnikov, ledaj so jih samo zaničevali kot »ščave« (sužnje). Cim pa se je slovanska masa nacionalno vzbudila in tako ustavila nadaljnje raznarodovanje, so jih Italijani nele samo zaničevali, temveč tudi sovražili. To sovraštvo pa skoro ni poznalo mej', saj gre tudi Alberti v svoji knjigi tako daleč, da očita celo slovenskim in hrvatskim sodnikom, ki so splošno veljali za najboljše, »nizko kulturno in intelektualno stopnjo«. Po Albertiju so bili italijanskim iredentistom nenaklonjeni samo slovanski sodniki. Za preganjanje iredentistov ob pouličnih demonstracijah niso bili po njegovem mnenju odgovorne politične in policijske oblasti, temveč slovenski stražniki, ki so samo izvrševali ukaz oblasti. Značilno za prijazno razpoloženje Nemcev nasproti Italijanom in za njihovo nenaklonjenost proti Slovanom je bilo njihovo stališče 1. 1913., ko je tedanji tržaški namestnik Hohenlohe izdal ukaz, da mora tržaški magistrat odsloviti vse uradnike in uslužbence, ki so italijanski državljani. Proti temu odloku, ki ni bil Slovanom niti toliko v prid, so nastopili zastopniki nemških nameščencev v Trstu. Tudi skoro ves nemški tisk v Avstriji, še bolj pa tisk v Nemčiji je podpiral proteste tržaških italijanskih voditeljev. Posebno prisrčni so bili stiki med nekaterimi eksponenti italijanskega iredentizma in pangermanisti, ki so bivali v Trstu. Njihove skupne težnje so bile po Albertiju sledeče; »Treba je, da se Avstrija razdraži, kajti enako nevarna je Nemcem kakor Italijanom. Ona kuje načrte proti obema narodima v prid Slovanom. Zveza med pan-germanizmom in italijanskim iredentizmom bo morala rasti in se ojačati do najvišje mere, ko bo stopil na prestol podpiratelj Slovanov, nadvojvoda Franc Ferdinand. Radi nujne potrebe, da se razsuje monarhija, so gledali bolj daljnogledni pangermanisti in italijanski iredentisti s simpatijo tudi na srbski iredentizem in na druga centrifugalna gibanja«. O kaki zvezi med talijanskim! iredentisti in primorskimi jugoslovanskimi iredentisti pa ni bilo niti govora. Alberti trdi. da ni bilo take zveze, češ da ni bilo v Trstu slovanskih iredentistov; če pa so bili, da niso mogli Italijani zaupati v njihovo lojalnost. Ce bi bil Alberti to trdil pred svetovno vojno, bi bilo vsaj umljivo, dasi neutemeljeno. Da pa trdi kaj takšnega po končani svetovni vojni, priča samo o njegovem absolutno sovražnem razpoloženju do Slovanov. Smelo smemo trditi, da so primorski Italijani, posebno pa iredentisti umetno preprečevali vsako globlje spoznavanje slovanskega življa, ker so vedeli, da bi tedaj morali izpremeniti svoje nazi-ranje. Njihovo dotedanje preziranje Slovanov bi se izkazalo za neosnovano in zmotno. Izgubili bi tako najizdatnejše orožje, ki so ga imeli v boju proti Slovanom. Sicer pa tudi italijanski iredentizem ni bil posebno razširjen. Alberti sam pravi, da je bilo število iredentistov na deželi minimalno in tudi v mestih neznatno. »V Trstu samem je bilo morda 2 odsto zavednih iredentistov: 5000 oseb od skoro četrt milijona prebivalcev. Deset odstotkov te iredentistične .elite’ ali kakih petsto oseb se je uveljavljalo tudi z dejanji in ne samo pasivno z mislijo in vernim pričakovanjem. Končno je bilo le deset od sto teh desetih odstotkov, ali kakih petdeset oseb, ki so bili dnevni akterji, stalni spodbujevalci, stebri latentne in vidne ustaške priprave.« Da, Alberti si usoja trditi celo, da bi se bila morda tudi svetovna vojna drugače končala, ako ne bi bilo v Trstu kakih sto aktivnih iredentistov in ako bi zatrli sedem iredentističnih časnikarjev. Alberti odkrito priznava, da so bili italijanski iredentisti po velikem delu potomci ali sinovi drugorodcev, neredkokdaj pa celo sami tuji priseljenci. Tako je bil eden prvih sotrudnikov iredentističnega organa »Indipendente«, Ferdinand Rafael Ullmann, bavarskega pokolenja. Lastnik tržaškega glavnega lista »II Picolo« Teodoro Mayer pa je sin madžarskega Žida, ki se je priselil v Trst iz Velike Kaniže. Iz seznama italijanskih dobrovoljcev v svetovni vojni navaja Alberti 90 imen, ki pričajo o nemškem ali slovanskem pokoljenju. Njih število pa ie neprimerno večje. Sam Alberti je posvetil svojo knjigo spominu svojih _ nemških in madžarskih prednikov z materine strani. Da, celo prvak med italijanskimi iredentisti, ki je žrtvoval za svoje prepričanie življenje, Guglielmo Oberdank, je bil nezakonski sin slovenske matere in je govoril v svojih otroških letih tudi slovensko. Značilno ne toliko za predvojno dobo kakor za sedanje razmere v Italiji je dejstvo, da skuša Alberti popolnoma zmanjšati sodelovanje sedaj nepriljubljenih strank m frakcij pri iredentističnem gibanju iP P°višati delo onih, ki uživajo simpatije fašističnega režima. Radi tega odreka skoro vsako zaslugo italijanskim framaso-nom- Tiste framasone-iredentiste pa, ki jih vsekako*: "e Jm,ore zatajiti, slika kot bele vrane. * P"1 .“«o republikancev, ki je bilo gotovo holi idealno in nesebično, ne najde milosti v Albertijev! knjigi. Bili so pač nekoliko pravičnejši v odnosih do Slovanov. Nasprotno pa povišuje zasluge Židov in katoliškega duhovništva. Zlasti delo salezijancev in njihovega vodje don Michelangela Rubina je opombe vredno. Rubino je bil prvotno bersaljerski poročnik, nato je vstopil v salezijanski red. Po službovanju v raznih politično važnih krajih kakor v Aleksandriji in Smirni, je prišel v Trst, kjer je v delavskem okraju pri Sv, Jakobu, ki je bil slovenski in socialistični, začel širiti italijanstvo in iredentizem. Ob izbruhu vojne je stopil zopet v vojsko. Po končani vojni je bil zvest oproda Gabrijela d’Annunzija na Reki. Sedaj je generalni kaplan fašističnih črnih srajc. Zanimivo je tudi, da so italijanski duhovniki na Primorskem in na Tirolskem prejemali denarno podporo od društva »Dante Alighieri«, ki so ga vodili framasoni. Po številu pristašev italijansko iredentistično gibanje ni imelo torej tistega pomena, ki se mu splošno pripisuje. Toda tudi ono malo, kar ostaja po kritičnem presojanju, je imelo po Albertiju docela drugačen značaj, kakor se običajno misli. »Akcija aktivnega iredentizma je stremela za tem, da bi napravila žrtve iz onih, ki so jo izvajali, nikakor pa med nasprotniki ali med indiferentnim ali simpatizirajočim ljudstvom. Bili so prostovoljni mučeniki patriotizma: majhni mučeniki, toda nekateri tudi veliki mučeniki. Kako velika je bila volja po mučeništvu v Gugiielmu Ober-danku, ki ni hotel ubiti, temveč je hotel biti ubit.« Stega stališča je po Albertini-jevem mnenju bila vsa zgodovina akcijskega iredentizma — ako ne upoštevamo nekaterih sporadnih primerov, ki so jih po njegovem mnenju zakrivili agentje provo-katerji — le pesem žrtvovanja. Ni tu mesta, da bi konkretneje proučevali, kako »nedolžno« je bilo početje italijanskih iredentistov, zlasti nasproti slovanskemu prebivalstvu. Ugotavljamo samo, da je bilo žrtvovanje, ki ga navaja Alberti, zelo ceno žrtvovanje, kajti ti »zavestni mučeniki« so že vnaprej lahko računali na posredovanje italijanske vlade, ki je izrabljala iredentizem kot strašilo proti svoji zaveznici Avstro-Ogrski. Le enega pravega mučenika izkazuje vsa zgodovina italijanskega iredentizma in še ta je bil. kakor smo že omenili, sin slovenske matere. Dr. L. Cermeti. (Misel in delo). »Istra« Izlazi svakog tjedna u petak- — Bro Čekovnog ra fama 36.789. — Pretplata; za cijelu godt®u®6- godine 25.— din. za inozemstvo dvostrii’:n za Amenuu { uo- iara na godinu. — Oglasi sc raćunaju po cjeniku. — Vlasnik i tzdnvać- Konzorcij »istra«. MasarTKn U. °roj telefona 67-80. — Za nrednistvo odgovara IVAN ST.WU- TnAkanova nl, br. 25. — Tisak: Stečajnlna Jugoslovenske Stampe rt. đ„ Zagreb. Masarykova tiskaru ori~OT-Rudolf Polanović, Zagreb. Dica 131.