^olct GoRENISK] časnik od leta 1947 Prvi prephodnik rsöNix Cükehiec icta iuoo PETEK, 22. lULIJA 2005 Leto LVIII, St. 58, cena 300 SIT, 16 HRK Odgovorna urednjca: Marua Voičjak Časopis izhaja ob torkih in os petkih naklada: 22.000 izvodov regijami ne mudi več Marija Volćtak regiji, fei sc je te nekaj Časa ..............................................................................razkrival kot SLS-ov projekt Zgodba 5 kohezijskimi regi- in v zadnjih dneh ceh kot ila- jami seje sesula sama vase. jcrski. Tako po zasnovi kot po Pod rla se je kol sta r, Usen ske- način u u veljavlja nja je spo m j - denj, ki mu spodmakneš be* njal na nekdanje odtekanje bonski podstavek. Nenadoma denarja proti jugu in na se nič več ne mudi in minister nenehne izredne razmere, v Ivan Žagar je ostal brez katerih je k partija vedela, kaj giavnegct argumenta. Najprej je vsekakor treba . da je prav. Kar nekajkrat seje namreč razkrilo, da nam se je predsednik minister Žagar vrti 'stare slovenske vlade janež Janša ponovno izkazal icot zelo spre- filme'. Le čemu je denimo šele na strankarski tiskovni kon- ten pö^itifc, kakšnih pri na5 ni fcrenci povedal, za koliko prav veliko. Spreten je seveda evropskega denarja pravza- lahko le politik, ki ne misli, da prav greif Zakaj je govoril o ima vedno prav, ki ne rine z nevoŠčljivostU? glavo skozi zid, temveč stvari Tretja izkušnja zadeva nas. pregleda in premisli še enkrat Gorenju. Najbolje jo je izrazil ter pri tem upošteva pametne Janez Bcnčina, predsednik nasvete, prizna tudi napako, Re^onalncgci razvojnega sve- če je treba. ta Gorenjske, ki je mmuii Nato je treba kar naravnost ponedeljek dejal, 'da nam je povedati, da je propadel 'ju- vlada dala možnost in pri- goslovanski' model razdelitve ložnost, da postanemo bolj Slovenije na dve kohezijski enotni'. letališče kar 86 Občinski svet v Cerkljah je prejšnji teden sprejel prostorska akta, ki omogočata širitev letališča. Simon Subic Pripravljavci P U P-a so ...................... upoštevali vizijo razvoja leta- zgodovini Še ni- lišča v prihodnjih dvajsetih Cerklje >' koli niso pripravili tako res- letih. Tedaj naj bi brniško nega koncepta razvoja leta- tališče na lete odpravilo kar lišča na Brniku/' je v pred- pet milijonov potnikov letno. stavitvi dopolnjenega predlo- Ureditveno območje letali- ga odloka o prostorsko ure- šča zato obsega več kol 86 ditvenih pogojih (PUP) ob« hektarjev zemljišč, kar bo močja Ob letališču ugotavljal dovolj za izgradnjo novega Borut Ukar iz UB Kamnik, potniškega terminala, dodat- f ki za Občino Cerklje priprav- nih parkirnih hiš. novih ob- | Ija prostorske dokumente, jektov za poslovne, proizvod- s Za pripravo in sprejem dokumenta so potrebovali dve leti in sedem mesecev, S sprejetjem tega dokumenta so naredili velik korak naprej k načrtovanj širitvi in obnovi letališča. ne in trgovske dejavnosti, objektov za državne institucije {carina, polici ja, kontrola I eten j a), hotel skega kom - tudi možnost hitre in delno mera Soo metrov prestavili poglobljene železniške pove- tudi traso glavne ceste Kranj- pleksa, skladiščnih prosto- zave. Skladno z načrtovano Moste, zato je obänskj svet rov in Širitev Adrie Airways. V dokumentu so ohranili širitvijo letališče bodo proti sprejel tudi ustrezen lokacij-severu s krožno krivino pol- ski načrt. od 15*7.do 4.8.2005 ROLERJIr ROLKE in SOTORI % % In TORBE i R^ZPROO^f^T^KSmf^^ % IrtiiAf^^ u pwbfioifwww lutoU^ VUI091 ptodšišfn hi ip^rtni opf¥fm tfotfjtoo ^mMni» MvHuNildM^vaUiaAlii MMMM^ MnudW^ ^ rv« IMI^M Gorenjski Glas WWW.COSEkjSKlCLAS.SI 58 st CO Vi ! AKTUALNO Med najboljšimi dve G oren j ki Letošnji gtmnäzi}Ci fo se pri splošni maturi odrezali nekoliko sisbše kot lanski. Najboljši utni uspeh, lo je 34 možnih točk, je doseglo 22 ksndtda-tov. med njimi &ta tudi K^tja Kadunc IZ Kamnika in Tina Šinkovec iZ Škofje Loke. 3 j GORENJSKA I Jeseni blato, spomladi I prah ! čeprav $o cesto na Rupo začeli ob* : navijati lanr, se domačini Še vedno i potrpežljivo vozgo po makadamu* in Zaradi nujnih dodatnih de ponovitve razpisa se je obnova a. RAZGLEDI Kaj pa lokalni mediji? Minister za kulturo Vaško Simoniti je predstavil osnutek sprememb za* kona o me^ijik Novinarji %o pri£aki> valj iz^rpnejio predstavitev, pred* m pa v osnutku nI namenjene nocarte QöiöfnQ^n lokd mm međi* RAZGLEDI Slovenija je prva domovina Tržieanka Marija Ahačič Pollak je ena tistih slovenskih izseljenk, ki rta tujem ni pozabild domovfne. Po fetu 1957 je tri leta pela pri ansamblu Avsenlk. Martinfkove družine je VREME Danes, ho dä dopoldneva dei-no jasno, nato pa sprvm^n^vo oblačno. PopoldtK se bodo pojavljale plohe. Jutri in nedäjo se bo nadaljoKilo nestcdno vrane. Ln (N O \o O 17703529 2 POLITIK dom in i k .frei ih 5. s/ CORENISKl GlAS petek, 22. julija 2005 KRATKE NOVICE UuBgANA Referendum bo 25. septembra Še isti večer, ko $0 poslanci kodlicije z večino potrdili Zakon o RTV, so poslanci LDS in SD vložifi pobudo za refe» rendum o tem zakonu. Ker prva vloga ni bila najbolj natančna, so poslanci vložili ponovno vlogo s prvopod pisanim po* slancem Miranom Potrčem. Državni zbor je na včerajšnji iz- redni seji določil datum referenduma, ki bo 25, septembra, Tako se nam obeta vroča jesen, ko bodo stranke dokazovale, katera ima prav. Predsednika LDS tn DS sta si pred tedni izmenjala pismi, kjer po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka lahko razberemo, da sta stranki v preteklost imeli velik vpliv na RTV In se sedaj bojila, da jima bo novi za» kon ta vpliv vzel. Rop in Pahor tega nista komentirala. D. F. CORENjA VAS Združenje občin za skladnost z ustava Združenje občin Slovenije poziva ministrstvo za Delo družino in socialo, naj Čim prej odpravi neskladnost dela varstvu, z ustavo RS. 7. julija je novele zakona o socia namreč Ustavno sodišče RS ugotovilo, da je prvi odstavek 28. Člena novele zakona o socialnem varstvu v neskladju 2 ustavo. Državni zbor je izvrševanje nove naloge, pravice do družinskega pomočnika, določil kot izvirno pristojnost občin, hkrati pa ni ustrezno prilagodil sistema financiranja in omogočil občini, da pri njenemu izvrševanju vsaj soodloča. Državni zbor je dolžan neskladnost odpraviti v Šestih mesecih. Pobudo za presojo ustavnosti so pripravili v Združenju občin Slovenije. Med občinami, ki 50 23. marca vložile pobudo, je tudi občina Gorenja vas-Poljane. Župan \oit Bogataj je ob tem povedal, da so pripravljeni izvajati ta del obveznosti, saj se jim zdi to potrebno. Če bi le bil zago- tovljen denar. Država bi jim morala zagotoviti vire financiranja. "V našem primeru je to osem milijonov tolarjev. Za majhne občine pa je to že kar velik strošek, Obveznosti, ki je nihče ne pokriva, ne more tudi nihče izvajati," Še pravi Bogataj. Bil pa je prepričan, da bo pobuda uspela. O. F. OTOK BREZ MILOSTI nii( r II ^k ] Knjiga o Titovih koncentracijskih taboriščih. Avtor nas popelje v zapore na Metelkovi v Ljubljani, v Zagrebu, ^ari Gradiški in nato na otok Sv. Grgur, Goli otowfljgljaiiin na koncu v Bileco. v knjigi so pretihotafv Ijeni 962030)1 i2 dvtonevogd čevlja In iz arhiva »lo- vensko ud Oc' Vso ImtHa /ji OMbt. äoiodki lo kr^Ji 50 rts niin V SV.'VROUR • if kaznj^tc Boie Ne'9ndti kapfW utfb GOLI OTOK bitii Prva 4 9OO SIT '/i te kih sodišč, p razlaga medseExijni te ' BosaoceV - u^cianih spec^ak^na (^lor hx prva kn)iga. Kj odkrito pove. da vala »uverefio, ampak uo vtiaprej doioć^iih so^anM> NAROČILA: Založba Rotla. tel.: 02/ 33 24 744 TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95. faks: 02/450 38 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI • Industrijska cona Stegne vsirzouM^o IZ PRAVEGA KSVA 400 RAZUČNIK tZDCLKOV' mixi so ATESTIRANI Državni zbor uspešno Predsednik državnega zbora France Cukjati je pred dopusti predstavil dosedanje delo novega Državnega zbora. Njegova ugotovitev je bila, da je državni zbor delal dobro. LDS pa se ne strinja. Dominik Fkelih vega vprašanja za reieren- ba bolj pogovorili, koalicija dat po godu, nekaj poslan-dum o RTV je rekel, da je ko- ni pokazala ne časa ne volje, cem pa ni bil vŠeČ. Predlagal "Stanje je podobno ali celo boljše kot v prejšnjem mandatu. Ni bistvenega odstopa« nja," je bil optimističen France CukjatL Od volitev so rektno. Glede izbrisanili je rekel, da bo do konca leta vlo- "Velikokrat je šlo po princi- ga je Svet fundacije za fi- pu večine. Preglasovanja nanciranje invalidskih in žen zakon, ki bo izbrisanim koalicije so bila običajna. humanitarnih organizacij v popravil krivice. Verjetno Koalicijski valjar je delal po RS. Tudi p roti koru p cij ska bodo predlagali usta%'ni za- svoje." V spominu ima pri- komisija koaliciji ni pogo- sprejeli 46 zakonov iji 32 ra- kon, ki ga bodo sprejeli po- mer iz prejšnjega tedna, ko du. "Koalicija noče ohraniti, tifikacij, le sedem od teh po slanci z dvotretjinsko večino, so potrjevali predstavnika kar je dobrega, in popraviti rednem postopku. 23 zako- LDS se s poročilom in invalidskih organizacij mag. pa tega. kar je slabo. Vse nov so potrdili po skrajša- ocenami Franceta Cukjatija [aneza Juga. Koalicija ni po- morajo porušiti do tal in po- nem, 16 pa po hitrem po» ne strinjajo. Tržiški posla- slušala argumentov, ampak tem na ideoloških izhodiš» stopku. Obravnavali so 153 nec Borut Sajovic pravi, da so ga mirno zavrnili. Stoti- Čih graditi nove stavbe," še točk dnevnega reda in na se- za zadeve, kjer bi se bilo tre- sočem invalidov je bil kandi- pravi Sajovic, jah presedeli 42 dni. Prekinitev sej je bilo 36 in 7 je bilo obstnikdj. Skupaj je bilo 552 poslanskih vprašanj in pobud. Prednjači SNS z 21O vprašanji, sledi LDS s 139 in nato SD z 99 vprašanji in pobudami, Predsednik držav-Jjega zbora je primerjal stanje odstotkovno in ugotovil, da ni odstopanja od prakse delovanja parlamenta prejšnjih sklicih. Torej da se z novo oblastjo v delovanju parlamenta ni spremenilo nič bistvenega. Dotaknil se je še nekateiih tem. Pri vojnem zakonu iščejo primeren termin in bo še nekaj dogovarjanja. Će pa ne bo širšega konsenza, bo predlagal umik zakona iz dnevnega reda. Želi si konsenz vseh parlamentarnih strank. Glede no- Jelko Kacin odstopil Dominik Freuh V torek popoldne je podpredsednik LDS in poslanec v evropskem parlamentu jelko Kacin odstopil s položaja podpredsednika LDS. Odstopil je iz osebnih razlogov. Ni se strinjal z odloženim odstopom predsednika in podpredsednikov LDS. Pravi, da je taka odločitev dvoumna, težko razumljiva seni kongres sploh bo." Dru-članstvu LDS in še težje ra- gi člani predsedstva bodo zumljiva Širli javnosti. Po tako odstopili Šele na dan njegovih besedah se je po kongresa in so do takrat tehtnem premisleku odločil, polni funkdji. Tako imamo da sam ne bo sledil zgledu predsednika in štiri podpredsednika Antona Ropa in predsednike, en podpred-ne bo deponiral odstopne iz- sednik (Kacin) pa je odstopil. jave z odlogom na dan kongresa stranke. Pravi, da potrebujemo razumljiva ter jasna in nedvoumna sporočila. Zato se je odločil za ta- jšen odstop. Kacin je ob tem za Gorenjski glas povedal. da to ne pomeni tudi izstopa iz stranke. "Glede jesenske kandidature na kon-gresij to še nič pomeni. Veliko ie treba še narediti, da je- Rodio TfigloY 0jirl JtlA« AamaI^VaQ © Prrl 9!«^ OorcAj/Ke'^ frrj ^lo/eH Cor«njfKe RaM IrtDidv JMefvs, 4 o o ttgTorwia&iUfw < STEREO, RDS na frekver>cah: 96,0 GORENJSKA 89.6 - Jesenice, 101,5-Kramska Gord< 101,1-BohinJ Slovenija bo ena regija Po burnem mesecu pregovarjanj in prepričevanj je Slovenija ostala ena kohezijska regija. domikik Freuh mani denarja iz skladov EL). preteklih tednih so pote- Ljubljana • Sklep predsedni- kala maratonska pogajanja in usklajevanje, ker se je menda zelo mudilo. Zaradi tega nas je sredina soglasna podpora eni regiji presenetila. Gorenjska se zavzema, da bi prišla v sklop nerazvi-regij, vendar bodo pri tem očimo težave. )e po sestanku bil, da je za Slove- e, da vztraja kot ena kohezijska regija, dokler je to bolje v pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi. Do konca leta namreč statistični podatki, ki Slovenijo uvrščajo nad 75-odstotno Trenutno Slovenija izpol- razvito- njuje pogoje za dve regiii. sti, ne bodo stopili v veljavo. Če bi želeli tri, bi predhod* Državni zbor bo tako zakon- no morali ustanoviti še ski predlog obravnaval šele pokrajine, septembra. Sestanek pri Škofjeloški poslanec NSl prernieru je predlagal Borut Anton Kokalj pravi, da se Pahor, ki se zavzema za tri mu zdi modro ne preveč hi- kohezijske regije. Vladajoča teti. Ne zavzema se za kon- koalicija pa se zavzema za kretno število regij. Je za dve regiji, kar je manjše tve- pragmatične rešitve, iz ka- ganje, saj morajo s tem soglašati vse članice EU in pomeni tudi za 10 odstotkov terih se bo lahko največ iztržilo. Odvisno od argumen- in a. GORENJSKI GL^S petek, 22. juJija 2005 KTU; LNO infofSig-gias.si 3 nam enotnost Veleposlanik EU v Sloveniji En,van Fouere svetuje, naj bo uradni slovenski predlog o kohezijskih regijah podprt z notranjepolitičnim konsezom. Simon Šu&ic Preddvor II Slovenija se mora ćim prej odlomiti, koliko kohezijskih regij bo predlagala Bruslju, saj se čas izteka. Evropska unija sedaj že ve, da slovenska vlada zelo jasno zagovarja dve kohezijski regiji. Ko bomo prejeli tudi njen uradni predlog, ga bomo takoj skrbno proučili," je na vpralanje. kaj v zvezi s ko-hezijskimi regijami Bruselj pričakuje od Ljubljane, v sredo popoldne v Preddvo» ru povedal veleposlanik EU v Sloveniji Envan Fouere. V Preddvor je prišel na poslovilni obisk, saj z avgustom zaključuje svoje delo v Sloveniji. Z županom Francem Ekarjem si je' ogledal kotlovnico Energetiko Preddvor, za katero je EU prispevala 500 tiso^ evTov, in Mizarstvo Kumik, ki precej izvaža v Irsko, Fouerejevo domovino. Bruslju se zdi pomembno tudi, da Slovenija čim Erwan Fouere/^0»: Simon $wb«e je bilo v Bruslju na voljo tudi več razvojnih sredstev, zaradi urejene regionalizacije pa je Irska pridobila Še dodatna sredstva za najrevnejše dele. Sedaj smo že tako razviti, da do kohezijskih sredstev nismo več upravičeni," je razložil. Irska ima kar nekaj kohezijskih regij, ki so manjše od 800 tisoč prebivalcev, 'Tedaj se je to še dalo, danes pa je pogoj jasen - regija mora imeli najmanj Soo tisoč prebivalcev," dodaja Fouere, Preddvorski župan je že vložil pobudo, naj Slovenija po italijanskem, francoskem in avstrijskem zgledu oblikuje in podeli status gorskih občin takim občinam, ki so pretežno na hribovitem območju, "Na ta način bi lahko tudi nekatere gorenjske občine računale na nepovratna evropska sredstva za ekologijo," pravi Ekar, ki ga podpirajo tudi drugi župani podobnih slovenskih občin, kot je Preddvor. Fouere je pobudo pozdravil, saj EU ravno na po- prej izpelje notranjo (administrativno) regionalizacijo. Jog Ljubljane o ustanovitvi irska prednost, naj bo tudi dročju ekologije izvaja stro- "Uspšna in čim prejšnja regionalizacija je bistvenega kohezijskih regij, podprt s političnim konsenzom, "Ir- vaša," svetuje irski diplo- go zakonodajo in ima rudi veliko sredstev za ta na-Danes tako uspešna Irska men. "Belgija in Grüja sta mat. pomena za ekonomski, so- ska naj bo v tem pogledu dalni in kulturni razvoj Slo- vaš zgled. Vsak predlog, s je bila v primerjavi s Slove- se Uko morali celo zagovar-veni je," razmišlja Fouere, ki svetuje, da naj bo, kakr- katerim je irska vlada prišla nijo v veliki prednosti, saj je jati v Bruslju, ker nista v Bniseij, je imel doma vso regionalizacijo izpeljala še ustrezno varovali pitne lenkoli že bo uradni pred- podporo. To je bila največja pred vstopom v EU, "Tedaj vode." se spominja Fouere. Med najboljšimi dve Gorenjki Letošnji gimnazijci so se pri splošni maturi odrezali nekoliko slabše kot lanski, medtem, ko so bili kandidati na poklicni maturi uspešnejši. Matt 1a Rant turo prvič po uspešno oprav- podatkih državnega izpitne- tega 8249 diiakov in 3034 Ijenem maturitemem tečaju, ga centra na 82 šolah prijavi- drugih. V gorenjski regiji je Ljubljana - "Rezultati so za- je bilo uspešnih 29631157.25 io skupaj 10.787 kandidatov, dovoljivi," je uspeh kandida- odstotka. Z najboljšim ut- izpite pa je opravljalo 9441 poklicno maturo opravljalo 1016 kandidatov. Od 10.218 tov na letošnji maturi komentiral minister za Šolstvo nim uspehom pri splošni kandidatov, V gorenjski regi- kandidatov, ki so poklicno maturi, kar pomeni, da so ji se je splošne mature udele- maturo opravljali prvič v ce- in Šport dr. Milan Zver. Od zbrali vseh 34 možnih točk, žilo 892 kondldatov. Dijaki, loti, je bilo uspešnih 8913 7935 kandidatov, ki so uspeš- se letos lahko pohvali 22 kan- ki so pndč opravljali splošno kandidatov oziroma 87,23 no končali četrti letnik gim- didatov. Med njimi sta tudi maturo po končanem Četr- odstotka (lani 85,74 odstot- nazije in so splošno maturo opravljali prvič, jih je uspešno končalo izpite 7261 ali 91,51 odstotka. To je nekaj manj kot lani, ko je bilo uspešnih 93,82 odstotka Katja Kadunc iz Kamnika in Tina Šinkovec iz Škofje Loke. Vseh zlatih maturantov letošnje enajste generacije • poleg tistih, ki so zbrali vse možne točke, so to Še ti- tem letniku gimnazije, so v ka). Najlx^ljSi učni uspeh pri povprečju zbrali 19,33 točke. fx>klicni maturi je letos dose- Pri slovenščini so dosegli glo 43 kandidatov, med nji- povprečno oceno 3,25, pri mi Brane MišmaS iz Dom- matematild 3,30, pri angleš- žal, Tqa Grilc iz Kamnika in Čini 3,5z in pri nemščini 3,71. Ivan Zakoč iz Kranja. Spriče- kandidatov. Od 258 kandida- sti, ki so zbrali od 30 do 33 K spomladanskemu roku po- vala poklicne mature so po tov, ki so opravljali splošno točk • je sicer 271, klicne mature pa se je letos besedah direktorja državne- maturo prvič kot 2i-letniki, Obvestila o uspehu in ma- prijavilo 15.577 kandidatov, ga izpitnega centra Darka jih je bilo uspešnih 43 ali turitetna spričevala so matu- izpitovpase je V165 srednjih Zupanca izdali za 47 pokli- 16,67 odstotka (lani 22,41 odstotka), od 517 kandidatov, ki so opravljali splošno ma- ranti prejeli v sredo. K letošnjemu spomladanskemu roku splošne mature se je po šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 11.283 kandidatov, od trgovske smeri- cev, pri čemer jih je kar 40 odstotkov iz ekonomske in Odprta vrata podjetnikom Občinski svetniki v Naklem so potrdili odlok o lokacijskem načrtu» ki omogoča gradnjo poslovne stavbe na Polici. Stoian Saje Svetnike je Vera Zevnik ..............................................................................iz kranjskega podjetja Do- Naklo • Občinskemu sve- mplan seznanila s tem, da tu in vodstvu Občine Naklo po obravnavi osnutka odlo-je podjetnik fanez Žepič iz ka o lokacijskem načrtu Strahinja minuli ponede- ureditvenega območja na Ijek predstavil načrte za Polici konec maja ni bilo preselitev podjetja LPKF La- vsebinskih sprememb. Tu-ser & Elektronika v indu- di med javno razgrnitvijo strijsko cono na Polici. Kot niso dobili nobenih prije poudaril, jim zelo ustreza pomb, zato je predlog odlo-ta lokacija za novo poslovno ka mogoče sprejeti brez za-stavbo, kjer bodo združili držkov. Objekt bo stal na vso proizvodnjo. Zdaj imajo travniku, ki se spušča od re-skupaj s povezano firmo gionalne ceste proti strugi ZELTRA obrat in upravo v potoka DupeljŠčica. V prvi Kranju, del proizvodnje v fazi bodo zgradili 52 metrov Lomu nad Tržičem in del v dolgo in do 21 metrov Širo-Bevkah pri Ljubljani. Uk- ko stavbo, ki jo bodo v dru-varjajo se 2 razvojem in iz- gi fazi podaljšali Še za 20 delavo industrijskih laser» metrov. Sprva bo imela do-ev, specialnih strojev za stop z nove ceste Polica- proizvodnjo v elektroniki in Okroglo, pozneje pa od površinsko tehnologijo za krožnega križišča na Polici, elektroniko. Gre za okolju Kot je poudaril svetnik Vik-prijazno proizvodnjo, ki je tor Poličar, je slednja inve-stekla pred 12 leti, sedaj pa sticija nujna, Če želijo čim ustvarijo s 36 delavci za prej zapolniti industrijsko okrog devet milijonov evrov cono. letnega prometa. Po prese- Župan Janez Štular je žalitvi bodo povečali število gotovii, da država načrtuje zaposlenih na 60 do 65 izgradnjo krožiŠČa v letu strokovnjakov in presegli 2006, občina pa bo hkrati onov evrov prome- poskrbela za gradnjo vodo- - Ce bo gradnja novega voda in kanalizacije. Tja objekta stekla letos jeseni, bodo seveda napeljali tudi bodo Čez leto dni že v njem. plinovod. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manjd Volčjak NAMESTNIKAODCOVORNE UREDNICE Jo2e KcŠnjek, Cveto Zaplotnik UREDNIŠTVO NOVI NAR) I. UREDNIKI: Boštjan Bogataj, Atenb Brvn, Helena jebvčan, Igor Kdv6e. Jož« KoŠnjek, Ur&a Petemel, Sto^nSa^^VilmaSonovnik. Cveto Zapk^tnik Danka ZavHŽtebir. Suzarea P. Kovdčič, Štefan Žargi; stalni sodelavci: jasna Paladin, Mdr)eta Smolnikar, Ma^až Cregorič, Mat^a Rant, Mendi Kokot, MiKa Naglič, Milena Miklavčč, Renata Škrjanc Simon Šubic, Dominik Fr^ih, Igor Žerjav > OBU KOVNA ZASNOVA I Stntar. Tna TiHNIČNI UREDNIK Tina Dok FOTOCRAPIJA , Corud Kavčič, Corazd LEKTORICA Marj^ Vozlič VODJA OGLAS N EGA "RŽ EN lA MARKING A PeOa Kejžar GORENJSKI Cl>S le reji»lrirana ^tagovna m »lor^cven« znamka pod it. 977i96> pr Uradu AS za cnieleVtualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Co/cni»l(< gds, d.o.e.. Ktan; / Ditrktofica: Mafija Volčja k j Naslov: Zoisova i, 4000 Kran^ f Te!.. 04/201 42 i>0, 04/20^ 42 1), «•mail: Info iJK^g-gl a v mali oglasi m osmrlnlcp: lei: 04/301 41 47 na au(omaiskem odzivniku 24 ut dnevno); uradne urf vsak deiovnt dan ed 7. do i;. ur« / Ce/enish glds |e poUedniic, irhaja eb lorblh m p«ikih, v nakUdi Si.oc^ Izvodov / Redne priloge* Mop Corenjska, LrtopiS Corenjsks (enkrat lelne) in sedem lokainfh prilog / Tisk: SET. dd , Ljubljana f Naročnina* rel,: 04/20 434* / Cena izvoda*torekSCC SIT, pete^.300 SiT; letna naročnina: 26.000 S^T; r«dni plačniki imajo 20 % popusta, letni 2$ % popusta: naročnina u lufino* 100 EUR preračunano v lotarje po srednjem ta4aju Bank« Sloveniji v cene je vračunan DOV po stopnii naro^nirva se upoite«a od leko^e iir^iike (asopisa de pisnees prekliu, ki velja od zaselka nasledniega obraiurjskega obdobja / Oglasne atoritve: p« ceniru; oglasno trčenje: te 4 GORENJSKA ^^ GORENISKl GLAS petek 22. julija 200K KRATKE NOVICE Raix>vl)>ca Radovljiški otroci Mov^li v Pineti Otroci iz vrtcev radovljiške občine so v spremstvu vzgojiteljic zadnji junijski teden preživeli na letovanju v Pineti pri Novigradu, Kot so v vrtcu povedali po vrnitvi, so se imeli lepo. Raziskovali so obalo, utrjevali plavalne spretnosti, ugotavljali, aÜ je morje res slano, se sprehajali ter se zbrali na srčkovem plesu, pri Igri in lutkovni predstavi. C Z. Za vas beležimo čas! www.COReNISKICUS.SI ? i OBČINAJESENICE Oddelek Zd okolje in prostor Na podlagi 28. člend Zakona o urejanju prostora (Ur. list R$ §1.11 S/03 * popr. ir> $8/03 ZZK-i) Občina Jesenice, Oddelek za okolie in pro* stor. vabi na DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt Bolnišnica vzhod • južn! del ki bo v petek, 29. juliia2005, s pnčetkom ob uri v $ejni $obi Ob6r>e Jesenice, Cesta ždeza^ev 6. )es«nice (nizko pritličje}. Na ptostorsk» konferenci bo predstavljena načrtovana prostorska uredi tev občinskega lokacijskega načrta 8olnilnica vzhod • južni del. Na prostorsko konferenco so vabljent zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilci ureianta prostora, Gradivo (javno naznanilo In povzetek za javnost) je na vpogled v tajništvu Oddelka za okolje In prostor Občine Jesenice (soba 5), Cesta železarjev 6, Jesenrce, v času uradnih ur In na spletni strani Občine j es en Ice http://www.jesenlce.si, v rubriki Pomembni projekti • Prostorski akti • LN Bolnilnlca vzhod - južni del. Številka: 352-5/2004 Datum: 21. julli 200S VODJA ODDELKA Startislava Zupan, univ. dip{. inž. grad. Krajevne skupnosti z vplivnega območja načrtovanega radovljiškega odlagališča komunalnih odpadkov bodo upravičene do t. i. lokalne bonitete. K prejemkov. Id naj bi jih pre- odstotkov (1,5 milijona tolar- lokalno boniteto lahko konjema le krajevne skupnosti jev). Priizračunu so kot kri' stile predvsem za plačilo Radovljica • V radovljiški ob- na vplivnem območju odla- terije upoštevali delež povr- stroškov odvoza in odlaga- lni nadaljujejo priprave za pridobitev gradbenega do-enja za izgradnjo odlagališča nenevarnih odpad- gališča. Lokalna boniteta bo znašala 15 odstotkov od vrednosti obračunanih ob ratova 1- Šine odlagališča, servisnih nja nenevarnih odpadkov površin in vplivnega obmoČ- krajanom, ki prebivajo ja v 500- in 600'metrskem 6co-metrskem pasu odla- kov (Diro) na območju kra- nih stroškov, preračunanih pasu v posamezni krajevni skupnosti, promet do depo- gališča, za gradnjo komunalne in cestne in fra struk« jevne skupnosti Otok. Kot je na letno količino 13 tisoč ton nije in §e posebej skozi na- ture ter za financiranje napovedal župan janko S. Stu- odpadkov, kar predstavlja 25 selje, število hiš in prebival- loib v družbenih dejavno-šek, dokončujejo dodatno milijonov tolarjev na leto. cev v 600-mettskem pasu, stih. Denar bodo lahko po-revizijo geoloških raziskav. Na podlagi kriterijev za do- vpliv vetra, površine parcel v rabile tudi za druge namene ter ali morebitne izjeme, ven- 3 o o-metrskem pasu obremenitev krajevnih sku- dar bodo za to morale prido- razpisali so izdelavo glavne- ločitev bonitete bo krajevna ga projekta in za to prejeli skupnost Otok prejemala 58 tri ponudbe, občinski svet odstotkov denarja {14,5 mili- pnosti pri pripravi profek- bili soglasje občine. Pogoj pa je že na junijski seji spre- jona tolarjev). Brezje 36 od- tov, ki jih bodo finandralj z za koriščenje lokalne boni- jel kriterije za določitev io- stotkov (9 milijonov) in kra- denarjem iz lokalne bonite- tete bo podpis sporazuma in kalne bonitete oz. denarnih jevna skupnost Mošnje 6 te, Krajevne skupnosti bodo pogodbe z občino. sohinjska Bistrica Občina prodaja zemljišče Bohinjski občinski svetnik) so na zadnji seji govorili o sodelovanju občine pri projektu gradnje novega hotela ob vodnem parku in s podjetjem Vodni park, d. o. o. Razveljavili so sklep, ki so ga sprejeli na majski seji, da občina svoje zem- ljišče, na katerem naj bi omenjeno podjetje zgradilo hotel, |l^ispeva kot stvarni vložek. OdloČili so se, da občina zemljišče proda z javnim zbiranjem ponudb najugodnejšemu ponudniku, saj so menili, da vlaganje v hotel zanjo nI več javni interes, kupec pa bo moral kupiti celotno zemljišče in ne fe 2800 kvadratnih metrov. Po mnenju svetnikov mora občina v prihodnje zagotavljati denar za ureditev komunalne in cestne infrastrukture, županjo Evgenijo KegI Korošec pa so pooblastili, da nadaljuje postopke sporazumnega izstopa Občine Bohinj iz družbe Vodni park, po opravljeni reviziji poslovnega deleža družbe pa naj predlaga občinskemu svetu dokončno odločitev o prodaji občinskega deleža, R. S. bl£d Za novorojenčke po starem Občinsko darilo blejskim staršem za novorojenčke ostaja enako, saj občinski svetniki niso sprejeli pobude svetnika Franca Pretnarja, ki je predlagal, da bi občina prispevkom za novorojenčke namenila pet milijonov tolarjev veČ denarja in bi starši za novorojenčka namesto sedanjih 50.000 prejeli 100.000 tolarjev. Pretnar je predlagal, da bi denar vzeli s proračunske postavke, namenjene materialnim stroškom in nagradam nadzornega odbora, saj naj bi bilo za to v prora-, čunu že dovolj denarja. R. S. jESSNice Rešitev v garažni hiši? eseniško bolnišnico že dolgo časa tare problem premajhnega števila parkirnih mest tako za bolnike in obiskovalce kot i za zaposlene, Parkirišče ob bolnišnici je namreč nenehno zasedeno, le redki pa so pripravljeni avto pustiti na Mercatorjevih parkiriščih In narediti nekaj korakov peš. Kot pravi direktor bolnišnice fgor Horvat, je Želja ljudi, da se z avtom "pripeljejo k postelji", povsem nesprejemljiva. Mnogi zato z avtomobili ovirajo dovoz urgentnih vozil, težave z dostopom imajo tudi dializnt bolniki... Vendar pa bolnišnica denarja za gradnjo parkirišč nima, ob tem pa direktor tudi meni, da bolnišnica mora prej vlagati v opremo In kadre. Tako v bolnišnici razmišljajo, da bi morda §e naj- boljša rešitev podelitev koncesije za gradnjo garažne hiše v južnem delu bolnišnice. U. P. MIHA NAGLIĆ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 113 Kresni odmevi stvo, da sta kiesovanji j da je res tako, da so morda ti boniiki, filozofi, dramski liko časa pritiskala na idrijsko majhen, Čisf ogenj. Kresoval in 1987 bili in da sta tudi v učinki v tem primeru Še huj- umetniki, da o nagajivih občinsko upravo, da je ta do- ce je pozdravljala Svetlana, S Kot smo videli, se je driigo slovenskih medijih vzbudili Ši, zlasti če lajaš v mlaj v kres- škratih in prelepih Čaiovni- volila ilegalno lokacijo kljub pronicljivim umetnišldm da- krcsovanjc izteklo tako, da nenavadno veliko pozorno» ni noči. Svojo argumentacijo tretjega sploh ni bilo. Kresni sti. sem oprl na temeljna filozof cah sploh in oh mol6mo, v naravnem amfileatni kraške nasprotovanju Zirovcev in rom in svojo pesmiio ie budi* ljudi, ki žive ob Sori Poljan- la obiskovalce, tudi tiste ob navdih ie ostal in učinkuje Še O prvem je za Val zooz re- ska spoznanja, ki ufijo, da so vrtače na pobočjih Vrsnika, je ščici II J k» (Žirovski občasnik gostilni, ki so jih bolj zanima naprej. Slobodan Poljanšek portažo posnel legendami fo- nevidne substance močnejše zahtevala nemalo prizadeva- 13, str. 147-151) Pisanje, ki je le dnise reči. Vsem je voščila ga je obudil v koncertu v cer- tograf, pesnik in dobrotnik od vidnih akcidenc. kvi sv.'Ane na Ledinid 13. ju- Andrej Žigon. Ko se ie pono- nija 1994, kvartet kJjunastili či vračal v Žiri. da bi tu poča- fiavt Air ga na istem kraju kal jutranji avtobus za Loga- obuja že deset let, vsaJdČ kot tec, je menda prenočil kar v glasbeni uvod v pravo kresno Tinetovem kozolcu. Nasled- noč. Na Vrsniku pa so vrtačo, nje leto je za isti val poročal ki je služila kol kresni amfi- radijski novinar in urednik upokojenec miniteater,zasulizzemljoin Marko Skrlj. Spraševal me je O obeh kresovanjih je na svoj poseben, ekološko Spekulativen, precej zajedljiv in neposreden način pisal tudi Markov oče Janez Skrlj, tedaj ekološko še nadvse dejavni iz Logatca. Združitev v čami noči črič- nja in smisla za organizacijo; na prvo prebiranje res "odšte- dolgo, visoko poletje. Ko pa ta je bila tako na višku, da je kano", [)oznavalci pa vedo, da se je oglasila z baladno ubrane bi prekosili niti poklicni je imelo svoj "srž". nim glasom in zapela o pra- nianagerji,'' In še: "Srž 'štosa' Občuten Članek je za Delo proti, ki ie prerasla vse ceste. na Vrsniku je bil protest pro- napisala Tončka Stanonik. iz je za hip vse potihnilo. In ko ti divjemu odlagališču smeti njega smo Že navajali. Pa si je za tem razigrano cinično idrijske občine v Doleh, ka- preberimo Še. kako jedožive- interpretirala svojo pesem mor Se vedno vozijo idrijsko la nepozabni nastop Svetlane Kaj bo jedel ogenj (vse lažniv- mestno gnusobo: 'politično MakaroviČ. "Prireditev je že ce, obrekljivce, nevoščljivce. zdaj vrh nje namesto kiesne- med dnigim, ali luna v kres- kov in kresničk, kjer so nasto- smetišče', kot smo že poroča- tekla, ko sem prišla na cilj. vse vohune, ovaduhe. ga uspeva vrtni program, krompir in solata. Ostaja dej- ni noä učinkuie tudi tedaj, če pali pesniki, fizični delavci, li. Peščica uzurpatorjev obia- Namesto velikega ognja pa je smrduhe ...) se je oglasilo je mlaj. Zagotovil sejn mu, pevke in pevci» mladina, ta- sti iz Spodnie Kanomlje je to- na robu vrtače pojenjaval spontano ploskanje." K« GORENiSKI GLAS peiek, 22. julija 200$ GORENJSKA ' 5 Na Podnu zamuda Obnova športne dvorane na Podnu naj bi bila po načrtih končana do začetka šolskega leta, vendar se bodo dela zavlekla vsaj do konca septembra. Vilma Stanovnik Skofja Loka • "Gradaja na Podnu normalno poteka, čeprav je prišlo do delne spremembe načrta, po kateri naj bi za enako vsoto denarja obnovili nekaj več kot ]e bilo sprva načrtovano oziroma kot je bilo sklenjeno v pogodbi. Vse to smo se že dogovorili in uskladili z izvajalcem, Tehnikom, tako da naj bi aneks k pogodbi podpisali v roku enega tedna. Vsekakor naj bi bilo večino dela, predvsem vitalni deli dvorane ter Obnova Športne dvoren na Podnu bo vredna nekaj več kot sanitarije v Centru srednjih 400 milijonov tolarjev, zaradi sprememb prvotnih načrtov šol opravljenega do j. sep- pa se bo zavlekla vsaj za nekaj tednov, tembra. Zagotovo pa se bo nekaj obnovitvenih del, pred- ri so v dogovarjanju z izvajal- poenostaviti in poceniti. vsem dodatna dela, na primer namiznoteniška dvora- d sedaj te v 99,9 odstotka Spremembe, usklajevanja in dorečene. Upam, da bo dogo- naročila pa trajajo predolgo, na, zavlekla še v september," vorv teh dneh sklenjen," je še kar pomeni, da gradnja do pravi sekretar Športne zveze povedal Aleš Miim. in direktor Zavoda za šport Sicer pa te dni v okolici začetka septembra zagotovo ne bo zaključena. Groba Aleš Mum, ki sodeluje tudi v dvorane ne ropotajo več gradbena dela so sicer konča- tako imenovani pripravljalni gradbeni stroji, več se dogaja na. trenutno se obnavljajo fa- skupini za obnovo športne v notranjosti, kjer izvajalci sada. inštalacije, potekajo dvorane. Prav ta skupina je hitijo z dogovoijenim delom, tudi obrGiiška dela. Na vsak namreč lani decembra pred- "Vsa načrtovana dela zagoto- način se bomo potrudili, da lagala nekaj sprememb pri že vo do začetka septembra do i. septembra naredimo čim več, zagotovo pa vsa dela II začeti gradnji, ki naj bi dvora- niso uresničljiva, razlog za no naredile bolj uporabno, pa je, da sta naročnika. Obči- ne bodo zaključena," je v Kot športniki smo Želeb za na Skof^a Loka in Ministr- imenu izvajalcev. Tehnika, precej denarja, namenjenega stvo za šolstvo in šport, žele- povedal Franc Mohorič, vod- obnovj, dobiti čim več in stva- la izvedbo prvotnili projektov ja projekta Športne dvorane. šenčui? Razstava keramike Včeraj so v muzeju Občine Šenčur odprli razstavo keramičnih del, ki so nastala pod rokami petnajstih udeležencev tečaja, ki sta ga spomladi vodila Barba Štembergar Zu-pan in Nikolaj Zupan iz Vo-gelj. Razstavljenih je precej uporabnih posod v različnih oblikah, razni stenski okraski, svečniki ... "Razstavljavcev je veliko in ne želimo j razvrščati na noben način, saj Imajo različno znanje In za seboj različne količine pregnetene gline. Njihova dela najbolje povzame naslov razstave • Ko govorica domišljije postane otipljiva," razmišljata mentorja razstavljavcev. Razstava bo odprta do konca avgusta. S. S. Kran; Skodelica naj spominek Turistična zveza Slovenije je tudi letos izbrala najboljše turistične spominke. Med nagrajenci je eden Iz Gorenjske, in sicer je Andraž Debeljak Iz Šenčurja dobil tretjo nagrado za skodelico. Avtor je z izbranimi vzorci okrasil skodelico za kavo ali čaj in zanimivo oblikovan podstavek. U. P. Zapletena pot usklajevanja boštjai^ Bogata) tor j a med državnimi insti- ..............................................................................tucijami. Kasneje naj bi Železniki • V občini so letos temu zakonu sledil spet začeli pripravljati nov pros- nov zakon s podzakonskimi torski plan, ki mora biti predpisi, pa čeprav je pred pripravljen do srede leta dvema letoma sprejeti na» 3007. Ta bo med drugim stajaJ več kot desetletje! sestavljen tudi na podlagi "Občanom je tako težko od- usklajevanja pobud občank govoriti na njihovo edino in občanov ter podjetij, a vprašanje, kdaj bo občina kot nam je povedal občinski urbanist Marko Demšar, ki sprejela nov plan, ki služi kot osnova za izdajo gradbenih koordinira pripravo plana, dovoljenj, saj do zadnjega ne se ie zakonodaja na podio- vemo, kje nas Čaka past-Ce bi čju lirejanja prostora izka- biie stvari odvisne zgolj od zala za precej nedefinirano, naše občine, bi bile takšne na-"Primama vloga občine naj povedi bistveno bolj hvale-bi biJa v usmerjanju poselit- ine," na neusklajenost ministrstev opozarja Den^ar. Obä-na ima trenutno podpisano pogodbo za izdelavo Analize stanja in feiern v prostoru, kot ve in z njo povezano komunalno infrastrukturo, vendar se je izkazalo, da morajo občine medsebojno usklajevati tudi pristojna strokovne podlage za izdelavo ministrstva, sicer plan ne more biti usklajen," pravi StraU^je prostorskega razvoja Občine Železniki, kateri bo sle-Demšar. Časa za pripravo dil še prostorski red občine, prostorskega plana ni veli- DnigaČe od prejšnjih nači-ko, izkušnje občin že kaže- nov, P^er je llo le za spremijo, da je ta rok težko doseg- njanje prostorskih ureditve-iv. Trenutno je v pripravi nih pc^ojev, gre sedaj za de-tudi t- i. intervencijski za- jansko nov plan, ki bo tudi kon, po katerem naj bi mi- nistrstvo za okolje in prostor prevzelo vlogo koordina- osnova za spremljanje stanja v prostoru in izvajanje aktivne zemljiške politike- Jeseni blato, spomladi prah Cesto na Rupo so začeli obnavljati lani. a se domačini Še danes vozijo po makadamu. Kljub nevšečnostim so krajani še naprej potrpežljivi. Ana Hartman nesprejemljivih (predragih) ca je biia katastrofalno ozka, ....................................... ponudb. Nato so pred zimo brez pločnikov in zelo ne- Kokrica - Dotrajano Cesto na Cestnemu podjetju Kranj na- varna. Poleg tega smo imeli Rupo bi najbrž do danes že ročili, da razkopano cesto po- še velike težave s pitno ili. Če se ne bi vmes za- krije z asfaltom, s čimer so vodo. Glede na zahtevnost pletlo. Kot je razložil Darko krajanom prihranili vožnjo trase, pa se zavedamo, da Horvat z oddelka za gospo- po blatu. stroka potrebuje določen darske javne službe pri Mest- "Zaradi počasnega prido- čas za sanacijo ceste. A nih- ni obäni Kranj, so morali za- bivanja zemljišč in dodatnih če se ne bi jezil, če bi ta po- radi bližnje obrtne cone na zemljišču nekdanjega Gradbinca obnoviti vodovod, hkrati pa so na trasi ceste zahtev za pločnik tudi na juž- tekala hitreje." m strani ceste smo maja po "Najhuje je, da se obnova razpis za ste," pojasnjuje Horvat. Raz- obnovo ce- tako vleče, jeseni je bilo veli- ko blata, spomladi pa prahu. zgradili tudi fekalno kanali- pisna komisija je dela zaupa- Trenutno je malo bolje. V zacijo. Ta dela je lani izvedlo la Hidrotehniku iz Ljubljane, času gradnje je bil promet ptu j sko pod j etje G ratel oziro- ki je začel delati zo. junija, tako zelo oviran, da pogosto ma podizvajalec Rešet iz Kia- po pogodbi pa mora končati nisem vedela, iz katere stra-nja, V tem času je projektant izdelal načrte za obnovo ce- v 95 dnevih. ni bom sploh lahko prišla Kljub dolgotrajni obnovi do hiše. Po drugi strani raste, občina pa je začela prido- 600-metrskega odseka Ce- zumem, da takšna dela zahtevajo svoj čas. Važno je, da bodo cesto vendarle ob- bivati zemljišča za njeno raz- ste na Rupo so pritožbe kia-Širitev, saj so predvideli tudi janov redke, pravi predsed» izgradnjo pločnika na severni strani ceste. Oktobra lani krica Ludvik Tepina. "Dolgo nik krajevne skupnosti Ko- novili in razširili. Prej se mi je vsak sprehod z otrokoma po ozki ulici zdel smrtno vedbo obnove, a ga je občina obnovijo. Bili smo brez ko- nevaren," pravi domačinka kasneje razveljavila zaradi munalne Infrastrukture, uli- Mojca Strniša. so tako objavila razpis za iz- časa smo že Čakali, da cesto Odlok še pred rokom Stoian Saie Darwin Fink, so komunalni tolarjev, naložbo pa cenijo na Preddvor - Zaradi spremembe predpisov morajo občine prispevki pomemben vii sredstev za uresničevanje naložb na tem področju, zato si okrog sto milijonov tolarjev. Do leta 2010 bi radi napeljali kanalizacijo do vseh naselij. najkasneje do 20. julija 2005 ne smejo privoščiti izpada V Bašlju so naredili čistilno sprejeti splošni akt o komu- denarja zaradi zamude pri napravo in omrežje do prvih nalnem prispevku. ObÖna sprejemu odloka. Pred potr- hiš, za kar so porabili 20 mi- Preddvor je imela do nedav- ditvijo pa so svetniki želeD iz- lijonov tolarjev. Sedaj priča- nega le sklep, ki je bil podla- lahko plačniki kujejo nadaljnjo gradnjo ga za izdajo odločb o komu- prispevka pričakujejo pri- omrežja, saj so uspeli s pri- nalnem prispevku. Zato je hi? tožbo po zavrnitvi kandidatu- občinska uprava pripravila kanalizacijo. Zupan Franc re za državna sredstva v letu predlog odloka, ki ga je ob- Ekar je pojasnil, da so samo 2003. Na ministrstvu za oko- änski svet potrdil po hitrem načrti za čistilno napravo Ije so jim obljubili 30 milijo- postopku. Kot je pojasnil Preddvor stali 15 milijonov nov tolarjev za to naložbo. Kurilno olje je lahko cenejše! RAVNO \ : \ Shiipai s podjetfi Viessmann. Settron m KRma Petek vam ponujamo udobje I cvnop^i''^»^^ toplote In prijetnega hladu skozi vse lelo. Z nakupom njihovih tzdelliov si I ^^^ ^^ ^^ z39crtovite pCKuisteobnainjputai9nega I 080 Z2 DD 6 ZANIMIVOSTI info GORENJSKI GUS petek. 22, julija 200$ NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Cor£N]CIh od 15. do 22. julija 1905 KRAN), 20. jUUj 1905 Letošnja matura je končana Na Kranjski gimnaziji seje letošnja matura začela 17. In končala 19. julija. Na maturo se je prijavilo 19 rednih dijakov in dva eksternista. Zrelostno spričevalo je dobilo 17 dijakov, trije kandidati, med temi oba eksternista. so bili reprobirani za celo eto. To pomeni, da so bili tako neuspešni, da bodo lah« ko ponovno preizkusili svoje znanje šele ob letu osorej. čn kandidat pa je bil reprobiran (e za dva meseca, padel je namreč le v slovenščini. Vsem uspešnim maturantom Čestita» mo, neuspešnim pa želimo veČ sreče oziroma bolje, znanja prihod nj ič. RADOvgio^, 21. )uui 1905 Tržni dnevi v Radovljici Mestno županstvo radovljiško naznanja, da se tržni dnevi ob sobotah obnove v mestu Radovljica. Vsi prebivalci okolice se uljudno vabijo, da prinašajo poljske pridelke In podobno blago v prodajo na mestni trg. Pri Čemur se Še pripomni, da isti, katert prodajajo svoje pridelke, ne potrebujejo nikakršnega obrtnega lista, ker je taka kupčija davka prosta. K roŠ n j a rj en j e (prodajati blago od hiše do hiše) z poljskimi pridelki, sadjem, jajci, kokošmi in podobnim, pa je strogo prepovedano- bleo in B0H1Nj,22.)ul(j 1905 Še o cestah na Bohinjskem Poročali smo že o obupnih cestah okoli Blejskega jezera. Bralcr so nam množično pisali in potrjevali tako stanje, opozorili pa so nas na Še bolj obupno cesto Iz Bleda v Bohinj, ki je v prav nemogočem stanju, zato konji, ki vozijo vozove, in Živina tam trpi na vso moč. Prav ves denar je namreč tam namenjen le za gradnjo Bohinjskega predora in tudi sami gradbeniki so z svojimi vozovi še dodatno uničili ceste. Naj se temu stanju vendar odpomore, kolikor je to mogoče. Svet pred sto leti Obsojen da mora svojo ženo poljubiti New York • Čudno sodbo je izrekel sodnik Higginboth v Bro-oklynu. V sodbi, kjer je bil neki mož obtožen, da je ostavil svojo ženo z otroki, je namreč zapovedal možu da mora vsak teden napraviti z družino daljši izlet in da mora svojo ženo vsaj enkrat na dan poljubiti. Poleg tega ji mora dajati vsaj 30 kron na teden za življenjske stroške in ji prinesti najmanj en šopek rož na vsake tri dni. Nadalje ne sme veČ dovoliti, da bi se njegova mati, ženina tašča, vmešavala v njihovo gospodinjstvo. Ta sodba velja za naslednje štiri tedne. Po preteku tega časa morata mož In žena zopet priti pred sodnika, da bo žena poročala, kako se je mož obnašal in Če je izpolnil vse, kar mu je bilo naročeno. Ako se mož ne ukloni obsodbi, bo Še dodatno kaznovan z zaporom zaradi preziranja sodnih naredb. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (julij 1905] LJUBO DOMA, KDOR CA IMA V jeseniškem društvu za zaščito živali iščejo prijazne lastnike za igrivo psičko mešanko. Za več informacij ali ogled je mogoče poklicati na telefonsko Številko 031/386 836. Starega ali novega lastnika še vedno išče kuža, podoben manche-sterskemu terierju. Našli so ga v Kranju, več informacij dobite na telefonski številki 045/323 594 ali 040/982 417. Dogovoriti se je mogoče tudi za ogled. M. R. Planinski kotiček: Češka koča na SPOONjiH Ravneh (1543 m) naročje Kočne in Grintavca Prijetno speljana planinska pot z nekaj rahlo izpostavljenimi deli; pot, ki se konča v naročju Kamniško-Savinjskih Alp. Jelena Justin « »« «4 « nadaljuje strmo skozi gozd, ......................................pri tabli "Za jezerci" pa se za- Iezersko ponuja vrsto zanj- čne širša gozdna pot, ki je mivih planinskih točk; za bila tisti dan, ko sem lam ho- planince, za gornike, za alpi- dila jaz, polna podrtih dre- niste. Danes se bomo odpra- ves. Naslednji smerokaz je viii pod severno ostenje tabla "Ka^i rob", na kateri Grintavca in Kočne, ob rob piše 45 minut. Na Kačjem prepadnega pobočja nad do- robu je Še nekaj vzpona, po- lino Ravenske Kočne. Pa poj- . dinio do Češke koče. tem pa gre pot nekaj Časa kar naravnost. Na tem delu se Češko kočo je leta 1900 priključi §e pot, ki do Češke zgradiJa Ceška podružnica koče vodi od tovorne ličnice Slovenskega planinskega v dolini Ravenske KoČne. Pot društva, pod vodstvom župa- pa bo postajala z vsakim ko- na Franca Murija. Idejni in rakom bolj napeta, potekala organizacijski vodja postavit- bo tudi po skaJah. Varovanje je dobro, saj je planinska koča množično obiskana in ve je bil predsednik češke podružnice, praški profesor dr. Chodounski, kateremu je za varnost vseh odlično po- so v obdobju med obema skrbljeno. "Hudičevi kvanci" nama postavili spominsko bodo kar naporni, vmes bo- ploščo, ki lo danes lahko vidi- ste šU Se po eni "lojtrd". Pa ^o^^ i® ohranila svoj prvotni videz stare češke te v Jenkovi kasarni. Od od- brez panike! Tam je zato, da krnečke hiše. \ Foro j j«st,n prtju je kočo blagoslovil "tri» vam vzpon le olajša. glavski" župnik )akob Aljaž. Bližje koÜ boste, bolj boste njo. Oblikovanost terena potrditvijo, da je mati Narava "Ta romantik " pot, kot jo v objemu mogočne Kočne in nam daje občutek pravega vi- umetnik imenujejo jezerjani, do Če-šl^koče je tista, ki se zaöie pri Kazini, kjer zavijete desno v smeri Makekove Kočne oz. slapu Čedce. Ob cesti boste kmalu zagledali smerokaz za Češko kočo, prostora je pa tudi dovolj, da lahko parkirate, čevlji, teleskopske palice ... in pot pod noge. Najprej greste mimo nekaj privatnih hiš, potem pa se pot strmo usmeri po gozdu-"Pr' studene" na nadmorski višini 1230 metrov se boste lahko ohladlh s studenčno vodo, pa še mlinček je zraven. V vročih poletnih dneh, ko je lahko močno soparno, kajti nismo Še visoko, s tu- ni strani se dviguje greben Koroških Bab. Na Veliko špičastega Grintavca. LuŠtno sokogorja, razgled na okoli-ČeSko kočo boste zagledali, Ike gore pa nas navda z mi* ko boste praktično stali pred rom in energijo ter ponovno Babo vodi ena najlepšiii zavarovanih poti, kar sem jih splezala. Desno od grebena je ostenje Koroških Rink, pred njim pa Ledine oz. Va-dine. V bližini so strma oste-nja Dolgega hrbta, ki se prek MUnarskega sedla povezujejo z ostenji Grintavca, zahod» no pa severna ostenja Kočne. Češka koča je torej fantastično izhodišče za resnične go miške ture v divji svet visokogorja. Skupaj smo do sedaj prehodili že precej sredogorja, okusili celo kanček Julijcev. Kaj porečete na idejo, da se naslednjič odpravimo viš- denček še kako prija. Pot se Vzpon Čez Hudičeve kvance zviša srčni utrip, \r9wi (ut )e, v pravi vi ona: 5 ST R TACKE Ana Bešter Pasja mala šola: Česanje česanje psa je nekaj, Čemur se ne morete izogniti. Obstajajo sicer nekatere pasme, ki imajo tako dlako» da je ni treba česati, vendar pa je zanjo treba poskrbeti drugače. Česanje je lahko preprosto vsakodnevno opravilo, lahko pa postane zelo nadležno tako za vas kot za vašega kužka, če ga nanj ne boste navajali že od malega. Zato začnemo česati že mladička. Mladički so majhni, ker pa moramo kuŽka Česati tako, da je v našf višini, je najbolje, da ga postavite na mizo. Tako bo kuža vedel, da je na vrsti Česanje in bo s Časoma že takoj, ko ga boste postavili na mizo, obmIrovaL Pomembno je, da na začetku kužka Češemo kratek Čas, le toliko, da spozna, da mora nekaj minut zdržati pri miru. Postopoma Čas česanja podaljšujemo. Dobro je, da ga češemo redno, da se mu ne naredijo vozli. Pomembno je tudi, da ga počešemo po vsem telesu, tudi okrog ušes, kjer se dlaka najraje spri-me, po nogah, trebuhu, hrbtu in tačkah. Med česanjem imamo tudi priložnost, da ga na hitro pretipamo In pregledamo, če ima slučajno kiope ali bolhe. Za Česanje uporabljajte pasje glavnike in krtače, ki jih dobite v pasjih trgovinah. Potrebujete pa seveda še nekaj potrpežljivosti, saj so vsi mlad kužki razigrani in živahni. Česanje je sestavni del nege psa GORENJSKI GLAS petek, 22. julija 200$ •• •• •• •• ••••• •• lUM it vilmu.stanovnik®g-^as.si 7 Po tradiciji se je tudi letošnja sezona na blejskem ledu v začetku tega tedna začela z mednarodno poletno hokejsko šolo, ki je na Bled zvabila blizu Šestdeset domačih in tujih hokejskih upov. Vilma Stanovnik giebškega MedvešČaka, Anže ...................................... Ulćar ter igraJec v najmočnej- Bled • Sredi poletja hokej na ši hokejski Ud na svetu, Bru- ledu pač ni Šport j>tevilka ena. še malo pa takšnih misli niso mladi, ki se te diii ud- no St. Jacques, äan ekipe Carolina H uric cane. "Že lani sem začel igrati jo hokejskih veščin na blej- hokej, letos pa sem prvič v skem ledu, Vadijo p>od skrb- kampu. Na ledu zelo uži-nimi očmi trenerjev, umet- vam, posebno vesel sem, ko nosti igranja hokeja pa jih uäia tudi slovenski reprezen-tant Edo Terglav, domaä vra» tar, sicer pa član ekipe za- imamo tekmo in zmagamo. Rad bi postal dober hokejist," je povedal Matevž ŽboDtar s Koroške Bele, ki z vrstniki, malčki, trenira v najmlajši skupini. " "Naša hokejska šola je le- Mladi, ki vas zanima tos organizirana že petnaj-treniranje v hokejskem stič in je namenjena mlajšim kampu na Bledu, se do kategorijam hokejistov, do mladincev. V prvem terminu ta teden trenira okoli šestde- Matevž Žbontar Bruno St. jacques ponedeljka še lahko pri- stan celo pet in šest let. Letos tudi ob družabnih športnih so to fantje in dekleta iz slo- igrah in v Času, ko ni trenin- javite po telefonu 031/313 ^^^ ^^^^^ ^ prihodnjem ted- venskih klubov. Poljske, Hr- gov. Tak način kampa je po-690 ali 051/235 092 ter nu jih je prijavljenih okoli se- vaške, Srbije in Italije. Zanje sebnost za ta del Evrope in izveste tudi podrobnosti. demdeset. Zanimivo je, da skrbi že ustaljena ekipa tre- zato je zanimanje zanj vsako _ hodijo k nam vedno mlajši, nerjev, ki je 2 njimi ves dan. leto precejšnje/' pravi Brane Terelav, ki že vsa leta skrbi za poletno hokejsko šolo na Bledu. Zadnja leta kot demonstrator v njej sodeluje tudi njegov sin, sicer pa Član francoske ekipe Briancona in reprezentance, Edo, letos pa je v kamp povabil še prijatelja iz Kanade, dana ekipe Carolina Huriccane, Bruna St Jacque-sa, ki je navdušen nad zagna- mladih hokejskih nostjo upov in lepotami Gorenjske. "Bled je res lep, ljudje so prijazni, tudi z otroki v kampu se dobro razumem. Čeprav mora Edo posredovati kot prevajalec. Sicer pa imam pri delu z otroki precej izkušenj, saj sem poleti tudi v Kanadi sodeloval v hokejskih kam- Na blejskem ledu je živahno že od začetka tedna, v poletni hokejski šoti pa vadi šestdeset pih," je povedal simpatični mladih iz Slovenije in tujine, r ^«t» Ta Bruno St lacques. NOGO MH- ALPINIZEM Domžale Domžalčani danes za uvod z novinci Kranj Počitek v bazi s tekmo med ekipama Domžal in Nafto, ki bo danes ob Alpinista Tomaž Humar in Aleš Koželj sta po osmih dneh na-17.30 v Domžalah, se začenja nova sezona v najvišji slovenski pomega vzpona za prilagoditev višini i3. julija sestopila v baz-nogometni Ifgi Si.mobil Vodafone. Drugi pari prvega kroga ni tabor. Načrte, da bi se vzpela do 7200 metrov višine, so preso: HIT Gorica : Bela Krajina, Drava : Rudar, CMC Publikum : prečile snežne padavine, megla in nevarnost plazov. Pri sesto-Maribor PL, Koper: Primorje. Domžalčani so pred nastopom pu sta na višini 6700 metrov za las ušla plazu. Po vrnitvi je To-2 novincem v ligi seveda veliki favoriti, tekmovanje pa zače- maž priznal, da je to ena njegovih najtežjih aklimatlzadj do-njajo optimistično razpoloženi, saj so v evropskem krstu slej. Bil je srečen, da sta oba na varnih tleh, čeprav izčrpana, prejšnji teden na pn/i tekmi predkroga pokala UEFA v San opečena in shujšana. Po počitku v bazi načrtuje Tomaž ponov- Marinu kar 5 : o ugnali ekipo Domagnana. Povratno tekmo ni vzpon v mogoinl steni gore Nanga Parbat, ki naj bi ga ob bodo Domžalčani igrali doma prihodnji četrtek. V. S. ugodnem vremenu začel že 24. julija. S. S. VATERPOLO LOKOSTRELSTVO Ravne na Koroškem Polfinale prekinjen zaradi dežja DvOftJE Sitar dragi na svetovnih igrah Minulo soboto je v novo zgrajenem bazenu v Ravnah na Ko- Lokostrelec Dejan Sitar iz Dvorij se je v ponedeljek vrnil iz foSkem že drugič v tem letu potekalo tekmovanje v linipolu Nemčije, kjer so potekle svetovne igre. Pristreljal si je odlično (malem vaterpolu). V polfmale so se uvrstile ekipa Kamnika ter drugo mesto. "Boljšega rezultata si tik pred koncem sezone ne ^ri ekipe Iz Kranja: Kranj '73, Inter party ter Klub študentov bi mogel želeti," je bil zadovoljen Sitar, ki je v letošnji sezoni Ko so hoteli začeti tekme v polfinalu, je pričelo deževati, nanizal vrsto odličnih rezultatov. S svetovnega prvenstva v tako da so tekmovanje prekinili, vsaka od ekip je dobila enako tarčnem lokostrelstvu se je vrnil z bronastim odličjem, poleg število točk. Naslednja tekma bo jutri na Primorskem. L P. tega pa je zmagal tudi v skupnem seštevku Grand Prixa. A. H. Nd podlagi 28. dend Zakona o ur«|arju prostora {Ur. I. RS il 110/02 in oS/03} In 33. dena Statuta obCm^ Preddvor [Uradno glasifo občine dvor ix. 2/95] župan obitnt Preddvor sklicuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO V zvezi 2 itdelavo predloga lokacijskega načrU območja P4/5 Poslovne cone Preddvor (poslovna cona * jug) Namen prostorske konference je preveritev priporočil^ usmeritev in le* gilimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva^ interesnih združenj le^ ofganiztfane javnosti priprave lokacijskega načrta obrno4ja P4/3 Poslovne cone Preddvor (Poslovna cona • Jug), ki so blfa podana na prostorski konferenci dne 9* marca 2004. Druga prostorska konferenca bo v četrtek^ 28* fulsja 2005 ob 8» un v prostorih sejne sobe Občine Preddvori Dvorski trg 10, 420$ Preddvor* U. Na drugt prostorski konfcrencr lahko udeleženci podajo svoje predloge I ah ustno na za* in predstavljen predbg lokacijskega naćrta v p^sm ob pisnik* Priporofi^a m usmeritve se lahko podajo v p^sni obliki ob regis* traciji udeležbe m med razpravo v času prostorske konference ali pa se predhodno pisno posredujejo na naslov Občina Preddvor Dvorski trg iOi 4205 Preddvor» Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, vo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno poobfastilo^ Cradivo je na vpogled na sedežu ObSme Preddvor. Župan Obćine Preddvor mag* Franc EKAR Na podlag) iZ. Člena Zakona o urejanju prostora (Un L RS no/02 m 08/OJ) in 23. Člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor it. 2/9$) župan Občine Preddvor sklicuje PRVO PROSTORSKO KONFERENCO V zvezi s pripravo sprememb m dopoln^ev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ured^^na območja naselij Preddvor, TupaliČe, Polone in Breg ob Kokri, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih 2a Jezersko, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in SorŠko polie, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec (v nadaljnjem besedilu: spremembe In dopoinrtve PUP) Prva prostorska konferenca sklicana 2 namenom prtdobltv« m üskia-ditve priporočil, usmentev In legitimnih Interesov Obdine Preddvor, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v postop» ku priprave sprememb In dopolnitev PUP. Prostorska konferenca bo v četrtek, 28. julija ob 9. uri v prostorih sejne sob« Občine Preddvor, Gorski trg 10, 4205 Preddvor. 11. Prostorski ureditveni pogoji so Izvedbeni dokument, s katerim bodo določena merila In pogoji za gradnje in prostorske u^edifve. Spremem-be in dopolnitve bodo nadomestile sedaj veljavne prostorske ureditvene pogoje. III. Na prostorski konferenci bo obravnavan osnutek programa priprave sprememb In dopolnitev PUP. Osnutek programa priprave je na vpogled na Oddelku za okolje In prostor Občine Preddvor. Vabimo vse zainteresirane predstavnike fokaine skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, o^antzirane javnosti, da se prostorske konference udeleže v čim večjem številu ter tako aktivno prispevajo k oblikovanju prostora, v katerem bivajo In delujejo. Župan Občir>e Preddvor mag. Franc EKAR o urejanju prostora •1) in 23, Na podlagi 28, Ć ena Zakona 110/02, o8/03'popravek tn Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor it Preddvor sklicuje list RS št. Statuta Občine župan Občine PRVO PROSTORSKO KONFERENCO V Tvezi s pripravo strategi)6 prostorska razvoja občirte Preddvor i. Prva prostorska korifer^ficA je skiicsrta z namenom pridobitve in uskla* dilve priporoŽiL usmeritev in legil^mnih interesov občine Preddvor, gospodarstva rn interesni združenj ter organizirane javnosti v postopku priprave strategije prostorskega razvoja občfne Preddvor« Prva prostorska konferenca bo v četrtek, 28. julija, ob 10* uri v sejni sobi Ob^irre Preddvor, Dvorski ug lOr Preddvor, 11. Strategija prostorskega rnzvoja bo temeljni razvojni dokument Občine Preddvor, s katero bodo določene usmeritve za vzdržen in usklajen razvoj dejavnosti v prostoru fn njegovo rabo* Strategija prostorskega razvoja bo obravr^avala celotno območje občine in bo nadomestita sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Preddvor Koncept prostorskega razvoja občine Preddvor nakazuje zasnovo treh sklopov tematik* in sicer razvoj poselitve, razvoj gospodarske strukture in razvoj krajine. Na prostorski konferenci bo obravnavan osnutek programa priprave strategije prostorskega razvoja občine Preddvor* Osnutek programa priprave je na vpogled na Oddelku za okolje in prostor ObČir>e Preddvor^ Vabimo vse zainteresirar>e predstavnike lokalne skupnosti, gospodar« stva, interesnih združenj in organizkar>e javnosti, da se konference udeleže v čiiti večjem številu ter tako aktivrro prispevajo k obhkovar>ju prostora, v katerem bivajo m delujejo. Župan Občin« Preddvor mag* Franc EKAR > f n i I 8 «UjS if vilma.stanovnik@g'glas.si GOREN|SKI GLAS petek, 22. julija 2005 VABILA PRIREDfTVE Turnir v odbojki na mivki - Odbojkarski klub Autocommerce v sodelovanju z Odbojkarsko zvezo Slovenije organizira drugi turnir serije Siemens Masters v odbojki na mivki za državno prvenstvo. Turnir se bi zaČeJ danes ob 9. uri poleg stavbe TVD Partizan na Bledu in igrišču v Veliki ZakI, jutriSnje polfinalno in finalno tekmovanje pa bo med 13. in 23. uro na montažnem igriSču poleg stavbe TVD Partizana na Bledu. V. S. Tek na Crintovec • KCT Papež v nedeljo, 24. julija, organizl* ra 8. gorski tek na Crintovec. Start bo ob 9. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. Proga poteka mimo Kokrškega sedla na vrh Crintovca, 2558 m visoko. Tekma z mednarodno udeležbo bo Štela za pokal Slovenije v gorskih tekih. Prijaviti se je bilo mogoče s predprijavami, izjemoma pa tudi Se na dan tekmovanja, do 8. ure zjutraj. Informacije: Mira in Dušan Papež, 041/683-933. M, B. TEVA triatlon jeklenih v Bohinju - V Bohinju bo 27. avgusta potekal tradicionalni triatlon jeklenih, kjer se bodo posa- mezniki in ekipe pomerili v veslanju, kolesarjenju in teku. Informacije so na voljo na www.alpinsport.si. Prav tako ahko pišete na studio.a p@)amls.net aH pokličete Matjaža Fistravca po telefonu 031 /645 155. V. S. četrti poletni šahovski turnir v Šobcu - ŠD Gorenjka Lesce vabi vse ljubitelje šaha na četrti turnir ciklusa Šobec 2005. Tekmovanje bo v ponedeljek, 25, julija, s pričetkom ob 18. uri. Propozicije: 7 krogov s tempom to minut za vsakega Igralca, Šahovske rekvizite zagotovi organizator, rezultati se bodo upoštevali tudi za slovenski rating. Prijave sprejemajo do 1$ minut pred začetkom tekmovanja. Turnirji se igrajo na prostem in lahko odpadejo le v primeru zelo slabega vremena. Dodatne informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali na elektronski naslov: ga.nota($s!ol.net. O. O. iskra - . , vzdrzevanje Na podlagi člena 6.4 statuta Odln^ike družbe igkra VZDRŽEVANJE, d. d., in ra poOiagi 66. člena Zakona o prevzemih (Uradni list RS. it. 47/97) uprava sklicuja 10» skupščino delničarjev, ki bo v sejni sobi na sedežu družbe v Kranju. Savska loka4. viorek. 23. avgusta 2005. ob 13. jn. Predlog dnevnega rada: 1, Odprtje skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov Predlog sklepe: Ugotovi se sklepčnost Izvolifo se nas^dnji delovni organe skupščine: Za preOsedntka skupičine se kvoH Darko Mesec, Veriiikacijska komisija: Mojca Štefe in Miro^av Basarac, Za sesbvo no&rsKega zapisnika se imenike notar VofM) Pintar e Kranja. Seznanitev skupščine z letnim poročilom za leto 2004 2 mnenjem revizona in s pisnirr^ ponxiiom Dadzome^a sveta k letnemu poročilu. Predlog sklepa: Uprava In nadzorni svet predlagala skupnim, da sprejme naslednji sklep: skupščina se sezrtani z lelnim poročilom za leto 2004 in z mnenjem revizoia ter pesnim poročilom nadzornega sveta o pr^ verrtvi lelnega pcn^č^la. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička po letnem obračunu za leto 2004 m podelitev razrešnlce upravi in nadzornemu svetu. Predlog sklepa: 1. Bilančni dobiček v ski>pni vtiini 55,728.127,31 t^rjev zaradi 0^ liKovanja inveslicllskih rezerv v davčnin bilaAcah Iz preteklih let zaradi planiranih Investicijskih vlaganj v letu 2005 in neugodnih tržnih gibanj v prvih petih mesecih leta 2005 ostane nerazporejen. 2. Upravi In nadzornemu svetu skupščina podeli razrešnico. s katero se potrdi In odobn njuno dek> v poslovnem letu 2004. 4, Imenovanje revEzorja Predlog sklepa: V onmenj. da se družba po meniih za leto 2005 razvrsti v srednje velike družbe, se za revizor>a za revidiranje poslovanja v tetu 2005 imenuje družba Eunvin & Partners, revizija ir» svetovanje, d. o. o.. Škotja Loka. 5. Vprašan)a in pobude deiničanev Udeležba na skupščini: Skupsčfne se lahko udeležijo in uresničuiejo ^Ids^vdho pravico deir^iddi^i, njihovi pooblđičenći m zastopniki, ki svojo udeležbo pisno prijavijo 3 dni pred zasedanjem skupščine. Skupščinski prostor bo odprt eno uro pred začetkom zasedania. Delničarji glasujejo osebno, po pooblaščencu ali zastopniku na akup^ini. ko svojo udeležbo potrdijo s podpisom na seznamu pnsolnih udeležencev. Delničarji se izkažejo z osebnim dokumentom, pooblaščenec pa mora k pnjavi udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Delničarji lahko sporočijo svoje nasprotne predloge družbi v 7 dneh po objavi sklica sKupsčine. Prediogi morajo biti pisni, obrazloženi in posredovani na sedež družbe. I Gradivo: gmQw s predlogi ^epov k posameznim točkam dnevnega reda je I zainteresiranim delničarjem na vTX)gled v času od 18. julija 2005 daife na j sedežu družbe v Krar^u. Saška k3ka 4, ^^dekM)! dan med 10. m 12. uro. {Če skupščina ob napovedanr url ne bo sklepčna, nastopi polurn • odmor, po katerem se skupščina zopet sestane. V tem primeru je I skupščina sklepčna, ne glede na višino zastopanega kaprrala I ? Iskra VZDRŽEVANJE, d. d., Kranj Uprava družbe nov lokostrelski up Kranjčan Žiga Krek dokazuje, da imarr^o dobre lokostrelce tudi med mladimi. Bar bara TodoroVI Č Kranj - Žiga Krek, Kranj Ijaš na tarče v gozdu. Štirikrat sem dobil medaljo: dvakrat srebrno in dvakrat bro- Čan, sicer pa đan Šenčurske- rasto. Na državnem prven« ga lokostrelskega kluba, je v stvu pa še nisem bil, razen šestih mesecih, odkar trenira na šolskem državnem prven-lokostrelstvo. Že nabral Štiri stvu, kjer je malo drugače," medalje, kar je za začetnika je o svojih prvih uspehih povelik uspeh, petnajstletnik pa vedal Žiga, ki ostaja skro- vseeno realno ostaja na tleh men, zaveda pa se tudi, da na in svojega uspeha ne želi poudarjati. Sprva ga lok ni pred- največja tekmovanja vodi le trdo delo: "Če bom treniral rano zanimal, a ko si je kas- dovolj časa in Če bom zelo neje ogledal tekmovanje, se dober, bi mogoče tudi prišel jeodločil, da se pridruži prija- na taka tekmovanja'" telju. Za vzornika si postavlja S koncentracijo ni imel ni- trenerja, že v mlajših letih pa koli težav, prav zbranost, ki se je, kot pravi, navduševal tudi nad Robinom Hoodom. je potrebna za natančen strel, mu je všeč pri strelja- "Najprej je začel trenirati nju. "Predvsem je tieba velimo) prijatelj Blaž, a se mi ta- ko streljati, da se navadiš, kiat lokostrelstvo ni zdelo niČ Večina misli, da je Čisto pre-posebnega, potem sem pa prosto: imaš lok, imaš pušči-enkrat Še) na tekmo in mi je ce. potegneš lok, ustreliš in Šport postajal vedno bolj vSeč. zadeneš. Treba pa je zelo pa-Tako sem se odločil, da se žiti. kako sidraš, kje se s teti-bom vpisal, da bom poskusil, vo približaš obrazu, da po kako to gre. Vpisal sem se v lokostrelski klub Šenčur/' opisuje svoje začetke Ž^. L "Bil sem že na kar nekaj kostrekev. strelu ostaneš miren, da z roko suneš nazaj," razlaga majhne skrivnosti dobrih !o- tekmah, na primer na tek tjga je letos končal osnov- movanju, kjer streljaš v tridi- no šolo, jeseni pa bo začel ob-menzionalne tarče, tekmoval i skovati Gimnazijo Kranj, sem tudi na gozdnem krogu, Usklajevanje šole in športa pa kjer iz neznanih razdali stre- ga za zdaj še ne skrbita. Žiga Krek se je iskazal že na prvih tekmah. ^LESARSTVO SMUČARSKI SKOK! kran; Bole šele tretji Slovenec na stopničkah Kran; Tudi Ganzenhuber in Innauer navdušena Na dirki svetovnega pokala za mlade kolesarje do 23 let. V zadnjih dneh je na novi loo-m skakalnici pod Šmarjetno Trofreo Sanka Populäre di Vicenza, ki je letos v Italiji poteka- goro trenirala tudi avstrijska miadinska reprezentanca la že je 2. mesto osvojil Grega Bole, sicer Član kranjske smučarskih skokih. Kot je povedal predsednik SK Triglava Save. To je bila Šele tretja slovenska uvrstitev na stopničke )ože Javornik, so Avstrijci napovedali, da se bodo v Krani na tej odmevni dirki. Bole je bil sploh edini Slovenec, ki je vi- do zimske sezone Še večkrat vračali, saj se intenzivno pri- del cilj. Razlog za številne odstope {po 177 km je izmed sto pravljajo na svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskih kolesarjev dirko končalo le 24) sta bila izredno zahtevna proga in vročina. Novi član kranjske ekipe je vseskozi vozil odlično, v zadnjem krogu ujel skupinico ubežnikov, jih napadel In bil s strani zmagovalca, Italijana Vlviana Marca, ujet in premagan šele tik pred ciljem. Uspeh Boleta je z zmago v točkovanju letečih ciljev dopolnil Vlado Kerkez. M. B. TRIATLON M č ovo de disciplinah, ki bo pri nas od 30. januarja do 6. februarja prihodnje leto. Z ekipo avstrijskih mladincev sta bila tudi Toni Innauer, direktor nordijskih disciplin Avstrije in Pavel Ganzenhu* ber. predsednik podkomiteja za svetovni pokal. Oba sta bila zelo navdušena nad sodobnim smučarskim objektom. "Šef svetovnega pokala smučarskih skokih je tudi napovedal, da bo v zimski sezoni 2006/07 v Kranju poletni svetovni pokal Grand Prix, v januarju 2007 pa zimski svetovni pokal. V. S. Nepremagljiva triatlonka rada bere Triatlonka Mateja Šimic (Trisport) z Vikrč pri Medvodah je nova in stara državna prvakinja v triatlonu olimpijske razda* Ijusljana ŠAH Ije. Nov članski naslov si je priplavala, prikolesarila in pritekla no in ob Šmartinskem jezeru. Še enkrat veČ je bila brez Zmaga na Hrvaško konkurence. "Pred letošnjo sezono sem spremenila način Šahovsko druStvo dr. Milan Vidmar Ljubljana je orga- treninga. Več poudarka je na teku, moja trenerka pa je Anica niziraio 16. odprti mednarodni turnir mesta Ljubljana. Ne Živko. V vožnji s kolesom nikoli nisem imela težav, plavanje tekmovanju je nastopalo 126 igralcev in igralk iz n držav, pa sem pred triatlonom trenirala lo let," je povedala 25-letna 6 velemojstrov in 13 mednarodnih mojstrov ter ena vele- Mateja Šimic, zaposlena v športni enoti slovenske vojske. mojstrica. Po zelo zanimivih in izenačenih dvobojih je na Letos je konec junija nastopila tudi na svetovnem vojaSkem cilj prispelo pet igralcev 2 enakim številom točk, Zaneslji- prvenstvu in v triatlonu končala na 4. mestu, kar je sploh vo najboljši dodatni kriterij je Imel hrvaški mednarodni najboljša posamična uvrstitev doslej. Prihodnji mesec jo mo>ster Nenad Ferčec, ki je dosegel tudi normo za naslov čaka Še nastop na evropskem prvenstvu. "Treniram veliko, velemojstra. včasih vse tri discipline na dan. To je moj način življenja. V Žal se tekmovanja niso udeležili najboljši gorenjski šahisti, prostem času pa grem v naravo ali berem. Prebrala sem že Vzrok je iskati v počitnicah, dopustu in dejstvu, da je bil ogromno knjig," še doda. kranjski turnir končan nekaj dni pred začetkom lju Letošnja sezona bo za našo najboljšo triatlonko izjemno janskega turnirja. Najboljši gorenjski igralec je bil Matej dolga, saj se v decembru namerava udeležiti tekme v Sušnik (ŠS Tomo Zupan Kranj), ki je osvojil 5,5 točke in se Izraelu, v državi, ki si jo želi obiskati. M. B. uvrstil na zelo solidno 36. mesto. O. O. Eau de Parfum različril vonji. 100 ml stekienićKa sporoča izvleček iz ponudbe €3.49 OMBIA SUN mleko za sončenje zaščitni faktor 10 aJI 20, 500 mJ H of er 2.154 €8.99 ^ 4 J fv J OMBIA SUN sprej za sonCm z^m faktor 19 ali 20.300 ml J, zažensl^ f li % m ^ J ♦ €3,99 OMBIA SUN ( - Eau de ToTOtte -toaletna različni vonji, 100 (T\\ steklenička 2.154 €8,99 mo^ NOVO! ^IR HAJR CULTURE baiva za lase različne CtaA^e, cena za 1 koS 4 r'i €3.49 €2,49] OMBIA SUN mleko za osvežitev kože po sonöenjii 500 m( OMBIA SUN krema za sončenje za občutljivo kožo zabitni faktor 10,20 ali 30. 100 ml tuba €1.99 lonnen trem« C J/. MM' 'tVft tiv* • za ««utljrvd kožo, zaSčItni faktor 20 • za otmke, zaščitni f Mor 30^1 * •Retoehing« - za koie 300 rrt €1.99 OLANA olje za prhanje • zanonruifeđli • za občut^ aoomi »o 1.196 €4.99 NOVOS DENTOMED zobna ičetka v zavoiü 2 kosa -9 NOVO» 4, DENTOMED Premium zobna ščetka v zavoju 2 kosa €1,79 cv. DENTOMED Spezlal zobna pasta različne vrste, 125 ml tuba »i NOVOl DENTOMED Complete Care zobna pasta • osvežilria • zeliščna 125 ml tuba €-,99 ii/i €-,99 www.hofer.at HotefK<1 A-t^?SeiMcn Hoi Trgovine Hoferv vasi blizini: □ FeHach/ßorQvlje Q KUctnfurt/Cekw^c Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašOjO na izdelke Drez d^oracijske^a matenafa. riskovne napake niso i2kl|učene. Cena v SiT so samo inforrruttvne io odvisne od vaiutnrti razmenj. Q VIJUcK/Beljak Q Völkermaifct/Velikovec Q Ebemdctff/Dobria vas Odprto: pon. • čet. 8.30 • 18.30 pel. a.30-19.00 sob. 8.00-17.00 Ena spletna stran, ki združuje 7 dadop^ov zvseh koncev Sloventjer www.lzbofl.sl. oddajte $voj mah 091&S, OQiajie s* popQir)«|ie oglasa sprehodite S« pO cjrr>enkn s1rar>en m naj vfts navduiito kadrovski oglasi! Brskanje po malih egietih i« nikoli ni bilo uko udobno. DELO IE m VESINIK G ewe n j ski Glas primorske ,s> novice TEDKIK Gorenjski Glas WWW.CORENISK GLAS 5 Nova $kodd Octavia Elegance - vsa oprema za 3.630.000 SIT N ova %ko da Fabia Combi s k imo _NOVI TERIOS 4x4, MiwiM že od 4.092.000 SIT kredit na položrike kreditna položnice 3 leta garancije dli 100.000 kflom etrov Servis ^em Kranj d.0.0. CirČe • Smidova 13 Pn»jaj a: 04/201 35 10 Servis 04/201 3512 info^s«n,Hs-stem si WWSV. servis'stem si PRODAJA NOVIH IN RABUENIH VOĐU REZERVNI OELI PO UGODMIH CENAH. KLEPARSKE \H UCARSKE STORITVE MEGA POCHNICE V ZADNJEM HIPU m erme olšica od 17. julija do 5. avgusta 2005 cena polpenciona pri bivanju 2 dni ali več samo 7.395 Srr na dan popusti se ne seštevajo ♦ možnost kreditnega odplačevanja IZ3EMN0 UGODNO V JULUU IN AVGUSTU 2005 ^ en otrok do 12. leta v sobi z dvema odraslima osebama ima brezplačno bivanje pri paketu 2 dni ali veči vi arite si razkošje užitkov, ki vam jih nudimo. Rezervacije, informacije: (03) 896 3102 i IO o 5imon.su bic @g-glas. si GORENISKl GLAS petek. 22. julija 2005 KRATXE NOVICE 8l£0 Osumljen spolnega napada Kriminalisti to odvzdi prostost osebi iz okolice Bleda, ker ga sumijo, da je storil kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od let. Osumlieni naj bi v letu 2004 spolno obseval z i2-letnimi dečkom, 8. julija letos pa r^aj bi Izvršil drugo spolno dejanje tudi nad ^-letnim dečkom. Poleg tega je osumljen grdega ravnanja, ker naj bi maja letos pristopil do starejše ženske, jo prijel in ji dvignil krilo. Preiskovalni sodnik gaje poslal v pripor. Ker obstaja sum, da je osumljeni na območju Bleda in Bohinja storil še več podobnih dejanj, policija poziva občane, da zadevo prijavijo na tel. št. 1^3. S. i. $K)DNjsCof))e Padel s strehe V ponedeljek pozrco popoldne je v Spodnjih Gorjah med menjavo strešne kritine s strehe padel $>letni moški. Pade je na travo z višine treh metrov. Hudo poškodovanega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. t. KftAN) Mešane mejne policijske patrulje K Članku o mešanih mejnih patruljah slovenske in avstrijske policije, ki smo ga objavili pred tednom dni, je PU Kranj poslala dodatno razlago o pooblastilih mešane patrulje, da bi se izognili morebitnemu napačnemu interpretiranju. "Pri opravljanju mešanega patruljiranja velja, da slovenski policisti lahko pri opravljanju nalog v mešanih patruljah na slovenskem ozemlju izvajajo vsa pooblastila, avstrijski policisti, ki delo opravliaio na slovenskem ozemlju^ pa so i na podlagi pogodbe o policijskem sodelovanju lahko ugotavljajo le identiteto oseb in jih. Če se skušajo izogniti kontroli, zaustavijo. To velja tudi za slovenske policiste, ki delo v mešanih patruljah opravljajo na avstrijskem ozemlju," so razložili na PU Kranj. S. S. dotal V torek popoldne je pogorel hlev na hribovski kmetiji Vrhove v Stari Oselici. Živino so rešili Simon Šubic bližnjega senika v IJev vozila seno. "Bilo je okoli petih po- stara Oselica - V sredo, dan poldne. Z nakladalno sva kasneje, se je pred visokogor- znova pripeljala seno. Od zu- sko kmetijo Vrhove v Stari Oselid še vedno kadilo 12 ku- naj se ni opazQo, da je kaj narobe. Nato je sin opazil dim, pov sena, Pogled na bližnjo vendar je sprva mislil, da je ni5evino je izdajal, da je prej- od sena. Potem pa je kar na- šnii dan gorelo. Gospodar enkiat zavpil, da gori. V tre- Du^n Platila, še ves pretre- nutku je vse zagorelo," je sen, pove, da sta s starejšim razložil, potolažen, da sta jo sinom v torek popoldne iz vsaj onadva odnesla brez poškodb- Pemajstletni sin bi jo lahko namreč tiidi huje sku* pil, saj je pod njim kar naenkrat močno zagorelo, ko je z vilami dvignil kup sena. Kljub hitremu reagiranju okoliških gasilcev je hlev pogorel "Mislim, da ie bil samovžig, i ^of» ^i»^« Mi^^vesid»»" Zagorelo je namreč v zadnjem delu hleva, kjer ni elektrike," domneva Dušan. Gasilci so hitro pridrveli k Vrhovcu. a vseeno prepozno. gospodarsko poslopje zavarovano. "Zavarovalnica je Škodo že ocenila - na šest mi- Še pravočasno sta iz hleva Hlev je v celoti pogorel. Na rešila tudi živino. Sedem intervencijo je sicer prispelo lijonov tolarjev. Zapletov z iz- glav so imeli na kmetiji, ki na 40 prostovoljnih gasilcev iz plačilom ne pričakujem» vsaj višini 910 metrov razpolaga Sovodnja, Gorenje vasi in s s K hektarji zemlje. "Tri so Trebile. "Do šestih zjutraj so tako je napovedal tudi zavarovalni agent," ie razložil Du- ravnokar odpeljali v klavnico, nato vztrajali na pogoriSČu," šan Platiša. Tudi župan obä- dve kravi sta pri sosedu v hle- je hvaležen Dušan. ne Gorenja vas-Poljane lože vu, dve pa imamo še pod se- Duiana Platišo tolaži le, da sta s sinom ostala nepoškodo vaila. 1 f o'® simon tu b.c nes preselili," je poja s nil. PoUdja je škodo ocenila na Bogataj je napovedal, da bo nikom. Tudi njiju bomo da- deset milijonov tolarjev. Na občina pomagala pri gradnji srečo so imeli pri Vrhovcu novega poslopja. Zaradi včerajšnjega jutranjega neurja s točo je v Britofu in Predosljah zalivalo kleti. Nekateri so prijeli celo za lopate. Simon Subic Kmalu je od toče tudi žaro- ničila ves trud, ki smo ga vlo- va zagrabil za lopato in nada- ....................................... polalo. Trajalo je kakšne pol žili v urejanje vrta." nam je Ijeval kidanje približno 60 Britof - Jože Zupančič iz Bri- ure, v tem Času pa je toča 12- pojasnil jože, potem pa zno- centimetrov visokega kupa tofa včeraj ni imel običajnega poletnega jutra. Pravzaprav je bilo bolj podobno zimskemu, saj je moral najprej prijeti za lopato in skidati pred garažo, če se je želel z avtom odpraviti po opravkih. V zgodnjih jutranjih iirah se je namreč nad Britofom, Pre-dosljami in okolico stemnilo nebo, ki so ga razsvetljevale le strele. Z močnim dežjem je kmalu prihrumela tudi toča. Te je bilo toliko, da je potolkla vrtove, oklestila drevje, tudi ves trud gospodinj z vzgojo cvetja je Sel zaradi toče v nič. toče (ta je sicer bila drobna) pred garažo. "Nanošeno listje je zamašilo vse jaške, zato se je toča začela nabirati pred vrati, voda pa je do deset centi metrov zalila vse kletne prostore. Te sem najpre očistil," nam je razložil, Po dobno usodo so doživeli Še I nekateri njegovi sosedje, k so ob našem obisku že prid no pospravljali po kleteh in pometali okoli hiš. Take toče v Britofu že dolgo niso se spomm)a je bilo podobno hudo pred približno tridesetimi leti; le II Okoli 5. ure je začelo pi- Tega pa Še ne, da bi moral kidati sredi julija," je v smehu da je bila tedaj toča precej hati, grmeti in se bliskati, dejal joit Zupančič. debelejša» 1r f o oao 1209 X vC^ Vrt^riQU hD frHv^ «pt^r^t'W «rt^r^l^ yiH^r^ ^^ Or & ^ lu^rf» PM^errs^A KO t^c Kk BftiTOP Brežino odneslo na igrišče Nevihta, ki je včeraj zjutraj zajela Britof in Predoslje. je Škodo povzročila tudi na igrišču nogometnega kluba Britof. Z brežine nad igriščem je deroča voda odtrgala plaz, velik približno dvesto kubikov zemlje. Vsa je zgrmela poleg gola na igrišče. "Že dolgo smo se tega bali. Ko je namreč občina konec 90. let sanirala cesto nad igriščem, je sanacijo brežine izvedla zelo nestrokovno. Na to smo v klubu že tedaj opozarjali Janeza Lesarja z Mestne občine Kranj, a nas nihče ni poslušal, niti tedanji župan Vitomir Gros ne," je nekaj ur kasneje zmajeval z glavo predsednik NK Britof Tone Borovnica. V klubu sedaj pričakujejo, da bo občina tudi krila stroške sanacije igrišča. Dobrodošlo pa bf bilo, Če bi se Še enkrat lotila tudi ustrezne sanacije celotnega brega. Tokrat namreč sploh ni bilo prvič, da je nogometašem del brega zletel na igrišče. S. Š. esenice Potreboval je čoln Neznanec ie v noči na torek z dvorišča stanovanjske hiše na Jesenicah odpeljal priklopnik, na katerem je gumijasti čoln z motorjem. Lastnika je oškodoval za 1.3 milijona tolarjev. S. S. 25 Priloga Gorenjskega glasa Prva zmaga Pri iskanju Marieta Smolnikar Lahko bi rekli, da je bil po- do konca letošnjega leta, kar pripravljeni pojesti z zaprti- hezijskl regiji obrnil na gla- ............................................................................svet zgodovinski. Iz več raz- pomeni, da odpadejo tisti mi očmi) v predlaganem za- vo, je nedvomno več. Poleg Tako rekoč čez noč je pri- logov. Recimo. Vladni pred- nujni razlogi, zaradi katerili konu favoriziral Štajersko, tega so vzroki in posledice, §lo do spektakalamega zasu- sednik [anez )an^a je doka- bi morali predlog zakona o Pravzaprav se ministrove ne- ki jih prinašajo, med seboj ka, Id je teorijo o neizbežno- zal, da na eni strani premore skladnem regionalnem raz- navadnosti začnejo pri nje- povezani kot domine; ko sti delitve Slovenije na dve dovolj politične modrosti, na voju obravnavati že julija, eovi trditvi, da so glede za- pade ena, padejo vse. Brez kohezijski regiji postavila na glavo. Zadovoljni so (doma- drugi pa želi do koalicijske partnerice, v konkretnem Predlog zakona ostaja v proceduri, ki se bo v državnem konskega predloga njegovi pretiranih političnih analiz pogledi in pogledi državnega pa je mogoče tako rekoč na la) vsi. Vladiu predsednik Ja- primeru do ljudske stranke, zboru nadaljevala Septem- sekretarja Francija Rokavca pamet sklepati o nekaterih nez Janša, predsednik Libe- obdržati distanco političnega bra. " Ail se bo procedura na- enaki, saj že vrabci čivkajo, dejstvih. Denimo- Vlada z ralne demokradie Slovenije kavalirja. Do nadaljnjega. mag. Anton Rop, predsednik Socialnih demokratov Borut Medtem ko je minister Ivan daljevala po hitrem ali po rednem postopku, vladni da niso. Razen, kajpada, če opozicijo ne more hkrati so vrabci slabo infomiirani. imeti odprtih več rwmomb- 2agar v javnosti branil svojo predsednik za zdaj še ne ve, Ampak, to možnost izklju- nih front. Ne glede na poli- Pahor. Kajpada bi morali biti regijsko teorijo in pri tem iz- ve pa. da je zaradi najnovej- čujem. Skrajno nenavadna tično in gospodarsko izjem-zadovolini tudi Gorenjci in vajal politične salte {na eni ših informacij iz Evropske in tudi neverodostojna pa je no pomembno vprašanje ko- Gorenjke, saj je vlada na prvem posvetu prvakov parla- od teh cirkuških predstav je sodeloval tudi drlavni sekre- zveze "dovolj časa. da naj- ministrova trditev, da je po- hezijskih regij, je za vladne-prej izpeljemo notranjepoli- datke o rasti BDP, ki iih je ga predsednika vtem trenut- mentamih strank nove poli- tar za evropske zadeve Mar- tično delitev, da torej Slove- evropski statistični urad ob- ku bolje dobiti bitko za RTV. tičnekonsteladjeizprocedu- cel Koprol), je vladni pred- nijo decentraliziramo, po- javil že januarja, dobil v roke re umaknila predlog zakona sednik ianez Janša previdno tem pa na tej podlagi ustano- šele ta teden. Lari fari, zaradi o skladnem regionalnem molčal in meril temperaturo vimo kohezijske regije. Na- katerega bi moral gospod predlog o RTV slab in poli- (Pri čemer ne trdim, in to poudarjam, da je zakonski razvoju. Ki je bil, mimogre- okolja. Ko je na Gorenjskem de. za Gorenjsko Škodljiv, temperatura zrasla domala sproten pristop je nekoliko nenavaden in v odnosu do minister vladnemu predsed- tiČno motiviran.) Pri iskanju niku nemudoma ponuditi vzrokov za to, da je Janez Nezadovoljen in z dolgim do vrelišča (kar je s stališča EZ nekoliko neverodosto- odstop. V nasprotnem pri- nosom je ostal avtor teorije, minister brez listnice za lo- polpreteklega obdobja prav tako zgodovinska poseb- jen". meru bi ga moral odstopiti Janša ustavil norosti ministra brez listnice Ivana Ža- Povedano drugače, nekoli- vladni precisednik. Ministra, garja, pa nikakor ne smemo kalno samoupravo in regio- nost), je "ljudski" noriji nare- ko nenavadno in nekoliko ki je informiran slabše od spregledati dejstva, da so nalni razvoj dr. Ivan Žagar, dil konec in odloČil: "Vse par-predsednika Slovenske ljud- lamentarne stranke soglaša- neveiodosto j no se je zadeve lotil minister brez listnice vrabcev, če se izrazim sim- Gorenjci končno nehali ob-bolično, si namreč Slovenija delovati vsak svoj vrtiček. ske stranke Janeza Podobni- jo s staiiŠČem, da je do poga- Ivan 2agar. Najmanj nena- nikakor ne sme privoščiti. ai m L ubij ka ni nihče niČ vprašal, predsednika Nacionalne stranke janj o prihodnji fmančni per- vadno pri tem je, da je Vendar, vrnimo se na poli- pokazali zobe. Za to se ima- ga Jelindča pa na sredin posvet ni bilo. giii. Za zdaj je jasno, da lahko na tej poziciji vztrajamo vzrokov za to, Slovenije pfemenitega Zrna da je Janez Janša ustavil norosti ministra brez listnice Ivana Žagarja, pa nikakor ne smemo spregledati dejstva, da so Gorenjci končno nehali obdelovati vsak svoj vrtiček, stopili skupaj in Ljubljani pokazali zobe. Državni sekretar Franci Rokavec. / foi» c^na spektivi za Slovenijo bolje predlaganem zakonu na ra- tično modrost Janeza Janše, jo Gorenjski posebej zahva- vztraiati pri eni kohezijski re- čun Gorenjske (in tudi Pri- Vzrokov, da je vladni pred- liti Janezu Benčini, vodji Re- morske ter Goriške, ki pa sta bili ministrovo čorbo očitno sednik ministrovo teorijo gijskega razvojnega sveta delitve Slovenije na dve ko- Gorenjske, in Janezu Sušniku, predsedniku državnega sveta. Tudi poslanec Branko Grims je dokazal, da ima med nogami one in si je upal na glas povedati, da je predlagani zakon o skladnem regionalnem razvoju za Gorenjsko slab. Če se še enkrat vrnem na politično modrost Janeza Janše, je ta najmanj tolikšna, kolikor je znal pre- tehtati» da regije, ki mu je pomagala na oblast, zaradi kapric ljudske stranke ne sme in ne more u H Gorenjska je z zobmi, ki jih je zadnje tedne kazala j ubijani zaradi krivične umestitve v razvito okolje, dosegla svojo prvo zmago. Kako se bodo stvari razvijale naprej, je odvisno od Gorenj- pa po sredinem dramatičnem preobratu ne velja več trditev kamniškega župana Toneta Smolnikarja, češ da je za kakršno koli drugačno rešitev premalo časa. Od zdaj je časa dovolj in najbolje bi bilo. Če i začel kamniški žuf>an o rešitvah razmišliati že danes. 12 GOREN)SKI GLAS petek, 22. julija 2005 MEDIJI Razgledi Minister Vaško Simoniti je s svojimi sodelavci ta teden predstavi] osnutek Predloga o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih. Novinarji smo pričakovali morda že nekoliko bolj izčrpno javno predstavitev mnenj, doživeli pa smo razširjeno tiskovno konferenco. Razočaranje, ker ni bilo nobene pozornosti namenjene lokalnim medijem. Ka oka Pozivsino ^omikik frelih običajnih postopkih, kot do se- vedaJ: "Namen minisijstva in sva s kolegom oblikovala ta za* Sveta Evrope, ki spodbuja sub-daj- Želi namreč, da ne bi pri- vlade je, da bi soönandrali v ti- kon in vse gotovo še ni doreče- vendoniianjc regionalnih in ministrstvo, Ambkiozni naäti. Minister Šlo do politizadje. V dr\ižbi se skanih medijih tiste projekte, no. Morda je nekoliko prektna- lokalnih medijev. je ob predstavitvi osnutka pou- mora dati različnim skupinam ki do sedaj niso bili deležni po- lu govoriti o tem, " je rekel Pro- Svet Evrope. Navodilo Sveta 1131 V ZSkon ^^ nekatere usmeritve in te- možnosl, da se predstavilo v sebne pozornosti, Govorimo dnik. Na vprašanje, ali gre le za Evrope pravi, naj "dilave člani- ' meljne dlje, ki jih zasleduje medijih. Sredstva sklada bo morda o feljtonih, ndcomerd- vsebine ali tudi za tehnično ce razmislijo o možnosti me- bolif* vkliliČiiO zakon. Po njegovih bese- upravljalo Ministrstvo za kul- aJnih prilogah, raziskovanju podporo, je rekel, da se ob tem dijskega pluralizma in različ- ' ^ ' dah bo novi zakon zagotavljal turo. Ljudje, ki so interesno po- nečesa, kar je bilo do sedaj bolj poraja vprašanje, ker naj bi po nosti, ki naj jo podpirajo s po- možnosti pogoje za me«^jsk3 pluraUzem, vezani s skladom, pa ne bodo kol ne bda vrana v medijskem navodilih Evrope Slo le za vse- srednimi ali neposrednimi varstvo slovenskega jezika, smeli sodelovati v komisiji prostoru. Lahko se bo podpri bine in ne za tehnično podpo- shemami financiranja elek- rcsionslnill ^ ^ minimalni delež ^ slovenske glasbe v dnevnem medijev do radijskih progra- ' mov na 30 odstotkov, dodatni Razlaga za teld^ane. če po- tudi tehnični del medija. Če ta ro. Verjame pa, da se bo lahko tronskih in tiskanih medijev» slovenske glasbe v dnevnem vemo preprosto, bo novi zakon seveda vpliva na samo vsebino- znotraj obstoječih navodil na- Še posebej na regionalni in lo- za pluralizadjo medijev deloval tako, da bo ministrstvo narod- Primer ne le distribucija kot taka. ampak mora imet} ndco šel prostor tudi za kaj takega. Predsednik Društva novinar- kalni ravni. Subvencije za manjšinske jezike so prav tako DndobiväniS P^S^H t>odo za izdajatelje, ki b raziskavo, ki jo bo opravil zu- poanto, na primer v smeri raz- jev, Gr^ Repovt pravi, da če mogoče- Podpore veljajo za t ' imajo oziroma želijo pridobiti nanji izvajalec Na podlagi teh iskav. Potem je tako distribud- bo država sofinandrala medij- ustvarjanje, distribudjo in pro- l'Qyj'g'^j^ status programa posebnega u^tovitev bodo določili- kje je jo smiselno podpirati. Ce pa bi ski prostor, naj to ne bo aibi- dukdjo avdio vizuahiih in dru- pomena. Novi zakon bo zago- medijski prostor šibak in kakš- to Šlo zgolj v komerdalne na- tramo. "Dobro je, da so opre- gih vsebin, ki prispevajo k me- Slibvencil s^i ie ^vil usklajenost s pravnim re- ne vsebine manjkajo. Nato bo mene, mirüstrstvo česa takega deljeni konflikti interesov, da dijskemu pluralizmu. Sub- ^ ' dom Evropske unije, večja bo ministrstvo ol^avilo razpis za ne bo podprto. Enako je tudi tisti, ki sredstva prejemajo, v vendje država lahko uporabi projekta, ki za lokalne radijske postaje in skladu ne morejo sodelovati. tudi za ustanovitev novega DO besedsh i^^aj^ost s spremembami subvendo o omav niram zakonodaje s področja teleko- bo odpravil pomanjkijivosL Tja televizije zagotovljenih 40 od- Želimo pa si, da bi odločanje medija ali da podpre dele ob- postalo na pol avtomatidio, da stoječega medija, ki so se zna- munikadj, natančnejša bo pa se bodo lahko pri javili obsto- stotkov sklada- Drugi pa se po- X 1-mnvlalihM, ri^L*^ CtnSf^ -r-^ f-l«^^_ IA^ «NI« n^ini-^rli^ i"«/!«.!?»^ T»i IlHn cLnirv^i t " opredelitev nara Sveta za radi- ie6 ah morda novoustanovlje- javljajo na listi skupaj z RTV," ne bi bilo vezano na aibiCramo Šli v težavah ali morajo izvesti odifuzijo, boljša bo usklajenost ni mediji. Možnosti prijave ne Za mnenje smo prosili še odločanje komisije. Do tega je z zakonodajo, ki ureja dostop bodo imeli le intemetni mediji Igorja Prodnika, šefa Direkto- zelo težko priti-" Za Gcretyski rata za medije pri Ministrstvu gžos pa je povedal, da je "biti re- stmktume ali tehnološke spremembe." Čeprav prost prevod, vendar Z zakonom bodo zagotovljeni stvo ne želi izključevati niko- za kulturo. "Vsak regionalni aonalni dnevnik ali tednik ne- pove bistvo. Nekoliko lahko nOvin3TlPV ^^ infbrmadj javnega značaja, in RTV. Pri razpisih ininistr ' Z zakonom bodo zagotovljeni stvo ne želi izključevati niko tudi pogoji za začetek digital!- gar. tako da bo lahko subvend- Repovža voditi zadje televizije, kar v drugih državah ie teče. To na kratko pomeni, da bo večja transpa- rppionslni rentnost in da se bodo skupine ^ državljanov, ki so se do sedaj jo dobila tudi največja medijska hiša, če bo izbrana na razpisu. Regionalni in kJcalni mediji Kako se bo ta zakon aplidral na časopis, ki bo imel kvalitetne lahko kandidiral programe, na razpise, kot bo določal zakon. Vse bo odvisno od t^, primemo težje kot pa državni, zamerimo ministrstvu, ker ni Ministrstvo bi moralo ugotovi- v obstoječem predlogu zakona ti, ali ta interes je (subvendoni- namenilo re^onalnim in lo- ranje regionalnih projektov; kalnim medijem prav nobene kako se bo zakon vklapljal v op. p.)- Pri nas ni vsako mesto pozornosti, zato s tega mesta to." Zanimalo nas je še, ali bo primerijrvozmestomvFrand- tednilc ali ^^^ zapostavljene, lahko bo- regionalru in lokalni ravni, zakon kaj razlikoval med regi- Ije predstavljale v medijih in smo povprašali fanoa Ujčiča onalnimi in vseslovenskimi jI Kar je tam mestno, je pri nas že velikost državno. Ker ima- pozivamo ministrstvo, naj v zakon bolj vkljudjo možnosti regionalnih medijev za prido- dnevnik ^^ javrxsti predstavljale svoje iz Združenja radijskih in televi- mediji in ali bo ministrstvo de- mo toliko in toliko mest- Še ne bivanje tovrstnih subvendj, saj interese. Predloge in pripom- zijskih programov posebnega lalo raziskave po regijah ali le pomeni, da mora imeti vsako je po besedah predsednika bistveno težie te minister pričakujedoiS.av- pomena. Zakon pozdravlja, saj za vso Slovenijo hkrati? "Mo- kot pa gusta. Pnčakuje široko javno je po njegovem dobra dopomi- ram red, da o tem še nismo svoj medij. Treba je gledati po velikostnih razredih," Glede društva novinarjev Gr^orja Repovža voditi regionalni ted- debato, ker želi, da bi bil zakon tev v lokalnih in regionalnih razmišljali. Na tem zakonu tega je nj^ovo mnenje dianie- nik ali dnevnik bistveno težje Čim boljši. Pri tem se je tudi okoljih. Za Ccretyski ^ je po- sem sedaj dMal mesec dni, ko tralno nasprotno z navodilom kot pa nadonalneea. ^^^20nalne2a pripra^icn srečati s širšo sku- im In i-. pino zainteresiranih, ki bi o zakonu debatirala. Apeliral je tudi na novinarje, naj dajo pripombe, saj so najbolj neposredno udeleženi v novem za-tenu. Zakon bo šel v proceduro po rednem postopka Pisd zakona so z Direktorata za av-diovizualne medije, Agendje za pošto in dektronske komu-nikadje in službe na Ministr* stvu za kulturo. Sklad za jduralizadjo medi-jev. Novi zakon po besedah ministra ne pomeni ustanavljanja novega medija (dnevnika), kajti riziko bi bil prevelik. Povečanje sredstev za ustanovitev Sklada za ^uralizadjo'medijev za joo milijonov tolarjev po njegovem tudi ru kakšen poseben dodatni stroš^ za proračun. Skupno bo ta sklad težak milijardo tolarjev (300 milijonov od prej, novih 500 milijonov in 400 milijonov za RTV). Oani komisije, ki bo razddje-vala denar, bodo imenovani po GORENJSKI GUS petek, 22. julija 2005 13 VZGOJA Razgledi Damjana Šmid o starševstvu in o tem, kakšna vzgoja je najboljša, o doslednosti, ki je izpit, na katerem starši vsakodnevno padamo, o primernih kaznih za otroke in o tem, kaj otroci zares potrebujejo. pe jejo sredini Otroci ne uriap^rkel potrebujejo ves obremenjena s pritiskom, kaj zatojim ni težko izbojevati teh in skušajte ostati mimi. Ne starši vedno pritožujejo nad moram v življenju Še vse sto- malih zmag. Vendarle so na more se mu zgoditi nič hude- §olo, hkrati pa njihov otrok Damjana 5mid je kot sod- riti. Nekako bolj znam uživati koncu prav ti otrod poražena, ga, kajne? Počakajte ga pri alna pedagoginja zaposlena v v tem, kar imam. II čas nekoga, da O ' maoaotrokom, ki notrebu^eto se z njimi ukvarja, njim je saj zrastejo v prepričanju, da vratih in skupaj odldita do-bodo v vsakem primeru dose- mov. Povejte mu. da vam nje- maga otrokom, ki potrebujejo Kakšno |e važe stališče do so- gu svoje. dodatno individualno pomoč. Hkrati vodi Zavod Modrin. dobne pemüsivne vzgoje^ Po mnenju ndaterih nikakor ni Kakšne kazni so po vašem trgovino. Tako tudi storite. govo obnašanje ni vŠeČ in da boste prihodnjič od5li sami svetovalno izobraževal ni za- dobra. mnenju primerne? Mnogi Otiok bo povezal svoje obna- nima niti enega prostega popoldneva, ker je preobremenjen s krožki. Mogoče bi manj razmišljali o str«ni šoli in več o napomili popoldnevih. Potem bi najbrž ostalo tudi več Časa za otrožko brezskrbnost vod za starše, otroke in mla- "Permisivna vzgoja je büa starši rečejo: otioka včasih šanje s tem, kar sledi. Če otro- in družinsko življenje. dovoli misel ^^^tnike. v okviru zavoda prva v^oja, po kateri sem že- moraš malo po riti ' ' organizirajo predavanja in lela vzgajati svoje otroke in za "Meni so nailnil ku samo enkrat uspe, da z Meni so najljubše vnaprej metanjem po tleh doseže svoj Čas pubertete prinaša svoje te- da le nekdo šole za starše ter svetujejo ob katero sem mislila, da ne dogovorjene kazni, ki vsebujejo namen, potem si zapomni, da Žave. Kaf je bislveoo v medse» ^ vMojnih, učnih in zakonskih more biti napačna. Represiv* sporočilo • da ima vsako deja- takšno vedenje pomaga." hrtinih vronü in ^p Ki n HnHall !p mairt vp«* lasne. TlStO, da mora.5 OtTOka r^c Ha «n nnoAn v vrtnVi nh nrtm«*» camn^nm^oa J^f^ dovolj v vrtcu če bi ji dodali le malo več jasne. Tisto, da moraš otroka res, da so se pogoji v vrtcih jih učimo samostojnega lete-meja, odločnosti in dosledno- po riti, je še zapuščina iz Časov, spremenili in ga lahko mime nja, tako da bodo znali upo-bodo kmalu ugledali luč sveta sti, pa bi bila kar sprejemljiva." ko so z otroki počeli, karkoli so du.še damo že prej, če nima- rahljati svojo glavo, si določati veško topu nasveti o vzgoji m medsebojnih odnosih pa Mn V Šoli. Doma potrebujejo Glede na to da imate obe iz« kušnji • bili ste mlada mami- Kako pomembrta je pri vz^ji doslednost? želeli Nekateri ljudje bi Še kar živeli v preteklosti in odganjali hudiča s Šibo. Nobena fizična II Doslednost je izpit, na ka- kazci ni vzgojna, ker je bistvo » Družinska doživetja so nekaj najlepšega, cta fc A ^ drugič v zrdejših le- terem starii vsakodnevno pa- OlaiOC, _____.__i.^i.^ J______________ I močnejš^a kar damo otrokom zapopotnico v življenje. me zan^ kako sami damo. mama ali oče nekaj nad äbkim. V^ja s tem nima Mobllni telefoni in računalniki Se pokvarijo, n^^lariTlkp doživljate razliko. In naspbh- rečeta, potem je najboljše pri r ' Ifdal u» no vaftmi mtw»nlu nai rptn vrtraiati Vp/'lrrat Irnf skupnem ob j em, kda) le po vašem mnenju na|- tem vztrajati. Večkrat kot boljši čas za starševstvo? spomini pa ostanejo. Zato namesto materi- bomo vztrajali, bolj nam bodo Kako ravnati, ko otrok pride v alnih Stvari rajši podarjaj mo kolesarske '•Hm.v^čas jelaM^ otroci verjeli. Otroci nas pri ^bje ^e m se redmo v i^ete za tri dni, nOČne pohode, jadranje, nro vi nro in " starševstvo, če ga kot tem prekašajo predvsem zara- trgovini vrže po deh? . , • «i -i x j - 1 piaviJlLU 111 ^r;ega vzameš. V življenju di naslednjih stvari: osredoto- "Nikar si tega ne jemljite k Sknte pCSpOtl pO kOtlCKin nase dezele, kakšno ^^^ ^ ^^ P^^stor za vse. čeni so na svoj olj in vztrajajo, srcu. Tisti, ki imajo otroke, družabne igre, taborjenje, potepanja pO odvisno od tega kaj komu Pritisnejo na naša ^^ in vas bodo razi^eK, tisti, ki jih tujih deželah in VSe, kar nam vel iko liiTY^-nariin pomem. Sama razliko mi se mehčamo. Obl)ubl)a)o nima)o,pa tako nemorepso- * • vt x« 1 .. . lUiiiydiiJU. eutim predvsem v umirjeno- nam neskončne obljube in mi diti o tem. Uhko imate dogo- pomeni. NaUCimO Otroke UZlvatl sti. Pri Tini sem še študirala, nasedamo. Vzamejo si čas in vor, kdaj si otrok izbere eno v trenutkih» ne pa Čakati na Velike Srečne iskala službo, šele začela sa- nas prepri^j^o, mi pa klon^ stvar, in potern naj tako velja. p^iJožnOSti, ki največkrat pridejo prepOZO, n njati, kaj si želim v življenju, mo zaradi ljubega miru. Ima- če se kljub temu meče po Sedaj pa sanje živim in nisem veliko več energije kot mi in tleh, potem nakupujte :iaprej mo drugače urejeno. Prepriča- smer in se pobirati ob paddh. na sem, da je prav za vsakega Toda kako naj jih učimo lete-otroka dobro poskrbljeno. So- nja, če se bojimo, da se ne ra-dalizacija je vsekakor po- nijo.^" membna od tretjega leta naprej, ko se otrod učijo življe- Dandanes so mnogi sfarši v nja in sprejemanja pravil v službi do štirih, petih, tudi še» stih zvečer. So preostale dve, tri ure, kdikor so potem sku« paj z otroki, ^^pbh dovolj la normalne odnose? skupini." Če je družina dobro orga- Obdobje Sole je za mn<^e otroke in starše zdo naporno in stresno. Kako naj ravnajo starši, da bodo našli ravnotež- nlzirana, če vsak dan prispeva je med izpolnjevanjem šol- svoj košček k temu, da nam je sldh zahtev in dopu^anju v dnižini lepo. potem se da otn^ke brezsidmosti, časa za preživeti tudi s temi uricami igro, veselje? Otrod ne potrebujejo ves Čas "Hm, o tem bi lahko veliko nekoga, da se z njimi ukvarja, povedala. Na kratko pa takole- njim je dovolj misel, daje ne- brez prevdikih pričakovanj in pritiskov, brez primerjanja in kdo doma, ki mu je mar zanj, in da ni sam. Aktivnosti ima* Damjana 5 hčerkama, 8-mesečno Evo in iS-letno Tino in možem Marjom. Tm« o^u] tekmovanja s sosedovimi, jo več kot dovolj v vrtcu in v brez opra vlj an ja dela namesto šol:. Doma potrebujejo star- otroka. Čudim pa se pri tem še, palačinke, objem, pravlji- nečemu - zakaj se nekateri co in kakšno lumparijo." . > 14 GORENJSKI GLAS petek» 32. julija 2005 KULTURA Razgledi Tržičanka Marija Ahačič Pollak je znana kot pevka ansambla Avsenik. Sama ima to za kratko epizodo v življenju, ki je od leta i960 povezano s Kanado. V'rodnem mestu je pred nedavnim izdala knjigo Nitke življenja. O tem je govorila za naše bralce. • • ovenijaje med dvema prva domovinama PiSSti sem sc ^^^^^ ^^^ sploh stopill na učila Marija Ahačič Pollak je pot pevke in kdaj je to bilo? Cela družina, razen ena tistih slovenskih izse- mame, se je ukvarjala z glas- z novinarskim f^?' ^^ ? ' " la domovine. V daljni Kana« da ne bj bil zraven vsaj eden H^lnm 7p slovensko pesem in od AhaČiČev. |az sem igrala UC1U1X1. ^tr Tam je uspela kot klavir ali pela. Ko sem hodila dol^o Da sem razvUa še druge na kranjsko gimnazijo, sem w r svoje talente. Poskusila se je se kratek čas učila petja pri Žclda da bi ^^^ pisateljica in izdala prvo gospe Majdičevi. Leta 1957 napisala zgodbe O mojem očetu. knjigo, ki jo je posvetila Trži- sem začela nastopaG z Avse-ču in življenjski zgodbi svo- niki. Na preizkusu sem zape- jih starSev. SreČajije z predstavitvi knjige v P mo na la Murke, za kar sem dobila veliko pohval. Zato so se odio- belju smo izkoristili za pova* čili, da postanem Članica nji-bilo k pogovoru. hovega ansambla. V njem sem tri leta pela s Francem Na srečo sem nedavnim je TrŽiški Korenom. Preromali smo muzej izdal vašo knjigo celo Slovenijo in prvič poku-Nilke življenja. Kje ste jo že kali za mejo, v Trst. Doma sem nastopala tudi 2 velikim plesnim orkestrom RTV Ljubljana. Bolj kot po petju njegove in pje^siavni pa kakšni so mamine pripovedi vaši spomini na junake « zgodbe? Marija Ahačič Pollak je v svoji prvi knjigi predstavila Martinčkove iz Tržiča. Knjiga je izšla 14. junija, pri Adamičevem orkestru, s no skupino Plamen. Uhko urednica radia in nazadnje Za širjenje slovenstva v Ka ko je^bila prva predstavitev katerim sem bila tudi na festi- poveste kaj o tem? prijeli tudi za pero. Zakaj? nadi vam je predsednik Dr- da je prišlo v galenjo toliko pevko pn Avsenikih. Zame je nastop zame je bilo sodelo- da nisem končala glasbene zasluge RS. Vam to veliko bila to le kratka epizoda v živ» vanje v znani tv-oddaji talen- akademije. Odločitev za drag pomeni, se radi vračate v qJ^^q^j^jIq Tiiiču. Bila sem p<^ščena, valih, me ljudje poznajo kot "Pni pomemben pevski "Vse življenje me je jezilo, noviek letos i^elil red za magnetofonskem traku. Zbrala sem ljudi. Srečala sem mnogo obrazov iz mladosti. Dan zatem ljenju. Ko sem si ustvarila tov, kjer sem leta zrna- smo imeli promodjo knjige družino, sem dala prednost gala s slovensko pesmijo. redni študij v Kanadi ni bila lahka. Glasbe nisem hotela v Slovenskem etnografskem njq, ne pa glasbeni karieri." muzeju v Ljubljani. Na kul- Pozneje sem večkrat nasto- študirati, ker bi morala peti v pala v raznih krajih. Napisa- angleščini. Ker sem imela domovino ? "Odkar je umrl moj mož, sem vse več v Sloveniji. Vedno sem imela hudo do- tumem večeru 9. (ulija so jo Kdaj in zakaj ste se preseli- la sem veliko pesmi in jih smisel za risanje, sem se od- motožje. Od leta 1966 sem tudi vrsto T ru je V načrtu še predstavitev v Celovcu in v Podbrezjah. li v Kanado pa kakšni so bili začetki v tujini? uglasbila. Mislim, da je naj- ločila za likovno pedagogiko. hodila vsako leto domov, bolj uspešna od vseh Teče- Diplomirala sem pri štiride- Nikoli v življenju nisem de-"Mož Peter je izhajal iz jo> tečejo nitke' z moje prve se^ letih, vendar rusem ru- lala, da bi dobila kakšno Knjiga zajema Čas od 1890. družine Pollak, ki je bila pre- plošče. Na drugi plošči z na- koli učila. Šlo je le za mojo priznanje. Vedno sem vse intervjujev z ni im Vse ^^^ ^ ^^ ^god- cej premožna. Uvidel je, da slovom Pojte z menoj so duhovno rast Leta 1990 sem počela s srcem, slovenstvo ' ' ba moje družine, Martinčko- tukaj nima priložnosti, ker je zbrane ljudske pesmi, ki sodelovala pri ustanovitvi ra« pa mi je pomenilo več kot SradivO mi le ^ ^ Tržiča, p spoved sega v bil ožigosan kot kapitalist. sem jih posnela z bratom Vi- dia Glas kanadskih Slovencev vse drugo. Vsak človek je & / Rli^iin IdPT \f hil n^f uirtniU ici^^rt. ko if hib Krt An. falnm In MiVir« v tf*T nnst^lta alavna m rvloAvrir. TaHnvAÜpn /t» it» njponvn Rusijo, kjer je bil oče ujetnik Leta 1960, ko je bila hči An« talom in Miho Dovžanom v služilo za ^ ^^ svetovni vojni. Dočakal dra stara eno leto, smo odšli Sloveruji, ploščo pa sama iz- ter p>ostala glavna m odgovorna urednica. Na radiu sem zadovoljen, če je njegovo delo priznano. Zelo cenim )e oktobrsko revolucijo. Nato v Kanado, kjer je bil Petrov dala leta 1982 v Kanadi. Pia- stalno delala sedem let, po- državno odlikovanje, nič magam pa še sedaj. Pisati sem se učila z novinarskim manj pa nisem ponosna, da sem Častna članica TuristiČ- kniiSO ki ie ^^ ^^ hrabro boril kot Mai- brat, Nerada sem zapustila men, v njem je bilo 14 mla- ^ & • ^ strov borec. Med drugo sve- domovino. Začetki na tujem dih deklic, je prvič nastopil naStaiala dve ^^ ^^ Nema iz- so bUi zelo težki, saj smo bili leta 1991 ob priznanju Slove- delom, te dolgo pa sem žele- nega društva Tržič. Tržič ' selili v Srbijo. Oče Rudolf je nm^ina IP nofrplvwa- ni»» '^pHfti vrtHim npvV la Ha Si nanizala toaHIia n imam «t^Ia raHa m »p ftp leti in pol. ''T/. r mama Min r« 17 reveži. Družina je potrebovala oblačila, zato sem se lotila nije. Sedaj vodim 12 pevk. la, da bi napisala zgodbe o imam zelo rada in je Še ved Imamo širok repertoar, od mojem očetu. Na srečo sem no moje mesto. Res je spre- mama Mia pa iz Podbrczij, Šivanja. Mož le študiral in po- slovenskih ljudskih pesmi Ko je bil star 56 let. se je po- stal magister kemije, jaz pa do svetovnih uspešnic. Od ročil z 18 let mlajšo izbranko, se zaposlila v tovarni Singer, treh nastopov v Sloveniji je njegove in mamine pripovedi ohranila na magnetofonskem traku. Zbrala sem tudi menjen, ker ni tam več toliko starih znancev. Zdi pa se mi, da se lepo razvija. Slo- Spoznala sta se v tržiški pre- jer sem poučevala Šivanje. bil najboljši koncert v Viteški vrsto intervjujev z njim. Vse venija je zame sploh najlep- dilnid. kjer je bila mama oče- Leta J966, ko se je rodila hä dvorani Brežice zaradi iz- gradivo mi je služilo za knji- ša na svetu, čeprav sem vi- tova šefinja, Ustvarila sta ve- Monika, nam je šlo že bolje. jemne akustike. V Sloveniji go, ki je nastajala dve leti in dela že veliko dežel. Tukaj liko družino: v Srbijo smo Z družino smo se dvanajst- smo posnele kompaktno pol. Zelo sem vesela, da je sem resnično doma. Ko odšli Štirje otrod in dobili Se krat preselili in zgradili več ploŠČo, ki so jo izdali v Kana- usedala luČ dneva. Hvaležna gledam ravnice v Kanadi, eno sestro. Klicali smo jo Anka Srbijanka, laz sem bila prodajo nepremičnin. Leta mo. da so nas izbrali med je to omogočil, prof dr. Boga- ki dajejo pečat Sloveniji. Se predzadnja, rojena leta 1937. 1977 smo se ustalili v Toron- 126 zbori za nastop v kanad- taju in dr. Cevcu pa za lepi iš. Ukvariala sem se tudi s di. Za največji dosežek šteje- sem Tržilkemu muzeju, da pogrešam hribe in cerkvice. Po vojni smo živeli na Balo- tu, kjer bivamo najdalj." su, kjer je bila hiša vedno pol- skem parlamentu." oceni. Spodbujajo me, naj na- vedno je Slovenija prva med dvema domovinama. pišem kaj o življenju v Kana- Stike imam tudi s sošolci iz na. Oče je vsakega obiskoval- V Kanadi ste se kmalu uve- Ob glasbi ste razvijali še di. Mogoče bom to naredila, a gimnazije, s katerimi smo ca vprašal, ali zna kaj peti, saj Ijavili kot pevka in avtorica druge talente. Študirali ste pisati bi želela Se o drugih letos proslavili 50-letnico smo pri nas veliko peli. skladb, vodite pa tudi vokal- likovno pedagogiko, bili uspešruh Slovencih tamkaj." mature. GORENISKi GLAS petek, 22. julija 2005 15 KULTURA Razgledi Znameniti avstrijski dirigent Carlos Kleiber je bil poročen s slovensko balerino, precej časa je preživel v Sloveniji, o čemer pa se je bolj malo vedelo, ker umetnik ni maral publicitete. Konjšica je tako postala znana kot kraj, kjer najdejo mir veliki ljudje. ženi Stanki sem ovenec Kleiber je bil Brec^r Pogled v preteklost genialen Konjšica. vasica s 143 pie- Zgodba vasi Konjšica in bivala v litijskih hribih, se ie povezave s Carlosom dirigent in tudi piece 75. obletnice rojstva svetovno znanega dirigenta Carlosa dirigentom, se je začela leta Kleiberja vpisala na svetovni 195^ v duesseldorfski open, 'ranlpt^^rjQ kulturni zemljevid. "Kdor je kjer je na začetku kariere s re- zapieiend ^^ ___, ' ... eal Stanislavo . Stanko Bre- to razumel, je bil zraven, osebnost ^^^^ ^^ kriv," je zovar 12 Zagorja, učenko ba- prireditev komentirala do- ^^^^ ^^^ Mlakarja, ko Ni mnral mačinka Zorica Fele, duSa ^^^^ gostovanju. INI iiidicu ^bora. skupna po! se jezače- m 1M1 ri tPtP Pravilno je dogodek razume- ^^ ^^^^ ^ nakupom sta- puuiiCiLCLC, lo skoraj poldrugi ti504 «« aI ^ I^vAvJvKiK tt« 1« % * ^ . % i* ^ ^ «A ^ «1 • a 11 v« « m i kovem prepnčaniu nekaj sa- nost, da svoj ugi^ z izredno Morda je nekoč mondeni hotel Zaradi ZSVmili prcdlOS moumevnega, ker jo je pač revizijo opere v javnosti. Ali paradržavnih predJagaJ največji posa;^^ni lastnik. Kad in Slovenska odškod- jebüposiovniugledkranjske »«ga postal zanimiv tudi za koga drugega. Save sploh omajan, načet? Za pobudo o izredni revizi- nost je začela rasti," pravijo v Savi. Grand hotel Toplice je danes nekaj povsem drugega, kot je bil ob nakupu pred skladov ninska družba (Sod) sta res» ji in domnevnih nečedno- ski izkupiček. Franci PerčiČ kamp Bled bi namreč postal petimi leti. Nekdanji biiSČ, da okrog 3o-odstotna lastni- stih, ki naj bi se zgodile pri je delruce žene Marije ponu- tudi večinski lastnik 525 mili- po katerem je slovel nekda- ka Save, vendar pa to še ne poslu, naj bi stala • kot je ra- dil, kot so izračunali v Savi, jonov tolarjev preostalih dol- nji Bled, se počasi vrača, pomeni, da so vsi predlogi zumeti Toplaka - mala delni- po več kot petnajstkratni gov Grand hotela Toplice. K Morda je nekoč mondeni ho- paradržavnih skladov dobri Čarja Branko Terglav iz Kia- tržni ceni, Terglav pa je v temu pa bi moral prišteti Še tel zaradi tega postal zanimiv oziroma utemeljeni. Kad in nja in Frand PerĆiČ (kot po- enem od medijev povedal, da večinski delež dveh milijard tudi za koga dnigega. Bistve- Sod z zahtevo po izredni re- oblaščenec svoje žene) z Ble- si obeta 125 milijonov tolar- in stodvajset milijonov tolar- no vpraianje pa je, ali so bili viziji že revidiranih izkazov da.Vneicaterihmedijihsosc nista prepričala nikogar, resda pojavile sočne zgodbe jev. Poleg tega Terglava po lastnih besedah žene maŠČe- jev, kolikor nas je stala obno- delničarji tako Grand hotela va nekoč prestižnega hotela." Toplice kot Golf in kampa Lastniki so s 64 odstotki za- o nakupu Grand hotela Top- vanje. Zgodba je torej bolj so povedali v kranjski Savi, v pri vsem skupaj oškodovani? vrnili predlog paradržavnih lice in davčni utaji, ki naj bi podobna izsQjevanju kot pa kateri obžalujejo, da je mali- "Mali delničarji od vlaganj skladov. Uprava družbe in jih Sava zagrešila pri nakupu tesni in upravičeni skrbi za njen nadzorni svet sta zahte- in odpisu 400 milijonov to- skupno premoženje. vo po izredni reviziji označili larjev posojila, ki ga je Grand "Verjamemo, da si je ob za nepotrebno, ker je že iz hotel Toplice najel leta 1992 privatizaciji družbe Golf in obstoječe dokumentacije pri podjetju Golf in kamp. V kamp Bled marsikdo napak ma delničarjema marsikdo nasedel. Save nimajo nič drugega kot koristi, njihove delnice imalo "Močno prezadolženo večjo vrednost, delničarji pa podjetje je imelo na eni strani hotele v zelo slabem sta- zaupanje v rast prenovljenih podjetij/' zatrjujejo v Savi, Radirka za ministra SEDMICA M/^ätf^a Smolnikar kazale, Do določene meje je po- vlado z, mandatarjem Jane- zaradi ljudske stranke. Vse lotna ljudska ekipa in da ima tem svoje ambicije dosesja. Ne- zom Janšo. V kateri se, kot seje drugo so poli tične fiosk ule. za Janez Janša za to epizodo ie sa) po mojem mnenju je v novinarstvu najbolj tvegane početje napove- nazadnje sveti v vseh sloven pogovoru za Gorenjski glas katere imajo v SLS izjemno iz* dobro dodelan scenarij. V kate- dovanje političnih dogodkov, skih vladah po osamosvojitvi. izrazil minister za okolje in ostren posluh. Po tem, kar seje rem namesto Podobnikovih Ne zaradi pomanjkanja novi- V obdobju, ko ni svetih, pa se naijevega znanja oziroma ve-denja aJi sposobnosti logičnega je sama izklopila. Navadno tik prostor Janez Podobnik stranka: • v sredo zgodilo na posvetu slo- "kmetov" nastopajo Socialni počuti kot doma. venskem pohti^^n^a vrha, koje demokrati Boruta Pahorja, Pn pred vo/i fwi m i. Kar se ji je ob- Tako programsko, kol tudi po- i^dni predsednik Janez Janša tem domneve n i treba pripisati mišljenja. Kratko mah gre za restovalo toliko, da je na vsakih litično. Rekel hi, da smo se do- iz aktualnega političnega do- posebnemu darujasnovidnosti, notranje bistvo politike same, volitvah prestopila najmanj bro ujeli. Kot minister zelo ce- gajanja zradiral predlog zako- ampak dejstvu, daje Borut Pa- ki je prilagodljiva, spremenljiva prag in se zrinila v državni nim delovno in odprto vzdu^e na o skladnem regionalnem horže pred volit^mi politično in kot takšna nepredvidljiva. Seje pa pri napovedovanju politične prihodnosti mogoče pre- do. zbor. Ki ji je vedr\o predstavljaj odskočno desko za s^lc v via- na vladn i/i sdah vlade in v de- razvoju, ki ga je spesnil ljudski lovnih telesih. V primerjavi s prejšnjo vlado je veČ program minister, predvidevam, da bo v kratkem zradiral Še dr Ivana pohajkoval z Janezom Janšo in se kazal na shodih Zbora za republiko. uj zarxesljivo opi rati na poli ti- Na zadnjih vol itvah so si ske koheren tnosti in zaupa nja, Žaga rja. Po tem, kar Je počel z Po mojem mnenju bo Ja nša __A 4 — «A » ^ ^ ^ m ^ m » * * ««i«^« 4 » đ » » ^ _« ^ . _ i ^ A « čno preteklost. Tora na izkuš- strategi kar koaliciji obeta dolgi vek tra- regionalno delitvijo Slovenije Pahorja vzel pod svoj dežnik, nje z nekim političn i m suhjek- b risa n o tak tii:o. Naj p rej je Janja ter uspešno ddc. Si S jc in pri tem C ore njcem očital ko bo sedanja vladna koaliäja tom. Recimo, s Slovensko ljudsko stra nko. predsednik stranke požrtvoval- trdna in verodostojna koalicij- stopil prag hrvaškeg ska partnerica in kar se nas JbušiJo, bi ga moral zbrisati Že danes. spr^ela tako imenovane vojne zakone. Pri teh dedič nekdanje Ko je bila stranka, kije na- pora, nakar so po volitvah tiče, predčasnih volitev ne bo." Vendar ne verjamem, da bo partije nikakor ne more tvorno Stala iz kmečke zveze, ustanov- družno prestopili Še prag dr- Iz povedanega se zdi edino IJenaJe kazala velike ambicije, žavneg^ Tudi zvezde so ji menda dobro rečeno, kop v vlade kolikor toliko verjetno, da pred- moral vlado zapustiti samo minister brez listnice. Po mo- sodelovati. Pa tie zaradi svojih trdnih načel m stal^Č, temveč časnih volitev ne bo. Vsaj ne jem mnenju je na odstrelu ce- iz preračunljivosti. GORENJSKI GLAS petek. 22. julija 2005 EKONOMIJ sufan .zargi ©g-giö^. 5/ 19 Starman novi nadzornik Je ovice Sredina redna skupščina Jelovice je prinesla nove nadzornike, med njimi presenetljivo tudi Bojana Starmana. bo^an Bogatat Škof)a Loka • Najpomem- Hmžbe lastniki bnejša točka dnevnega reda predloga, ki zmanjšuje števi skupščine so bile volitve da- članov imenova nov nadzornega sveta. Prej- in den, ki govori c šnji nadzorni svet je na za- nju prokurista s strani nad- dnji seji za naslednike predlagal TomaŽa Osolnlka, Blaža Pippa, Matjaža Vnuka in Stoja na Ž i be rta. Kapitalska družba je na skupščini poda- na leto prej boljši, najpo- zornega sveta in ne uprave, ni dobil zadostne podpore. "V predstavljenem poroä- 11 lani 7.4(^00 km. Krni' I4&-I7a s'km. 20 KMETIJSTVO cveto.zaplot nik @ g-giös. si GORENJSKI GLAS petek, 22, julija 2005 kran) Sporni količniki za izračun katastrskega dohodka Ob koncu junija je začela veljati uredba o valorizaciji katastrskega dohodka za letošnje leto, s katero je vlada enotno za vse katastrske okraje določila količnike za posamezne katastrske kulture. V Sindikatu kmetov Slovenije ugotavljajo, da novi količniki za izračun katastrskega dohodka davčno bolj obremenjujejo kmete, kot bi jih dejanski dohodek. Po njihovih izračunih je dejanski dohodek nižji od dohodkov posameznih kultur, kot so jih upoštevali pri izračunu valorizacije količnikov za katastrski dohodek. Za pravično obdavčitev kmetij bi po besedah predsednika sindikata Marjana Gorenca morali ovrednotiti vsako kmetijo posebej. C. Z. Brezje, Bohinjska Bistrica Gnojenje in košnja strmih travnikov Kmetijska svetovalna služba pripravlja v ponedeljek ob 10. uri v domu krajanov na Brezjah in ob 15.30 v Domu joža Až-mana v Bohinjski Bistrici predavanje o gnojenju na osnovi gnojilnega načrta, košnji strmih travnikov ter o dojiljah in vo* lih. Na predavanje vabijo predvsem kmete, ki so se v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop) odločili za ukrep "sonaravna reja domaČih živali" in ki so se zavezali, da bodo v petih letih od vključitve v program opravili 15-urno izobraževanje. Potrdilo, ki ga bodo prejeli na predavanju, je tudi pogoj za uveljavljarije denarnih podpor, C. Z. Kranj Za gradnjo gozdnih cest 59 milijonov tolarjev Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavi-0 javni razpis, po katerem bo za sofinanciranje izgradnje gozdnih cest namenilo 59 milijonov tolarjev. Za denar se ahko potegujejo lastniki gozdov in združenja lastnikov, v njihovem imenu tudi občina, vendar le na podlagi notarsko overjenega pooblastila. Država bo gradnjo gozdnih cest so-fnancirala do 40 odstotkov. Pri izboru bodo upoštevali prihranek zaradi skrajšanja spravilne razdafje, pomembnost ceste za lastnike, za dograjevanje gozdnega ces^ga omrežja, za obstoj in razvoj vISinskih kmetij ter za turistične in rekreativne potrebe pa tudi to, ali so gradnjo ceste začeli že iani. Vlogo je treba oddati na ministrstvo najkasneje do 3. avgusta (do 14. ure). C. Z. ljublana Državni denar za strokovfie prireditve Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejšnji petek objavila javni razpis, na podlagi katerega bo za sofinan* ciranje strokovnih prireditev ter stanovskega in interesnega združevanja letos namenila 29,4 milijona tolarjev. Za nepovratna sredstva se lahko potegujejo društva, zveze društev in združenja, ki delujejo na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanih dejavnosti. Zadnji rok za oddajo vlog je 16. avgust. C. Z. KJ I U d OBČINA NAKLO Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS 5t, 110/02, 8/03'popr., 38/o3-ZZK'1) Občina Naklo sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO, za spremembe in dopolnitve PUP Dobrave ki bo v petek, 22. julija 2003. z začetkom ob 12. url v sejni sobi Občine Ndkb, Glavna cesta 24, Naklo Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za Dobrave (Uradni list RS it. 74/94 in 27/96 ter Uradni vestnik Gorenjske 5tev. 5/97, 23/98, 37/02, 23/04) za območje urejanja P 7/12 in SE 7/n (kompleks Cegram). Postopek priprave sprememb m dopolnitev PUP bo vodila Obči» na Nakio. Namen prostorske konferenceje pridobitev priporočil, usmeritev in leglirmnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interes* nih združen] ter organizirane javnosti v zvezr s pripravo spre* memb in dopolnitev PUP. Udeleženci prostorske konference, stopajo organ, organizacijo, dr lahko na konferenci podajo svoja obliki ali ustno na zapisnik. pred ožijo dokazilo, da za* ali drugo pravno osebo, iporočila in usmeritve v pisni Osnutek programa uprave Občine času uradnih ur. Datum: 19. julija 2005 Številka: 19/47-230/2005 priprave je na vpogled v prostorih občinske . Glavna cesta 24, Naklo, vsak delavnik v Župan: janež Itular l.r Rekordno težko Pri Zakrašniku na Sv, Lenartu, kjer se že osemindvajset let ukvarjajo s perutninarstvom, je ena od kokoši znesla 13,9 dekagrama težko jajce. Običajno tehta okrog šest "dek". Cveto Zaplotnik Sv. Lenart • Na Tuškovi kme* liji, po domaČe se reče pri ZakraŠnikii, iia Sv. Lenartu nad Lu§o redijo kokoSi, ovce in osle, ukvarjajo pa se tudi s kmečkim turizmom. Cveta in Franc sta letos gospodarske vajeti tudi fonnalno predala 27'ietnemu sinu Mihaelu, devet let mlajši Martin pa obiskuje še srednjo strojno šolo. Kmetija obsega 35 hektarjev zemljišč, od tega je pet hektarjev kmetijske zemije in 28 hektarjev gozda. Vsa zemlji.^Ča so okrog domačije, precej v strmini, na sedemsto metrih nadmorske višine. Pred petimi leti so opu-stili rejo goved, odtlej redijo Oče Franc in sin Mihael pred hišo za goste. jajc," pojasnjuje in se že veseli septembrske podelitve priznanja. Na kmetiji so pred deseti-mi leti zgradili novo hišo s šestimi apartmaji in-dvema sobama in se začeli ukvarjati s turizmom. Začetne težave so hitro premostili, hiša je vse leto, razen pred novim letom, ko jo za nekaj časa zaprejo, dobro zasedena, to pa pomeni tudi veliko dela, vsak dan in vse dni v letu. Pet me* secev. gosti j o otroke na nara-voslovnili taborih (v eni sezo* ni se zvrsti tudi po tisoč otrok in sto njihovih učiteljic), v preostalih mesecih prevladujejo tuji gostje, Id si želijo predvsem miru ali na eno* dnevnih izletih spoznati Slo- le ovce. okrog štirideset jih ko, ki je "igral" v škofjelo* na vsako jajce odtisne tudi venijo. Zanimivo: nekateri imajo, in še pet oslov, med škem pasijonu. "Zelo dobro številke, iz katerih je možno vedo o Sloveniji celo več kol njimi je tudi popuJami Miš- se je obnašal. Osel je tako pa- razbrati izvor oz. ime rejca, marsikateri Slovenec. In kaj metna žival, da ji noben ne Večina jajc je težka okrog počnejo otroci na kmetiji? bi rekel osel," se pošali Cve- artiftv. ori laka Franc jim pokaže domače ži- ta, ki jena kmetiji odgovorna likem številu kokoši pa se vali, poleg kokoši, ovc in predvsem za prodajo jajc. Že zgodi, da katero odstopa od oslov imajo tudi zajce in pri-osemindvajset let se ukvarja* povprečja. V dosedanji 28- tlikave pujse, jim ob tem jo s penitninarstvom, trenutno gojijo okrog 1.300 kokoši kmetij pove, da nobena žival ne bilo najtežje 15,5 dekagrama smrdi, ampak ima vsaka le nesnic, imeli so jih že tudi iz 1. januarja 2002, v nedeljo značilen vonj, kot ga ima dva tisoč, asov zadnjili petih (17. julija) pa je ena od njiho- tudi človek. Predstavi jim letih zaradi slabših prodajnih vih kur znesla Še težjega, možnosti število zmanjšali. tehtnica je pokazala 13,0 de- kmetovanje po starem in po novem, staro in sodobno Kure niso v kletkah, ampak kagrama. "Kura je prežive- kmečko orodje, značilnosti so v zaprtem prostoru m se lahko gibljejo. Rejo prilagaja* jo zahtevam Evropske unije, la," se šali Cveta, ki so jo v ak- gozda in drevesnih vrst, oglarjenje, jim pokaže, kaj je ciji Slovenski novic tudi iz» brali'za "Naj perutninarja desna in leva stran brega. CveU z običajnim In rekord- letos so prenovili hlev in na- Slovenije". "Verjetno so kako različno dišijo smreko- nlm kurjim jajcem. bavili stroj za sortiranje, ki zame glasovali kupci naših ve in jelkine iglice... Deset kmetov že Minister prisluhnil / dobiva rento ničesar obljubil Poslanec sprašuje, ministrica odgovarja. C vEro Zaplotn i k jetnik ali pravna oseba. Sub* vencij po mnenju zbornice Cvrro Zaplotnik zaprosilo 197 kmetov, od Ljubljana ^ Vodstvo kmetij- ne bi smeli posebej obdavä- TržiČ • Gorenjski poslanec mag. Borut Sajovic, ki ga tega le petnajst s popolno vlogo, vse druge so pozvali k dopolnitvi. Deset kmetov sko gozdarske zbornice je v torek ministru za finance dr. Andreju Bajuku predstavilo kmetje poznajo tudi kot te- zdaj že dobiva rento, še tride- predloge za spremembo za- Ö, ampak bi jih morali vključiti v izračun katastrskega dohodka. Predlagajo tudi, da bi zvišali normirane odhod- renskega veterinaria, je mi- set jo bo začelo prejemaö ta kona o dohodnini. "Sedanja ke za dopolnilne dejavnosti mstnco za mesec. Razlog, da se je obra* davčna zakonodaja je za darstvo in prehrano Marijo vnavanje vlog in izplačevanje kmetijstvo zelo neugodna. Breme davkov je za kmete Lukačič na zasedanju držav- rent zavleklo, je v tem, da je nega zbora vprašal, koliko zahtevkov je bilo doslej agendja za kmetijske trge in razvoj podeželja od Evropske vedno težje," je dejal predsednik zbornice Peter Vrisk na kmetijah in za kmetijske dejavnosti, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku, uvedli višje investicijske olajšave ter izvzeli iz obdavčitve inve- ženih za ukrep zgodnjega unije, ki prispeva za rente šti* in poudaril, da so spremem- stidjske podpore za naložbe, upokojevanja kmetov in koli- ri petine denarja, pridobila be zakona nujne za obstoj in odobrene v preteklih letih, ko kmečkih gospodarjev že akreditadjo za ta ukrep šele nadaljnji razvoj kmetijstva in Minister ni ničesar obljubil, prejema rento. Kot je poja- 17. maja letos. Kmetje zaradi podeželja. V zbomid se zav* dejal je le, da so pripravljeni snila ministrica, je ta ukrep tega ne bodo prikrajšani, saj zemajo za to, da bi pri obdav* prisluhniti argumentiranim za kmetijstvo zelo pomem- bodo ob prvem izplačilu pre* čitvi obravnavali kmetijo kot predlogom in jih po možno- ben, saj so kmečki gospodar- jeli rento tudi za nazaj, za ce- celoto, z vsemi dejavnostmi, sti vključiti v spremenjeno ji v Sloveniji v povprečju sta- lomo obdobje od popolnosti in da bi po dejavnosti obdav- zakonodajo, vendar pa si ri 56 let, kar je eno najvišjih vloge. Ministrica je napove- čili le tista kmetijska gospo- pred prevzemom evra ne povprečij v Evropski uniji, dala, da bodo vse vloge redili darstva, ki bi dejavnost regi* morejo privoščiti prevelikega Lani je za zgodnjo upokojitev do konca avgusta. strirala kot samostojni pod* izpada davčnih prihodkov. CO C (? s tfi s o O S r in o 0 M 5 rvj 1 n <71 "D S E 0) S •n 0» C A Q> e h SI § a S S rf o o £ 0 M» I-- ii s S d> CO a> 13 a a £ C 9 a a a •o S E C Sf s C o 5 a 2 >< ^ O O SSS • * 'J A OJ lÄ D o 11 •a v e N 9» > £ O O V s •o 'O s o o «a i s šl N 81 cc a u 2 0) £ O M S § § ^ I O M •o •o I Ol (O a s B U o a £ s ^ a III S I a £ ^ f ? o £ O ^ S 9 .M ^ Š -S o o C I Z S I O 12 't «s 7 0] S S O Q> C 3 Ä O ^ ^ § a o e A ^ C ^ ^ 0) O a o 'a es 3 al 11 o « £ o» a Ö o. ^ « o i CL t/1 a .a ? i O) v > o 'C 1 o 5 «s s f 5 2 5 .. fD o II ir> E S P 2 s S N V OJ e o TB 9 Ii ,3 1 ' K C S 11 a ž S O 0 E g 01 g a C E a. ž 1 1 s 11 cn 0 1 9 A "D O 0 t •C a a e 0 Si z 4 s Oi 3 § s a a A 0 1 t S JC £ s & tO £ ♦'H i ^ £ & S ^ £ £ 1 a S 3 r. S a> 0 1 U3 O •a S o Ä C O 3 i OP 3 O 3 a a <0 C I s e s a> a o IS o o I I flj •e s ^ II M ? ž y «g ^ a u M .a ■ -o : (0 5 •o s- .52. r^ i J • S S £ ? •o C S 5 9 ^ (O g' o 2 o> NI £ C ■o A C rtJ «3 — 0> : .a isj Q> 5 ' ^ t: S «J C •o 03 C £3 ?5 O fO 3 « <3 S = S-2 ž o o r rt t: o CtJ O hj a I n t: O E to ž OJ OJ u '25 T3 SS S fl e •o s 52 2 •O KI O o 11 o g £ Ö O e 3 o I £ o E o u> S O D i 3 U 0 1 s ^ N « o C ^ <0 ^ C A -o o S >< 5 a e Kj 5 a> C a 2 ? o i C d ro O I a N £ 'O •V OJ r ♦o £ (O g> cA V C E R S 3 a> n O) o ^ ^c a a C O K^ C $ S II E C 6 rt 3 a rt C a Q> rt E i C £ OP •5 C a Ć0 « s S e S e m — a> 1 >o N rt o OJ A C sls rt I«-- - ^ a rt o C a S o E C "O Q O. O s o t5 o o E Ž« ? ^ g 5 O ' C^ -o a m O § C C • .S s J a s ^ g I rti a a O & > 3 § « 5 n o o F - i 2 — g a o I S ^ 'g rt ^ e 03 O n O) •u o e o o ž •o 0 C 1 o PJ .s. GORENJSKI GLAS petek, 22. julija 2005 1/5 o o CNJ 5 Csj M t rt UJ UJ CC O o g <0 s OJ (O 'S E o 0 C 1 9 O E O s (A O a> C o O C > S s a> l/t 03 oj '5 ■it 9 X s> n > E "5 o Kj CL I C5 O O) , fl) V ^ 2 ^ iS ^ a a « 73 O > rt C % SL tij •s i (O ^ o CVJ o ^ o £ -6 2 8.1 A O SI I s 13 o i ° " N 2 O p. g ra I ^ = a Đ rt £ a rt cß .fi S o e o ^ O rt _ u> g g a « o > rt 'kj X» C I? O a rt Ä> II O g O Op V n s la g 2 rt N S rt C 11 o. s 5 S M g N a a Q a > .a 5 I O) > O •o 5 3 IZ O 0> 3 E fg » -5 O O A •O 3 a a t« Ž! 12 S O £ 'O s € > £ rt « O 5 t^ s cL o d> o. ^ J3 e I M CO O! .. 15 o S o 3 •'S e a — 2 _ a U 8 •Z 3 § •5 N C O) O ^ OJ g s ii 2 rt 5 s e a> S e» & a a C a ^^ I II S g s A O I ^ rt •Ü o £ n 0 1 o TS !i> a? § ^ Ć (/> C C 3 +SJ 3 <0 Q> C rt I O rt g d) a M a E a M E rt (P o 0 o e > rt § i p ? a £ o O iT) O O SI8 A CM CJ O) o -40 o o M 4? N CO a: K I N 03 UJ Id O ^ » .s I s UJ o LJ C o o o C E J (9 a> r e C o» - ^ 4 0 O •d rt u> rt 5 £ o ^ 11 š>» m UJ (L C. S J S a . . o TJ ^ rt -a II 4> s rt t: o 11 t? C « t 0 1 O E « £ S v C u C E C e 12 t/i C rt 2 s os ^ E E S & I tO h. u c/^ s .a il -e S ^ M e s o a e Ä IT ^ ^ S Š £ •§ .£ S I I .r S o. E •o 'B i £ S lil ^ U F I I I 'S ^^ « •o > « N n n o <4 "O ti 'C £L E f» E 0) ® E I O 2 < s •o n i O s o> o o o £ O a e o g C a> rt E o o n 0) T5 o V e a I to « v rt N 5l a C rt 2 rt ' hj ;s E KI s _ o ^ E (O O N 0) IH I A o d. S S -o 0> o w Cl C ü> 3 h. Ti O (D đ> o> n .b E il 0 o C > C ^ m § 2 -o S 111 aJS & e a 0) KI O 8 (A i C £ o E a> £ e rt N 3 n E C O a E fO C v t/i ^ CL S I a i a 'C a •D rt rt 0) B ^ o rt e 2 s 2 ffl £ 4P Ss o .2 S O § o £ A o a »o rt a o ? Bi 2 V ** -D :s rt rt 9i C g g ^ c" rt O C ii rt rt O) S I 0 rt 1 i a C a rt 2 M I- a« £ N 5 "O S o 73 S a o iŽlII'^i A rt ^ o ^ CL f 5 T s a' 5 «^ V e CL I A ! ® •D .9> E Oi a O. s s§ CO a ^ CL(/i £ o to o 5 a UJ 1 S ? 0) (tf N ^ ^ T g .a 'C 5 o E OJ i « O I CD LU cn 5 rt o SS O £ M <(0 E 0> O a o E o o a o 4) 4P « ^ CC 1 I o I <3 r o •C a rt t: C Q IS 0) * ? C i 3 rt 4) 2 O •D a i 21 = s C o XI O •o a > Z z cn ffi 5 3 si . ? s s? I I a E u CO ? a o" 4) S T5 •U a Sc a rt 1 I I S a 3 E o o 2 a a o ec a 2 £ ^ « a C CC oa| a C s 3 a - i E ^ gi O S x> * e o 4) «O O o> t: ss 1 rt rt s C .H O . 2 « Z fl» C >0 'O £ NI E S tA e ^ 4) O a rt 5 55 O C 4J I a> a «s OP g C o C O o «o " ii ao 2 It = s • ! e <0 o o a 5 s c i gi S n 03 L> đJ Ž Ä 5 .a o o f C a. > 0. C CL Z -O a « e z £ •Is S t E 'Š" I" •I« 4; g o. a C > £ o 'S I s s C g a a S ^ 5 ^ s d. o o •s _ö r Ä' ä a O o o I o. 3 "C —. o <0 2 O o C — 3 s-s 2.E M E o C •o m 0 4 E ^^ = I II- 0) £ 'S 18 2 S O C C rt C o I »CO fl> £ o s & C a s S <0 w o > o a> <9 a I ^ E 0) Ö (O Ci z i I •o ffl 03 . 2 . •v CVJ C4 O) 5 » s o JO « S o C Tß o C o» u 1 o ^ .fc ^ 3 C ŠS. N O rt v) 2 Q. = Q. n s § «4 - =š ^ i ? S 2 U i i ° « § ^ « 2 -3 aD Z C Si -Ž ^ ti S a> 2 * flj . a I 'S s ^ ž a rt O 4P O E o oT C 9 k 2 rt 3 'c rt Ü o ^ 4P 0) Ž rt rt E II C £ $ S i I a E <0 & rt a s* J Q s a 0) o CO O _ O a V rt 3 S Q> O £ S O O £ Z C ^ a O 3 N & a o LU C/5 UJ C O 0 1 s m o o cvj 5 cj I fr> C\i t fl F e E e i e3 .a 2 t"- ll ii A c s = i 2 'S "i ® ll i § & c > t X o o' d Ö o o ^ 9 s "O O) <5 Q 5 ^ s »lils Iii p • ^ 'C* s ^ ^ ^ T3 ^ r e I 9 § E e 1 A O Si E f a E v C X? INJ 6 S. S $ o o a i/) O O ^ a 11 a • 111 i ^ O 0 1 o & > O 3 g N t; o n JC O 3 S o 2 A S E n I "O a. a c ö> 0 1 n C A o o s t£ o E f9 & O £ "D a. u ä s IS 0) iS •o I s s I Š CT» 3 g ft 1 o •o £ KI 3 0 cc « 1 03 w S 5 js s s C = o i S CSj «'S flj C N V S A S o (O ^ u a (O C C 3 »o C 2 I II i IS $ E E S § f ^ Is C ^ a a % « 2 o a § £ a t E I s £ đj t? p S o. a , o o 2 ä 6 ^ a a a $ I S 9 E a 40 a "O ^ i i I 2 s <0 ^ "-s I i/i a 3 (5 N s 0) c s Ö 'O o S >< I si s a> c 0) d 0) N E o o e a a a a <0 C C v 9 ?e e a> w s s §3 ž C o 'D 3 ' s C ^ 5 Ci « -o C « ga ^ 9 -o 2 a CO _ fi CT e E a> o £ v £ Q> a E E (O NT § ^ C £ n n s CA 3 J3 S i/a .a 'g 2 S .1 g -1 E S »5 Č 2 o I g ^ 'S o e 5 ^ -S s 5 = g w O 3 « n ra d) a g.^ 2 « O S G g 5 o ^c z Z C CL □ Si a o 9 o a o I o M a d) 2 a E -J m to a T3 a> to -ü C đ> H') o tU 03 « € e 2 s i I :-<0 O 2 a TS s E C a C ® ' 2 2 a to 4P Ž § '8 S S 8 ^ CL a Ä CO w S 5 ^ 9 3 o £ A ^ a ^ ^ I .s 5 S - a $ '5 iž ^ S T) o C to » 3 & (l a A Z C ^ O o □ M o : s 9 N ♦p J ♦Ü C 'U 2 g O g (6 o & to o o E A o o N Q O a S>l s I g « C J ^ O) $ I -o - to O e 1R ? A « a ss? §•1 GORENJSKI CIAS petek» 22. julija 2003 m o 0 5 cg CJ 1 n CO 4 Ol CO UJ 0: o O c £ CO 5 E o o e s e E o o CM 9> U i) to Sf E 'C U) S S $ O d O a a> C <0 S s a> O «(A O 5 to e to to -o sS > E T? o ♦ ^ <0 o I s E i E I O v eS «9 O O 35 •a 9 p ll (A O o C a s O hI i E A o »o ^ iž •o s O 'I o i i« I ' ^ lil m lis C ^ ^ fill I- I ao g o g 10 I lip a f E Sato W .a rt C v 0 1 to •o •« o • 5 S £ Q. I -N O "" O <4 £ z S % S O 2 E a u ^ e s > «n O to "O S £ 2 u) 3 z 2 S O «s X iT o o> E is o « •o S* o p ^ z — c »ä ^ e O O « O I hI hI •O <0 9 O i i C to E os U) a 3 il II -I S s a Si o -o £ □ s 2 § ft It ö a a Ä o C g i I S o C A 'C o s o o e £ O UJ UJ I CO C O go o gö o a> ^ ^^ ^ g rt 5 ® o 9 C O '0 3 iS 'C ts "6 2 m UJ t: E o> Ö ta 6 S a v M c N £ O «> s 6 i g a ts m Vi g 0 g £ v •g e ca 0 9> ^ a 0 C 1 0 0 i C s § B 0 C 0 £ £ S o o 15 a o S o •5 Ü o. a. 1 lU llllllll ^ d) § g 3 C5 S S S S S i \ i I I 3 S _ » ffl S C C S i' o ž ? ^ A) r r ^ E ff •o t « ^ ' C I s a C ar J5 v to to to s ^ 1 o CO > 2 fl d o e K o s 3 «i- E o g •8 E E CD Z ^ Q. E 2 — .S ? 5 g a U ff ü g £ S S V) S- C ^ f i ž il E % E to C o N Q to o — g» O •8 s a S « > & "ü E 9 O S s »C 2 iT) O O ^ e> cg V T i I 0 a 1 <0 K UJ •O o E A o C 'S O C o s •o r> _ fo ^ so I c 1 2 C? Z A O 2 a e ll O s. = id E a o 13 <9 E a cq ^ CB ^ a ® a £ ® 2 :- .£ E 'S E 'O 1 C s 2 O V) E S 2 CO (O ^ I •D R o 13 o i 3 # CO w , flj ä E a o <0 E S E to f I II a a o a o ID £i E g a e E U e S to 5 ^ W v S 5 I S S CO C E s C A <0 z a £ E ® o A -a CO -.la lil ^ S a p $ N s & s. OT C to S o Ü O a x iT Bi Is I £ S 2 M = to ^ C o ^ ^ g & s a 11 ai N I O <0 K a M oj a w S 1 s C o « S ^ 2 O « a« > s Ii C £ l| 11 3 -a : Ä —' to O u C ,B I o Q. 2'Ž ffl € n E « & S 7 rt a e s C« 3 ? I! 2 « o «o t o □ es 9 NCO^ OO £ oc ' -s o S o ll I S« s o a. B to E o 45 a E 5 a o o .. E ä O O Ä Z = GOREN)SKI GLAS petek, 22. julija 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA 'mfo@g-glu$.si 23 Marelice Boris BERGA>rr čebulo in na kocke narezan sir cmentalec. Začinite z olj- Sezona marelic je zelo čnim oljem, jabolčnim kratka in traja le od sredine som, limoninim sokom in julija do sredine avgusta, soljo. Vseskiipaj narahlo pre-Zarcs dobre pa so le zrele mešajte in pctresite z nareza-marelice, naj bodo od kjer- nim svežim koprom. Solata koli, samo zrele naj bodo, in je odlična kot samostojna jed t ker barva ne pove vsega, jih za osvežitev v vročih poletnih ^ pred nakupom kar preizku- dneh ali pa kol priloga k na simo. Pravzaprav so naj- žaru pečen-emu mesu. okusnejše tiste marelice, ki pražene prsi vzemite iz peso- rezanimi marelicami ter peso dozorele na drevesu, pre- p|§čančia Drsi z marelicami ^^^^ narežite na rezine ter stavite v na 190 ?C ogreto pe- ostale so druga liga, kar pa ne pomeni, da niso okusne. Povsem zrele, sveže marelice se ohranijo le kak dan dva v hladilniku in ker je Še ilid in parmezanom ijte z omako, ki jo napravite tako, da marinado s so- aco m pecite 30 mmul Olilajeno pito narežite in po- sezona tako kratka, jih veli- Potreh ujemo: 1 kg pišča nčjih kom, ki je nastal tned praže- tiesi te s si adkorje m v prahu, prsi 5 koio. sok pol Umone, 2 njem, pretlačite skozi cedilo. Posujte z naribanim parme- Marelični parfait nega olja. 1 čctjnc ko medu. i Čajno ili^ko usek- zanom in postrezite s peče- kokrat tudi suSimo ali pa jih tjanega rožmarina, sd, 3 ma- nini ali pire krompirjem-zamrzujemo in predeluje- relic. 2 žlici rastlinskega olja. Potrebujemo: 4 jajca, 25 dag siadkoria, sladke smetane. mo v sokove, marmelade in 10 dag parmezana. kompote. Zaradi visoke vse- PiSčančja prsi na solite in bnosti kislin pa so sveže jih natrite z marinado. ki jo Marelična pita Potrebujemo: 4 jajca, j dl 1 Žlico mareličnega likerja, 20 dag izkoščičenih )narelic. Rumenjake skupaj s poiovi- zelo prijetna osvežitev v vro- napravite tako, da zmešate olja, ij dag sladkoija, nastrga- co sladkorja penasto umešaj- 6h polemih popoldnevih. skupaj limonin sok, oljčno no limonino lupino. 1,5 dl mle- le. Iz beljakov stepite trd sneg olje. med in rožmarin. Dajte ka. 2 žlici mareličnega a. in vanj vtepite preostalo pol- Os veži Ina solata z marelicami jih v posodo, ki se lahko za- jo dag bele moke, 1 zaiatek pe- ovico sladkorja. Sladko smeta- pre, jih obložite Še s polosica- älnega praška, 0,5 fc^ marelic mi marelic in jih pustite v lila- sladkor v prahu za potresanje. Potrebujemo: 5 marelic, i če- dllniku marinirati vsaj eno no stepite in ji dodajte mare-lični liker. Marelice zdulite v 1 jajca, olje, mleko, sladkor, dl vode, jih ohladite in dobro , 2 kumari, 20 dag sira uro ali najboljše kar čez noČ. limonino lupino in liker raz- zmiksajte. Vse sestavine sku-ementalca, 5 žlic oljčnega olja. Posodo postavite na štedilnik, žvrkljajte ter vmešajte moko pa j narahlo zmešajte, maso žlic jabolčnega kisa. sok ene piščančje prsi prelijte §e z ras- skupaj s pecilnim praškom, dajte v poljuben model in jo limone, sol. jucz koper Marelice operite, razpolovite in narežite na trakove. Do- tlinskim oljem in jih na zmer- Teslo enakomerno porazde- postavite v zamrzovalnik za nem ognju 2 vseh strani pražite 45 minuL Po potrebi prl- lite po namaščenem in z ostro moko in drobtinami obsu- vsaj 6 ur. Tako pripravljeno zmrzlino poljubno narežite dajte prav tako narezani ku- livajte po malo vode, da se tem pekaču. Potresite z iz- in si z njo ohladite vroče pole-man, na kolobarje narezano vam marinada ne zažge. Pre- koščičenimi in na kiliije na- tne popoldneve. ZELENO CVETOČE Igor Pavlič bolj preprosta: star kompost, taste krompir, rastejo tudi na- vrtna zemlja, krtine, malo geljni. Jeseni jih preneseta v peska, drenaža na dnu korita notranje prostore. Čez zimo in dobro so rasli. Cez leto pa odženejo kot pšenica in jih je Gorenjski nagelj zalivanje s poslano vodo, pod treba poščipat, da se rastline vrhnjo plast zemJje pa malo zgostijo. Od tega je odvisna gnojila v zmdh in cvetijo res tudi nadaljnja rast, bolj močni lepo celo sezono, janko pra- so. Vršički tudi ne prenesejo tako nizkih temperatur kot odrasle rastline. Pozimi do vi, da so nageljni zelo občutljivi, in če nimaš pravega po- sluha, propadejo zaradi bo- minus 4 stopinje, poleti do Zelo lepi primerki uspeva- Vzgajala sta jih po svoje, ker lezni: najsi bodo uši, plesen, plus 25. Ce so poleti na večji jo tudi v Ovsišah pri Podna- pa sta želela imeti lepe, zdra- Tudi njihovi so že zboleli, vročini, se cvetovi prehitro portu, kjer jih lastnika Marija in ve in cvetoče, sla za nasvet vendar nista obupala. Posa- suši Janko Potočnik gojila že 30 povprašala vrtnarja in'tudi dila sta nove vršičke, sploh , zato I mi pnja)o sveži in vlažni dnevi in tudi let. Janko pripoveduje, da sta priznanega strokovnjaka za ima roko zanje gospa Marija, cvetijo dolgo v jesen. Presaja-prve vršičke dobila pred dav- rože Slavka Zgonca. Po na- skoraj vsi se primejo. Za vr- ta jih na tri leta, vines pa nimi leti. sploh ne vesta toč- svetih pa ni bilo več dileme: šičke je dobro, če jih posadiš samo odstranita vrhnjo plast zemlje in dodasta novo. Letos imata že 16 korit cvetočih na- no kje, ker pa so dobro uspe- vzgojila sta res lepe in zdrave kar v vrtno zemljo, vrtnar vali, pa so ostali pri hiši. rastline. Zemlja naj bo čim jima je svetoval, da tam, kjer ■i".. t • ^ 1 . ' ßr A v ' * • • A • y J geljnov, ki obilno cvetijo. Pa tudi poškropiti jih je kdaj treba proti bolezni, "vse po navodilih Slavka Zgonca in vse šti-ma", pravi Janko. Spomladi, ko jih prinese iz zimskega prezimovališča, jih na)prej postavi v senco, da se navadijo na svetlobo, šele po kaldh treh tednih jih postavi na stalno mesto, na vzhodno stran hiše, kjer ostane; o do novembra. Pozimi jih je treba čim manj zalivati, šele ko malo ovenejo, jih močno zalije. Vršičke delita na vse konce, vendar vsem ne uspevajo. Janko pravi, da moraš biti zelo pozoren do njih: "Malo jih moraš pobožat' in po- Marija in janko z Ovsiš. /fotcrTm« D»k če ne ni m verjetno prav zato tako lepo cvetijo in dišijo. Pa naj Še dolga leta krasijo njihov balkon. KUHARSKI RECEPTI Za vas zb ra Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja - kosilo: juha iz pišČančjih jetrc z gobami, v pečici pečen piščanec z mladim krompirjem, radič v solati s fižo- , skutna torta 2 rdečim ribezom; večerja: pisana makaro-nova solata s Šunko in zelenjavo. Ponedeljek • kosilo: goveji golaž s stročjim fižolom, mešana solata, zrnat kruh; večerja: zelenjavni polpeti iz blitve in špi- nače, gobova omaka, radič v solati s krompirjem. Torek - kosilo: ocvrte sveže sardele, krompirjeva solata z mlado čebulo, marelična pena; večerja: hrenovke na žaru, glavnata solata s koruzo in zelišči, zrnat kruh. Sreda • kosilo: zelenjavna juha iz sladkega zelja, naravni goveji zrezki s kuhano zelenjavo^ ocvrt krompirček, kumarice s kislo smetano v solati, nektarine; večerja: jajčne omlete s perutninsko drobovino, zelena solata s paradižnikom, četrtek• kosilo: zagorski džuveč s puranom, mešana solata, pehtranos* masleni zavitek; večerja: tatarski biftek, popečen kruh. paradižnikova solata s kozjim sirom. Petek • kosilo: fileti škarpine po pariško, krompir v koščkih, mešana solata, melona; večerja: testenine s šplnačno omako in parmezanom, paradižnik z mlado Čebulo, breskve. Sobota - kosilo: mešano meso na Žaru, na žaru popečena paprika in jajčevci s Česnom, zeliščnim kisom, peteršiljem ter oljčnim oljem, ajvar, zeliščni kruh, sadni biskvit; večerja: sirov narezek, kruh, kumarična solata s kislo smetano in koprom, sladoled z malinami in borovnicam juha iz piščančjih jetrc z gobami Za 4 osebe potrebujemo: 20 dag perutninskih jeter. 15 dag juine zelenjave, $ do -to dog gob in 2 Žlici kisle smetane Polovico jeter narežemo, skuhamo v malo vode, dodamo julno zelenjavo (korenje, peteršifj. zelena, por itd.). Posebej na malo Čebule dušimo gobe, Iz masla in moke napravimo svetlo prežganje, ga zalijemo z jetrno juho in dodamo gobe. Vse skupaj pretlačimo ali zmiksamo s paliČnim mešalcem. Preostala jetra zrežemo na male rezine, jih opražimo na maslu in dodamo v juho. Na koncu juhi dodamo Se se- peterSilj In kislo smetano. I C STIMlJlJiTIVIVO DODATNO POUOJIVINSKO ZAVAUOVAIV.IE T i m MOZi\()ST NAPREDOVANJA 4 ! MdruSMunl SI ^ml^n na prtTOttw? M riMW MiAMMMMteif^ä © eWKA SiDSfHA iMMSrnW ZA OUAMiO SiOVTCKA VOJSKA V 24 HALO-HALO, KAŽIPOT t nfo(g>g-gias. si GORENJSKI GUS petek« 22. julija 2005 Ban Občina BM in Koper. d. d., Poslovna enota Kranj obiavljau RAZPIS ra pridobitev dolgoročnih kreditov s subvencionirano obr«stno mero za dobo do $ let za pospeševanje razvoja enot malega gospodarstva v oMini Bled v letu 2005 ii Visina rupisan« posoiiln* kvote in namen Vilir^a razpisane posojilne kvote znaša 96.000.000,00 tolarjev in je na* menjena za pridobitev dolgoročnih investicijskih kreditov za dobo do 5 ei Kvota je namenjena za pridobitev dolgoročnih kreditov za pof peie* vanje razvoja obrti in podjetni&tva v občini Bled in sicer za: ■ nakup» urejanje in opremljanje zemljiSČ in pridobivanje projektne do^ kumenticije za gradnjo poslovnih p/ostorovi ■ nakup« graditev ali adaptacijo poslovnih prostorovi ■ nakup poslovne opreme, ■ nakup patentov, licenc, know^howa air ne patenti ranega tehncčnega znanja, odprtje de mest (stroiki bruto plač za novo odpr« ta delovna mesta, povezana z investicijo, za obdobje dveh 2* tJpraviČenci Za kredit pod pogoji tega razpisa lahko zaprosijo prosilci, ki imajo se^ dei firme in poslovne prostore ter investirajo v občini fn so: samostojni podjetniki posamezniki, mikro, majhna in srednje velika podietja, ki Imajo sedež obratovalnice oziroma podjetja, poslovne pros* tore in kraj investicije na območju obline Bled, do pomoči za razvoj so upravičeni tudi prosilci S sedežem izven občine Sled, ki zaposlujejo več kot $0 odstotkov zaposlenih s stalnim bivalii* čem v občini 6ied. Pomoč za razvoj se dodeli po pravilu de minimis^ kot določa tretja aline* ja 2. Člena Zakona o spremljanju državne pomoči (Ur« L RS St. y/04)« Do pomočf po pravilu de minimis niso upravičeni samostojni podjetni« ki in podjetja iz sektorja kmetijstva« ribištva, jeklarstva, premogovništva in transporta* Prosilec poda izjavo, da za InvesticijOi s katero kandidira na razpisui ni dobil državne ali mednarodne pomoči po shemi dt minimH oziroma če jo je, kolikšna sredstva je za isti namen že dobil iz drugih virov. Oo pridobitve kredita po pogojih iz tega razpisa niso upravičeni samo* stojni podjetniki v težavah in podjetja v težavah* vsai y Predrtostna dodelitev sred^ev Prednost pr^ dodelitve kreditov bodo imeli prosilci, ki izpo enega izmed naslednjih kriterijev: • zagotavljajo nova delovna mesta, pri Čemer mora biti podana zaveza kreditojemalca, ki bo delovno mesto ohranil najman) $ let« ■ vlagajo v razvoj turizma in v komplementarne dejavnostii ki spodbu* j a jo razvoj turizma, • vlagajo v proizvodne in storitvene dejavnosti, ki so energetsko varčne m ne onesnažujejo okolja* 44 Poaofilni in drugI pogoji: • možna viiina kredita; v odvrsnosti od kreditne sposobnosti posamez* nega prosika in možnosti zavarovanja kredita ter v skladu s Pravilni* kom o dodel;evanju proračunskih sredstev za pospeSevanje razvoja malega gospodarstva v Občini Blcd^ ■ obrestna merv EURI60R {6*mesečni) ^ o ■ odplačilna doba: do § let (do 60 mesecev), • način obračuna m p!ačila realnih obresti; obresti se obračunavajo in plačujejo mesečno, t način vnčanja kredHa: v enakih mesečnih obrokih^ glede na dogovor* )eno odplačilno dobo, ■ bančni stroSki odobritve kredita: 30.000,00 SIT^ ■ možne oblike zavarovanje kredita; • spkiino; 10 kom. bianco podpisanih menic, avaliranih s strani last^ nikov podjetja, z izjavo za njihovo izpolnitev, • dodatno: za dolgoročne kredite je praviloma treba zagotoviti tudi dodatno zavarovanje* Predmet dodatnega zavarovanja določi banka* Možnosti so naslednje; - zastava nepremičnin (vrednost zastavljenih nepremičnin mora brt) v razmerju 1: z) ali • premfčnine. ki so predmet uvoza, ali « poroStvo druge pravne osebe aH - zastava vrednostnih papirjev ali • pobot s sredstvi na transakcijske m računu a(i • drugo. Odločttev o obbkr zavarovanja kredita je odvisna od ocenjene tveganosti naložbe, bonitete komitenta ter dogovora* Obliko zavarovanja dolo* či banka* ^ Seznam potrebne dokumentacij Prosilci lahko dvignejo potrebno razpisno dokumentacijo in pridobijo dodatne informacije osebno na sedežu enote Banke Koper, 6. d.« Uko* zarjevaii v Kranju ali poteleA>nu h. &4/201 6905 (Tedo Djekanovič) ali 04^0> 69 011 vodja P £ Kran) David Zorman, fax: 04/201 69 10* Potrebno dokumentacijo prosilci lahko dvignejo tudi na sedežu Ob* močne obrtne zbornice Radovljica, v Radovljici Gorenjska cesta 20 ah v sprejemni pisarni Občine Bled. 6* Rok za oddaji v4og Rok za oddalo popolnih vlog |e 31* avgust aoo$* Popolne vloge po tem roku bo banka po vrstnem redu prejema obravnavala samo v primeru, da razpisana kreditna kvota na osnovi prejetih vlog v razpisanem roko ne bo Se izkoriščena. Vloge zbira bar>ka na sedežu enote banke v Kra* njUi Likozarjeva 1, 4000 Kranji oziroma vsako sredo do izteka roka raz* pisa od yy do 17. ure v prostorih Območne obrtne zbornicc Radovljica, Gorenjska cesta zo* 4240 Radovljica, kontaktna oseba ga* Mojca Legat* Sklenhev kreditne pogodbe in način koriiienja Na osnovi predloženih vlog in sprejema sklepa banke o pogojni odobritvi kredita ter po odločitvi Občine Bled o subvencioniranju obrestne mere bodo prosilci sklenili z banko kreditno pogodbo* Po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja bo banka sprovedla korii* Čenje kredita skladno s prosifčevo investicijsko dokumentacijo* Drugo V primeru, da prosilec kljub pisni zahtevi banke ne bo v 30 dneh dopolnil zahtevane dokumentacije s strani banke, bo banka takinega prosilca obra* vnavala, kot da za kredit ni zaprosi. Razpisnici si pridržujeta pravico do spremembe pogojev iz tega razpisa* Bled, 22. 7. 2005 Občina Bled Sanka Koper» d* d*. Poslovna enota Kranj HALO • HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 .. / U «b|dvQ tD'^emim po tfielonu O^/^Ol-^MH. taHu OV^O^^M} iU eseoivo n, ioii nu zemfjiSča do starofb 35 t«, Kraaj z okolico, v cenovnem razredu do 38 m 10 SrT. STANOVANjE FfiODAMO KRANf. ZlTto polje. stanovarv je $0 m2, letnik nad74» takoj vmIiivo. Cena: 16^9 rniO S T KRANJi Zlato polje, enosobno 5ta* rvc^an^ 37 rna, ketr>lk 19^5,1. rud./^ prodarno ali zamenjamo za dvosob^ no na podobni lokaciju Cena: m.S mio sr SKOfjA LOKA, Partizanska ul,. dvoinpolsobno, nadslr.» 64 2 ball^na> obnovljeno 2002, letnik 1965. Cena: 19 mio SFT MLAKA pri Kranju^ dvoelažno itirisobno stanovanje 97 rrn, letnik 2001, L nad,/i, 1 lastno parkirno mestOi motna menjava za niar\j&o enote* Cena: 26.9 mlo SIT KRANI^ Valjav^a uL trisobno 72 ms, ktnik 1970^ adaptirano 2002^ 3. nad./4.| vredno ogleda pro* damo. cena 22.$ mio SlT^ ali men* jamo za stanovanje v nižjem nad^ PAiKELE PRODAMO VISOKO pri Knnju, zazidljivo zemljiiće 760 m2, ravrta m sončna lega, odlifna lokacija! Cena: 27»6oo SIT/ m2 STANOV AN j E KUPIMO Za nam znane Interesente kupimo v Kranju K CENTER: 2$i, 62.S mz. 1. nad, novo, W^liwno, (unkc^n^lrto, sončrK», takoj vsetj^vo» mima okolica, vredno 21,4 mio Sli UtANjVOOOVODNt STOlf^ S9 m 2, 1. nad., I. 64. obn ?oco, j le^, odlična tokadja, delno opremljeno, 18.$ mio srr 8LE1SKA ooeaAVA; 77.2S m2. 1. nadsuopie, I. 20, de^rto obn, 199$. prrntomo, swtkx 12 mio SrT KUPIMO KRANJ • VOOOVOONI STOU>, ZLATO PCUE. PUNINA, kupimo eno- ali sOAovanpc, uicoji/)^ plaöio KRANJ^OfiUJEVO NASEUE: noS(T BRITOF^VOCE: 450 m2. son&ia* ov* m ivet*nfpremi£nint.(i http.y/wsyw.svehoepremi^rkioe 51 5TAN0VAN|A KUHMO Knr^ za n^m znaw sfranke kupimo stanovanja rvl^oih wlikMtt* H\šl?feOOAMO Knnj « Prifntkovo: na lok60 fri2, I dobfo vzdrževana enonadstropna dvosu* novanjska hiia, na 706 rnz vehki parceli, za dva avlovna cona; 600 ms, l^ko po öeliN, novogradnja, pnmer <10 2 a mirno proizv^no dejavnost, ^a^iič, Atnesv p<«me Naopreml možne pnagoditve parklničj zagotovljena. nina: Z-400 SIT/mz www2,40CO Kranj Te( 04/202 T3 S3,202 2S 66 051/920700, Email: POSLOVNI PROSTOR ODDAMO KRAN): već pisarn v skupni i;^meri 20S m2 (od 16 do 49 ma), obnovlje* ne 2000, mesečni najem 1.920 m2 POSLOVNE PROSTORE PRODA-MG KAMNm * bil ti na: picerija 10 let sta^ ra, z opremo, vel. S2 m2 In vrt 40 m2, cena 33 mto SIT &KOF)A LOKA • poslovne prostor v centru 31 mz v pMli^ju objekta^ ob* novljeno leta zooo, cena 8,64 mio SIT KRAM): center, postovm prostor io mt v prrtli^ju objekta z izložbo, ob* nova pred 30 lelii primerno poleg tr* govine, storitvene de|avnosti, galeri* le ali razstav«t cena 312*000.00 SIT/mz HiSS * prodamo KRAN; • smer Škofa loka: btižinar hiio v IIL gr, fazi, v pritličju 99 m2, mansarda 39 ma, podstreha 35 mz, parcela 370 m2, cena 3g,j mio SIT KRAN) * smer Krvavec, dvosiano* van]ska hiSa v podaljšam III, gr. fazi, veL )2 % 9,5 m, parcela 939 mz. cena 38,5 mioSfT KRAN), Vodovodni stolp • poslovno stanovanjska hi$a 9 x 12 m. obnov* fjena pred to leti, parcela 730 mz, ^li^na lokaciia. cena 70 m^o SIT BESNICA: hiia v ilL gr, fazi. ma v eni etafi, klel, pritličje m nadstropje, parcela 363 mz, mirna lokacija s po* gledom na hnbe, cena 31.s mio SIT TRŽIĆp Pristava: pred 3 leh obnovljena vrstna končna hiSa. na parceli 339 ma, pribl. 70 m2 v etaži, mima okacijdi cena 43.2 mio SIT TR2iC (bližina): pred z letoma ob« novljena hi$a ima 3 stanovanji po too m2, v vsak( etaii enO| na parce-i 254 m2, cena mic SIT ZEMgtSČA PRODAMO • stavbria parcela i 4$S m2, možnost delitve, cena 24.000,00 SIT/m2 pri jezeru: stavbna parcefa 907 m 2 po 42.006,00 5IT/m2 Bntof» Voge • stavbna parcela 340 m2 po 30.000,00 S1T/m2, Krant» Primskovo«ind* cona parcela 1.374 m2 po 60*000,00 SIT/mz, VIKCND PROOAMO Bohinj: apartrna 39 m2 v pritličju objeVta, obnovljen pred 2 letoma, majhna terasa, lastna CK. ločena spalnic«! kletni prostor, cena 14^9 mic SiT STAN OVAN IA PRODAMO Novc^radnja v KRANjU * t stano* vanjska enota, last K 3 KEfZN, 6. o. 0., Maistrov trg >2, Kranj 3SS v pri* t ličju 2 atrijem veL 8675 mz za 31^62 mio StT z DDV 8,5 stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hiSo, k I je vračunano v cep>i« in lastno CK na plin, vselitev možna takoj KRAN), Vodovodnr stolp: 3ss 73,3 ms v 3, nad /16. nad., popolnoma obnovljeno L 2005^ letmk 64,2a 22.3 mro SIT K RAN I, Vodovodni stolp: 3ss 83 v 3* nad78. nai., letnik 1976,2a 22,9 mfo SIT KItANf, Zlato polje: 4SS 94 mz v nad74' ^ad.i obnovljeno leta 2000, lastna CK na phn^ za 22,9 mio SIT KRAN[, Planina III • i,5s$ 33 mz v u nad , letnik I9&7i cena 18.0 miO SIT TRŽIC Center: iss 34,84 ma v 1. nad . letnik 1900^ obnovljeno 200$, cena 7,33 mio SIT TR2iC Bistrica: iss 44 mz v 1, nad.e ^oba m kuhinja, zgrajeno v 80. letih, cena 172 800.00 S)T/m2 STAN OVAN] £ NAjAMEMO Kranji Planina III: iss 43 mz v 1* nad., letnik 19S3, vsa oprema, vseih rev takoj, ccna $3.000,00 SIT/mes, varičina www.k^*ker n.&i Mali oglasi teL:201 42 47 201 42 49 fax: 201 42 13 Mi& cqU* tf n oti^o v pnrt v ^ oo t*^ JS ()/fi obitA yitrH. do (MU C9 IM^ smo novo «ubralo • 'Cisto v sad* njem hipu'. S lo tubnlcr ieiime pomagan nim tvakmi. ki se jwi w mudi wka) prodni, kuvTi.najpti, oddan iMasnioaiOnkolsiiiood- dfleu ii^v por^dri^K donmfuff in za pfl- 20S0 % I» «utu n ima 80 iniSw • kupon velja Zanuire9lMpomjrn»nfci:i^ roma na kuponu pa Sfni^moia torA v petek Jo d^uttife In u petek vy^Jo cbpol d^ NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PB Sthtar|eva5/ll, Kranj TeL: 04/236 73 73 e^po^ta: info^^fesstsi Za najem In za nakup iščemo več manjiih stanovanj >n hiS v Kranju in okolici za nam znana stranka ODDA)AV NAjEM TRŽlC^Ravne: en osobno stanova« nje z balkonom v II nadstropju stanovanjskega bloka, v izmeri 38,20 mz, L izgradnje 19S71 naj« emrtina 34.000,00 SIT, predpSaČi« lo lest mesecev, enomesečna var« ičina HISE PRODAMO BOHINjSKA BELA: enostanovanj* ska hiiai velik balkon, 2 garažo, parkiriščem, brez vrta, (dvoriiče 38 ma}. VSi priključki, popolnoma otnovljerta v letu 1994. mrrria lo* kacija. Cena 33.000.000,00 SIT oziroma po dogovoru TRŽiC « BISTRICA: atnjska vrstna enodružinska hÜa, bivalne povrii* ne 120 mz, zemljiSča 584 m2, L iz-gradnje 1990, vredna ogleda. Cena 48.000*000,00 S (T BANOVANJA PRODAMO KRAN)*Ziato polje! garsonjera v izmen 22 mz^ V. nadstropje sta* novanjskega bloka, vsi priključki. Cena 71900*000,00 SIT KR A N J -DRU LOVKA: d voso bno stanovanje v izmeri 60,00 mz, delno mansardno, v hiSi, leto iz* 1991, vsi priključki, v vo po dogovoru, parkiriiče^ cena z opremo 19»000.000,00 SIT KRANj^Mlaliarjeva ulica* trisobno stanovanje v Izmen 74.30 mz, prf* tličje^ leto izgradnje 1967, cena 22.000.000,00 SIT Kf(AN)-Valjaveev4 utic2: d voso b« no stanovanje v izmeri 49,00 mz. lV,/4 nadstropje stanovanjskega bloka, lete izgradnje 19621 cena 17.900.000,00 S1T KRANf-OREHEK: dvoinpolsobno stanovanje z vso opremo po meri, v izmen 38,00 mz, pritirčje sta no* vanjskega objekta, zgrajenega v letu 2003. vsi priključki^ dve par-kirni mestu cena za stanovanje i6.ooo*oo0,00 SIT. oprema po dogovoru, takoj vseljivo KRAN j ' v bližini zdravstvenega doma dvosobno stanovanje v izmeri 39 mz, IIL nadstropje, ba -kon, leto izgradnje ^963, cena 16 900.000,00 S iT KRAN) • planina III, enoinpolsob* no stanovanje v Izmeri 33,16 ma in kfet 3.57 mz, balloo mz, leto iz^ 1974, obnovljeno, mo za 27.500.000.00 SIT, takoj vseljivo TRŽIC-Deteljica: dvosobno stano^ vanje* I* nadstropje stanovanjske* ga bloka v izmeri 6270 m2, leto izgradnje 1981, cena 16^900*000,00 SIT, vseljivo takoj RADOVLjlCA-Corenjskacesta: tri« sobno stanovanje v izmen 62^)4 mSe L nadstropje stanovanjskega bloka, leto izgradnje 196t, cena 22*000 000,00 S iT 02 r roma po gU8L)ANA«V1Č: dvosobno slano vanje, Iti* na skcga bloka, v izmen 46,68 ma, balkon, leto izgradnje 1963, cena 24.000*000,00 SIT KRANj^Corenjskega odreda; itiri* sobne stanovanje« nadstropje stanovanjskega bloka v izmeri ,00 ma, leto izgradnje 1976, vsi priključki, vpisano v ZK, cena 23.800.000,00 SIT domplan ckutta ta Mewine, MpwiiAnoa* urb«ita»fn fti «nergMto, tf.đ^ «ml. untrntm^m 14 t9l.i 041/e47-4S9 20 66 700 mnOVAMtE PRODAMO Kranj, Planina l„ 3ss ^ 2i<* HL riad* stropjei v izmeri 103.7 mz^ kopalni« ca obnovi/ena leta 2004, leto iz* gradnje 1979, cena 26,5 mio SIT Trtič* trisobno, L nadstropje, 73,33 m2, leto izgradnje 1962, cena 18,3 mio SIT Bled, alpski bloki* garsonjera, IV. nadstr«, izmere 18.79 opre« mijena, L izgr* 1974, cena 12,3 mio SIT HiSC* PRODAMO Bližina Cerkttij na Gorenjskem, pritirčna, tlorisa 12x1 1 mz, na par* celi 572 mz. staro 12 let, 37 mio SIT Visoko* pntličnai tlonsa pribL 130 m2, na parceli vel (kosti 723 mz, starost 80 let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje^ cena 23,5 mio SIT Kran;« StražiSče « polovica hiSe, bivalne povriine too ma, na parceli velikosti pnbl. 170 ma, leto iz* gradnje 1928, obnovljena 1980, cena 26.3 mio SIT £enčur, vfsokopritlična. tlorisa to X 8 m, na parceli velikosti 730 tni^ leto izgradnje 1972^ cena 32 mio SIT Bled, enonadstropna. potrebna ob* nove, tlonsa 11 x 6 m, na parceli ve* I i kosti ok. 170 ma, lete izgradnje 1910. cena t6 mio SIT Golnik, visokopritiična, tlonsa 10 x 8 m; delno podkletena, dvegaraii, na parceli, velikosti 827 mz, leto izgradnje i960, obnovljeno 1994* cena 39 mio SIT TUR)$7lCN0 REKREATIVNI KOMPLEKS« PRODAMO Poljanska dolina. 1 km od Gorenje vasi' gostiiče s kuhinjo, apartma* JI, bazeni, ignSča, na parceli veli* kosti 10.847 ma (v celoti zazidlji» va, možnost dodatne gradnje), starost fzgradnje od leta 1973 da* Ije postopoma, cena 8? mio SIT POSLOVNI PROnOR • PRODA* MO Kranja Ptanlna 111*^ v trgovskem centru Spar, I* nadstropje, i47t30 m2 (lastna novogradnja}, starost 3 leta, cena )1 mto S)T Škofja Loka; bližina hotela Trans* turist; v llli in IV, nadstropju«po* samezna etaža 324 m2< dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgrad* nje 1975, cena 182.500 SIT/mz Kfanj, bhzu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovino, banko ali podobno v skupni izmeri 352 ma, leto izgradnje 1978. 87 m^o SIT Kranji Planina II, pntličje, izmere 47i26 m2, s celotno opremo, pri« memo za trgovino ali prsarno, leto izgradnje 1993. cena 23 mie SIT POSLOVNI PROSTOR* ODDAMO V NAjEM: Kranj, Cesta Staneta Žagarja. 12« mere ok. 40 mz, 116.500 SIT me sečno Podnart, ob glavni ceso, pritličje, izmere 179 mz, leto izgradnje 1904. prenovljeno leta 2002, pri« memo za t^ovino ali mirno obrt, najemnina 1800 SlT/ma ^ strelki Kranji Planina II, pritličje, izmere 43 mz^ za mesnico, leto izgradnje 1992, cena 133.000 SIT mesečne + SKLADII PROSTORI • PROIZVODNE HAIE ^ PRODA* MO St^nepri Ljubljani^ velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 112.3 mio SIT PARCELA • ZA POŠLOVNO-SKUDt^CNE PROSTORE PRO« DAMO: Trtič • v izmen ok. 3000 ma, ko* munalno opremljena, cena 24.000 5IT/m2 PARCELA* PRODAMO Kranjska gofa • Podkoren, izmere 2500 m2, cena 14.000 SiT/m? Kranj Primskovo; rzmere 4^300 m}« za rekreacijski center; cena 14*500,00 SiT/mz (možnost Iz-gradnje Iportnih igriič. s sprem« imi objekte, voda, p In, elek* trika na parceli) Virmale pri Skofji Loki, izmere 549 mz, cena 23*300 Si T/m 2 PARCELAZAVIKEND-PRODAMO: Paloviče« Btstnca nad TržiČem. v 12 m eri 1097 mz, cena 6.000 SIT mz ZA ZNANE KUPCE KUPJMO MA« N\tA STANOV AN j A V KRAN|U Z OKOLICO, CENA D016 mio SIT. CRADNjAZATRC. U PRAV LIANI E IN ENERCaiKA. VPIS V 2EMgiSK0 KNjiCO, POSREDOVANJE NEPREMIČNIN ALPDOM^d.d.j Cankarjeva 1,424c j.«m Tel: 04 337 45 00, Iv. 04 531 42 e*po&U: alpdom^^alpdom.si STANOVAN|A PROOAMO LlUBl)ANA*i6E2{GRAO:39m2,2 in pol ss v tretjem nadstropju, leto izgradnje 198O1 kuhinja z jedHnico, dnevna soba, dve sobi, predsoba^ kopalnica Cena: 27.000.000>00 SIT LESCE « VODNIKOVA: 49,36 ma. i$s v tretjem nadstropju, leto izgradrije 2002^ veranda, kopalnKa z WC*jem, kuhinja. bivalni prostor, balkon, klet, vsi priključki* Vseljivo takoj. Cena: 17.000.000,00 SIT ZAPUŽE: 38,74 m2, iss v prvem nadstropju, feto izgradnje 1999^ predprestor, san rta cj je, bivalni pfostor s kuhinjo, balkon, klet, nad« streSn^ca za avto. Stanovanje je opremljeno. Cena: 13.300*000,00 SIT STANOVANjA ODDAMO RADOVLjlCA • PREHRNOVAr 84,53 2SS, V II. nadslropjui leto izgradnje 2004, predsoba, ko* palmca z WC> bivalna kuhinja, spalnica, balkon, klet, garažni boks. Stanovanje je opremljeno* Cena 84.000^00 SIT/mesečno ♦ u KUPIMO Za znane stranke kupimo več manjiih stanovanj na občin Radovljica rn Bled. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: v pritfičju novega dela Tr* govsko*peslevnega centra v Les« cah prodamo poslovni prostor ve* likosti 177 ms, ki je namenjen tr* govski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti* Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja, Cena: 53.100x00,00 SIT {cena ne uje OD V) wv/^.tpc lesce.si v pritličju novega dela Tr* *poslovnega centra v Lescah predamo poslovni prostor ve* likosti 97,21 mz, ki je namenjen tr^ govsb, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 29.163.000.00 SIT (cena ne DDV), vvww.tpc*lesce.si v prjtličju novega dela Tr» govsko'posiovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 78.96 m2, ki je namenjen trgovski, storim, iz^raževalni m servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena. 23.688 000,00 SIT {cena ne vklju* čuje ODV), WN%Vit.tpc*leKe.si LESCE: v pntlrčju novega dela Tr* govsko«peslovnega centra v les« cah prodamo poslovni prostor ve« 43,93 namenjen tr« , storitveni, izobraževalni m servisni dejavnosti. Vseljivo konec Septembra* Lastna novogradnja. Cena: 13.185.000.00 SIT (cena ne ODV)t wvvwtpc*lesce.si LESCE: v me^eiaži novega dela Tr« govsko poslovnega centra v Les« prodamo posovnr prostor veli* 77.70 ma, ki je namenjen tr-govski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septembra* Lastna novogradnja, Cena^ 21443200,00 SIT (cena ne e DDV), wyAv.tpc«lesce.si LESCE: v med etaži novega dela Trgevsko«poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 245»to mz, b je name* njen trgovski, stontveni, izobraže* in servisni dejavnosti, ec septembra, lastna novo* gradnja. Cena; 67*647.600,00 SIT (cena ne vključuje DDV), vA^w.tpc-lesce.si LESCE: v med etaži novega dela Trgevsko*pöalovnegd centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikost) '07,85 m a, ki je name* njen trgovski, stontveni, rzobraže* valni in servisni dejavnosti Vselji* vo konec septembra. Lastna novo* gradnja. Cena: Z9.766.600,00 Srr (cena ne vključuje ODV), wwViT.tiK'lesce.si LESCE: v medetaii novega dela Trgovsko* poslov ne ga centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 85,05 mž, ki je namenjen trgovski, storitveni^ izobraževalni m servisni dejavnosti. Vseljivo ko* nec septembra. Lastna novograd« nja. Cena: 23.473.800,00 SIT (cena ne vključuje DDV), iArMv,tpc*lcsc**si LESCE; v pritličju vhoda z Aipske ceste novega dela Trgovsko* poslovnega centra v Lescah, pro* damo gostinski lokal velikosti 153,43 mz. Vseljivo konec septem* bra, Lastna novogradnja. Cena: 46*635*000^00 SIT (cena ne vklju« Čuje DDV), www*tpc*lesce.si LESCE: v mansardi novega dela Trgovsko*poslovnega centra v Lescah prhamo pisarniški pros* tor v velikosti 104^0^ mz* Vseljivo konec Septembra Lastna novo* gradnja^ Cena: 28.717.800,00 SIT {cena ne vključuje DDV), vAvw,tpc*lcsce.sl VIKEND PRODAMO SPODNjA UPNICA: prodamo vr* kend v izmeri 30 mz na parceli 98t m2* Leto izgradnje 1973 • lese* na brunarica na betonskih teme* Ijih (predsoba, kuhinja, soba, dr* varnica). Cena: 5.000.000.00 SIT STANOVAN)SKO STAVBO PRODAMO Ra^ovljieai stari del mesta * Cesta svobode: prodamo stanovanjsko stavbo v izmeri 91 mz. dvoriiče v izmeri 7 m2. stavba v Izmeri 7 mz {podkletena enonadstropna stav* ba masivne Izvedbe)^ je kmečko obrtni tip arhitekture iz 19* stoleC« ja* Ima status kuh urnega s pome* nika III. stopnje. Povriina >68,00 mz. Ima vse priključke. Cena 18.000.000,00 SIT* Skupaj s stav^ bo ali posebej prodamo tudi kme* tijsko zemljišče v izmen 307 m2 Cena 1.223.000,00 SIT Ugodno in kvalitetno posreduje* me pri nai;upui prodaji In najemu nepremičnin* w w w^alpdofiKsi NEPRBMICNIMB STANOVANJA PRODAM DVOINPOLSOBNO, n|u, Paninal, prltličj«, I m»oSlT. Po M un, 9 siaAovanjd v Kra-79, cena S 1.5 DVOSOBNO STANOVANJE Krsni. li avtobusno postajo, 35 rri2, 4. nad , balkon, mima lokacija, « 04i/ei3- 87 7 eo»OM O PR EM U ENO STANOVANJE. 34 m2vTržieu. «040/795-704 6WJJ5 TRISOBNO STANOVANJE školja Loka • PoOlgbnik, v pritućju, obnovljeno, cena 24.6 mio SIT, « 041/364- 482 oddam ENOSOBNO STANOVANJE, v centnj Trirča, kofriQldt opramljano« oena 55,000 SIT, « 041/342-979 »nr.- DVOSOBNO STANOVANJE, na PniTh skovem, new. z vrtom, 8 031/647- HI SE HiSO, Stražiičd on Kranju. 160 m2 z ctgrceio 420 m2. vpisana v ZK. vsdljra (akoj, cena 30 mio SIT in 3 so&no stanem vanje v hiši, CH^ranilieno. renovirano, cona 23 mio SiT, « 00496643287487 PRODAM HIŠO, v II gradbeni fazi. na sončni parceli, velkos} 120 m2, b (žina vrtce* OS, Irgovine* pfava nega b8;2«na in zdravstveneoa doma. Ze eaniki oMAic^. « 04/51 ^S-0 52 HIŠO, v Brilofu z gospodi irskim po- »onem, •040/537<^7 OKOLICA BLEDA. Sp. Lpnfca. prodam majhno idilično hi^, ob vodi, P^ ična lok , 1217 m2 -50 m2 bival povr- sine obno^djerta, lepo opr^,, vsi petijO v oko-ici Kranja, B 031/20-67-24 sotisj VIK6NPI, APARTMAJI prodam NOVOZGRAJEN APARTMA, na oToku Krku-L^^laSolfne. 70mod plaže, 041 /S46-909, oamen si ZARADI BOLEZNI, prodaju vikand na malem gnčku v bliiini ^arKnskega jezera pn Celju. 9 041 /602-395 unM POSESTI prodam PAflCELO, repo, v okolici d,đ , üDoje. üko, &37CHJ I 26 MALI OGLASI '^nfc(3>g-gias.si COREN)SKI GLAS petek, 22. julija 2005 iZDePi-Si Mall Oglasi poslej tudi na spletnem portalu I z berk sil Maie oglase sprejemamo pn okencu na Zoisovi ^ v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7, do IS* ^^e Maie oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 15.30. za torkovo Številko pa do petka do 14.ure* Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49^ po faksu 04/201 42 131 po e-pošti malioglasl^g^glas.sii ali na spletnem mestu Izberlsi* »3 oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izb«ri.sii kjer si lahko ogledate tudi slike in dsljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. ccartitk eb«,« «o./o'mm i ffupiy ZAZIDLJIVO PAaCELO. do 16 mio SIT iSi hHŠo Tuđi Ovoiček do 44 mio SIT v Kranjü aii okoirci. tt 041/596-01S KMETtJSKO 2ČMUIŠ0S. v okolici Radovliice do Bleda» 9 031/727- 035 POSLOVNI PROSTORI paooam POSLOVNI PROSTOR Siražiićd • Kranj, pritličje» lästert vhod, ob eesii, moinosl sprefTiembe v stanovanj«. U Ko, d.d , Uboie, « 041/647-257 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH OOKUP, PRODAJA. PREPtSt. rabljenih vozd, golovirvsto plačilo, Avlo K/^). d.O.O., K'anj, Sav^a 34, Kranj, ft 04/20-11-4 ta, 041/707-U5. km«'« pfbprwtiik 10 lat Oi/2S7«OS2 05« PEKranska PRODAJA IN MONTAŽA: SfflCrtlZ&Tjl hitri s avioi>piik(^. vse 2d p0dv02jf izpužiM sisiemi Kaii»oe HYUNDAI lAT^mA trne oarve, reg SrT.«023l/330^l3 95. sre- . cena 300.000,00 ićfrOi OPEL ASTRA 6SL 1,6 16 v, I 95, 66 000 km, S vral, rdeCa Kcrv barva, ele paakei, saražiran. odllčho ohranjen. sarvjsna knj., 1 lastnik, s flonfto OPEL CORSA 1.6 lev GSi, I. 93, 130.000 km, v«Hiko ooreme, ohranja na. 9 031/507-436 tcjm RS CAMPUS, I. 93, 1. lastnik, vuen, teh.opreg do 11/05. dobro ohranjen. 9 040/290^0t ¥31^73 SEAT TOLEDO 1.9 TDi, I 04, 14.000 km, 110 KS, srebrn, neKaramb^iran, garažiran. V031/225-d70 »nsa SUZUKI VltARA, I 91, kovinsko stve barve, ohrantena« reg 5/Od. 9 04/23-32>76l unaa škoda FAVOnrr 135 l, I 92, 95 000 km, cena po ctogovonj, 9 04/2>t0-040 »0/103 Skoda favorit glx, i. 94, dobto otvan^n, b<«z le, reg. do 2/06, certa 90,000.00 arr, 9 031/371-772 wmw škoda feucia 1.3, I. 96. 120.000 km, oordo barve, 2 lasinik, cena po dogovoru. 9031/678-713 škoda f^ucla, i 96, dobro ohranjena, rm do6/06. •04/&3i-66^ GOLF 1.9 SOI. 1 01, prva reg.1l khma. elek paket. CZ. 9 041/751-159 »ni6 COLF. I 79, lepo cena ugodna , oldtajmer, -207 V3^7^* DRUGA VOZILA p ro dam CAMP PRIKOLICO ADR1A 380, nov predproslor in baldahin, cena 230,OOOSIT, S04/513-14-12 6A79« MOTORNA KOLESA prodah MOPEDA ATX 041/750-760 . 99, In I 90. 40/lfib kupiy MOPED, APN 4, APN 6 alt avtomarfk ALI. « 031/417-231 M7tb» KARAMBOURANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, ludi lotalka •ponujam največ, lakojšenodkup, prevoz. 9 031/770-S33 sows STROJI IN ORODJA prodam 8IVŠI OBRTNIK, proda novo sirugar* sko rezilno im me/iino orod/e, 9 031/770-304 W9<3ä DIGITALNO URO, za 031/352-417 sort m STRUŽNICO, za les, nova, dei dolžina 100 cm. 046 ŠIVALNI STROJ, Singer avTomalik v kovčku, maio rabljen kot nov, 9 04/20-12-181 607153 KUPIH MIZARSKO KOMBINIRKO, l^ko Sta- 1 j^m re^ lelnik, 9 04/595-62-45 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL prodam FASDNO BARVO, zeleno u 160 m2, 9 031/580-048 Cporiao MORALE, za riadstrešek. razne 2 m3. ele. kitaro in harmoniko B.S.as. 9 04/231-21-01 ' W1B? OPEKO POROLfT. UoCaciio, plohe, te. cm za pra&de aii , DanKine in pon- plohe, soirekove. nove ic) hruškove, . jese- -1s1 STAVBNO POHIŠTVO prodam NOVA GARAŽNA VRATA. 4.75x2,15 m avtomatdka. kovinska, izolirana, kr«m barve, 2 daij>nca in tipka, ugodno. 9 031/219-684 so'ie^ KURIVO prodam OPVA. fflöTerdka ali rauadäfia, möi- nost dostave, 9 04l/7id-0i9 boro^ DRVA. hrasTCva. 9 041/874-360 DRVA. bukova, do 6 m3 2 dostavo, 9 031/864-145 W1T1 HRASTOVA DRVA, z dostavo na dom, 9041/416-616 h07t^e HRASTOVE DRVA, meterske sit razlagane. možna dostava. 9 041/620- 824 vflui DRVA. suhä, bukova, 9 031/896-420 60721? STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO prodam KUHINJO, Gorenje, staro 6 let, lepo -941 031/208-420, OTROŠKO POSTEUO. z logijem, 21 m2 hrasiovoga parkela, 6 stolov, klaiko za za^ka, hnika. 9 040/369-516 OTROŠKO SOBO, omaro m dve po-siel|l. starejšo, ugodno - 10.000 SfT. VaHer, Golnik 50 M'101 GOSPODINJSKI APARATI prodam PRALNI STROJ, Bo$cn ma» 4. dim. 60x40, lepo ohranjen, cena po dOQO-vom. 9 031 /491-190 «»ic PRALNI STROJ. Gorenje, 9 041/678-494 ZAMRZOVALNO OMARO, Gorenje po 20, un, 9 04/531-86-70 U3>U7 ZAMRZOVALNO SKRINJO, grelnik vode. Gorenje TIKI bojler, najamem stanovanje v Kranju, 9 040/285-609 ^lii ZAMRZOVALNO SKRINJO, Gorenie. 50 60714 7 OGREVANJE, HLAJENJE KUPIM LtTOŽELEZNO PEČ. zacenkatno kur-iavo na olje. 9 031/610-400 «on» ŠPORT, REKREACIJA prodam JADRNICO RIVETTA. 1.94, reg do 2010 lasin pnvezom. 00385/96/136-92-05,031/640-801 KOLESARSKI DRES, Wmdstop, nov, z dolgimi rokavi, vel. L, 30% ce3r^je, 9 04/580-31^61 ^o'isi MOŠKO m ŽENSKO, kolo, srarejša. zramke Rog. 9 04/25-11-976 ŽENSKO KOLO, m leprhe za Cro, 04/231-22-59.041/274-402 »JUJ TURIZEM NA OTOKU KRKU, oddam apartma od 8.8. dalje, 9 03t/309>764 son»> ODDAM, već apartmajev v Umagu. 9 POČITNICE V PREKMURJU - GORIŠKO, nudimo 2-dnevnl boom paket 11.900 Srr a]i sobo 2 zadkom 3,600 SiT/oset», terme - oddih - kolo -izleli, 9 02/54-01-378. 031/695-000, «VMw.gostisce-ajda^go'a si sc/»» TROGIR, oddam 4 apartmaie, 30 m od mor)a, k ima, 00585/989-834-759. 889-361 V KAMPU, terme Čatež oddam vikend hišico. VODICE-DALMACIJA, letni dopust 2a vsak okus, v družinski aimosten, 200 m do plaže od 3 100 StT r^ osebo rta dan. 9 00385-22/444-169, 0049819126511, www urlaub-bOFan-ic.de 60700) HOBI prodam NUZMATIKI, ratete stotino^ 0,10/92-0,20/93-0.50/92 ponujam v odkup, po 19 uri. 9 04/233-15-93 U7i7& OTROŠKA OPREMA prodam OTROČKI VOZIĆEK, Waxi-vuüi majtl taxi speedy z zimsko vrećo In globoko košaro dreamy, malo 'abljen, cena 50.000 SIT, 9 041/515-528 safiias OTROSki vozićek. Peg-Perago P KO Complete, vsa dodatna oprema Leoo ohranjen, ugodno, 526 OTROŠKO KOLO, za eiarost 3-4 l^, odiiöno ohranjen In olroSkl pokrit ba-041/562-892 Vi/M? ŽIVALI IN RASTLINE prodam VSAK DAN SVE2E, re2ano cvetje diol- nove sorte. Smolej. Luže 22 a, 9 04/253-65-65.041/769-608 ic/iof podarim PSIÖKE, stare dva meseca, 9 04/513-29-77 «rm LJUDEM, ki Imajo radi živah podarim dva zdrava mucka, 9 04/532-90-20 W1CL3 MUCKO, sterilizirano, dolgodlako in dofgodtak» mucke, stara 2 meseca. 9 04/23-25-790,041/971-4&8 M^M PRIKUPNE MUCKE, vajene čistoče, dolgodtake, 9 04/595-79-58 sonM TIGRASTEGA MUCKA, možna dosta-040/591 wi6? KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI prodam kultivator, ježa za manrij traictor In kolesne uteži ter osioalnl plug, 9 04/512-70-71 M71» odjemalec silaže, na tn nože, 9 031/487-854 U7iö0 samonakladalko. sip 16 m3. 9 040/661-859 ^riet KUPIM SI LOKOM 6 A JN. 949 SO, 9 041/643- TRAKTOR, od 20 do 50 KM, 041 /665-675 sanao PRIDELKI prodam ĆRNI RIBEZ. 9 04/57-25-273 urno FEFERONE, za vlaganre, 9 040/515- 258 so72?o JELČMEN, in lansko ptenico ali m^ njam za telička aim. do 20 drti. 9 04/25-22-610.041/229-159 wn» KRMILNI KROMPIR, In zbiram naročh La za rjave Jn grahaste parkiće Globoč- nik, 9 041/644-221 «rnfl KUMARICE, za vlaganje in rdečo w17& KUMARICE, za vlaganje in rdečo Deao, 9 04/25-21-669, 041/369- 086 507104 KUMARICE, In stročji Tižolza viaganje, 9 041/532-256 m7W NA EKOLOŠKI KMETIJI, prodam krompir in hruievo žganje, 9 041/712-715 PIŠČANCE, domače očiščene, z dostavo na dom, 9 041/515-867 SO'OM PRODAM JEČMEN, 9 041/5S&«37 PRODAM PŠENICO. 063 041 /948- &0?1 K RŽ, pfjfflernp za 041/873-541 setev. SEME ENOLETNE TRAVE, suho In č^sM, ugodno, 9 04/232-64-26 SOLATNE KUMARE. sTRUŽEVO 9, kRANJ. 9 04/201-24-78 KUPIM PŠENIČNO, all ječrr>enovo slamo v ba-tahaiinanjM, 9 041/938-163 mtmi VZREJNE ŽIVALI prodam 2 ČB BILCA, siara 14 dni, 40-116 &071m 2 TE LICI, CB vi7i0« 9 041/378-651 Mei39 BIKCA, simentalca, starega 2 meseca, W714? BREJE KRAVE, In te lansko očenico. simentaike ter -518 ' 60790« Cd SlKCA, starega 14 dni Hafner. Žabi^ica 9. 9 04/23-10-276 M7io KOZE, po izbtn, 9 040/735-670 wi?i KOZLIČKA, starega dva meseca in poi, ler kozo, staro tri leta. za zakol, 9 04/516-52-99 WI7WJ KRAVO. srmentalKo, breio 3 mes . dve leiički ČB, stari 4 tedne, 9 04/51-22-840 PRAŠIČE, težke od 30 do 90 Kg, domača raja, 9 04/59-57-959, 041/294-244 «?0M TELIČKO. 04/531-02-01 , sta/o 10 dm. TELIČKO, slment^ko, siaro 3 tedene, 9 041/378-913 TELIČKO, simentalko, staro 7 mesecev. 9041/347-507 W»70 TELIČKO, simenialko, slaro 3 tedne. Bntol3l4 io'f'o TRI TE2KS KRAVE, za meso fn ĆB bikca težkega 200 kg. 9 041/S62- 168 w'l)? KUPIM 8IKCA. simentalca, starega 10 dnf. 9 031/568-140 W7i« 8IKCA. sirrtenlalca za 150 Kg daje. rejo od VEČ 8IKCEV, za 04/513-28-77 reio. m71s.1 OSTALO prodam KOTEL, za zganiekuho. 60 (, 9 040/307-654 a07t7B NERJAVEČI MLIN, za mletje sadja in kletke za vzrejo zajcev, 9 031/857- 301 »na« ZAPOSLITVE mudim STROJNIKA. &ag«nst8 z najmanl 2 te-loma de tsk. redno raposiimo za pot delovni č«s na območju Gor TamgaL d 0. o., J Petr^a 12 ca, V041/641-332 je son so VOZNIKA. C n £ k3t 2 aajmanj 2 ler^ macM.ezk vkjp^rpr^grarr^u posfimo za polni defovn^ tis na oC>mo. Gorenjske* Tamoal, d o 0.« J P^tnča 12, Škofljica. • 041/841-332 »n» ZAPOSUMO GRADSENEOA OELAV« CA, • delovodjo* Nudimo sHmu^hvsn dohodek m možnosi zaposlihre za r>e-določen das. Semago d o o., C. na Loko i^^Triič. »04l/597^S0 se??« ZAPOSUMO MOŠKEGA, zadalovsh ramr Kmetija Baü\t, Brezje. «03t/674-266 V>/wr DELAVCA/KO, iz okolrce Bleda zap> slim za delo v ekspeditu pekarne - stelja kruha po dobavpicah za razvoz de(*čaa23. do 7 ure PekarruPlan^. Triglav^a43, Bied, 9031/39S-545 sorni ISĆEMO PREŠIVALKE. ifvanje sebmri cooai Navertnrk Monika s.p.i Cankar* jeva 16, Krant, inf* med 10. m 13. uro, V 04/23*61-371 so7MCi ZAPOSLIMO MONTERJA, strojnih m- voflovoct ne fn insia ije, zazelena prak« sa, slmiulaiiven OD* Jadran Zadnik. s.p , OetsHova 16* Kranj, 201,041/616-066 SOOS44 lićsm INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče deh>! pomoć pn ućenju za izpite m m» Turo, 9 040/381-295 io>oe^ DUO 60 N- eON, išče delp na obietni-cah, porokah In drugih prtrediivafi, 9 04I/M2-367.041/596-277 iŠĆEM DELO, nega starejših m bolnih ter vsa gospodinjska dela, 9 04/232* 59-49, 04 0/7 56-409 NARODNO ZASAVNI, duo, trk) za vse generacije igra ne p^kah. obletnicah • Irajtonajica. klaviature, 9 040/6dC^ 519 «on» ONE MAN fiANO, 9U duo išće dek), igranje na porokan, oblelnicah, zabavah, 04/25-21-490, 031/595-163 son&e študentka, i^ie počitniško delo, okolica Sk U^e, sirežba izključena, 9 04/516-18-61 so/iar POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09, do $0 % obremenitve, star kredit ni ovira. Ct niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudf na dom. Telefonske ite^l^ke: 02/252-48-26,041/750-560» Kii«M p^lm»p. ui.-ik« vi >i STORITVE hudim ADAPTIRAMO, Starejše ne Pravoćaa^o Megamatnx, d.o.o termin' Staretova 3d, ALI ŽELITE NA NOVO POBARVATI FA$ADO* m te^en naDui6? Ugodno in NIro' Megamau^x* d.e*o , Siaretova 39, KranL (tudi povfta-,p . Matke WMv,karTw BELJENJE, hitro In kvdftetnö. Roman Nahligai s.p Šorhje^a Krani, • 031/503*168 Mcti DfMNIKI. *sanrrarT>o m i niKeiz varno 'KAM'^ Kaö Atbin Prebokl, • Odi dmnikj.com ELEKTRO INSTALACIJE. Janez Vatter 9 p . Nova vas I5a, Pn&f^t • izdelava vseti vrat elelđro instalacij v novograo* njah In a ler adaptacije kopalnic Gregor Kozamemik & p < Hraie 30 a. Smlednik, • 040/373-644 IZVAJAMO, sanacije dimnikov, sirlanje. zidava, mor^taža rtovin, ooDravila slahh. nudimo dimn dimnp Novak & Co. d n.o ^ LiuOljanska 69. oonüale, s 031 /422-800 in f LAJAMO VSA, ^sareka de a rard Srafnao tondach a.p.. GrrDiceva 3t Marko Svel«j .« 04^ /642- NUOIMO VAM MARKIZE, OZ tende z montažo, do 20% popusla« brez sir prevoza, na Izbiro v^ kot 200 olalen Berčan Matjaž & p.< Mala vas 3a Ljub* Ijarra, 9 041/630* 700 PREVZAMEM, vu gradbena dela z ma* tertahom afe brez GIB. d.o*e.i T* Odrove 3. KranL «031/423-610 SENČILA AST ERI KS, Rozman Peter sp., Senicno 7. Križe. lel. 170, 041/733-709. rr^arkire. tende. roJetei žaJuzije. lamelne zav!>se, pll^e zavese, roJojli komamfki STROJNI OMETI, notranjiti sten m stropov, hitro fn po ugodni cer>i Urmar. d.o.o.. Zakelf 15. Sla novica, 9 hÖ67U ŠIVANJE OBLAČiL. DO merah. tzdtfM zavea« razna oopraviia oblacd Hitro in Kvalitetno BredaMohončsp.. JelOi^ C Bled. • 041/523493 WWWXORENISKICLAS.SI iZDePLSi Mah oglasi poslej tud na spletnem portalu Izberi* si I Male oglase spr«]smarno pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od do ure* Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo itevilko pa do petka do i4.ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 aü 04/201 42 49, po faksu 04/201 43 T), po e^poSti maliogi3si<9>e*ela$4i, ali na spletnem mestu Izberi^si. so obja »3 ogfasi, označeni s to spletnem mestu wwwjz&en*si, k}er si in da \i\ opis oelaSevanega predmeta aii storitve tudi na tudi s ike ^^iftf^^it ti»i, d o o GORENJSKI GLAS petek, 22. julija 2005 MALI OGLASI, ZAHVALE info si 27 VSA GRADBENA DELA. r>otranji ome* \i, iASAOe. adaptacijd, novogradnja. fii> rro in poc«ni, 8ytyqioče 'n stn, d. n. o.. Cegelnicd 4d B, NaJdo. 9 0&1/354. 039. 041/695-492 ZAKUUĆNA DELA SiODOM, sier>o, ^ropt. Knairf. Armstrong, ed. podstreh. 5tanov3n|. pleskarska dola, lam^ okna, vratd. sir. okna. Uaricotič Sia««o a.p , Suška c. 23, ^ Loka, 04/615-22^, 041/806-751 IZOBRAŽEVANJE POČITNICE, KdaAski Dakel za noSoioal Les. RV modeli (et^, ribolov... Varno, strokovno, rned 7. in 15. uro. Orwvno do 2d Kn) od Kranja, ĆMRLJ, Marko Ju^ianT s.p.» Prade 5da, Mavći-be.« 041/771-607 MATEMATIKA. FIZIKA, OSNOVE ELEKTROTEHNIKE, MEHANIKA pc^ mc^ za i2pjie. EriačDa - czobražavanje, na3r>ik a.p., Milje 67, Vi$oko. 8 t)4/253-11-45, 041/664-991 ZASEBNI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZA-UPANsIC. K^reduie la pcdtene zveze, za vs« siarosii po vsei SLO. Mno^ se iih le že spoznalo, naj se Vas ie vsćt, 031/505-4 d6 RAZNO Mf KDO POSOOi, pn>da zapiske o tehnoligijj (rizersiva in estetike za 1»let- r^klhzerske dole.« 04l/23&'797 kt'tii prodam LESTVE vseh vrst m đol»n dobite, Zbh üe 22, ■ 0V36-n-07e CISTERNO« 10001 za vodo. harmoniko 60 basno in lehinice. ugodno, 040/32S-740 unfii MALO RABUENO KOSILNICO, To-mos Satuie, ćoin maestral 9 m kajak, S 04V364 &04 »fu/ PATENT ZA, posebno malivitet za vi» ko vrvi od Traktorskega sMa do posekanega lesa, « 04/51 d-70«7 SUHE &UTAAe. in trifazni sekular moći SKW. « 04/633^4-57, 04251-12-74 sorna Opravičilo Pri zahvali za pokojnim HENRIKOM TIHLJEM je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi; Žalujoči žena Malka in inama Cilka Za napako se opravičujemo. zahvala Ob boleči izgubi na§ega dragega očeta, starega očeta, pradeda, strica in svaka Jožefa Jagodica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-jem in znancem za izraze sožalja. darovano cvetfe, sveče, sv. maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Stanetu Zidarju za lep pogrebni obred, pevcem Zu» pan za zapete žalostinke in pogrebni službi Komunale Kranj. Zahvaljujemo se tudi dr. Tatjani Primožič za dolgoletno spremljanje njegovega zdravstvenega stanja. Vsem še enkrat vsi ni ego vi OSMRTNICA Sredi ustvarjalnega dela nas je zapustila sodelavka Martina Kos medicinska sestra Drago sodelavko bomo ohranili v lepem in trajnem spominu Kolektiv ZD Krani Tam, kjer yi ti, m ne sonca nc k tivj nasmeh nam v srcu Se iivi in nihče ne ve. kako zelo toi», več te med nami m. V SPOMIN V nedeljo mineva prazno, žalostno leto, ko smo se morali dokončno posloviti od tebe, dragd naša babi. mami in žena v Olga Silc Zelo te pogrešamo, a moČ nam daje tolažba in upanje, da ti je tam lepo. VSITVOjl Kranj, 24. julija 2005 Lc Bog ve. zakaj tako mlad odiel si. V SPOMIN Marko Barle 13.4.1980-25.7. 2002 Pogrešamo te zelo in želimo, da pri Bogu našel si tisti mir, lepoto brez bolečine» ki na tem svetu je ni. Hvala vsem. ki se ga spominjate z molitvijo, svečko... VSI NJEGOVI Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je: tepk nam ta zvezda zala nego vse svetila je. (Simcn Gregorčič) zahvala Sporo<^amo, da je 13. julija 2005 v 86. letu starosti prenehalo biti srce na§e drage mame Frančiške Triller roj. Hafner, iz Dorfarjev 36 Od pokojnice smo se poslovili 1$. julija 2005- Zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti. VS] NIENI V SPOMIN Pet let je minilo, odkar te ni več med nami. Slavka Pogačnik Sr. Bitnje Hvala vsem. ki se je spominjate. VSI NJENI zahvala V S7. letu starosti nas je prababica, sestra in teta naša draga mama, babica. Marija Zgajnar roj. Tomazin, s Planine v Kranju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za obisk v vežici, podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodu tupniku Ipavcu za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega« gospodu Poličarju za govor, spremljevalcem krste, pogrebni službi Navček in gospe Štamtilak. Iskrena hvala dr. PrimoŽičevi in dr. Bonu za dolgoletno zdravljenje, dr. Prebilu in vsemu osebju Bolnišnice Golnik za zdravljenje, nego in lajšanje bolečin zadnje dni ter gospodu župniku Zupancu za zadnji obisk in molitve. Lepa hvala vsem. VSI NJENI zahvala v letu smo izgubili najdražjenasvetu.mojozlatomami, sestro in teto Kati Lihteneker roj. Bricelj od nje smo se poslovili v soboto. 16. julija 2005, na Šenčurskem pokopališču. Lepo se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v teikih trenutkih, krajanom Bde pri Preddvoru ter krajanom rodnega Šenčurja, ki ste se poslovili od nje ter izrekli pisna in ustTia sožalja. Zahvala g. župniku C. Isteniču za lepe besede ob slovesu, vsem, ki ste molili zanjo, ter pevcem za lepo petje. ZahvaJa tudi dr. Mohorju in zdravniškemu osebju Bol» nišnice Jesenice. Mami, naj ti bo lepo! Hčerka v imenu sorodstva Sr. Bela, Šenčur. 16, julija 2005 Kličem u, mama! A giö5 mej se zgublja v črni praznini, kaj i§Čem naj zdaj ie v ii v zameno za tvoje srce? Nobeni zakladi draguljev ga ne oduhtajo. Ti si zame bila vse. ZAHVALA nju. o mama (A. Gradniki Ob slovesu od naše mame Pavle Eržen roj. C^ar • Pajkleiove mame, 1915-2005 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem. Članom ZB NOV Žabnica, upokojencem in CSS škofja Loka za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem v CSS škofja Loka. zaposlenim in oskrbovancem, ker ste Ji stali ob strani in to imeli radi. Hvala g. Luianu za lepe poslovilne besede, pevcem za izbrane pesmi. g. župniku, pogr^ nemu zavodu Navček in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NIENI 9 28 inß>m'gla$.$\ GORENJSKI GIAS pelek. 200S Anketa Počitniško delo Tania Maček Med poletnimi počitnicami se veliko mladih odiočt za počitniško delo. Zanimalo nas je, kje delajo dfjaki in Študenti ter kako so prišli do dela. Povedali pa so nam tudi, kako zapravijo težko prisluženi denar. Foto* Kil» PagtU' r 1 Miha Grašič: Delam na Petrolu, čistim Sipe. Delo mi je priskrbela teta. drugače ne bi dela tukaj, sploh ne bi delal letos. Denar pa mislim porabiti za ... nič posebnega. U Saša Novak: Delam na Petrolu, in sicer samo še en teden. Zakaj sem se odločila za Petrol, niti ne vem, delo sem dobi-a prek vez. Denar porabim sproti. Sandra Dež man: v trgovini z oblačili, in sicer zato, da zaslužim malo za na morje pa da si kupim kakšno oblačilo. Delo sem dobila preko vez. Petra Ah čin: Defam v fotokopirnici. Delo sem si priskrbela sama na študentskem servisu. Delam vse leto. ne le med po« čitnicami. Denar varčujem za avto in da si plačam faks. Damir Vražič: Delam v trgovini z alkoholnimi pijačami. Delo sem si skrbel sam. Denar porabim sproti, saj ga ni dovolj za Varčevanje. |e bolj iz rok v družine le malo popusta če ste si za počitniški dan zadali, da otrokom razkažete Bled, bo treba za to odšteti iep kupček denarja, le sprehod okoli jezera vas ne bo stal niti tolarja. Vilma Stanovnik Bled • Ogled Bleda sodi v veČino slovenskih turističnih vodnikov, nam Gorenjcem, pa je tako pri roki, da si v počitniških dneh ne moremo kaj, da na Bled ne šli vsaj na izlet. Če si privoščimo zgolj sprehod ob jezeru, avto pa paHdrarno malce dlje od centralnih parkirišč, na veČini je parkirnina 500 tolarjev» nam za to ne bo treba seči prav globoko v žep. Drugače pa je. Če si zaželimo Bled pogledati z gradu, se okopati na grajskem kopališču, morda zapeljati s pletno na otok..^ Vstopnina za ogled gradu je 1200 tolarjev za odrasle. sto tolarjev manj za študente Obisk blejskega gradu štiričlansko družino stane kar 3.S00 tolarjev. / rw> tiu o^k in dijake ter 700 tolarjev za kopališču, ki ga v povprečju šteli štiri tisočake, vendar ski popust," pravi pletnar otroke. Kljub temu je bilo ob lepem vremenu obišče nam je všeč, za otroke le ob- Marfan Žvegelj. sredi tedr^a na gradu veliko med dvesto in štiristo kopal- isk Bleda lepo doživetje, in Sicer pa se družine več- obiskovalcev. "Na grad hodijo predvsem tujd, nad vstop- cev. Odra.sli morajo za dnevno karto odšteti 1200 lolar- ker stanujemo pri sorodni- krat odločajo tudi za vožnjo s kih, strošek ni tako 2elo ve- fijakerji, cena za vožnjo okoli nino se ne pritožujejo, le red- jev, študentje in dijaki 800, lik," je povedala Marta Picej, jezera pa je pet tisočakov. Se- ki se zaradi cene obrnejo. Od sredine junija prihaja tudi otroci pa 70c tolarjev. "Na Bledu imam dve sestri in le-veliko družin, vendar zanje tos sem se že drugo leto od- ki je tudi sama uživala pri veda se je možno okoli jezera pl avanj u, zapeljati tudi s turističnim Manj kot takšnih, ki si za vlakcem, cena vožnje pa je ni posebnih popustov," pravi ločila, da vse Štiri vnuke za vožnjo po jezeru in ogled oto- 600 tolarjev za odrasle in Gašper Rev, Id prodaja vstop- njihova odlična spričevala ka najamejo čoln, je tistih, ki 400 tolarjev za otroke. In ker nice. "Bled je paČ slovenska povabim na Bled. Včeraj znamenitost, in čeprav je kar smo se 2 vlakom pripeljali i2 se odločilo peljati s pletno. "Letos dela res nimamo veli- redki z Bleda odidejo, ne da bi se posladkali s kremno re- diago, smo si že ogledali so- Laškega, danes pa smo si ko, za vožnjo do otoka in na- zino, za katere je v kavarni tesko Vintgar, sedaj pa si najprej privoščili vožnjo s zaj zaračunamo 2400 tolar- hotela Park treba odšteti 480 bomo Še grad, " je povedal čolnom, sedaj pa smo prišli jev po osebi. Nekaj ceneje je tolarjev (400 tolarjev pa Še za Drago Prelog iz Maribora. Manj obiskovalcev kol na gradu je bilo sredi tedna na še na kopanje. Res ni prav za domaČe goste, posebno če sok in 600 za pivo), je seve- pocenj, saj smo na pnmer za dve uri vožnje s Čolnom od- pride skupina, mogoče pa se da jasno, da je izlet na Bled je dogovoriti tudi za družin- lahko tudi razkošje. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno. Predvsem popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe. Najnižje jütrarje temperature bodo od 12 do 15, najvišje dnevne od 21 do 25 stopinj C, jutri tn v nedeljo se bo nadaljevalo nestalno vreme. Ag«npor»d pripnvili dirke« ki io tudi priv* abile množico obVtkovafcev. / Pdion» MUbir 8aU4«n' VEČNO DRUGA^ « ^ I « t ^ 9 ^ ¥ ^ Kdj bi Slovenci brez Reb^ Dfeinttj> Dekle slovi po tem. je^da pove ttvsri naravnost, brez dl^Ra jeziku, vgldsbem karieri paji ved^usp^os* voitli nehvaležno d'ugo m«W> rN rM II r« li 02 PETEK 22 7.2005 GL SB Čuki so v začetku junija praznovali svojo ij-letnico delovanja. Človek kar ne bi mogel verjeti, kajt fantje so še vedno mladi in polni energije. Ob tem jubileju so izdali ploščo z naslovom Eno po domače, jože Potrebuješ si je kljub natrpanemu ritmu vzel pol urice za Gorenjski glas. j3 Dominik Frelih ki enkratno znali prenesti ljudski melos na vesclice. ra- pesem Lislovke avtorjev Ivana Sivca in Franca MilieliČa. Švici. Problem leh daljših tiiniej je. da se Marko boji dijske postaie, torej med ljudi. Vse v Ćukovi posebni preob- leteti z letalom in se potem lek). Naletele so na lep odziv, raje oženi, kot pa da bi šel novi etno, narodna Katm je bila vaša prva uspeš- Snemanje je trajalo dve led in na letalo, (smeh) Ni pa lep- na po domače ie va^ pkišća nica« Ja, pri Čukih so pol ker po Čukovsko mečka- Šega kot igrati v Sloveniji in Komad Na licu bela solza, mo toliko časa, da smo popol- priti po koncertu spat do- ljudje že vajeni vseh ki sva ga z Markom napisala noma zadovoljni. Nikamor se mov. hudih zvrsti- Ena po še v vojski, Govori pa o prija- nam ne mudi, tako da lahko domače, ki je nosilna pesem telju, ki se je ubü z motorjem, naredimo najboljše možno, sedanje plošče, je polka, ki je Komad je še danes aktualen. narejena v etno stila Imamo ljudske instrumente in frajto- Kdo je sodeloval pri sedanji narico. Nekoliko ie lokalno plošd? Kaj se bolje prodaja: pop ali zabavno? Ko smo Čuki šli posnet na- podatke, da so naše plošče Se vaše plošče prodajajo tudi v ^jinl? Prodajamo jih na spletu založbe Dallas. Imamo pa patriotsko slovenska, ima pa Posneta le bila v glavnem rodno zabavno ploščo, so re- ene najbolj iskanih pri tujcih frazo, ki se nam zdi zelo aktu- pri Martinu Stibemiku, nekaj kii, da smo šli zaradi denarja, v Sloveniji, ki domov nesejo alna: Bolj diši domaä kruh od tuje nam pogače. Tudi Slo- pri Dominiku Krtu, dve pa pri Aleši Zibemiku. Oblikovno Ampak ni tako. Izvajalci na- spominke. Zelo veliko se jili rodno zabavne se ne morejo proda tudi po bendnskih čr- vend se moramo počasi zave- nam pomaga Igor Ribič. Po- kosati s top zabavno glasbo, palkah. dati svojih korenin. Na5 kiuh leg avtorskih pesmi pa najde- Že če po cenah primerjate je lahko boljši od lepo zapaki- te tudi tri zelo zaslužne avto- Siddliarto in Magnifica z na-rane tuje potice. To velja tudi rje. Vilka Avsenika, Slake in rodnozabavnimi. Tipično na-za dasbo. Pri nas so glasbeni- v zadnjem hipu se je znašla rodnozabavno vrti manj kot Boste Še kak komad posneli s Piko Božič? Ona ima trenutno svojo deset odstotkov radijskih po- novo ploščo. Pri njej je tako staj- Počasi pa se to spreminja. Mi smo v osnovi zabaven ansambel. Ko izdamo tako kot pri nas. Nekaj nas mora pičit', da potem posnamemo še kaj. Pesem Komar je bila ploščo, hočemo dati vrednost res tak mega hit, da bo težko tudi narodnozabavni gbsbi. ponoviti kaj takega. Ampak novinarji nas in njo sprašujete isto. tako da bo lahko še Ka) vi osebno poslušate? Vedno sem poskiSal vse kaj. (smeh) zvrsti glasbe. Kol najstnik sem poslal Beatle. še vedno Kaj pa z Natalijo Verboten? mislim, da so zlata leta glasbe Morda tudi kdaj, ampak osemdeseta, ker sem bil ta- ne vem, kako bi to Šlo sku- krat najstnik in se identificiral paj. Mi smo namreč z glasbeniki- Vedno sem imel otročji kot Natalija, ker dela- rad tudi slovensko glasbo, mo reklamo za Čigumije, Trenutno pa lahko največ poslušam Maron Five. ona pa za pivo. (smeh) Jeseni gre^e v Kanado. Ne vemo še. ker se nam S kom bi si žddi nastopati? Morda tufd? To smo že zamudili. Z ve- 2 Marko ženi. Sedaj smo bili v seljem bi kaj posneli z Beatii. jl Alenka Brun njakom. Skladba ')oj Lolita' se Še vedno, Čeprav jo vrtijo že kar nekaj mesecev, drži adnje čase je na visokih mestih glasbe-zanimivo nih lestvic. Pesem je kot predvsem po- bonus skladba izšla na po- javljanje VeleniČana natisu albuma 'Keramičar-ska lirika', kateri se ob no- 6Pack Čukurja. katerega vem singlu ponaša tudi z nastopanje na različnih pri- novo naslovnico. Poleg že reditvah je v zadnjem letu omenjenega hita pa Čukur izredno naraslo. Včasih je gostuje v še eni uspešnici bil velik suhcan dolgolasec, mlade skupine Leeloojama- še en upornik iz 'Veleja', ki is 'Morje'. To pa ie že prav je pripovedoval zgodbe na poseben uspeh» saj sloven- svoj način. Njegovoboževa- ski glasbeniki ne doživijo lec iz preteklosti nas je ravno vsak dan, da z dvema sopomnil, da zadnje čase pesmima zasedajo najvišja fant poje, nastopa tudi v mesta slovenskih glasbenih duetih. Ena taka kombina- lestvic. 'Oboževalec iz pre- cija je bila z Janom Pleste- teklosti' je še dodal, da od- kar je Čukur nehal 'kreira-' zanimiva besedila, je svoje 'fene' malce razočaral- "Čukur fe očitno zlezel prek domače ograje in svet se je razširi). Do Ljubljane. Morda kupuje novo stanovanje, nov avtomobil," [e še smeje pripomnil, "lahko pa da je le zaljubljen." To pa pravzaprav ni nobena skrivnost. Skratka, Čukur-jeva ostrina besedil se je malce porazgubila, se sko-mercializirala, ni več tako siva. Tudi ta plat je po svoje zanimiva. Fant odrašča? To zagotovo, samo vprašanje, po kateri plati • ekonomski ali čustveni. \r NOVCKE Do Portoroža z Domnom Kumrom Zmagovalec MM$-ja Domen Kumer je svojo nagrado, milijon tolarjev, velikodušno podaril v humanitarne namene. Tir^ooki Minulo soboto zvečer je portoroški Avditorij pokal po šivih. 28. festival Melodij morja in sonca je v amfiteater privabil več kot tri tisoč obiskovalcev. Letos se ]e na odru predstavilo veliko mladih Izvajalcev, nekaj debitantov, pojoči župan Trbovelj Bogdan BaroviČ, m primorske legende, skupina Faraoni. Med nastopajočimi je bila tudi Go-renjka Manca Špijc, k: je s svojim nastopom in skladbo Solze 2 neba navdušila tako strokovno komisijo, osvojila je nagrado za najboljšo izvedbo, kot tudi občinstvo, ki je prisodilo 3. mesto. Žirija je poleg Mance nagradila Še melodijo pesmi Kam plujemo izvajalca Bogdana Barovi- ča, besedilo Petra januša, Modre očt, za najboljšo priredbo je bila Izbrana pesem To je prava noč Rebeke Dremelj, najboljšo skladbo pa je odpel Anžej Delan, Publika in gledalci pred televizorji so se seveda odloČili Čisto po svoje. Poleg tretjeuvrŠČene Mance je drugo mesto osvojila Re-beka Dremelj, letošnji zmagovalec M MS pa je Štajerc Domen Kumers pesmijo Do Portoroža. B.2. Novo: Phonomonics Skupina Phonomo* nlcs že dve leti prf-pravl/a svoj material, a za izid prvega singla Think twice* so se odloČili pred kratkim. Za omenjeni singel pa je Ven jemeršiČ že posnel videospot, ki |e na televiziji že doživel premierno uprizoritev. Sedaj Phonomonics končujejo album v svojem studiu, izid prvenca pa naj bi bil jeseni. Takrat jih bomo tudi že lahko videli na naših odrih. Skupina Phonomonics je nastala Iz nekoč hip hop zasedbe Central Problem, ki je ob koncu devetdesetih svojo glasbo predstavljala večinoma na območju nekdanje Jugoslavije. Hiti, kot so Zagor, Mercedes in še mnogi drugi, so izšli na njihovem prvencu '149'. Ta je bt takoj razprodan. Poleg Vena in Sebastijana (ki sta razen v Central Problem sodelovala Še v mnogih jazz fusion bandih. Ven je bil tudi član skupine Buldožer, Sebastijan pa poleg bogate jazzovske zgodovine ustvarja glasbo za gledališke predstave) je nova pridobitev banda vokalist- ca Katarina, bolj znana kot bobnarka v skupinah f{lrt, Fikus, Wicked Crew in Frozen Child, A. B. Döbimo se pred Škućem Glasbeni, gledališki, literarni, plesni In filmski večeri, ustvarjalne delavnice za otroke in Škuceva tržnica, ki se odvija od 22. do 29. julija pred Škucem na Starem trgu af v Ljubljani, v pnmeru dežja pa v Galeriji škuc. Kulturne večere so kakor zadnja leta tudi letos umestHl v mesec julij z namenom dopolniti in popestriti poletno dogaja- nje v Ljubljani. Pester brezplačni program uspešno razveseljuje domače In tuje obiskovalce, zato je koncept projekta tudi letos podoben lanskemu. Letošnje dogajanje so razširili s petdnevnega druženja na osemdnevno, začetek programa prestavili na 18. uro. dodali otroške delavnice in ga obogatili s še kakovostnejšim ter pestrejšim programom tako za otroke kot odrasle, A. B. t PETEK 22.7.2005 03 TELEVIZIJ; "Kdor zna gledati z glavo, se lahko na vsakem primeru kaj koristnega nauči, sicer pa je res, da smo otroški program pripravili z željo, da je čimbolj zabaven in razvedrilen," pravijo na Pop TV-ju. J Ana Hartman ed poletnimi počitnicami na veäni slo- najmlajšeso na sporedu tudi risane serije, med katerimi je najbolj priljubljena Yu-Gi-Oh. Na Televiziji Slovenija je venskih tele- oddajo Dobro jutro z za- vizij približujejo jutranji program tistim, dnjim ponedeljkom v juniju zamenjal otroSki jutranji ki uživajo v dolgih in brez- program. Otroci si lahko od skrbnih po6tnicah. Preverja- ponedeljka do pelka med I i smo, kakšnemu poätni-škemu programu se prepuš- 7.30 in 5. uro ogledajo igrani ali dokumentarni film ter av- in francosko nanizanko Gusarski otoki. "Poskrbeli smo čajo naši najmlajši na Televi- stralsko nadaljevanko Snobs ziji Slovenija, Pop Tv-ju, Kanalu A in Prvi TV. Na vseh televizijah se vsakodnevno za sprostitev, pa tudi za izob- truijo pripraviti čim bolj za- raževanje otrok, " pravi Špela baven in razvedrilen pro- Škrbina iz službe za odnose gram. Pri tem pa pazijo, da z javnostjo na RTV-ju. V se otroci lahko iz tega tudi ^^^^ poletnih počitnic so Voditeljica Aida Kralj, ki otroke na Prvi TV popelje skozi nekaj naučijo. "Kdor zna gledati z glavo, se lahko na vsa- otroški program razširili tudi na POP TV in Kanalu A. nedeljski dopoldan. / w^^rv kern primeru kaj koristnega "Končujemo ga kasneje, za Voditeljica Aida Kralj majh- Tudi na Pop-u vsako sobo-nauči," pravi Nika Deu s starejše "otroke", in začenja- ne in malce starejše vodi v to in nedeljo pripravljajo re- mo bolj zgodaj, za mlajše različne svetove. Na prvem den otroški program Ringa otroke. Na POP-u lahko g!e- rnestu je v oddaji svet uniet- raja, v katerem se zvrstijo ri-dalci že ob S. uri spremljajo nosti, domišljije, lepote, saj sanke tn risani filmi, name-družinsko nadaljevanko Sed- tod vodijo mnoge in raz- njeni predvsem najmlajšim. "Tudi priljubljeni nedeljski družinski filmi s komičnimi Pop-a. Otrod lahko vse dni v tednu izbirajo med različnimi vsebinami. Dan se na Prvi TV prične s kontaktnima od- nebesa, na Kanalu A pa novrstne pori. Oddaja poteka dajama Tri v vrsto in Spo- komedijo Domače neposredno iz studia Prve min. V oddaji Tri v vrsto se kraljestvo in nadaljevanko -p/, kamor lahko otroci tudi zapleti in razpleti za vse ge-otroci v stresni dirki za na- Obalna straža na kolesih," pokličejo, se z voditeljico po- neradje, ki so na sporedx» na med vikendi gradami borijo drug proti Pra^i Nika Dea drugemu. "V igrici Spomin, ki bistri male možgančke. pa Otroški program morajo poiskati čim več parov. Mladi obe igri obožujejo, saj si lahko z malo spretnosti in sreče prislužijo lepe nagrade," je pojasnil Sandi Ko-vačevič, odgovoren za odno- predstavljajo več brez oddaje se z javnostjo na Prvi TV. Za Otroško nedeljsko dopoldne. govarjajo in si prislužijo Kanalu A, predstavljajo odlič- ne nagrade, V prispevkih s no zabavo tudi za otroke, terena skuša voditeljica po- pravi Nika Deu. II sredo vati kar največ zanimi- Tudi na TV Sloverüja med vosti, zaänjenih z veliko hu- poÖtnicami ostaja na spore-Ob kondh tedna je otroški morja in nepogrešljivim na- du sedaj že tradidonalni ne- program najbolj pester. "Otrod si nedelje skoraj ne ukom. Obiskuje šole in vrtce, deljski Živ žav. Sobotno jutro kjer otroci na izviren način pokažejo svoje znanje," pravi Kovačevič. se začne z Zgodbami iz školjke, nadaljuje pa 2 risanko in mladinskim filmom. Avtor: |euco Pftesnelj ^ p, ^fi CM I /A/ AJA KOf^Ct^ l/At* /MA MSHAA^SA^ -ffltsr' Kino družino m peT«k, od > nov DVD. Na vs«h prodajnih rrwslih Dela prodaie v poslovalnicah Poite Slovenija. Cena 1 ''OO tolarjev velja ob nakupu časopisa Corenjsk' glas NđioCnikl Gorenjskega gl»S3 lahko DVO je kuprte na sedežu podneva Gorenjski glas. na Zoisovi 1 v Kraitju. vsak delovnik od 7. do ur«. Cena za naročnike. 1.000 tolarjev. Gorenjski Glas 04 PETEK 22.7.2005 POP KULTUR) ▲ PRIREDITVE 22. 7. ■ Bled; Blejski dnevi: od 10. ure dalje vsak dan sejem domaČe obrti; 17,00 koncert mladinskega orkestra Saffrofi Waiden County High School; iS.oo promenadni koncert Codbe Gorje; 20.00 ansambel Express band; 22.30 Atomik Harmonik 23. 7. • Bled: 17.00 Igra Butalcl; iS.oo koncert Godbe Gorje; 20.00 večer z Gregorji; 21.30 koncert Godbe Gorje; 22.00 lučke na jezeru; 23.00 ognjemet; Amor Bohinj: večer 2 Natalijo Verboten - Trg v Škof)! Loki ob 20.00: Igra Suha Špaga • Gasilska veselica v Vodicah od 19.00 naprej 24. 7. ■ Bled: 16.00 koncert The Steel City Band; otroška predstava Otroška poročila» otroške delavnice; 18.00 koncert Codbe Gorje; 19.00 koncert ansambla Karavanke; 20.00 Klemen RoSer, evropski prvak na diatonični harmoniki Reklame: ker nam v počitniškem Času polepšajo TV program, ko so na sporedu tako ali tako same ponovitve. Hribi: ker nam omogočijo najcenejši dopust, pa še razgled je prečudovit iz vrhov, v dolinah pa je tako ali tako vreme vedno slabo. MIM Bombe: ker jih lahko naredi že vsak amater, ki ima preveč časa. in to v svoji garaži, kar povzroča inflacijo ekskluzivnosti. Zadrge: ker odpenjanje zadrge m romantično, po drugi strani pa tudi ženske ne pristajajo več na princip zadrge pri političnih kvotah. ^ V Opalah nad Žirmi so minulo soboto že drugo leto zapored pripravili oslovske dirke, ki so tudi letos privabile množico obiskovalcev. m r Mateja Rant aj sem jaz ludi tr* bo mast. samo odvisno, kdo bo ali osel ali jaz," je pred začet- kom dirke, k: so jo že drugo lelo zapored pripravili v Opalah nad Žirmi. modroval eden bd tekmovalcev. Kot se ie izkazalo pozneje, je imel Še kako prav. sa) nekateri svojih oslov niso premaknili niti za milimeter in jili ie bilo treba s Pri nekaterih oslih je prijateljsko prepričevanje zaleglo. Polonj Uak^r fiilrbsin tekmovalne proge skorajda odnesti- Pri oslici |ulld recimo ni pomagal ne tepcž ne prijazno prigovarjanje. S pro- Organizacijo prireditve je rilo enajst tekmovalcev, ki so s ga je skrbelo, kako se lx> razu- prevzelo Prostovoljno ^ilsko svojimi prepričevalnimi spre- mel z drugimi osli, Nekoliko društvo Brekovice. "Že prej tnostmi občinstvo nadvse za- manj zaupanja je imel v svojo ge so io spravili šele, ko ie ja- smo se udeleževali oslovskih bavalL "Osla je treba politično oslico Ankico Gregor Žakelj. haču nekdo priskočil r)a po- dirk, ki so jih pripravljali dru- prepričat'." je pojasnil {anez "Samo od nje je odvisno, kako moč, tako da jo je «len pori- god, lani pa smo se odločili, da )ugovk:-0^čkar.kijelekmO' se bo odločila. Lahko nekaj valodzadaj.dnjgipaiojevle- jih tudi sami organiziramo, val s svoiim Rožletom. Kot časa leti, potem pa se ustavi na spredaj. gledalci so Ker je bil odziv izredno dober, pravi, ga še kar uboga, le luže mestu in se ne premakne. II iiapori jezdecev, da osli smo letos zadevo ponovili," je in zaprti prostori ga plašijo. Kljub temu se ni dal kar tako vendarle ravnali po njihovih razložil gbvni organizator Mi- Ne za eno ne za drugo se mu iii je že v naprej obljubil, da bo željah, sprožali salve smeha. lan Oblak. Tokrat se je pome- v soboto ni bilo treba bati, le to bolj trmast kot oslica. u m m CjG i Glasova čitalnica ■v Nova romantična KRIMINALKA ZA POLETNO BRANJE Polona Pecan Ko sanje postanejo resničnost Knjigu if nainenkiut predvsem m. ki bodo skozi fiapelo branje našli tudi kakim nasvet, kako prebroditi najbolj burno obdobje svojef^a življenja. Kot pravi avtorica, mhidn iludenlka novinarstva. Monlv posi'eča ' posi'eča m /I ktn. ki PÄisj^i I O kako noje lahko obdobje adolescenca. po Nep<«l(lkfK^ naročam knjico Monty avtoric* Polone Pegan tmt 'fi c^umtk' ^ I . J. 41 ^ IJ JL J Püii9\ iiüshy Ji ^ v JI iLJl^t ILJ . hloroifutka (r^fib Jn ■ Knjigo Me .: ftćrt^r^fh »T^Ušt 1 _ IshVo kjp^ie na sedežu pod^et^a Gorenjski gias ns Zasovr i v Kranju, i, vtsk Jelovnik od de tj* ure« « naroćiCe po nitfonu 04/201 4241 »h i Diilotono in « db^om dči öö^n^u. Gorenjski Gfas V soboto je na dobravi ob Zbiljskem jezeru potekala 52. Zbiljska noč. Po ocenah organizatorjev je bil tokrat obisk rekorden. Ana Hartman mem ugodnih vremenskih ni. "Vsa ta leta pogojev lahko 5e večji, Skoda, udi letos so 01^- da je dež padal ravno dsti dve uri. ko so se ljudje začeli zgri- nizatorji, pri za« devni turistični SI prua-deva I i, da bi jezero postalo prijetno zbirališče tako Med-vodčanov kot tudi okoliča- njati na prireditveni prostor,'' nov, Danes lahko po več kot delavci iz Zbilj, je povedal Tomaž Sušteršič, petdesetih letih ugotovimo, poskrbeli za pra- odgovoren za odnose z jav- da je bila ideja o posebni vi glasbeni spektakel ki se je nostmi. Zbrana množica, ki glasbeni prireditvi ob jezeru začel 2 nastopom spremJjeval- ji slabo vreme ni niti malo pravilna odločitev tedanjih nega benda Nuše Derende, pokvarilo večera, je težko ča- zbiljskih turističnih zanese- Prima vista. Na prireditvenem kala na ognjemet, ki je nebo njakov. Upamo, da se bodo odru se je zvrstJo pet priljub- nad Zbiljami osvetlil nekaj ljudje §e naprej radi vračali Ijenih slovenskih izvajalcev in po eni uri. Zabava se trajala na Zbilje," je ob tej priložno- skupin. Posebne pozornosti je vse do četrte ure zjutraj. sti povedal predsednik turi- bil pozoren Omar Naber, ki Organizatorji so bili s pote- stičnega društva Zbilje Iztok je nastopil s spremljevalno kom prireditve zelo zado vol j- Pipan, skupino. Poleg njega so nastopili Še NuSa Derenda, Duble Truble, Kocka in Kingstoni, Kljub padavinam in hladnemu vremenu je bil po ocenah organizatorjev letos obisk največji doslej. V Času Omarjevega nastopa naj bi se na prireditvenem prostoru zbralo med sedem in osem tisoč obiskovalcev. "Koliko i obiskovalcev se je v celem večeru zvrstilo na prireditvi, je težko oceniti. Nedvomno pa je bil obisk izreden in najbrž tudi rekorden, glede na vse dosedanje prireditve na Zbiljah. Vendar bi bil v pri- Omar Naber je na oder povabil tudi Nu$o Derendo. PETEK 22. 7. 2005 NOMIN ^TOR 155 05 corazd šin k "Preko Mure, preko Dra- materialov - ogljikovih via- ve, prek' Save vse do morja, ken in epoksidne smole, morda še prek'oceana, od zi- "Prepričan sem, da bo Ship- belke do neba je v torek man 63 eden prvih noviJi te- okrog poldneva v Marini Po- meljnih kamnov predstavit- rtorož, zapei s Črno kitaro v belo odeti Vlado Kreslin. Zelo pomenljivo! "Lahko bi bila idealen par, 2 diplomo in otroki, tudi to ima svoj Čar ... " In vse, kar je v pesmi, je in najzahtevnejše izdelke." res. Brata )akopin. )apec in ie pred uradno splavitvijo de- ve Slovenije v svetu • kot dežele, ki združuje vrhunske talente na raznolikem področju in lahko zasnuje, obli« laiie in naredi naiilahtneiše |emej, sta idealen par. Z diplomo in otroki. Vse od leta J083, ko sta ustanovila svoj jal Japec Jakopin, mimogre» de, končal je študij medicine, ter dodal: "Ta barka iz oblikovalski studio "|&f de* . ogljikovih vlaken je najdražji sign", spretno in poslovno serijskiizdelekzoznakoNa- Matjaž Gantar Tufie in tasl |apca |akopina, z vnuki JI jo Gitico v naročju in Ano Dolhar. jure Lokovšek, Enes lojo in Aljoša Tomaž. "Tudi sam sem jadral. Joj, vprašajte Košnjeka, kaj je bilo v Planid." Frand je dolgoletni merilec na planiški velikanki in zgodbica bo morala dobiti Še drugo mnenje, p>otem pa ..." "Do kje je naše, kje je meja ?" se je slišalo na Shipmanu, ko smo začenjali vse bolj brzeti. Tam zadaj, na oni strani," pokaže za rt jadralec Tomaž Čopi. "25 let jadram, pa nI bila nikoli tu- II kaj meja. Naj se gredo solit. Glave dol, obračamo, se je ni bilo časa. Mudilo se je v v Marini, ki danes premore slišalo opozorilo Dušana Ljubljano med nadzornike tisoč privezov ..." Ste vedeli. Puha, ki nas je tokrat pope-Mercatorja. (Mimogrede - da bi Elan lahko pred leti do- Ijal ob spremstvu legende Živila so imela v sredo za- bil posel pri Airbusu?" je za- prekooceanske ga samotar-dnjo skupSäno.) Z lahko al- niniivost dodal pilot Jure lxy skega jadranja, Francoza koholnim koktajlom v roki kovšek, ki je leta 1992 zapu- Michela Desjoyeauxa. In je se je navduševal turistični novinar, legenda, Drago Bule, Id se trudi s turistično tv oddajo Turistica. "Še bolj bi se dalo. Česva pametovala o poklicu, razmerah "na Vlado Kreslin Kobilica, Moet&Chandor>, veselje terenu m o svetovnem krompirjevem kongresu, ki bo letos septembra v Goriških Brdih. Pred soncem smo se skrili v pogostitveni uspešno krmarita v sveto- rejeno v Sloveniji." Pred bodo tudi drugi," je med šotor. Nasmeh AljošaToma- vnih navtični vodah. Sodelo- uradno splavitvijo je povab- navdušenjem ob krstu dodal ža, odstopljenega predsedni- vala sta z Elanom pri "elan- Ijene nagovoril minister za Japec Jakopin. Hidravlično ka uprave Abanke, te dni je kah" 31,33in oblikovalsko visoko šolstvo, znanost in dvigalo je jadrnico zapeljalo med bolj "vročimi" direktor- znanje vtkala v prestižna tehnologijo dr. Jure Zupan do morja, jadra so se ob iz- ji, je sproščal in debata ni šla navtična imena, kot so )ean- in dejal, da ga navdušuje teh- hodu iz marine napela in ču- dJje od jadranja. Verjemite. Dušan Puh in Michel Desjoyeaux. nau, Bavaria, Dufour ter nološki preskok iz butične v dovito je bilo opazovati njen Da je Al još a Tomaž zares danski Shipman. V minulih serijsko proizvodnjo, pre- rez proti Piranu. Navduše-20 letih sta brata Jakopin s skok iz majlinega v podjetje, nje je bilo opaziti tudi na ob- navdušen jadralec, je potrdil tudi direktor Marine Porto- stil Adrio in odšel pilotiral šlo okoli 10 vozlov, prijazno na Kitajsko, na Novo Zelan- smo se nagnili in morska svojim blejskim podjetjem ki obvladuje svetovno kon- razu Matjaža Gantarja, prve- rož, Enes Lojo. In pogovor je dijo, v Vietnam ... in končal kraljica, ki jo lahko pelje iz-Seaway, v katerem ustvana kurenco. Nagovoril nas je Se ga moža KD Group, katere šel še dlje v zgodovino. Kako kot inšpektor v francoskem kušen jadralec sam, je do- Airbusu. "Zdaj "vozim" Je- kazovala. zakaj jo krasi šte- anneauja, po dveh Elanovih malo spremembe," pove vilka ena vejica tri milijona evrov. Michel Desjoyeaux, Ai|oša Tomaž in spretno, s bil je ud razvojne ekipe, pravim slogom, natoči po- nam je razkril odličnost ja-sebno polnitev refoška iz Ša- drnice Shipman 63. dan rede, ki je izvrstno teknil ob prej pa je na predstavitve-portoroškem gojenem bran- nem "dvdeju" odigral glav- dnu. "Pc^je'ga, Dolfe." je s pogledom nakazal Enes no vlogo. Na koncu se ule-že v "boom" in pomaha v Japec, Jernej Jakopin z Marlene Ottey. Lojo. še preden smo doživeli slovo. Nazonio, da gre lah-nepozabno jadranje po "na- ko z vetrom, po morju, tudi lem" morju-Z legendarnim ^ez ocean, le z enim. In direktorjem Elana (1974- spet ni šlo brez Studia 37 in 1985) Dolfetom Vojskom, Jurija Korenca, ku-je odlič-sta obujala spomine na stare no poskrbel za odmevanje Jožko Cuk, dr. Mario Nobllo, Japec Jakopin, dr. Jure Zupan, ^^^e z Francijem Mohor- ob splavitvi jadrnice, "ul-dr. Marko Pavliha ^^sih glavnim mode- tra" dosežku ekipe Japca in larjem za iadrala letala. "Od Jerneja Jakopin. no mednarodnih mojstrov JožkoČuk. predsednikGZS, član je Seaway. Tudi Matjaž )e Elan splavil prvo jadrnico. leta 1952 sem naročen na "Brat jadra, jaz pa se po- navtičnega oblikovanja, kon- in potem je počilo. Prvič, Gantar je navdušen jadralec, pri kateri sta sodelovala bra- Glas," se je pohvlalil Frand tapljam 20 let, le Hrvati so struktorjev in inženirjev, so- drugič.., četrtič pa seje šam- žal pa za prvo vožnjo oni dan ta Jakopin, kako je bilo takrat Mohorč, oče simpatične Ma • nam zdaj zaj... Grem na Vis, delovala z vsaj 34 izdelovalci panjec Moet & Chandon iz jadrnic in motornih jaht 12 rok krstne botre, atletinje 17 držav, ter bila nagrajena z Marlene Ottey, le razletel v io nagradami "Boat of the Year" - čoln leta, v EU, Mie- Šest ton in pol težko kobilico. "Marlene je najboljša sloven- riki. Angleškem združenem ska športnica. Mar ni?" je bÜ kraljestvu, Nemčiji ... Prav navdušen Japec Jakopin, lič skromno in zelo samoza- "Ne smemo biti obremenje-Vestno se pohvalijo, da so vo- ni s "franc košir". Tudi kolaj-dilno, največje in najuspeš- ne Mira Cerarja so jugoslo-nejše svetovno navtično pod- vanske, Leona Štuklja pa jetje. Minuli torek so nam kraljevine SHS. Marlene Ol-predstavili še eno svojo "ča- rey je tudi naša državljanka, robnost". Jadrnico Shipman torej' je bil prepričljiv starejši Jernejev brat. "Manjka nam samozavesti. Sami se 6j ali za nepoznavalce: 19,5 fTietra dolgo morsko krasoti- le še nepotrebno sejo DZ-ja dam skozi," je bil nasmejan podpredsednik DZ dr. Marko Pavliha ob veleposlaniku Hrvaške dr. Maiiu Nobilu- Ma ja, Glas se bere tudi na Hrvaškem, haha. Bil je nepozaben dan, Nominiran! Cii t p, CHr<»4S. SM* Lot» CO. narejeno iz kompozitnih moramo cenit', potem nas Dolfe Vojsk, Franci Mohorč, vnučka Citica, Ana Dolhar. Tom a ž Čop i 06 PETEK 22.7.2005 KRATEK Avtofi« UiikACvr« jeVnrt« Zcko i2 2irovnt