KO. 71
RmEmšk\ Domowiiui



Eine/^m—ho
''"V' .v:-''-VV;':. ^■>^- ‘v-". ■	~
AM6RICAN IN SPIRIT K>R€!&N IN LANGUAGE ONLY
W} Mtk
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOV€NIAN
Serving Knicago, Milwaukee, Waukegan,-Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP®B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
‘	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING?'jlJNll8,''1979	LETO LXXXI — Vol. LXXXI
MALEZIJA BO POGNALA BEGUNCE NAZAJ NA MORJE
Vlada Malezije je pretekli petek objavila, da bo vietnamske begunce — okoli 76,000 ljudi — pognala nazaj na morje in streljala na nje, ki bodo hoteli do malezijskih obrežij.
KUALA LUMPUR, Mal. — Komunistična vlada v Hanoi u poganja iz Vietnama Vietnamce kitajskega porekla, ki živijo v Vietnamu že skozi rodove. Doslej so jih na razne načine pognali iz Vietnama čez 350,000. Manjši del teh je bil potisnjen preko meje v LR Kitajsko, večji del pa “puščen” na morje proti visoki “potnini”, ki jo je morala Vsaka oseba plačati v zlatu. Trdijo, da bo Vietnam pri tem zaslužil do 3 bilijone dolarjev v zlatu in trdnih zahodnih valutah in plačal z njimi Sovjetski zvezi dobave orožja in drugih Vojnih potrebščin. Pri tem se bo še znebil neljubih vietnamskih Kitajcev, ki so imeli v Vietnamu, predno so tam zavladali komunisti, v svojih rokah velik del trgovine in obrti.
Komunistični režim prevzel trgovino in obrt
Ko so komunisti zavladali v 'lužnem Vietnamu, so vzeli trgovino in obrt v svoje roke, vietnamske Kitajce pa hoteli naseliti na deželo, kjer bi naj delali na kolhozih. Velika večina se je teniu hotela izogniti in je pripravljena dati zadnja sredstva Za odhod iz Vietnama, ker čuti, da za njo tam ni možnosti dostojnega življenja. Ta pritisk na Vietnamce kitajskega porek-
bi bila že naložilo na ladjei iri te potegnila iz svojih obalnih voda na visoko morje.
Istočasno je zjavila, da ne bo pustila nobene ladje z begunci do svojih bregov. Pomorske straže bodo streljale na vsako tako ladjo, ki bi hotela v malezijske obalne vode.
Svojo skrajno nečloveško odločitev utemeljuje malezijska vlada z izjavo, da se “človekoljubje za nje nikakor ni obneslo”.
“Vse, kar smo dobili, je nov dotok beguncev in mi imamo vso pravco, da jih izženemo,” je izjavil podpredsednik malezijske vlade Mahathir Mohamed.
Zahod sprejel doslej blizu 135,000 vietnamskih beguncev
Zastopnik Državnega tajništva v Washingtonu Thomas Reston je dejal, da ZDA za enkrat še nimajo uradnega sporočila o novem malezijskem stališču in dodal, da to ni v skladu s preteklim postopanjem malezijskih oblasti z begunci. “Mi seveda obsojamo vsako dejanje, ki bi vodilo do smrti beguncev,” je dejal Reston,
Po podatkih komisarja ZN za begunce so ZDA sprejele od avgusta 1975 pa doslej 70,000 vietnamskih beguncev, Avstralija
■i .	‘	^ x |16,000, Kanada 3,793, Francija
mif ln!edeid°.35>500> Zahodna Nemčija 2,661,
ostale zahodne države pa po ne-
lTled Hanoiem in Pekingom, ki 3e sprožil v letošnjem februarju Mtajski vpad v Vietnam.
tkanje rešitve za begunce
Pretekli meseč so skušali zakupniki nad 20 držav jugovzhodne Azije, Avstralije, Evro-P0, in ZDA na konferenci v Dža-karti, glavnem mestu Indonezi-■le> reševati vprašanje vietnamskih beguncev. Pritisnili so na . anoi, naj vendar opusti svoje lzgajanje Kitajcev s tem, da jih P°ganja na morje, od koder naj k sami pomagajo najti zatoči-sce. Pretekli teden je Vietnam Podpisal nekak dogovor s Komiki o ZN za begunce in obljubil ^seljevanje Kitajcev urediti. Vračanje beguncev
vlade države jugovzhodne A-kjo ne dajo dosti na to. Tajska Indonezija sta izjavili, da ne °ka sprejeli nobenih begun-Oev več. Tajska je nekaj deset is°č beguncev iz Kambodže po-® ka nazaj tja, četudi je očitno, im tam čakata ječa in morda ludi nasilna smrt.
k Kkonezija je izjavila, da ne 0 sprejela nobenih beguncev da jih sploh ne bo pustila v Voje obalne vode.
Malezija bo begunce P°gnala nazaj na morje
.kar poganja Vietnam svoje Ribe državljane kitajskega j,0 u na morje, se je teh pod silo *7- nabralo v Maleziji okoli kak^k Tam čakajo, da jih bo a država pripravljena spre-^ PvMalezijska vlada se je na-Žg 1CaM ^akati in te ljudi vzdr-le v najskromnej-
Pe^ k ^ ^er 'M iziavila prntokli k, cla |3Q p0gnaia naza]
i a ITl0rie. od koder so prišli, a °r hitro bo imela za to
so
r	- bo imela za
zP°lago potrebne ladje. rv° skupino kakih 2500
na
naj
kaj tisoč do nekaj sto. Skupno je bilo od avgusta 1975 do konca marca letos preseljenih na Zahod blizu 135,000 vietnamskih beguncev poleg onih seveda, ki so jih sprejele ZDA ob svojem neposrednem umiku iz Južnega Vietnama aprila 1975.
Treme
Postopna razvedritev z naj višjo temperaturo čez dan okoli 75 F (24 C), ponoči jasno in hladno, jutri toplejše. Verjetnost dežja čez dan 20%, zvečer 10%. * v
Novi grobovi
Antonija Erjavec
Včeraj popoldne je umrla 87 let stara Antonija Erjavec, rojena Zaller, ki je živela 64 let v Thompsonu, Ohio. Pogreb bo v sredo, 20. junija, ob 11. dopoldne iz Eurrs pogrebnega zavoda, 116 South St., Chardon, Ohio.
Leo Kolegar
V	Slovenskem domu za ostarele je preteklo soboto umrl 88 let stari Leo Kolegar, oče Mary Schlarb in Henry j a Kolegar j a, 9-krat stari in 10-krat prastari oče, brat Johna. Njegova žena Mary, roj. Fabjančič, je umrla že pred leti. Pokojnik je bil član ADZ št. i in The Marabbees. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Bivd. jutri, v torek, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Caroline Oblak
V	Euclid General bolnišnici je v soboto umrla 71 let stara Caroline Oblak, vdova po leta 1961 umrlem možu Johnu, mati Johna in Carole Parsons, 6-krat stara mati, sestra Mary Kausek, Josepha Kausek in pokojnih Alice Kausek, Veronice Basey in Josephine Zakraisek. Pogreb bo v četrtek, 21. junija iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., >.ato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena jutri zvečer ob sedmih.
Josephine Zakrajšek
V	soboto, 16. junijaj.je zadeta od srčne kapi umrla 75 let stara Josephine Zakrajšek s 4332 W. 52 St., roj. Mežnaršič, vdova po lani umrlem možu Anthonyju, mati Thomasa (solastnika Deer Golf Course v Genevi, Ohio), 3-krat stara mati, sestra Har-olda Mentz, pok. Franka, pok. Nettie. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila zelo delavna v političnih, bratskih in narodnih društvih ter ustanovah, zlasti v okviru Progresivnih Slovenk, SNPJ in Federacije slovenskih narodnih domov, dolgoletna tajnica SND na St. Clair Avenue, ki jo je izbral za “ženo leta”. Kot sodelavka pri zbiranju pomoči Jugoslaviji po drugi svetovni vojni je bila edina ženska povabljena v Blair Kouse tekom obiska Josipa Broza Tita v ZDA. Od SER Jugoslavije je dobila tudi odlikova-
(Dalje r.a 3. Strani)
AMERIKA IZGUBLJA STRATEŠKO PREDNOST
Načelnik glavnega stana armade gen. B. W. Rogers, ki bo prevzel skoraj poveljstvo NATO čet v Evropi, je dejal, da bodo ZDA zaostale za ZSSR v strateškem Orožju v letu 1982.
WASHINGTON, D.C. — Gen. Bernard W. Rogers bo ta teden zapustil mesto načelnika glavnega stana ameriške vojske in odšel v Evropo, kjer bo prevzel poveljstvo nad tamkajšnjimi a-meriškimi oboroženimi silami in nad oboroženimi silami zaveznikov kot vrhovni poveljnik NATO. Nasledil bo gen. A. Haiga, ki pojde s koncem tega meseca v pokoj.
Pretekli teden je gen. Rogers izjavil, da bodo ZDA v strateškem jedrskem orožju v letu 1982 zaostale za Sovjetsko zvezo, pa naj v tem času store, kar hočejo.	•
Iz Clevelanda
CARTER NOCOJ POROČA KONGRESU 0 RAZGOVORIH! a okoike
poroča
Predsednik ZDA Carter bo nocoj ob devetih
Kongresu o razgovorih s sovjetskim vodnikom Brežnjevim in o SALT 2, ki gf* je z njim podpisal danes zgodaj popoldne ob zaključku razgovorov in vrnitvijo domov.
DUNAJ, Avstr. -med Carterjem in so v glavnem potekali, kot je bilo predvideno. Prvič sta se srečala predsednika obeh glavnih sil sveta v petek popoldne, ko sta napravila skupaj vljudnostni obisk pri predsedniku avstrijske republike Rudolfu Kirchschlagerju in predsedniku vlade Brunu Kreiskyju v Hofburgu. Sledili so razgovori v soboto zjutraj in popoldne ter pri večerji v soboto in enako v nedeljo. Zaključni razgovor o-beh delegacij je bil danes dopoldne, po katerem sta Brež-jijev in Carter p o d p; i s. a 1 a SALT 2.
Sporazum o SALT 2 je bil za-
“Mi izgubljamo bistveno ena- kijučen v vseh podrobnostih v
ko vrednost na strateškem polju, čeorav jo še nismo izgubili. Nar ša dežela ni dala oboroženim silam modernih tankov in drugih bojnih vozil za pehoto, prav tako ne obrambe pred napadi iz zraka in druge opreme, ki bi jo potrebovali (v slučaju vojne s Sovjetsko zvezo),“ je dejal general in dodal še, da bo armadi manjkalo preko 25l),000 mož v rezervi, ki bi naj izpolnili izgube v prvih tednih vojne, predno bi bilo mogoče izvežbati vpoklicane obveznike.
Kljub slabostim, ki jih je navedel gen. Rogers v obrambnih silah NATO, je izjavil, da ne bi bil pripravljen svojega mesta zamenjati s poveljnikom oboroženih sil Varšavske zveze. Te šo po njegovem številnejše in dobro opremljene, toda poveljstvo se ne more zanesti na zaveznike, kot so Češkoslovaška, Madžarska in Romunija. NATO je v tem pogledu trdnejši in notranje močnejši.
------o—-----
Pisalni stroj v rabi nad sto let
V splošno rabo je prišel pisalni stroj, seveda v precej drugačni obliki, okoli leta 1875.
sredo v Ženevi v Švici, od koder so besedilo poslali na Dunaj. Dogovoru sta priključeni dve pismi, Brežnjev v svojem zagotavlja Carterja, da bombnik Backfire ni strateško letalo. Cater pa v svojem pismu izraža prepričanje, da Sovjeti ne bodo gradili več kot po 30 Backfire letal na leto. V pismih naj bi bilo tudi zagotovilo, da ne bo nobena od podpisnic skušala prikriti svojih preskušanj raket.
Carter in Brežnjev sta se raz-govarjala tudi o mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo obe strani: Pri tem je prišlo do razjasnitve stališč, toda ysaka stran je ostala pri svojem. Obravnavala sta položaj na Srednjem vzhodu, v Afriki, Indokini in drugod. Nekaj napredka naj bi bilo doseženega v pogledu pogajanj o sorazmernem uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi. Ta pogajanja se vrše na Dunaju že okoli pet let brez bistvenega napredka.
Prvič po koncu druge svetovne vojne so se sestali vodniki; oboroženih; sil obeh vodilnih držav sveta. ZDA sta zastopala obrambni tajnik H. Brown in
- Razgovori j načelnik skupnih glavnih sta-Brežnjevim ^ov gen. D. Jones, Sovjetsko zvezo pa obrambni minister maršal Ustinov in načelnik glavnega stana oboroženih sil ZSSR maršal N. Ogarkov.
Predsednik Jimmy Carter, ki sta ga spremljali na Dunaj žena Rosalynn in hčerka Amy, bo nocoj po povratku domov poročal o svojem uspehu Kongresu na skupni seji obeh zbornic. Ta nastop naj bi bil že del kampanje za odobritev SALT 2 v Senatu, kjer se kaže proti temu precej močan odpor. Sovjetski vodnik Brežnjev je včeraj svaril pred vsakim poskusom spremeniti ali dopolniti SALT 2, ker bi to utegnilo pokopati celotni sporazum.
------o------
SEDANJI SLOVENSKI TRENUTEK PO POROČILU "NAŠE LUČI’
V Celovcu na Koroškem izhajajoči ‘mesečnik za Slovence na tujem’ Naša luč, katerega odgovorni urednik je ravnatelj Mohorjeve družbe
v Celovcu dr. Janez Horn-boeck, je v svoji številki za letošnji junij objavil pod naslovom “Sedanji slovenski trenutek” razgovor s ‘poznavalci razmer v Sloveniji’, ki ga posredujemo tu zaradi zanimivosti in poučnosti našim čitateljem.
IV.
— Režim domu hoče izvesti tudi popolno ateizacijo. Kje in v. čem je to opaziti?
Partija skuša izpodrezati Cerkvi korenine tudi tako, da si vedno bolj načrtno prizadeva za ateizacijo vzgoje o-trok. začenši pri otroških vrtcih, prek osnovne in srednje šole, pa vse do visokih šol in univerze. Ne štedi z napori, kako bi mladega človeka odtegnila vplivu Cerkve:	ate-
izacijo uvaja sedaj že tudi v
vrtce, uvaja celodnevno šolo, stalno poudarja v šoli, da je marksizem znanstven, vera pa protiznanstvena ... žal je treba priznati, da ima partija pri tem uspeh. Nastaja mladi rod, ki ne raste več iz trdne k r š č anske zakoreninjenosti staršev, rod, ki je izpostavljen nenehnemu ateističnemu pritisku šole in neslovenske okolice, ki ni krščanska. Kristjani postajamo manjšina. S tem se bo treba sprijazniti. Krščanstvu iz navade so ure štete, v prihodnosti bo vzdržalo le še krščanstvo maloštevilnih, a osebno zares prepričanih kristjanov. Trenutno ateizacija družbe nezadržno napreduje.
— Kaj pravijo k temu slovenski škofje?
O slovenskih škofih kot o celoti ni mogoče govoriti, ker je ta celota okrnjena: v Ma* riboru že eno leto čakajo na imenovanje rednega škofa, ljubljanski nadškof je že
pred dvema letoma papežu ponudil odstop, ker je dopolnil 75 let. Da bi škofje ne o-cenjevali sedanjega položaja slovenske Cerkve, kot dejansko je, bi si bilo težko misliti. A naj nam bo kot članom te Cerkve dovoljeno povedati, v čem vidimo nalogo slovenskih škofov danes.
Najprej naj bi se škofje zavedali, da ima komunizem voljo in načrt uresničiti ateizacijo in da se je treba temu načrtno upreti. Ne moremo računati, da bo komunizem jutri propadel. Treba je izdelati dolgoročni načrt, kajti samo reševanje iz ene zadrege v drugo, improvizacija vsakdanja, to ne bo ničesar rešilo.
i '	...	- ’• .	r;.,	. %	. •
Škofje bi morali jasno povedati, kakšno mesto ima Cerkev v vsaki družbi:	ne
sme se izenačiti 2 nobenim političnim sistemom, v vsakem pa se mjora bojevati za
vse človekove pravice vseh članov družbe (ne le za pravico vere in vernih). To ni poseganje v politiko, klerikalizem, marveč samo vršitev njihovega evangelijskega poslanstva, pričevanje vere.
\ ... . . .. ;
Izdelati bi bilo treba dolgoročni načrt, kako se upirati režimski vedno bolj vsiljivi in organizirani ateizaciji. Proti načrtu na dolgo roko se je možno upirati le z nasprotnim načrtom na dolgo roko.
i Poleg tega bi bilo treba biti stalno navzoč pri vsem dogajanju, analizirati primere zapostavljanja vernih oziroma: vsiljevanje ateizma in o-blasti, stalno opozarjati, da to in; to ni v skladu z ustavo, s Splošno deklaracijo o človekovih prdvicah, s helsinško
listino.
Da je popolna solidarnost, vzajemnost med škofi samimi samo po sebi umevna, o tem ne kaže izgubljati beged.
Zadnje vesti
MANAGUA, Nik. — Državljanska vojna v Nikaragui se širi in pet držav latinske Amerike je sandiniste priznalo za “bojujočo se stranko” po mednarodnem pravu. Vladne sile predsednika Anastasia Somoze skušajo obvladati upor v glavnem mestu in nato skušati streti upornike tudi v drugiTi delih države. V vsej državi je obsedno stanje, ki ga pa vladne sile ne morejo povsod izvajati. V Managui je začelo primanjkovati hrane in zdravil, tamkajšnji katoliški nadškof je svet pozval, naj pomaga.
Družinska sreča—
G. Robertu in ge. Cheryl Balish se je rodil 12. junija t.l. drugi sinček Joseph Matthias. Mamica Cheryl je hčerka Mr. in Mrs. Henry Zupančič z E. 220 St. v Euclidu. Iskrene čestitke srečnim staršem in starim staršem!
Abrahama sta srečala—
Danes praznujeta svoj petdeseti rojstni dan gg. Lojze Jarem in Lojze Mohar. K temu lepemu jubileju jima prisrčno čestita Dramatsko društvo Lilija, katerega zvesta in delovna člana sta slavljenca, m jima želi še mnogo, mnogo let.
Čestitkam se pridružuje Ameriška Domovina in jima kliče: Bog Vaju živi!
Ne pozabite—
Vsakoletni karneval fare sv. Vida bo letos v dneh od 13. do 15. julija. Faranom so bili listki že razposlani, še nekaj jih imajo na razpolago v svetovidskem župnišču. Rezervirajte si omenjeni konec tedna za to farno prireditev!
Zadušnica—
Jutri, v torek ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Frances Kodrich s Schaefer Avenue ob prvi obletnici njene smrti.
Letala DC-10 ostanejo na tleh do 25. junija?
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik A. E. Robinson Jr. je na predlog vlade začasno podaljšal svojo odredbo o prepovedi letenja DC-10. Po njegovi odločitvi morejo ta za enkrat ostati na tleh do 25. junija 1979.
Sodnik je za 25. junij določil novo zaslišanje, na katerem bo-ta imeli obe strani, tovarna in
WASHINGTON, D C. — Liberalni kongresniki nameravajo j
raztegniti boj za uzakonitev) vladf’ .Pnl«znost	novi
večjega davka na dodatne dobičke oljnih družb.
š položaj, ki bi naj služil za odločitev o bodoči usodi letal DC-10.
WASHINGTON, D.C— Sen. H. Jackson je včeraj v razgovoru na ABC “Issues and Answers” izjavil, da bo v Senatu vodit boj za dopolnitev SALT 2 tako, da bo ta enak do ZDA in ZSSR in da bo izvajanje njegovih določil mogoče uspešno nadzirati.
VATIKAN. — Papež Janez Pavel II. je v pismu kardinalu Jožefu Slipyju, yodniku kato ličanov Vzhodnega obreda v Ukrajini, datiranem z 19. marcem 1979, pozval Sovjetsko zvezo, da prizna tem katoličanom versko svobodo. Stalin jo jim na vzel in vse duhovnike, ki se niso marali uradno pridružiti ruski pravoslavni cerkvi, dal zapreti ali ustreliti. Nadškof J. Slipyj je prebil 18 let v sovjetskih zaporih, predno je bil leta 1963 izpuščen in je prišel v Rim.
PEKING, LR Kit. — Danes je začel zasedati Peti narodni ljudski kjngres, kitajski parlament. Razpravljal bo o notranjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih. Napovedali
John Wayne pokopan na katoliškem pokopališču
NEWPORT BEACH, Kalif. — John Wayne, katerega otroci so bili vzgojeni v katoliški veri, ker so bile njegove žene katoli-kinje, je pred smrtjo prestopil v Katoliško cerkev in bil pretekli petek zjutraj položen po pogrebni sv. maši k večnemu počitku na katoliškem pokopališču pri Pacific View Memorial Parku v navzočnosti svojih 7 otroK ter 21 vnukov in vnukinj.
-----o-----
Čile odpoklical svojega poslanika iz ZDA
SANTIAGO, Čile. — Vlada je pozvala poslanika v ZDA Josea Miguela Barrosa domov na posvet c “odnosih med Čilom in ZDA”. Predsednik republike Pinochet ni nič povedal, kdaj se bo poslanik vrnil v Washington.
Odnosi med Washingtonom in Santiagom so zategnjeni, odkar je Čile odklonil izročitev treh častnikov čilske armade, ki naj
bi bili zapleteni v umor čilske-so, da bo odobril neposredne, ga ministra levičarske Vlade Al-
21.
lajne volitve na okrajni ravni.
občinski in
Tudi Sovjetska zveza hoče varčevati z oljem
MOSKVA, ZSSR. — Vlada ZSSR je izdala ukaz o strogem
lendeja Orlanda Letelier-ja septembra 1976.
varčevanju s petrolejem in njegovimi izdelki. Tu ni toliko te-f zave z gazolinom kot s kurilnim oljem, ko so zime dolge in mrzle.
^ AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 18, 1379
f-mmišm Dcmuouna
^3\ ti i a * jr cw±	*TA¥»
'~jT*\'n"Wšf ?a TA
„_. jtttaffngHiaBr ,
maStSwMSwW
^117 ST. CLAIR A VE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published Mon..
Wed., i'ri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združena države:
528,00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 ra 3 mesece llanada ia deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28,00 per year; $14,00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

>83
No. 71 Monday, June 18, 1979
Čigavi sta Judeja in Samarija?
Z biblijskim imenom Judeja in Samarija ima izraelska oblast in uprava navado imenovati dve pokrajini na ozemlju Palestine; prostor nazivajo svetovna obveščevalna sredstva z oznako zahodni breg Jordana (reke, ki tvori vzhodno mejo palestinskega ozemlja in se izliva v Mrtvo morje). Tudi po teh pokrajinah je hodil naš Go-rood in Sveto pismo jih pogostokrat omenja, posebno dobro je znana zgodba o usmiljenem Samarijanu, katere se spominjamo iz otroških let.
Danes sta Samarija in Judeja menda najbolj sporno ozemlje na vsem svetu; rešitev vprašanja, komu naj pripadeta in kdo imej suvereno oblast nad njima, je osredje in srčika 30-letnega spora med Izraelom in arabskimi državami. Na splošno jemljemo kot dejstvo,'da je po mednarodnem pravu lastnik in suveren nad tem ozemljem jordanijski kralj Husein. Toda stvarno stanje takega stališča ne potrjuje.
Da bi to stvar razčistil in pojasnil, sem iskal po tisku podatkov in sem jih nedavno tudi našel. V nekem listu sem zasledil kar grafično osvetljen razvoj palestinskega vprašanja do trenutka, ko je 1. 1920 Anglija dobila po prvi vojni od Lige narodov v Ženevi mandat za administracijo Palestine, pa do današnjega položaja, ko se skuša po. mirovni pogodbi med Egiptom in Izraelom najti nek način mirnega sožitja ljudstev na tem prostoru.
Problematika, kdo je mednarodno pravni lastnik Ju deje in Samarije, ni samo zelo pomembna za razumeva-me sedanjih prizadevanj za pomiritev, ampak tudi izredno zanimiva. Z zgodovinskim orisom jo bomo postavili v luč, ki jo bo osvetlila od vseh strani in pokazala, da nesporni lastnik ozemlja ni — nihče! Le poglejmo.
Od 1920 dalje je izvrševala oblast nad Palestino Anglija, a jo je samo upravljala, ni pa bila njena suverena lastnica. L. 1947 je . Specialna komisija za ureditev palestinske zadeve pri Združenih narodih sklenila in priporočila, naj se celotno ozemlje razdeli v dve državi, katerih ena je judovska ena arabska. Izdelala je tudi zemljevid z vrisanimi mejami. Judejo in Samarijo z delom se verno ležečega ozemlja kakor tudi precej dolg pas ozemlja, ki mu pravijo Gaza, je prisodila Arabcem, ostalo o-zemlje na Izraelcem. Jeruzalem sredi arabskega prostora naj bi bilo mednarodno upravljano mesto.
Opirajoč se na sklep Združenih narodov je Anglija 14. maja 1948 prenehala z upravo Palestine. Izraelci so takoj proglasili svojo državo, naslednji dan pa so jih napadli- Arabci z Egpitom na čelu in vnela se je prva vojna na Srednjem vzhodu, ki se je končala s premirjem (ne mirom!) 7. januarja 1949. Izraelci so si prilastili nekaj ozemlja na severu svoje države, ne pa Judeje in Samarije, ki jo je zasedel transjordanijski kralj Abdulah, kate-rega drugi naslednik je sedanji jordanijski kralj Husein
o dejstvo je iznesel ameriški senator Packvvood (Oregon) češ, da je namesto ustanovitve palestinsko-arabske države Transjordanija ozemlje enostavno zasedla in si ga priključila ter se poslej imenovala Jordanija. Nobena država, razen Anglije in Pakistana,” je dejal senator, pl nikdar priznala suverenosti Jordanije nad zahodnim brogora Jordana. Nobena arabska država ni nikoli prisodil:-; Jordaniji pravico do Zahodnega brega.” če je senatorjev argument točen, v kar ne dvomimo, Jordanija nima suverene pravice po mednarodnem pravu nad Zahodnim bregom.
Posest ozemlja, kakor ga je določilo premirje med Israelom in arabskimi napadalci 7. januarja 1949, je o-staki, nespremenjena celih 18 let. Premirje je tudi priso-diio Izraelu upravo nad delom ozemlja zahodno od Jeru-.su ki omogoča Judom dostop do dela mesta samega, ki jim je bil prisojen. S tem je bil Jeruzalem razdeljen v arabsko in judovsko polovico. Tako ureditev je preobrnila šestdnevna vojna od 5. do 10. junija 1967, med Izraelom, Egiptom, Jordanom in Sirijo. Ugotovivši bojne priprave svojih sovražnikov je Izrael nenadoma z bliskovito naglico napadel vse tri omenjene države ter je, z raz-bkhm iz sraka uničil egiptovske letalske sile na njihovih bazah v Egiptu. Istočasno so izraelske boine sile vdrle na sovražno ozemlje in y nekaj dneh zasedle celot-•d rsk-P-k Sinaj vse do Sueškega prekopa, celotno ozem-L Jude le in Samarije z Jeruzalemom vred in sirijsko višavje Golan.
Po zgodovinskih podatkih sodeč je bil ta izraelski •' ti prava agresija, ki je prelomila pred 18 leti sklenjeno premirje in zasedla tuje ozemlje. Judje taki označ-ki : s • oporekajo, a to dejanske resnice ne spremeni. Od tega navada dalje so se sovražnosti razvnele na novo in se stom Avale, dokler ni Egipt nanadel v oktobru 1973 izraelskih okupacijskih sil ob Sueškem prekopu, pa po prvih uspehih moral nazaj. Kako so se potem stvari raz-
3S*3>5i.>š»fs.**
vijale , je še v svežem spominu .
Kakor je 1. 1948 zasedla Transjordanija z vojaškim vdorom Zahodni breg Jordana in ga brez mednarodnega ali mirovnega priznanja obdržala do 1967, tako je napravil tega leta Izrael in ozemlje obdržal pod svojo oblastjo do današnjega dne ne da bi mu ga kdorkoli med-narodno-pravno priznal, če se spomnimo, kaj so 1. 1947 sklenili Združeni narodi glede Palestine, moramo ugotoviti, da se njihova odločba o ustanovitvi dveh držav na palestinskem ozemlju nikoli ni izvedla. Palestinsko-arab-ska državna enota se ni uresničila in je ni. Ustanoviti jo danes b( pomenilo katastrofo. Da bi do česa podobnega prišlo, bi bilo treba mnogo časa, ki celi rane, mnogo uvidevnosti in mnogo dobre volje, predvsem pa državniške modrosti, ne pa bomb.
Kdo je po _ vsem povedanem suvereni mednarodno-piavni priznani lastnik Judeje in Samarije? Ne arabska država, ki je ni, ne Jordanija ne Izrael. Zdi se, da bi bila ustanovitev palestinsko-arabske samostojne enote najboljša rešitev, a to je v današnji situaciji nemogoče, Judje temu z vso silo nasprotujejo. Treba bo, po našem mnenju, daljšega časovnega razdobja, uvidevnosti in postopnega reševanja.
L. P.
Prisreno slovo župnika Edwarda Pevca ) od Sv. Vida
; CLEVELAND, O; - Farani sv. Vida, največje slovenske župnije v ZDA, so se v nedeljo, 3. junija 197.9, prisrčno poslovili od svojega župnika Father Edwarda Pevca, ki je postal rektor Boromeo semenišča in kolegija.
Kmalu po 2. uri popoldne so se začele zbirati na župnijskem dvorišču narodne noše, učenci farne šole sv. Vida in Slovenske sobotne šole ter zastopniki in zastopnice cerkvenih organizacij. Ob 2.30 uri se je procesija ob slovesnem petju na koru pomaknila v cerkev. Fath. Edwarda Pevca so spremljali novi župnik sv. Vida, Rev. Jože Božnar in duhovniki Sv. Vida. Pred oltarjem so se cid župnika najprej poslovili učenci Slovenske sobotne šole pri Sv. Vidu, učenci farne šole sv. Vida, nato pa Jože Melaher za slovensko govoreče farane:
Spoštovani in dragi gospod ravnatelj - Father Pevec!
Komaj 4 leta so minila, odkar Vas je na praznik sv. Rešnjega Telesa 1. junija 1975 polna cerkev vernikov Sv. Vida ob slo vesnem umeščen ju navdušeno sprejela kot svojega novega župnika. V imenu faranov sta Vas takrat pozdravila Joseph Baškovič in Karl Mauser. Mr. Baškovič se tudi danes od Vas poslavlja, a Karl Mauser je že v večnosti. Farno občestvo je pač kot vsaka živa naravna stvaritev v nenehnem presnavljanju. Ko nekje ugasne življenje, vzklije drugod novo življenje. To je v svojem nagovoru tudi nakazal rajni Karel Mauser: “Začetek in konec nas vseh je isti: rojstvo in grob na božji njivi. Vmes pa je čas za delo, za molitev, za spoznanje in za medsebojno sporazumevanje.”
Gospod ravnatelj, Father Pevec, ko ste bili naš župnik, ste v teh štirih letih vmesnega časa našega življenja kot naš dušni pastir naravnavali naše delo, naše molitve in spoznanja k dušni pripravi za Bogu dopadljiv prestop v večnost. Vodili ste nas z osebno ponižnostjo, prav cakor je Kristus učil svoje učence: Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik ... Modrost, ki prihaja od zgoraj, je čista, prizanesljiva in dovzetna, brez pristranosti, polna dobrih sadov ... ' Resnično, polno dobrih sadov ste nam zapustili. Fara sv. Vida je vzgledna župnija in farani sv. Vida ljubimo in smo ponosni na svojo župnijo. To je pač naj lepše priznanje, ki ga more župnik'pričakovati, kadar izroča župnijske dolžnosti svojemu nasledniku.
Gospod ravnatelj, sedaj ste prevzeli izredno odgovorne dolžnosti vzgajati duhovniški naraščaj. Dušno pastirstvo v fari sv. "Vida je zelo zahtevno, farani nismo vsikdar pohlevne ovčice, zato mora župnik včasih pomirjevati kot blagohotni oče, vzgajati kot strog učitelj. Hvala Vam. za oboje,
Gospod ravnatelj, Father Pevec, prav posebno pa smo Vam dolžni zahvalo za Vašo skrb za faro sv. Vida po Vašem odhodu. Prepričani smo, da je predvsem Vaš izkušen nasvet odločilno vplival na škofovo odločitev, da je na faro Sv. Vida imenoval župnika, kakor so farani izrazili željo škofovi komisiji na farnem sestanku in so potem, pokazali svoje veselje ob umestitvi novega župnika Fathra Božnarja. Za to smo Vam hvaležni.
Father Pevec, kamor koli Vas bo zanesla življenjska pot, naj fara sv. Vida vedno ostane Vaša domača župnija.
Spoznavajmo slovensko dediščino slovenski kilim večer
Washington, D.C. — V našem sedanjem življenju nam znanje slovenščine gotovo ne zadostuje in nam dostikrat ni potrebno, čutimo pa zato nekovrstno praznoto, ko slovenščina tudi v kulturnem udejstvovanju da ali mora dati mesto angleščini. Slovenska misel in z njo slovenska zavest ter zavest slovenske kulturne preteklosti pa le v tej obliki, vsaj v našem okolju, zaseže večjo širino in številnejše pripadnike ter prijatelje slovenskih skupnosti in dedičev slovenskih izročil.
Spoštovanje slovenskih izročil, ki ga smemo istočasno imenovati tudi spoštovanje naših slovenskih očetov in mater, je
Poročilo Sfovssiske šole pri ifariji Msiekovzell
_ V angleškem jeziku se Fr. Pevca poslovil Mr. Baškovič.
CLEVELAND, O. — V soboto, 19. maja, je bil zadnji dan pouka v Slovenski šoli pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. To leto je bilo 11 graduantov, 10 deklet in 1 fant: Lidija Dolinar, Kristina Goričan, Irena Hren, Marija Korošec, Kristi Kosem, Irena Lesica, Simona Lisac, Nadina Lisac, Irena Majer, Kati Nemec in Toni Medved. Imeli smo slovesno razdelitev diplom. V imenu g. župnika je diplome razdelil g. dr. Lojze Tomc. Graduante je pohvalil, da so vztrajali in vzpodbudno govorili o znanju jezikov. Naslednji dan 20. maja pa smo se pri pol enajsti sv. maši zahvalili za vse prejete milosti otroci in starši.
Letošnje leto je obiskovalo našo Slovensko šolo 82 otrok. Imeli smo dve kulturni prireditvi: ob prazniku sv. Miklavža Miklavževanje, kar so otroci podali: igrico Miklavž prihaja, in za Materinski dan Materinsko proslavo igrico Mirko in A-beceda ter petje in deklamacije. Otroci z veseljem nastopajo, vsako leto se pokažejo novi ta-
Novi župnik, Father Jožef Božnar, se je v slovenskem in angleškem jeziku Fathry Pevcu lepo zahvalil za vzgledno župni-ko\ranje in izrazil upanje, da bo še rad prihajal k Sv. Vidu, kjer bo vedno dobrodošel.
Father Pevec je vidno ganjen v kratkem nagovoru opisal svoja notranja doživetja kot župnik sv. Vida in kako težko se od tukaj poslavlja ter se vsem lepo zahvalil za razumevanje in sodelovanje v dobro župnije.
Nato je vsa cerkev v lepi har-mnnji pela pete litanije Matere božje. Po litanijah je bil sprejem v avditoriju Sv. Vida. Kakor poprej v cerkvi je bila tudi dvorana polna hvaležnih faranov, ki so želeli se osebno posloviti od priljubljenega župnika Fathra Edwarda Pevca. Ob prihodu v dvorano so ga pozdravili pevci z nekaj lepo zapetimi slovenskimi pesmimi, druga skupina žensk in moških pa z angleškimi in slovenskimi pesmimi. Ženske farne organizacije so za vse pripravile izvrstno in obilno zakusko.
Odhajajoči župnik se je potem, od vsakega posebej poslavljal vsak je v dolgi vrsti potrpežljivo čakal, da je osebno Fathru Pevcu stisnil roko in se od njega poslovil.
A. S.
je od Joseph ^en^'
Hvala Vam, dragi starši, za vso pomoč v preteklem šolskem letu. Javno zahvalb pa naj prejmejo vsa društva za vso pomoč, pa tudi vsi podjetniki, ki ste razumeli našo prošnjo in gmotno podprli našo šolo.
Ko smo v nedeljo, 2. junija, pri sv. maši slišali novico, da je umrl naš upokojeni župnik g. Matija Jager, smo mu želeli božji mir. Misli pa so nam hitele nazaj prav na začetek našega sodelovanja z njim, ko je ustregel prošnji g. Zdravka Novaka in dovolil, da se prične pouk slovenščine v prostorih pod cerkvijo.
Prva leta so bile prireditve v sklopu Slovenske šole v dvorani Slovenskega doma na Holmes cesti. Pa je g. župnik prišel z idejo, da je vendar dvorana v šoli, ki ima tudi lep oder, ds pristoji Slovenski šoli, da so tu njene prireditve. Učiteljstvo in starši so z veseljem sprejeli ponudbo in vse prireditve se vrše v šolski dvorani.
Povečanje prodaje lesa iz zveznih gozdov
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je začasno omilila določila za prodajo lesa iz zveznih gozdov. To bi naj pomagalo zadržati rast cen lesa • in novih hiš.
Pri odhodu v pokoj g. župnika Matija Jagra smo se lepo poslovili. G. župnik pa ni pozabil na nas, vsake naše vrstice je bil zelo vesel. Ko smo mu za zadnji 85. rojstni dan poslali čestitke, nam je vrnil vrstice. Pozdravil je nas starše in učence Slovenske šole in dodal, da bere. v Ameriški Domovini, kako u-spešno delamo. Želel nam je božjega blagoslova pri našem delu.
Hvala Vam, dragi g. župnik Matija Jager, za vse Vaše razumevanje, za vso podporo. Bog Vam povrni Vaša dobra dela, mi pa se Vas bomo spominjali v naših molitvah.
Odbor staršev
silnica in mora biti silnica, ki se je noben Slovenec in slovenski Amerikanec ne sme odreči. Najbolj naravna oblika je seveda način in stopnja poznanj in dojemanja, obnavljanj in živega nadaljevanja slovenske krščanske preteklosti, ki so z njo povezane naše družine in naša kulturna občestva. Preprostost, slovenska preprostost in samozavestna raznolikost stopita v ospredje:	preprostost postane
tako nepopisno bogata, skromnost besede preide v vzvišenost,-ki bi jo mogla le večja umetnost ponazoriti: “Vse mine” je preprost naslov preproste slovenske narodne pesmi, katera združuje po besedah senatorja Lauscheta transcendentalno misel, ki jo nje angleški prevod, tudi dober, more le deloma pričarati.
Da ostanemo verni, v možnostih, ki so sila omejene, našim slovenskim izročilom in s prizadevanjem, da je njih poznanje stvarnost, prirejamo Washington ski Slovenci, v okviru Odbora za Slovensko Dediščino, letna kulturna srečanja, ki so istočasno prijetna kulturna razvedrila, ■saj vključujejo ono, ki je Slovencem najbližje in največje doživetje: slovensko pesem.
Slovenska preteklost v Ameriki pozna mejnike, ki so globoko odjeknili v dušah Slovenskih Amerikancev, bodisi kot krona uspešnih prizadevanj ali pa kot korenine našega razvoja v bodočnosti. Tudi lansko leto, leto 1978., je zabeležilo sila važen mejnik v naši zgodovini in naših razvojih; prvo skupinsko študijsko potovanje in študijski tečaj naše mjadeži v domovini naših očetov, dedov in pradedov.
Pristranska bi bila sodba, da je za ta pomemben korak vsa zasluga Mohorjeve Družbe; vsaj tolikšna je zasluga ameriških pokroviteljev tečaja in pa oseb-' na zasluga koordinatorja tečaja g. dr. Klavža. Bila pa je Mohorjeva končno spočelo in središče tečaja in pomen Mohorjeve je za to za nas dobil novo vsebino. Razmišljanje o Mohorjevi je tudi zato v prvi vrsti izpolnilo kulturni večer Odbora za Slovensko dediščino, ki je bil, kot vsako leto, na četrto soboto v mesecu aprilu.
Ponosni smo, da smo lahko imeli med nami g. dr. Klavža iz New Yorka, ki je zgoščeno orisal razmere, ki je v njih Mohorjeva nastala, prikazal njeno rast in njene uspehe; orisal nastanek Mohorjevih samostojnih podružnic in naslednic; posredoval analizo in vodilne silnice njenega sedanjega vodstva v Celovcu z M sgr. Hornboeckom kot naj višjim predstavnikom Mohorjeve družbe. Zajeziti poplavo veri nasprotujočih struj s širjenjem dobrih knjig je rodilo razumevanje in naklonjenost nemške cerkve v tedanji Avstriji: širjenje knjig, dobrih knjig, je pripeljalo Mohorjevo v domala sleherni slovenski dom.
Stati na braniku slovenstva pa je danes povrhu tudi nenapisano geslo današnje celovške Mohorjeve družbe in Mohorjeva je najtrdnejši branik slovenstva na Koroškem, ko vzdržuje m pomaga vzdrževati, dostikrat elo brezplačno, pretežen del slovenskih dijakov na celovški gimnaziji za Slovence. Zasluga gre prav tako Mohorjevi, je poudaril g. Klavž, da ti dijaki uživajo spoštovanje in ugled svojih neslovenskih vrstnikov na drugih celovških neslovenskih šolah.
Zanimive so bile nekatere podrobnosti poslovanja Mohorjeve, ki nam jih je g. Klavz razložil;
v Združenih državah kot pa za celovško Mohorjevo dfužbo samo:
Kljub najboljšim izgledom povečanega razmaha in trdnih temeljev, kljub neustrašenosti, dobrih izgledov in, zaupanja v bodočnost, bi razmere, zlasti, če bi se spremenile, mogle izsiliti konec Mohorjeve družbe. Sedanje vodstvo je zagotovilo, da bi v tem zelo neverjetnem primeru vse imetje Mohorjeve družbe ostalo v slovenskih rokah, last tistih naših ljudi, ki so dediči rodov, ki so Mohorjevo zgradili, jo vzdrževali in z njo rasli. Slovenci v Ameriki, in to je bil neprecenljiv dodatek predavanja dr. Klavža, prepogosto tega nismo znali in bogve, znamo li danes. Naši domovi, zlasti pa še naše cerkve, so tolikokrat prešle v last ustanov, ki se za naše domove niso zanimale ali so, kot v primeru naših cerkva, oelo ovirale, da bi naše cerkve in domovi nastali.
V kolikor torej se to še ni zgodilo, je danes na nas, da se nikoli več ne zgodi, sicer bomo osleparjeni za vse, kar je skupno našega in bomb spet primorani začeti prav iz početkov in iz nič za vse, kar bi novega spet hoteli. Resne besede v resen premislek!
Povezano s svojim izbornim predavanjem o Mohorjevi je g-Klavž podal tudi zanimivo poročilo o življenju in doživetjih udeležencev lanskega počitniškega tečaja v Celovcu, ki so tudi sami posredovali nekaj fotografskih posnetkov in dokumentacij s tečaja. Zanimivosti slovenske Koroške smo mogli tudi videti s skioptičnih slik, ki so sledile kot dopolnilo predavanju dr. Klavža o Družbi Svetega Mohorja v Celovcu.
“Ko me obidejo težke misli in mrke slutnje in imam občutek, da bo mračnost ostala večno” je pred leti povedal g. senator Lausche, ki nas je počastil s svojo prisotnostjo, “me povsem razvedri pesem, ki sem jo nekoč cul na kolenih svoje matere”. To je naša slovenska pesem in pesem naše Koroške je od vseh slovenskih pesmi najbolj nežna. Koroška pesem “Rož, Podjuna, Žila’ je bila zato prva na program^ petja pod izvedenim vodstvom g. Vladimirja Preglja. Petje je navzoče navdušilo in zbor 3° moral razširiti svoj program 2 dodatnim petjem, ki nas je vse močno zadovoljilo.
Zamejski Koroški smo posvetili razmišljanja o Mohorjevi k1 njenemu poslanstvu, podobe ll1 zanimivosti Koroške in izbrane pesmi glasbenega dela našega kulturnega večera. Zamejski Primorski pa so bile posvečene vse recitacije pesmi Srečka Ko' so vela, katerega življenje in vl°" go je z veliko spretnostjo prikazal g. Vladimir Preglej, recitira^ njegove pesmi v slovenščini i11 jih prevedel v angleščino s b.kšno dovršenostjo, da so tud) onim izmed navzočih, ki slovenščino poznajo, dodale večji smisel in globlji pomen, ko jih 3e v angleščini recitiral g. Jame^
Cesnik, ki je tudi napovedova
in tehnično vodil celoten P10, gram. Kot že nekajkrati poprei nam je g. Cesnik z vso sprG' nostjo in spet na svoj posebeh način približal Slovenijo in na nizal vrsto občutkov in vredn°b ki so oblikovali slovenskega veka skozi zgodovino in se v1 no zrcalijo v slovenskem naro nem hotenju in čutenju.
c. m-
Andrew Young izgubil* podporo Bele hiše*
po-
WASHINGTON, D.C. slanik ZDA pri ZN Andi e ^ Young izgublja v Beli hiši pd'" poro, trdijo nekateri njegov-4 resno
pomoč od nas, je eden virov do-[prijateljev, in zato resno T3-z hodkov, ki nanj Mohorjeva [misija, če ne bi odstopil in ^ail redno računa. Dodal pa je silno;didiral za zveznega senatorja zanimivo pojavilo, ki naj bo v Georgiji proti Hermanu Talma večji meri za slovenske ustanove ' ;geu.
*”■ ™m!§KA' rnurnmn, ^une is, 1979
America Domovina prva dva fedna v juliju ne bo Izžla zaradi potilnic svojega osebja
Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neobhodno potreben, prav tako ima Ameriška Domovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na mestu, če naj list redno izide.
Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija ne bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 29. junija, prva Po njih pa 16. julija 1979.
«.!
Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 27. junija v vokah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitnicami.
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XII.
Vi. Bogoslovje in duhovna vzgoja
Bogoslovec je moral precej svojega časa posvečati svoji lastni duhovni vzgoji. Vodstvo sgje zavedalo, da zgolj intelektualna vzgoja ni zadostovala bodočemu duhovniku, ako je ros želel biti uspešen srednik Uied Bogom iri človekom. Bogoslovci smo bili mladi ljudje, ki bismo bili avtomatično usmerjani v duhovno podlago za 'duhovnikovo poklicno delo. Treba ttas je bilo usmerjati v tisto Podlago. Treba nas je prepričati) da si osvojimo kreposti, ki omogočajo uresničevanje duhovnikovih idealov. Razlaga duhovniške askeze še ni bila zagotovilo, da bo ta askeza postala °sebna stvarnost. Zato je vodstvo polagalo veliko važnost na osebno duhovno vzgojo in ako bogoslavec ni sodeloval pri tej Vzgoji, se je postavil v nevar-bost, da bo odslovljen iz bogo-slovja (ali izključitev ali pa "consilium abeundi”).
Ta duhovna vzgoja, ki je bila 2 bogoslovcem od začetka do konca njegovega življenja v bogoslovju, je imela različne oblike, različne sestavine.
D Molitev je bila važen del te Vzgoje. Skupna molitev v cerkvi. Ko bom omenjal cerkev, bom seveda vedno mislil na Alojzijevo cerkev, ki je bila del bogoslovne zgradbe, kakor sem. Ze omenil. Jutranja molitev, Molitev pred obedom, večerna Molitev. Jutranja in večerna bmlitev sta bili sestavljeni iz raznih tradicionailnih molitev nista bili dolgi. Spraševanje
vesti je bilo del večerne mo-
litve.
Opoldanska molitev je hila zelo kratka in smo jo o-Pravili na koru na potu iz predavalnic v obednico.
Brevir. Starejši bogoslovci so bam povedali, da se brevirja ne
‘ere samo z očmi, ampak da je
|-reba izgovarjati vsako tiskano
cesedo. Ravno ta izgovorjava je uhko povzročala težave. Kako ločno in kako htiro izgovarjati vsako besedo? Ali jih izgovarjali samo z gibanjem jezika, ali tudi z gibanjem ustnic? Gle-
do branja brevirja so se duhov-
biki dfelili v tri skupine: naglo, počasi, ravno prav; nekateri so Prebirali brevir za en dan v 45 Minutah ali celo manj; drugi so prebirali v eni uri in četrt ali celo več. Povedali so nam ludi, da je bilo potrebno zmo-hi vse “ure” (ime za posamez-Oe dele brevirja) za izpolnitev 1“srie dolžnosti recitacije bre-Apia; enkrat na dan, od polnoči .0 polnoči. Seznanili smo se z meni posameznih delov: ma-utin, laudes, prima, terca, sek-Sta’ nona, vespere in kompleto-rih Recitacija vsake “ure” je r, ezala pod smrtnim grehom
.^moralist 'Noldin je bil' mnenja.
ko:
bi opustitev
nedeljskega bila smrtni
^jmpletodja . ne £ieh, ker da je bil nedeljski °mpletorij le prekratek; pa vsi
moralisti tega mnenja niso sprejeli). Veliko pravil o psalmih, ki so bili tako razdeljeni na posamezne dneve v, tednu, da je duhovnik zmolil vseh 150 psalmov enkrat na teden. Berila (lekcije) so se ponavljala vsako leto. V začetku se mi je zdel brevir silno zamotana knjiga, posebno še zaradi dejstva, da sem si ga izposodil iz bogoslovne knjižnice, ker je ta brevir obsegal v eni knjigi vse, kar je bilo navadno razdeljeno na stri, dele, (4 knjige). Pri vesperah v stolnicah sem navadno sedel poleg Pepelnjaka, ki je bil 2 ali 3 leta pred menoj, in oni mi je pomagal, da sem v tisti veliki knjigi našel psalme in berila. V četrtem letniku sem si kupil bolj praktičen brevir; v Pustetovi izdaji; razdeljen na štiri dele (4 knjige); ena knjiga za vsako letno sezono, ki pa se niso točno strinjale s koledarskimi letnimi sezonami. Ta brevir se je dobil v raznih vezavah: zlata ali rdeča obreza, kakovost papirja, kakovost platnic, velikost tiska. Seveda je tudi cena bila različna. Jezik brevirja? Vse v latinščini. Za ves svet. Latinščina v berilih za novejše praznike (npr. Kristus Kralj) je bila silno težka, skoraj nerazumljiva za tiste, ki smo imeli pač samo povprečno znanje latinščine. Kaj se je dogodilo Jehartu glede rabe hebrejščine za recitacijo psalmov, sem že omenil. Na dan sprejema prvega višjega reda, subdiakonata, je recitacija brevirja postala resna obveznost. Ako se je kdo odločil po prejemu subdiakonata, da ne bo postal duhovnik, je moral poslati prošnjo za spregled te obveznosti v Rim. Prošnja je bila navadno ugodno rešena. Težje pa je bilo dobiti spregled od obveznosti celibata, ki je začel vezati isti dan. Priznam, da se za brevir nisem navduševal. Niti Parsch z vsemi razlagami v svbji knjigi “Das Jahr der Gna-de” — Leto milosti — me ni navdušil. Brevir se mi je zdel nekam odtujen, nekako hladen. Včasih se mi je zdelo, da je izgovorjava posameznih besed bila bolj važna kot pa vsebina psalmov in beril (Jegličeva razlaga psalmov nam je pomagala, da se nam je duhovno bogastvo psalmov bolj odpiralo). Niti dejstvo, da nam je bil brevir prikazan kot javna molitev Cerkve, kot nekaj, kar povezuje vse duhovnike po celem svetu, me ni prepričalo, da je bil brevir najprej molitev in šele potem dolžnost; za mene je bil brevir najprej dolžnost in potem šele molitev. Na počitnicah sem večkrat videl, kako je recitacija brevirja lahko postala problem za duhovnika v dušnem pastirstvu:	veliko dela,
kakšen nepričakovan obisk zvečer, odlašanje do pozne večerne ure, in se je zaradi kakšne nepredvidene zapreke začela res prava tekma med žepno uro (zapestne ure so bile tedaj red-
kost) in med polnočjo, čeprav so moralisti trdili, da je pol ure po polnoči bil skrajni čas za izpolnitev te dolžnosti, ker da duhovnikova ura mogoče ni bila točna. Res-tekma: recitacija psalma, pogled, na uro, branje berila, pogled na uro, hitro, hitreje. V takih primerih je pač težko molil v duhu prošnje v začetku matutina, da bi molil brevir “attente et devote —- zbrano in pobožno”. Pa sem na počitnicah tudi videl, da je velika večina duhovnikov bila zvesta tej dolžnosti. Ako sta se dva duhovnika srečala, je eno prvih vprašanj navadno bilo: “Si že zmolil brevir za danes?” Mogoče niso vedno opravljali te dolžnosti z navdušenjem. Sprejeli so to dolžnost kot del duhovnikovega molitvenega življenja; menda je bilo res, da duhovnik ni nikoli zapustil duhovništva zgolj zaradi obveznosti recitacije brevirja. Gotovo je bila zvesta molitev brevirja duhovniku v oporo in pomoč in mogoče duhovnikova edina molitev. Zato je svetniški škof Slomšek pazil, da so njegovi duhovniki molili brevir. Enkrat je Slomšek slišal o enem svojem duhovniku, ki je bil skopuške narave, da je zanemarjal brevir; šel ga je obiskat, našel je njegov brevir na pisalni mizi in je položil 10-kronski bankovec med strani psalmov za prihodnji teden; ko se je Slomšek čez nekaj tednov vrnil, je opazil brevir na mizi in je ugotovil, da je bankovec še vedno bil na istem mestu v brevirju; to je bil dokaz Slomšku, da je govorica bila resnična, ker bi duhovnik skopuh kot je bil, gotovo ne pustil bankovca v brevirju, ker pač ni vedel, kdo ga je položil v njegov brevir.
Počasi si je duhovnik ustvaril svoj način za recitacijo brevirja (kako hitro, kako točno izgovarjati posamezne besede, ali zmoliti cel brevir zjutraj, ali pa ga začeti okoli enajstih ponoči). Saj so se baje starejši duhovniki pritoževali, da jim je po^du-hovnih vajah vsako tretje leto vzelo nekaj tednov, da so spet prišli v svoj tir. Zakaj? Na duhovnih vajah so recitirali brevir “in choro — skupaj”, v skladu z vsemi predpisi. Duhovnikov ni motilo, da je brevir bil v latinščini, ker so starejši duhovniki obvladali latinščino veliko bolje kot mlajši duhovniki. Seveda so po letih znali psalme skoraj na pamet; pa so jih morali brati iz brevirja, da so se tako vsaj delno izogibali nevarnosti, da bi začeli opuščati posamezne besede, kar se je rado dogajalo, posebno v slučaju prej opisane “tekme”. Mi bogoslovci nismo veliko slišali o želji ali celo zahtevi, da bi naj bil brevir prestavljen v slovenščino. Še nekaj zanimivega smo bogoslovci opažali: duhovnik je nerad zamenjal svoj brevir; čeprav je njegov brevir že bil v revnem stanju (orumenele strani, omaščene strani, zakrpane strani, že skoraj razpadajoča vezava, polno dodatnih listov za novejše praznike), a ga je redko zamenjal z novim. Njegov brevir mu je postal zvest spremljevalec (v šali se je govorilo, da mu je brevir bil njegova žena) in se je od njega nerad ločil; se je pač navadil na svoj brevir. In cena brevirja? Brevir v štirih delih (knjigah) z dobro vezavo in dobrim papirjem je stal okoli 500 tedanjih dinarjev.
2) Meditacija — premišljevanje. Takoj po jutranji molitvi, seveda v cerkvi, približno 15 minut, popolen molk. Kot priprava za to jutranjo premišljevanje so bila “puncta meditati-onis — točke za premišljevanje”, ki nam jih je dajal spiritual Karo prejšnji večer pred večerno mdlivijo, 10 ; do 15 minut. Točke so bile zanimive in jih ja: bral, s svojih lističev. Večkrat' so, te točke prikazovale vsebino kakšne nove nemške
KOLEDAR
društvenih prireditev

JUNIJ
17. — SKD Triglav v Milwau keeju, 'Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom.
17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom,- legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prostavi.
30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
„	JULIJ
I.	— V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929.
8.	— Misijonska znamkarsk?
akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
13.-15. — Fara sv. Vida prired farni festival na šolskem dvorišču in v farni dvorani.
22.	— Misijonska Zveza priprav MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava.
29. — Slovenska šola fare Mari je Vnebovzetc ima piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
5.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
II.	—Balincarski krožek Sloven ske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi.
19.	— ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, V/is., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre.
19.	— Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
Avgust
2G. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
IG. — Oltarno društvo pri Sv Vidu bo postreglo z obedom v fami dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
IG. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
22.	— KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
29. — Slovenian-American Heritage pripravi Slovenski večer na CSU.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7.	— SKD Triglav v Mihvaukce-
ju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
knjige duhovne vsebine. Ali pa kakšen dogodek iz evangelijev. Seveda tudi dobe in prazniki cerkvenega leta, ker je Karo bil njočno navdušen za liturgično usmerjeno duhovno življenje.
(Dalje prihodnjič)
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”
28.	— Pevski zbor Planina pode v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
4. — The Slovenian National
Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
18. —- Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
9. — Pevski zbor Slovan priredi
jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-
-----o------
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje. Sodelovala je pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Road, kjer je bila do zadnjega članica Ženskega pomožnega odbora. Bila je članica ADZ št. 2, SNPJ št. 5, Progres. Slovenk št. 2, W.o.W. No. 110 in Kluba slovenskih upokojencev na St. Clair Avenue ter Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., kjer bo na mrtvaškem odru jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. V sredo bo na mrtvaškem odru v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer. Tam bo v četrtek ob 10. dopoldne tudi pogrebno opravilo. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v spomin pokojne.
Bertha B. Barish
Preteklo soboto je umrla v Richmond Heights bolnišnici 62 let stara Bertha B. Barish, roj. Margherita, žena Thomasa, mati Mrs. Edward (Sandra) Watral, 3-krat stara mati. Pogreb bo jutri, v toren iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Bivd. v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na pokopališče.
—_—o-----—
Um mere
Različne enote za mere in u-teži zelo otežujejo mednarodno trgovino. Medtem ko so v naši stari domovini že davno opusti li funte, cente, kvintale, vatle, klaftre, komolce, palce, pedi in. pesti in druge podobne mere, so
te mere po nekaterih državah Evrope še vedno v veljavi. Naj-slabše je pa to, da so te mere v raznih državah različne: v( Nemčiji npr. je en funt 500 gramov, v Angliji pa samo 453.59 gramov. Ena konjska sila pomeni v Angliji večjo moč kot v Nemčiji; ameriški galon meri 231 kubičnih inč ali 3.78533 litra, angleški imperialni galon pa 277.27 kubičnih inč ali 4.22 litra.
Medtem, ko se je že skoro ves svet s starokopitno Anglijo na čelu odločil za prehod na mnogo praktičnejši metrski sistem in ko se Amerika še drži čevljev, jardov, galono v in funtov, se pa Nemčija že pripravlja na prehod k drugim meram. Metr skega sistema seveda ne bo o-pustila, pač pa bodo izginile kalorije, konjske sile, kilopodi, atmosfere in ponekod tudi Celzijeve stopnje.
Po mednarodnem dogovoru in po nemškem zakonu od 5. julija 1970 morajo najkasneje z novim letom 1978 stopiti v veljavo te nove mere:
Namesto Celzija se bo uporabljal Kelvin. To je ime angleškega fizika lorda Kelvina (1824 — 1907), ki je postavil merjenje temperature na podlago absolutno najnižje možne stopnje. Po sedanjem sistemu je to 273 stopinj Celzija pod ničlo, po novem bo pa to ničla Kelvina. To, kar je sedaj 30 stopinj Celzija, bo potem 303 Kelvina. Zunanjo, sobno, kopalno in telesno temperaturo bomo pa še naprej lahko merili s stopnjami Celzija. Konjske sile bodo zamenjane s kilovati tudi pri avtomobilskih motorjih, strojih na paro, turbinah in drugih pogonskih stro jih. Ena konjska sila je 746 wa-tov, torej bo motor, ki ima 120 konjskih sil, v bodoče označen z močjo 88 kilowatov. Avtomobilske tovarne v Evropi že. nekaj let označujejo moč motorjev z obema enotama. Na ta način be izenačeno merjenje moči v vseh strojih.
S kalorijami merimo hranilno vrednost živil. To bo sedaj zamenjan z “Joule”. (Ta enota je dobila svoje ime po angleškem pivovarnarju in amater-' skem fiziku James Joule (1818 -1889). En Joule bo merilna enota za energijo ali delo, kar je vseeno. Kar je sedaj 1000 kalorij, bo po novem 4187 Joule-jev.
. Zračni pritisk v avtomobil skih gumah bomo poslej merili z “Bar” in ne več z atmosferami.
Kilopod, s katerim so dosedai tehniki določali težo kake tvarine, bo izginil iz učnih knjig. Angleški fizik sir Izak Newton je ugotovil, da obdrži npr. kos kruha na ekvatorju isto velikost kot na severnem ali južnem polu, spremeni pa svojo težo (za • radi različne zemeljske privlačnosti), zato se bo nova enota imenovala Newton. En sedanj1' kilopod bo v bodoče 9.81 New-tona.
Hvala Bogu, da ostanejo ure še nadalje nespremenjeni merilci časa in meter tudi zana-prej mednarodno veljavna dolžinska mera.
MALI OGLASI * v
Hiša naprodaj
Zidana, kolonial hiša s 3 spalnicami je naprodaj na 18213 Windward Rd., velika dnevna soba, kamin na drva, jedilnica s stekleno omaro, klet, nova garaža, patio, zadaj pokrita veranda, nove preproge. Veliko več,
v odličnem stanju. Morate videti! Zgornjih 59. Kličite Andy Mačko	481-6485
REALTY WORLD WEBSTER REALTY 944-330«
Stanovanje oddajo
Oddajo 3 neopremljene sobe in kopalnico na E. 71 St. odraslim, spodaj, nič živali. Kličite 361-0989 po 4. uri.
(71-77)
Tudi odgovor
Profesor: Imenujte mi tri snovi, v katerih je škrob.
Študent:	Ovratnik in dye
manšeti.
PrijaieFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO,
MALI OGLASI
SHEETMETAL
LAYOUT/FITTER
Experience in miscellaneous fabrication of sheetmetal and Light structural and plate. Must be able to work with prints. Overtime, high hourly rate. Must have at least 5 years ex-perence. Position with advancement. Apply in person:
E & W Services, Inc.
7876 Enterprise Dr. Mentor, Ohio 951-1500
WELDER
Must be experienced in arc, mig and tig. Take pride in work for miscellaneous job shop fabrications. High hourly rate, overtime, excellent benefit package, steady work with variety. Apply in person:
E & W Services, Inc.
7876 Enterprise Dr. Mentor, Ohio	\
951-1500
;	!	(69-71)
CLAN I
SLOVENSKE PRISTAVE
iščejo oskrbnika za Pristavo ter za letošnjo sezono človeka za drobno prodajo. Interesentje naj kličejo tajnika na 881-1^62.
(69-74)
DAY WORKER
Every 2 weeks, near Mayfield and Bel voir Rds.
Cali 381-8359 after 5 p.m.
(69-71)
Sewing Machine Operator
Experienced in sewing with industrial sewing machine. Salary plus bonus. Union shop with benefits. 451-7703.
(70-72).
For Sale
Muskoka Ave. Income Single 5 rooms on 1st floor, 4 rooms on second. New furnace, roof, insulated aluminum siding, copper plumbing, 2 5/> car garage. Large lot. Excellent condition. $48,000. Call 261-0333 eves.
(67-71)
Čistilnica oblek naprodaj
Čistilnica oblek, ki ima veliko posla s popravljanjem in prena-rejanjem obiek, je naprodaj v Collinwoodu. Kličite 531-6680.
(67-72)
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
(x)
Wanted
Old baseball cards. Fair prices paid. 486-1653 or 944-2095.
X66-71)
.	/ Rojaki pozor
Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj, in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439.
(67-76)
Za vsa popravila pri hiši, zu-raj in znotraj, za strelne in razširitve sc obrnite z zaupanjem na
BUILDING & REMODELING Roofing * Siding * Painting Marijan Puhalj	486-1152
i (M-X)
House For tlale By owner. Large TO Room — 2 family. Prime EuYdid Babbitt Ru. location. Excellent investment property. Lot, size 76x383. May be zoned comimerdai. S65,000	Csdl 442-2751
]	(71-73);
.j'
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 18, 1979
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
smuizznnt.
Imenik raznih društev
“Ljubi knez, ali ne prihajaš na pomoč?”
Henrik se je ozrl pri tem vprašanju po spremljevalcih svojega gosta, po njegovi soprogi in hčerki.
“Proti komu, vojvoda?” “Proti hrčkom, ki zopet pričenjajo prskati... Raztrgali so mi najhrabrejšega viteza. Ali čuješ? — Guncelina s Hagena in na Sigeberku. — Legel je v gozdu pod košat hrast, hoteč se odpočiti in hrčki so ga popadli — razgrizli do smrti.”
“Z drugim namenom prihajam!”
“Zares ne bi vedel... Sicer bi mi bila tvoja pomoč zelo ljuba, če bi ...”
Bmnšviški vojvoda se je ozrl po spremljevalcih svojih gostov; ni jih bilo niti toliko, kakor prstov na obeh rokah.
Posetnik ni odgovoril; predobro je vedel, kam je meril vojvoda. In .že je pričel obžalovati vsak korak, katerega je storil. To so tudi pričale tesno stisnjene ustnice in pogled, obrnjen v stran.
Govor se je razvil nekoliko bolj šele zgoraj.
Henrik Lev je peljal svoje goste v sobo, katere okna so bila obrnjena v stran, na kateri so vsak trenutek vstajali novi in novi oblaki, najprej beli kakor sneg in polagoma prehajajoči v strašnejše in strašnejše hudourne oblake.
“Milostljiva gospa naj oprosti, če ne bo tu vse po njenem o-kusu ... Vdovec sem in življenje v mojem gradu je tako popolnoma staromladeniško!” Henrik Lev je lagal iz dna duše. Na brunšviškem gradu je vladalo življenje, ki je imelo z vojvodovo izpovedjo skupno samo ime.
“In zdaj — zakaj prihajam!” “Težko že čakam — res težko!”	•••»• fn]
“Tvoj narod je raztresen, — moja domovina v silno slabem stanju..
“Žalibog, da je tako!” Vojvoda je trikrat prikimal z glavo.	1 fij}
“Cesar skrbi bolj za sicilsko krono nego za vas..
V Henrikovih očeh se je zalesketala lokavost, kakor luskina martinčka, če se skoplje in vleže na pesek, da se sonči.
“Tako je že od davna navada v rodu Štaufovcev...”
“Med državnimi knezi raste mrmranje in n e z a d ovoljnost dan na dan!”
Brunšviški vojvoda je obstal na govorečem s predirljivim pogledom.
“Hohenštaufovskemu prestolu se maje v temelju samem.”
nutek ni spustil izr oči.
“Odpusti mi vprašanje, katero ti hočem staviti, vojvoda.”
Henrik je smehljaje prikimal.
“Ali je tvoj mir s Friderikovim sinom resničen?”
V obličju brunšviškega vojvode se je pojavil izraz neobičajnega začudenja.
“Saj sem ti rekel: odpusti mi vprašanje, katero ti hočem staviti! — Ti si prikimal in jaz sem dovolil! — Nisem vprašal na slepo' srečo!”
“Torej?”
Izraz Henrikovega obličja se je spremenil v naj večjo zvedavost.
“Nereda v moji domovini je kriv on ...”
“Nereda, v Nemčiji je kriv tudi on...”
“Podajva si roke, vojvoda, vstaniva, in okoli najinih praporov se nagrmadi vojska, s katero se lahko takoj oprostiva svojega odgovornega sovražnika. Sedeš na prestol svojega praočeta Henrika Bavarskega, in jaz dobim, kar mi tudi pripada po pravici...
“Drzne, zelo drzne namere! — Krasni, zelo krasni načrti! — Znaš mi govoriti iz duše! — Do sedaj si sam se drznil misliti tako daleč ... Veš, Otokar, o tem bom razmišljal — tvoj predlog mi ugaja — tvoje zaupanje mi je v čast —: tvoj obisk mi je dvakrat ljub... A gotovo si truden...! Upam, da ne ostaneš pri meni samo dan ali dva...
In ko se je vojvoda Henrik počutil v sobi, ki je bila obenem tudi njegova spalnica, je buk nil v smeh.
“Ti revež, — ti da hočeš razdajati krono svete rimsko-nem-ške države? — Ti, ki blodiš po svetu, ki nimaš niti ped svoje zemlje, ki si vesel, če ti da kdo streho, kjer si moreš odpočiti ■ Ti — meni svetovati?” Vojvoda Lev se je sikajoče zasmejal.
“Meni krona tudi tako ne odide! — In če bi si je ne mogel dati na glavo jaz, stori to gotovo moj sin, moj Oton ... Koliko si večji, kakor> hrčki, o katerih sem ti pripovedoval. Meni, staremu Levu, pred katerim je padel na kolena cesar, največji izmed vseh, kar jih je kdaj vladalo, katerega se je bal cesar, kakršnega še ni bilo v tej naši državi, pred katerim se je tresel kakor v mrzlici najmogočnejši vladaš celega sveta — meni se drzne svetovati češko kneže, kateremu se iz vsake gube vidi beračija ... Za to predrznost te moram pa že kaznovati!”
Henrik Lev je udaril z nogo ob tla, da je ostroga natrgala
Ameriška Slovenska tCatoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rov. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds.. Joseph Hocčvar; taj. Albin Orehek, 18144 Dake Sh. Bivd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: lohn Hočevar, Joseph Hočevar, Dominik Stupica, .vratar Frank A. Turek. Vodji atletike in mladinskih iktivnosti James V. Debevec m John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
uruštvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. L0VRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habian tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki; Joseph Fortuna n Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: 1. W. Kovach. Zastopniki za atletiko n booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, m dr. F. Jelerčic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 3.0. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva de 80 let starosti. Bolniški, asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan uet dni ali vsč. Rojaki v Newbur-rhu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
Lev svojega gosta niti za tre- preprogo.
P 6 N Y K RI STAVNI K
i PAINTING AND DECORATING
Telephone 944-8436
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove.
Oglašujte v naših malih oglasih
ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo. ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, čE POTREBUJETE delovno moč,
ČE IŠČETE zaposlitev,
ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Dunovm vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances andich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost; Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
predsed. Theresa Lach, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puntaš Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-iaher, zapisnikar Bogomir Glavan, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-stič, Angela Bolha, zdravniki' vsi slovenski in družinski.
Seje so vsano tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v SND na W. 130 St. in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. m dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje.
Društvo sprejema člane oa rojstva pa do 80 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajn.k: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Josephine Jevec, zapisnikarica Deborah J. Cek, nad-zcrniki:	Frank Drobnich, Helen
Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slovenski.
— Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pcp. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 18. do 60 teta. Nudi najnovejše smrtninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Edward Pevec, preds. Frances Ncmanich, podpreds. Anna Zakrajšek, tajnica Mary Ann. Mott, 760 E. 2)2 St, Euclid, OH Tel. 531-4556.
Blagajničarka Mary Hochevar; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Josephine Gorencic in Mary Palcie.
Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladih, aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Frances Novak, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida.
IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. Jože^ Božnar Predsednica: Angela Lube, tel 391-5344
Podpredsednica: Mary Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. 44092 tel. 944-0020 Blagajničarka: Jean Gercar, tel. 946-6219
Zapisnikarica: Mary semen, športni referent: Ray Zak' tel.: 526-3344
Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabše in Eva Verderber
Zastopnica za klub v SND in delniških sej: Angela Lube Zdravniki: Vsi slovenski in. družinski.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri v SND 6409 St. Clair Ave. staro poslopje soba št 1.
Pobiranje asesmenta:	Pol ure,
pred sejo in takoj po seji. Poleg tega .še pol-letno in sicer na , 25. januarja in 25. julija v SND 6409 St. Clair Ave. vhod spredaj spodnja dvorana.
Društvo sprejma nove člane od rojstva pa do 60 leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se brezobvezno in z zaupanjem obrnite na tajnika društva.
Ann Cooke, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8898; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Marilyn Freck, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. cb 7. uri zvečer, izvzemši jan. leb. julij in avg.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Predsednica Amelia Oswald, tajnica, blagajničarka Valeria Fortuna; zapisnikarica Cecilia Wolf; poročevalka Valeria Fortuna, T.002 East 178 St., Cleveland, Ohio 44119. telefon 531-5191. Nadzornica Justine Girod in Madeline Debevec.
Seje ss vrše vsak, tretji torek v jan. v mesecu, mare, maj, sept., nov. in december v Slovenskem delavskem demu na 15335 Waterloo Road. Time 1:00 pop.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., O. 44137, Tele. 663-6957: za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice:	Anne Krese-
vic, Anna Christofew. zastopnica za vse ŠND: Arina Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu! 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Biuestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277. blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici:	Marie Telic,
Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti- Ne.tie Malnar. •
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. —• Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Louis Sile, Tony Meklan.
Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in. Frances Modic, za Slo-Plut in Joseph Fabjančič, za Slovenski dom na Recher Ave. Frances Modic.
COLLINWOODSKI SLOVENKE
ŠT. 22 ADZ
Predsednica Steli Koncilja, pod-preds. Alice Grosel, tajnik m blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice:	Stefi' Kon-
di ju, Alice Grosel, Millie Novak Zdravniki: vsi slovenski zdravniki Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani.
9Xi. KRALJICA MIRU ŠT. 24 AD/
Predsednica- Agues Žagar, poc predsednica Ann Perko, tajni-ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341 <540, blagajničarka Agues Zagai zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter. Marj
Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ol 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1011 E. 72 St., 391-0282; zapisnikarica Marie Bond.
Nadzorni odbor: Mary Otoničar. Julia Gerchar in Ernestine Jevec Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
Društva Najav. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA.
IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, za" pisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 K 60 St., blagaj' nik Charles Winter Jr. - Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani-
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sonhie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick Ohio 44094 Tel. 943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Mary Kokal, Frances Žagar.
Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Harold Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika, 1482 Diile Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Novi Dom #7 ADZ
Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St.. Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica Jennie Lovko, nadzorniki:	Joseph Gabrič,
Mary živoder, Gabriel Mazi.
Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager.
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606, Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech.	^
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25; dan na soboto ali nedeljo, bomo od sedaj naprej pobirali asesment v petek preje ob navadnemu času. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽ2
Duh. vodja Rev. Francis Paik predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzthum. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Re cher Ave. ob 7:00 zvečer.
Poročevalke: Antonia Šuštar. Zastopnice Klub društev; Addie Humphreys, Anna Cekada.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083' E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552
Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol,
Rediteljica: Molly Dezelan Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne.
Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida.
Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpred” Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
CLEVELAND ŠT 9 ADZ
Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St. tel.:	481-6437; blagajnik Robert
Menart; zapisnikar Stanley Ziherl Jr,, nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA 11 (A.D.Z.)
President — Louise Graham ' Vice-President: Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Treasurer: Mimi Turk Recording Secretary Mary Hrovat President of Auditing Committee: Josephine Levstick
1st Auditor: Josephine Levstick 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Spech Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) Room at 11 a.m.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel
Tajnica: Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka: Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely Predsednica nadzornega odbora Christine Szendel
1.	nad. Virginia Hartman
2.	nad. Theodore Szendel Zdravniki: Vsi priznani M.
zdravniki Seje se vrše vsaki tretji mesec Tretji četrtek v mesecu, 10724 Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer.
Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely
Za Slov. Nard. Dom na Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E 164 at., Euclid, O. 732-8930, pod predsednik Charles Delsanter, taj Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Wickliffe, OH 44092 Tele. 943-1068. Zapisnikaric:	Mary Golob, blag
Rose Intihar. Nadzorniki: Lillian Delsanter, Virginia Braddeck in Sylvia A. Tanko.
Katerikoli zdravnik po volji člana Asesment se pobira vsakega 25. \ mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je ri£ soboto ali nedeljo, se pobira ni naslednji ponedeljek zvečer. Seji so vsak drugi ponedeljek v mesect ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T.M.
Commander and Recording Secretary Frances M. Tavčar.
Record-Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 24151 Yosemite Dr., Euclid, Ohio 44117, tei.: 481-4562.
Auditors:	Frances M. Tavčar,
Sylvia Matach, Ursula Unetič.
Regular meetings are held the first Saturday of January, April, July, October and December at 2 p.m. at the Slovenian National Home, 6409 St. Clair Avenue in room across the office of S.N.H.
PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Alma Eppich; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag.1 Czeck,
DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan;
Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 22. aprila, 15 julija, 21 oktobra, 16. decembra 1979 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. ' Konvenčna delegata Carole A. Frank Plut;
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARK SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; tajnica in blagajničarka Mary Otoničar. 1110 B. 66 St, tel. HE 1-6933 zapisnikarica Marija Mausar, redi-'.eljica Ivanka Pretnar. Nadzornici Dorothy Strniša. Jennie Femec. -Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc preds. Pavla Adamic, podpreds. Mary Kokal, tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavbnošinja Sophie Magayna Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v eerk* namestnika veni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
The Officers for the year 1978 are as follows:
President — Olga Klancher 1st Vice President — Catherine Hopkins
2nd Vice President — Frank Bradach
Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143'
Treasurer — Josephine Bradach A ditors — Carolyn Sudan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis
Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt
Stage — Joseph Novak, William Mehaffey
Publicity Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik — John Poznik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, Joe Sezun, Charles Terček Knpižničar — Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje so vsak torek od o. uri zve-ier v Slovenskem društvenem do®u na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik: Janez Tominc Podpredsednici: Mojca Slak, RoZ' ka Dragar
Tajnica: Mira Kosem, 29304 White Rd.. Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-3313.
Blagajnik: Frank Lovšin Nadzornika: Nejče Slak, Tone Hauptman
Odborniki: Miro Odar, Janez Še' men, Peter Dragar, Muši Pogačnik, Martina Košnik in Metka Hauptmah Arhivarka: Kati Likozar
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednica — Florence Unetiču Podpredsednik — Don Gorup Taj. in blagajnik— Frank Bittenc Zapisnikarca — Betty Rotar Nadzorni Odbor — Steve Shimi*3’ Frank and Ann Kristoff
Arhivarke — Josephine Tomsic’ Marie Lipoid
Pevovodja — Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo OD 8-uri v SDD na Waterloo Rd.
□ramatska društva
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1979-1980
Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik — France Zalar s|' Tajnica — Silvija Krulc, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119, 261" 5568.
Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez T°' mine, Ivan Hauptman, Ivan Jako' min, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Sreče Gaser
Oderski mojstri — Slavko ŠtePeC-Frank Jenko AArhivar — Srečo Gaser Bara — Tene Štepec, Rudi Hr e m Pavle Hren, Miro Celestina
Kuhinja — Vida Jakomin, Rez'?3 Dragar, Marija Hočevar Reditelji — August Dragar, Iv£,n Tomc, Jože Tomc Knjižničar — Frank Jenko Športni Referenti — Tone Hauptman, Rudi Hren, Štefan Rež o*1 Ja inl.
Nadzorni Odbor — France Hrel1' Miro Erdimi, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi PolU‘ deljek v mesecu V Slovenskem mu na Holmes Ave.
ISKRICE
Kritik je tisti, ki zna prenest'' drugo izrazito ali novo grad1' vo vtis, ki ga je lepa stvar na' pravila nanj.
O. Wilde
*
Bolje je biti malo neumen kot malo pameten.
Ljudska modrost
m
Smisel življenja vidim v n stvarjenju in v ustvarjanju )e nezmejno zadovoljstvo.
M. Gorki
*
Ni važno koliko, temveč kako živimo.
N. N.