173. Številka. Ljubljaaa, v ponedeljek 31. julija 1899 XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvsćsr, izimii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstro-oger ake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld , za jeden mesec 1 gll 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v»e leto 13 gld., za Četrt leta '.i gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor poStnina znaSa. — Na naročbo, brez istodobno vpoSiljatvo naročnine, se na ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-rrste po 3 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravu iS t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v apravrn.stvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. Telefon t*t. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, staro gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse loto . . gld. 13. I Četrt leta. . gld. 330 Pol leta. . . ,, 6-60 | En mesec . „ 110 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . . gld. 15' I Četrt leta . . gld. 4-Pol leta . . . „ 8" I En mesec . . ,, 140 tt-£~ Naroča so lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Itft" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor no vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Cosas de Espana. Španska, nekdaj tako velika, da solnce ni nikdar v njej zašlo, nekdaj cvetoča, mogočna in bogata, je danes najrevnejša in najslabša vseh držav, je danes samo še predmet pomilovanja in svarilen vzgled narodom, kateri ne spoznavajo nevarnosti klerikalizma. A tudi po silnem ponižanju, ki ga je učakala Španska v vojni z Zjedinjenirai drŽavami, po tem kolosalnera porazu, katerega je doživela ta nesrečna država, in ki jo je spravil tako daleč, da je še zadnjo svojo kolonijo morala prodati Nemčiji, tudi po vsem tem ne more priti do miru in se ne more konsolidirati. Nasprotno, prav sedaj se bolj, kakor kdaj poprej kaže, da se jej je bati revolucije in general \Veyler, bivši kubanski guverner grozovitega spomina, je v španskem parlamentu pred kratkim brez ovinkov povedal, da zamore Špansko rešiti in obnoviti samo revolucija. LISTEK. Čikoševa čast. Spisal Aleksij pl. Kada. Nad pusto se je svetlikal samo še žarek malih zvezdic in meglena rimska cesta; pastirski ognji so pogasnili, mukajoče črede govede in hrzajočih konj so Šle k počitku, in sladki mir od hribov obdane puste je motilo le frfotanje zapoznelih divjih rac ali pa turobni glas oddaljenega zvončka. Speči pastirji so mirno ležali pred stajo, samo glavni pastir je še stopal po rebru hriba, od koder je pazi), je-li se v temni daljavi kaj ne giblje. Ali je morda poslušal, zakaj laja pes sosednega poslopja? Zdaj je zavzemala njegovo pozornost goveja čreda, zdaj zopet iz vrbovja spleteni plot; slednjič se je obrnil h goščavi, katera je stala ob robu puste, in onda je stal nepremično, tako pazljivo posluškujoč, kakor da ga je kdo privezal na veje oddaljene šume. Iz da|je prihajajoče glasove je zavirala sapa, toda napeto uho starega pastirja jih je Culo prav tako dobro, kakor je videlo njegovo oko podnevi pod oblaki krov teeogn jastreba. Sel je v bližino korita ter je tonil trdno na tleh spečega mladega pastirja: .Vatani, Pista!" In res so razmere tak.', da se jo bati revolucije. To ju tudi .sedanje ekstremno klerikalno ministrstvo napotilo, da je zahtevalo, naj se pomnoži vojaka. Z bajoneti je hotelo vzdržati klerikalizem in ohraniti duhovniško prevlado v deželi, a moralo je opustiti svoj namen, ker so v raznih mestih nastalo revolte. Ljudska nevolja je v prvi vrsti naperjena proti klerikalizmu. Ljudstvo spoznava, da je klerikalstvo krivo vse njegove nesreče in jezno dviga pesti, kadar vidi, kako si nekatoliška Angleška, Nemčija in Kusija razdeljujejo svet in bogastva tega sveta, rnej tem ko katoliške države toliko bolj in hitreje gine vajo v siromaštvu, kolikor bolj se udajajo klerikalizmu. Ljudsko mišljenje se kaže v tem, da so bili pri zadnjih revoltah v prvi vrsti v nevarnosti samostani, zlasti jezuitski, in zrcali se v predlogu, katerega je podalo znatno število poslancev v parlamentu, s katerim predlogom se zahteva, naj se izvrši že dne 18. oktobra 1808. 1- sklenjeni zakon, po katerem je vse po 19. juliju 1837. 1. ustanovljene samostane zapreti, razpustiti vse kongregacije in jezuite izti-rati iz cele Španske. Klerikalizem se že pripravlja na eventualnost revolucije in skrbi, da na Lo oškodovan. Postavil se je na stran pretendenta dona Kariosa ia hoče žrtvovati vladajočo strogo katoliško dinastijo, samo da ohrani svojo oblast. Po cerkvenih naukih je dinastija od Boga določena za vladanje, je vladar od Boga postavljena avtoriteta, kateri mora biti vsakdo zvest in pokoren. Toda ta nauk velja samo za ljudstvo, za maso, za duhovščino pa menda samo toliko časa, dokler ima od njega kako korist. To vidimo na Španskem. Pobožni dunajski „ Vaterland " je to dni sam povedal, da je nadškof v Sevilli odločen pristaš Karliatov, torej tiste stranke, ki se punta proti avtoriteti, katero je postavil sam Bog, proti kraljici-regentinji Kristini, katero je papež odlikoval z zlato rožo „Kaj je?« „Neka ženska, ki kliče „Šandor", je zašla tu sCrn. Bržčas išče Šandorja Koke-nija. Pojdi in pokaži ji pot!" Mladenič je skočil pokonci, poslušal nekaj Časa in ko je tudi začul glas, je za-žarelo nekaj v njegovih očeh; zgrabil je svojo palico ter odhitel, ne da bi bil kaj rekel, na ono stran, od koder so prihajali klici. Stari pastir pa je zrl z rebra hriba nepremično za njim. Mahoma mu je bušilo v glavo: „Ta Inoka Piata sovraži Šandorja Kokenija, ker ljubi tudi hčerko orgovan-skega mlinarja, Šandor ga je pri nji popolnoma izpodrinil. Glas kličoče ženske pa je sličen glasu Suranvje Zsuske! Kaj, ko bi bila ona?- — Svit v očeh Piste mu ni ušel. Vsekakor je ravnal jako neumno, da je poslal za vodnika ljubici svojega najboljšega tovariša tega hipohondričnega, izpodrinjenega mladeniča. Starec je Še vedno poslušal z veliko pozornostjo, kakor da je od glasov, ki so udarjali iz dalje na njegovo uho, odvisna njegova čast. Slednjič je začni prepir. Počasi je sledila beseda besedi, toda prepir je postajal večji in končno je zadonel is lome krik: »Na pomoč, na pomoč I* Stari pastir as je zganil, kakor da je strela sadite njegova prsa; signal je ovčji kreposti in proti njenemu 14Ietnorna sinku, ki je kra,lj „po milosti božji:'. Ta nadškof je izdal pastirsko pismo, v katerem se je strastno potegnil za Karliste, torej za pun-tarje proti dinastiji in s tem ščuval ljudstvo na ustajo. Sevilska juriM se mu je za tO veleizdajsko pastirsko pismo zahvalila po posebni deputaciji. In nadškof je tej deputaciji v svoji zahvali dejal, da je veselo znamenje, da se katoliška Čreda zbira okrog svojega pastirja, zlasti da se zbirajo kar« listiški puntarji, ki ljubijo in branijo Boga, ter je končal svoj govor z besedami „sprej mite v imenu Boga in njegove svete cerkve moj blagoslov". Katoliški nadškof blagoslavlja v irnenu Boga in njegove svete cerkve tiste, ki se hočejo dvigniti z orožjem, da strmoglavijo Od Boga postavljenega vladarja ' Kardinalu v Toledu se je to postopanje sevilskega nadškofa vender zdelo prehud.), saj je v nasprotji z vsemi cerkvenimi nauki, saj je naravnost puntarsko in veleizdajalsko. Nekateri listi so trdili, da je sevilskega nadškofa pri papežu zatožil, toda i Vaterland" tega ne verjame. In zakaj ne ? Ker je toledski kardinal pred kratkim obelodanil spis, v katerem je povdarjal ne-važnost državne oblike in učil pokornost obstoj eč i oblasti. Če je res izdal tak spis, potem tudi mi s „Vaterlandora" vred ne verjamemo, da je veleizdajalskega sevilskega nadškofa zatožil pri papežu, zakaj po tem spisu sta oba v principu popolnoma istih misli. Kardinalu je vse jedno, če vlada Špansko don Alfonzo, ali don Karlos, če je monarhija ali republika, zanj je vladna oblika nevažna in on bo pokoren vsaki obstoječi oblasti, dokler bo hodila s klerikalci roko v roki. Priznati se mora, da je pobožnega toledskega kardinala patriotizem jako — praktičen. Iz predstoječega je razvidno, kako se špansko klerikalstvo pripravlja, da bi pri velikih dogodbah, katere se pripravljajo, zagotovilo zmago don Karlosu, čigar klerikalno mišljenje je porok, da ostane na oblasti klerikalizem, tudi če pade sedanja kožuh z ramen, zajahal konja ter tako urno odhitel, da hlapec, ki se je mej tem zbudil, ni več utegnil vprašati, kaj se je zgodilo. Starec pa je zaman poslušal. Dvignil se je zopet veter ter odnašal glasove ; le zdaj pa zdaj se je čul krik, kateri je pričal, da besedičenja tam na parobku gozda ne spremlja mir. Inoka Pista pa je mej tem, kakor jastreb, ki je ugrabil golobico, vlekel iz ju tranjega somraka, kateri se je svetlikal skozi liste trepetlik, napol onesveščeno dekle v gozd, in opazil ni, da se mu po-bliskoma približuje jezdec. Zato ga je udarec, katerega je začutil mahoma na svoji rami, zadel kakor blisk ter ga vrgel na tla. Z vrha trepetlike je vriščaje zletela ptica roparica, ko so odmevale iz gozda gromeče besede: „Kaj hočeš dekletu ?* „Karkoli! Kaj te briga!" mu je odgovoril mladenič. „Gotovo me briga! Po moji staji se ne klati nikak razbojnik! — Koga iščeš, dekle? Iz poluteme se je prikazala prestrašena Suranvjeva Zsuska in dejala s vidnim naporom: „Šandorja Kokenija iščem." »Kaj ne, ta lopov te je hotel oropati nečesa, Cesar ti ne bi mogel vrniti, tudi ko bi mu vsled tega pretila smrt na vislicah ? dinastija. Punica fides — nulla hles, so rekli že stari Rimljani. Ali se ta naklep španskega klerikal-atva posreči, to je vprašanje, na katero ne more nihče odgovoriti. V rečenern pastirskem listu toži sevilski na lškof. da je „hu-dobni duh zmotil pobožne Špance" tako, da smatrajo „najvećje svoje dobrotnike" — to so po nadškofovem mnenju klerikalci — za „največje svoje škodljivce-. Ta tožba nadikofova kaže, da še ni izgubljen?, vse upanje, da se španska morda venler reši klerikalizma. Srbija. Ofidozna dunajska „Pol. Corr." in za njo zlasti „Pester Lloyd4 se trudita slej kakor prej, da bi premotila javno mnenje, in v to svrho razširjata vsakovrstnih laži ter pomagata tako generalisimusu Milanu. Tako sta raznesla vest, da je naglo sodišče obsodilo nekaj oseb na večje in manjše kazni, da se je obravnava vršila javno. To je drzna laž. Obravnava ni bila javna: v Belemgradu ni nihče vedel, da je bil že kdo sojen in obsojen, ljudje so zato obsodbo izvedeli šele iz inozemskih listov, a še danes ne ve nihče, zakaj da so bili obsojeni. Istotako je popolnoma neresnična po avstrijskih in ogrskih listih raznesena vest, da bo obravnava proti Kneževiću in proti „zarotnikom" javna. To Milanu niti v sanjah ne pride na misel, da bi si dal pogledati v karte. Kako sistematično razširja Milan posredovanjem „Pol. Corr." „ Pester Llovda4* in drugih listov vsakovrstne laži, zato naj navedemo nekaj vzgledov. Najprej so naznanili ti listi, da je policija zasačila tiskano proklamacijo, katera poživlja srbski narod k vstaji. V aktih ni te proklamacije, kar je dokaz, da je ni bilo. Potem so poročali, da je policija pri Taušanovicevem svaku dr. Gjorgjevieu našla mnogo pisem, katera ga jako kompromitu-jejo, a nekaj dni potem je morala policija „Da!4 je odgovorilo dekle s tresočim glasom. Iz oči mladeniča pa so švigale iskre na starca; potem je zgrabil z obema rokama svojo palico in ž njo okoli sebe ma-haje. je kričal: „Videli bomo, kdo je razbojnik !u In začela sta se ruvati. Niti besedica ni prišla preko usten bo-rilcev; slišalo se je samo pokanje in grmenje udarcev, kateri so padali tudi po trdih klobukih ter pričali, da konec tega boja ne bo nikaka otročarija. Boj pa ni trajal dolgo časa: Inoka Pista je obležal kmalu s krvavečo glavo na ruševini. Stari pastir si je obrisal z rokavom srajce znojno čelo ter skušal potem oživiti onesveščeno deklico, katere pa niso vrgli ob tla udarci, marveč strah in groza. To se mu je posrečilo le počasi, kajti smrtno prestrašena deklica se vkljub vsem poskusom ni ganila, kakor da je življenje že iz-bežalo iz njenega telesa. Toda starec ni obupal; nosil je tako dolgo iz sosednjega tolmuna v svojem klobuku vodo, kokler ni slednjič Suranvjeva Zsuska odprla svoje oči ter s slabotnim glasom vprašala: »Ali ste vi, Čaky Jakob?" ,Da, sestrica, jas sem! Nikar se ne boj I Posadim te na svojega konja ter peljem k Šandorju, ako hočeš." (Konto dr. Gjorgjevića izpustiti na sloboda, ker ga niti na uneten način ni mogla niti najmanj kompromitirati. Dalje so najprej poročali, da sta Taušanovic in polkovnik Nikolie priznala svojo krivdo, potem da jo je priznal Nikolić, a ni jedno ni drago ni resnično. Karkoli se poroča dunajskim in poštanskim listom, je vse laž, ki naj pripravi javno mnenje za krvavo igro, katero Milan pripravlja. Milan zavlačuje preiskavo, da dobi kakih prič proti zarotnikom. Novosadska „Zastava" poroča, da je prišel kraljev osebni tajnik dr. M. M i 1 i č e v i ć v Zemun, kamor je povabil knjigotržca Savo Vidakovida iz Mitrovice in ga je nagovarjal kot starega svojega znanca, naj po kriv em priča proti radikalcem, obetajoč mu kraljevsko plačilo za tako pričevanje. In takih prič potrebuje Milan toliko bolj, ker se je posrečilo, dobiti neovržne dokaze, daje bil Knežević v službi Milanove tajne policije, da je kot „ š p i c e l " dobival 2 50 dinarjev mesečne plače in da je za Milana potoval v Steinbruch pri Pešti v FukareŠt in Gjurgjevo, kjer je imel sestanke z drugimi Milanovimi „špicli". Na poročilo „Zastave", da je bil Knežević v Steinbruchu, je budimpeštanska policija poslala v Steinbruch svojega detektiva, naj preišče, če je bil Knežević res tam in kaj je delal. S pomočjo v beligraj-skem „Policejskem Glasniku" natisnjene Kneževićeve podobe je detektiv konšta-toval, da je bil Knežević letos na spomlad dlje časa v Steinbruchu, kjer je nadzoroval in provociral srbske avinotržce in kamor je po pošti dobival iz Belegagrada na mesec 250 dinarjev. Milanu pa ne dela samo to preglavice, da nima nikakih niti najmanjših dokazil proti obdolženim zarotnikom, skrbi mu delajo tudi druge nerodnosti, ki so se pri atentatu zgodile. Tako je Marko Stojanović, podgu-verner narodne banke, ki je „atentat" videl s svojega okna v uradnih a Srbskih Novinah" povedal, da so se on in njegova rodbina čudili, da se vozi Milan po Knjaz Mihajlovi ulici ob uri, ko se tam še nikdar ni peljal, in zlasti so se čudili, da se je vozil tako počasi, kakor da bi na koga čakal. Prej pa so Milanovi oficiozi pripovedovali, je Milan videl „sumljivega človeka" ter ukazal kočijažu naj hitro vozi! V veliko zadrego je Milana spravilo dejstvo, da ni bilo nikjer dobiti ne jedne kroglje iz Kneževićevega revolverja, dasi je Kneževi'! štirikrat ustrelil. Ko so listi to konštatovali, se je utrdilo mnenje, da je Knežević' streljal s slepimi patronami. Policija je na to začela kroglje iskati in je 26. t. m. srečno našla jedno krogljo v okviru izložbenega okna Barlovčeve prodajalne. Ko pa so ljudje po razglasilu o tej najdbi jeli ogledovati okvir izložbenega okna. so strme zapazili, da — ni nikjer tiste luknjice, v kateri je kroglja tičala! Policist, ki je krogljo „našel", jo je bil v žepu seboj prinesel, pa naročene komedije ni srečno dovršil. Mej dejstva, ki dokazujejo neutemeljenost Milanovih obdolžite v, spada tudi to, kar piše bivši minister dr. Milovanovič v dunajski „Zeitu, da sta se namreč Pasić in Taušanovic že pred letom dnij sprla in da od tedaj nista več občevala in se nista pogledala. Če nista občevala — kako sta se mogla potem dogovarjati o „atentatu" ? Milan ni vedel za ta razpor, in se zato ni mogel nanj ozirati, ko je delal načrt za „atentat". Na dvoru so zdaj nastala nasprotja, ali naj se v „atentat" zapleteta tudi Rusija in Črnagora, ali ne Milan hoče na vsak način in pravi, da je „atentat" poglavitno v ta namen aranžiral, drugi pa mu odsvetujejo. Udeležbo Rusije pri atentatu hoče Milan dokazati s pismi, katere je po Milanovem naročilu bivšemu ruskemu poslaniku ukradel njegov sluga Lacković. Ta sluga bo pri obravnavi potrdil in prisegel, da so radikalci imeli pri ruskem poslaniku shode, in da se je tam sklenilo, napraviti atentat na Milana. Milan meni, da bo Lackovičeva kriva prisega zadostovala kot dokaz, sicer pa lovi zdaj Peter Uzelac, znani Milanov vohun, po Rumonskem Se necega druzega slugo ruskega poslaništva, o katerem meni, da bi bil za denar pri- pravljen prevzeti tisto vlogo, kakor Lackovi Ć. Glede črne gore bo Milan najbrž tudi kake take priče imel na raspolaganje, a kdo naj jim vrjame, ko je zdravnik dr. Kustović pojasnil, kako je njega Milanov agent nagovarjal, naj gre po krivem pričat. Največ skrbi dela Milanu sam Knežević. On bi moral izpovedati, da je bil najet, da ubije Milana, da ga je najel tajni komite, v katerem so bili Nikolić, Pasić, Taušanovic, Protić, Gjurić in Ljotić, katere hoče Milan spraviti pod zemljo, a Knežević je prve svoje izpovedbe preklical in kaže se, da izda pred sodiščem resnico, da je bil po Milanu najet. Milan že računa s to eventuvalnostjo, in zato razširja policija vest, da je Knežević — znorel. Milan igra predrzno igro, katera zamore imeti velikih občepolitičnih posledic. „Przeglad" javlja da namerava Rusija pretrgati vsako zvezo z Srbijo in odpoklicati iz Belegagrada vse svoje poslaništvo. Druge države, zlasti Avstrija, jej prigovarjalo, naj tega ne stori, ker bi potem nastal v Srbiji tak vihar, da bi prišel v nevarnost mir na Balkanu. Kaj ukrene car, še ni odločeno, a da se v ruskih političnih krogih pripisuje dogodbam v Srbiji velik pomen, svedoči dejstvo, da je car za letos prav radi Srbije opustil nameravano potovanje v Darmstadt, dasi bi se tam imel sniti s cesarjem Viljemom. V LJubljani, 31. julija. Završena mirovns konferenca. Mirovna konferenca je zborovala — od 18. maja — skoraj deset tednov. V zaključni seji se je zastopnikom držav sporočilo, da je podpisalo konvencijo o mirovnem sodišču 16, obe drugi konvenciji glede vojne na suhem in na morju 15 in tri deklaracije glede rabe prepovedanega streljiva 15 držav. Kraljica nizozemska je naprosila papeža, naj moralno podpira sklepe konference, in papež je to takoj prijazno obljubil. Predsednik konference, ruski zastopnik pl. Staal, je v svojem zaključnem nagovoru povdarjal, da delo, ki se je dovršilo, sicer ni popolno, toda odkritosrčno, praktično in modro, zategadelj pa zaslužno in lepo. Imenom vseh zastopnikov je izrekel nemški poslanik grof Miin-ster predsedniku in podpredsednikoma zahvalo. Francoski zastopnik, d' Estour-nelles, je izrekel željo, naj bi ta konferenca ne bila konec, nego začetek dela v interesu kulture in miru. Končno je govoril nizozemski zunanji minister de Beaufort. Dejal je, da se prerokovanja pesimistov niso uresničila. Moralični utisk posvetovanj konference se čuti Že sedaj in gotovo bo naraščal bolj in bolj. Govornik se nadeja, da bode ruski car vstrajal na sedanji miroljubni poti, in da se bo polagoma uresničila visoka njegova ideja. Na to se je konferenca zaključila. Karlisticne agitscije. Jednega glavnih agitatorjev za don Karlosa, markiza Ceralba je pregnala francoska vlada iz Biarritza ter mu ukazala, naj gre prebivat dalje od meje ali pa naj zapusti deželo. Markfz Ceralbo je imel v letovišču seje s Karlisti ter je pošiljal preko meje orožje. Skoraj vsak dan so gnali kmetje težkootovorjene mule, ki so nosile vreče francoske moke preko Pirenej. Carinski stražniki so bili prepovršni in so puščali rnule in kmete v Španijo. Nedavno pa se je zgrudila utrujena mula na tla prav pred carinskim uradom; vreče so popadale na tla, in začulo se je rožljanje. Ko so stražniki odprli vreče, so našli v vsaki puško z angleško tvorniško znamko. To je bilo vzrok, da je moral markfz Ceralbo iz Biarritza. S tem seveda ni mnogo pomagano, kajti karlistična agitacija je preplula vso deželo. Baje imajo Karlisti mnogo denarja in jih podpirajo Angleži. Kako smelo nastopajo Karlisti, dokazujejo dogodki, ko je dospelo francosko brodovje v Barcelono. Obisk admirala Fournierja v katalonski luki je bil samo* čin uljudnosti brez politične važnosti. Karlisti pa so poprijeti priliko, da so mogli demonstrirati in ogreti Francoze za svojo stvar. V gledališču Novedades je bila svečanostna predstava na čast gostov. Prišli so častniki španske mornarice, senatorji in poslanci. Ko je začel orkester igrati kraljevsko himno, so začeli kričati Karlisti: Doli z vlado! Mi hočemo svobodno Katalonijo, svobodno Španijo! Živel Karlizem! Svobodna Francija nas bo rešila! Zastopnik Francije, admiral Foornier je nemudoma zapustil gledališče ter dragi dan izrekel županu svoje obžalovanje. Demonstracije pa so se nadaljevale na ulici; Karlisti so izzivali policijo ter žvižgali kartittovsko himno. Bilo jih je več zaprtih, »pravih aranterjev demonstracij niso dobili. Transvsalsko vprašanje. V angleških zbornicah se je minoli teden zopet obširno razpravljalo transvsalsko vprašanje. V spodnji hiši je govoril Chamberlain, v hiši lordov pa Salisburv o pogajanjih s predsednikom Krugerjem. Cham berlain je odkrito povedal, kaj išče Anglija vTransvaalu. Gre se za stališče Velike Britanije v južni Afriki, za vprašanje angleške oblasti in za mir v vsej južni Afriki. Angleška vlada upa, da se doseže sporazum-ljenje. Položaj je sicer resnoben in nevaren, toda Chamberlain misli, da je Krilger že izprevidel, da je najboljše odnehati, kajti angleška vlada postopa z vso resnostjo, in angleški narod je pripravljen, podpirati jo z vsemi sredstvi. Salisburv pa je izjavil, da angleška vlada ne odmakne več svoje roke s pljuga, katerega je prijela. Vse koncesije Kriigerja torej ne bodo pomagale. Ne pravica Uitlandcev, nego moč močnejšega bo odločila. Anglija grozi z vojno, in Trans-vaalci se bodo premislili, kaj je boljše: ali odnehati ali boriti se. Naš dopisnik v Pre-toriji piše: Mislim, da nastane vojna če se Angleži ne bodo zbali, Transvaaloi se gotovo ne bodo. Jako težko bode premagati Boere, kajti teh bo vsega skupaj — brez Kapkolonije in Natala — kakih 70.000 Na te je treba računati vsaj trojno število Angležev. Toliko jih pa Anglija ne spravi skupaj. Potem pa se še vpraša: ali bodo ostali Boeri v Kapu mirni, če pojde njihovim bratom za kožo! Umor predsednika v Santo-Domingo. Listi poročajo, da umor predsednika republike Santo Domingo, Ulisaa Heure-a u x a, poznavalcev ondotnih razmer ni iz-nenadil. Že pred dvema mesecema se je govorilo o nekem atentatu, ki se je pa ponesrečil. Heureaux je bil zamorec* in zategadelj ga svetlokožniki niso trpeli, dasi je bil zelo inteligenten, junaški, energičen, za napredek vnet in dobrotljiv mož. Ker so se ponavljale vsak hip ustaje, je moral postopati Heureaux z veliko brezobzirnostjo. Pardoniral ni nikogar, naj si je bil tudi njegov sorodnik. Večkrat je bil naravnost neusmiljen in krut. To pa mu je rodilo sovražnike. Heureaux je vzorno upravljal deželo, pospeševal trgovino, obrt in kmetijstvo ter privabil tudi tujce. Bodoči predsednik se zove Juan Izidor Jimenez, rodom Španec. Jimenez je spletkari 1 ves čas proti Heureauxu ter bil včasih baje celo med zarotniki. Jimenez je velik bogataš, trgovec in posestnik ladij. Baje je tudi jako napreden mož. Star je 60 let. Nekaj sodobnih vprašanj. ČeSki napisal A. Stil ler; z dovoljenjem pisateljevim prevel Anton Kristan. I. V poslednjem času se često pri nas pretresava vprašanje, naj li dajemo pozor v našem gospodarskem razvoju ustanavljanju tovarniških podjetij, ali pa naj se samo poprijemljemo trgovine. Predpostavljajoč, da imamo sredstva, in da zamoremo oboje, razmišljajmo najprvo o dobi, v kateri živimo. Znano je, da živimo v dobi, ko se pridela in izdela vsega več kot pa potrebuje. Nedostatek uporabnosti tišči danes vsako obrt, vsako industrijo; nova tržišča se iščejo neumorno. Blago, katero pride na zamejni trg, se prodaja radi konkurence celo pod ceno; tovarnarji se opornoga vaj o na domačem trgu, kjer se s pomočjo col-nine, kartelov in podobnih sredstev, več ali manj umetnih, vzdržujejo cene na dogovorjeni višini. Iznašle so se celo izvozne premij e, s katerimi prihaja vlada na pomoč industrialcem in trgovcem, borečim se na mejnarodnem trgu. Sedanje meje vseh evropskih držav brez razlike so postale preozke za to mnoštvo produktov ročno izdelanega blaga. Ustanavljanje kolonij in tekmovanje prvih evropskih industrialnih držav mej seboj, ni nič drugega nego razširjenje mej domačega trga za domače produkte in briga, učiniti domaČo industrijo čim bolj neodvisno napram izvozu v zemlja, kamor ne sega pravna moč izvozne države, in rešiti izvoz od sicer nagle ali neizogibne smrti v oni dobi, ko bodo različni narodi začenjali kriti svoje potrebe s svojimi produkti. Konzulati ia komore opozarjajo trgovske in industrialne kroge na vsako važno gospodarsko novost, izkazujoč jim vse motne usluge in dajoč jim razne nasvete, samo da bi pomnožili promet produktom, ki hočejo vse poplaviti. In to še ni vse. Vsaka večja trgovska ali industrijska firma, da, tudi vsaka večja komisionalna firma pošilja svojega popotnika aH pa svojega trgovskega zastopnika na potovanje do najoddsljenejših zemelj prekomorskih s namenom, da bi poiskal nove odjemalce, pa bodi i za najnižje cene. Pri tem se ne ozirajo na potovanjske stroške, kateri že danes dostikrat presegajo svoto doseženega prometa; zadovoljujejo se z upom na boljšo bodočnost Evropski kontinent, jeden iz neposrednih vrel, kjer se zmeraj več pridela kot porabi, je do te mere že z industrialnimi produkti preplavljen, da so evropski trg velike ameriške, angleške in francoske firme, katere že absolutno svojih produktov ceneje prodajati ne morejo, popolnoma s svojimi ponudbami, opustile. Trgovski popotnik iz teh zemelj je pri nas bela vrana Nasprotno jih pa drugod kar mrgoli. Zdrava industrija je samota, katera živi popolnoma iz seb e brez vse ptuje pomoči. Po le tem do cela pravem nazoru ni sedaj niti jedne industrialne grane popolnoma zdrave. Na socialno stanje se niti ne oziramo. Vsaka industrija sega k nekaterim onih pripomočkov, katere smo že navedli in ki so zakoniti, sega pa tudi po nekaterih, ki niso zakoniti, kadar ji taki ne pomagajo. Vse industrijske grane bolehajo danes več ali manj, odkrito ali prikrito ter so primorane (zaradi ravnotežja mej produkti in potrebami) iskati si zatočišča v nekaterih izmej naznačenih sredstev, da spečajo ono, česar imajo odveč. Železarski obrt boleha; išče si zatočišča v kartelih. Popolnoma nepotrebno. Sladkorna obrt je nezdrava; ne more prospevati brez izvoznih premij. Vsa industrija, koja obstaja na izvozu, katera brez le tega ne more živeti, grozno boleha, podlegajoč za mejo vplivom, proti katerim nima obrambe. Nasprotno je pa zelo zdrava obrt pi-vovarniška, ker produkt, ne glede na velikansko množino pivovaren in zvarjenega piva ravno krije potrebo; ob jednem pa ne potrebuje navedenih bodi zakonitih, bodi nezakonitih sredstev, ker konkurira samo na domačem trgu, kateri je ob jeđnem prava atmosfera domače industrije. Razumno je samo ob sebi, da ne mečem v isto vrsto i zdravega podjetja i dobro prospevajočega. Tu razlikujem. Podjetje zamore zelo dobro prospevati, ali v resnici ni zdravo. Nasproti pa more biti zdravo ono podjetje, katero ne prospeva. Nevspeh njegov ima druge vzroke. Nezdravo podjetje je podobno bolniku, kateri se leči in vzdržuje z različnimi dvomljivimi, mnogokrat celo z nevarnimi sredstvi, in kateri nikdar ne more pogledati v bodočnost. Nezdrava industrija, z umetnimi sredstvi vzdrževana, istotako ne more računati na kako bodočnost ter misliti, da postane morda kdaj faktor k rehabilitaciji gospodarskega stanja društva, katero se je za drugimi zakasnilo. In kakor potrebuje bolnik v prvi vrsti čvrstega in svežega zraka, in kakor se preje ozdraviti ne more, dokler le-tega ni poiskal, istotako se niti domača industrija ne opomore preje, dokler si ne poišče in ne zagotovi zdravega ozračja. Tedaj: domačega. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. julija. — Osobns vest. Gosp. Jakob Tur k je napravil 21. t. m. zadnji državni izpit iz kemije na dunajski tehniki in je postal s tem inžener kemije. Čestitamo! — V četrtek — ns Vrhniko. Na prijazni Vrhniki bo v Četrtek občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda. Vsa Vrhnika se pripravlja, da sprejme kar možno najsijajneje in najpresrčneje, udeležnike tega občnega zbora, podpornike in podpornice naše pre-koristne, za slovenstvo zunaj kranjske dežele toli važne šolske družbe. Po novi železnici je zveza mej Ljubljano in Vrhniko tako ugodna, da je pač pričakovati obilne udeležbe. Zlasti apelujemo na slovensko ftenstvo, ki se je z veliko ljubeznijo in redno požrtvovalnostjo zavzelo za našo šolsko drulbo in ti • stojo vztrajno delavnostjo pridobilo zanjo in zave* narod neranljivih zaslug, naj pohiti v čim večjem številu na Vrhniko in naj s svojo udeležbo pokaže, da stoji slej kakor prej v taboru nase šolske družbe, da je slej kakor prej zvesto in vdano naiim narodnim idealom. Pa tudi molki spol naj ne zaostane. Kdor le more, naj pohiti na Vrhniko, kjer preživi nekaj veselih ur v rodoljubni družbi. Na svidenje torej v četrtek na Vrhniki! — Politično In gospodarsko društvo se Notranjsko vabi k shodu, kateri bode v nedeljo, dne 6. avgusta ti. ob 4. uri po poludne v Starem trgu pri Ložu v čitalnični dvorani pri gosp. Franu Peče tu. Vspored: 1. Poročilo o deželnozborskem de lovanju, poroča deželni poslanec gosp. Ivan Božič. 2. Narodno gospodarstvo in politične razmere na Kranjskem, poroča deželni poslanec g. dr. Ivan Tavčar. 3. Utemeljevanje in ustanovitev »Narodnega gospodarskega društva*, poroča g. Franjo Peče. 4. Delo vanje in nameni političnega in gospodarskega društva za Notranjsko, poroča g. dr. Drag. Treo. 5. Slučajnosti. Vstop k shodu je dovoljen le proti izkazu vabila, glasečeg a na ime udeleženca. Ker je vspored tega shoda velezanimiv in tudi velevaSen radi ustanovitve .Narodnega gospodarskega društva", pričakuje odbor političnega in go spodarskega društva za Notranjsko obilne udeležbe in upa, da se vsi vabljeni tega shoda sigurno udeleže. Odbor vabi uljudno k obilni udeležbi. — „Fsllrsn študent". Piše se nam: Zadnji čas je bilo v naših klerikalnih listih zopet dosti napadov in zabavljic velespofi-tovanim možem, češ, da so »falirani študenti". To je psovka, katere pri drugih narodih pač ne Čuješ, naj divjajo ondi še tako strastni boji in strankarski prepiri. Tudi naša napredna stranka, naj postane v boju še tako temperamentna, ne očita tega klerikalnim nasprotnikom. In vender je gotovo v duhovniških vrstah lepo število mož, katere bi lahko nazivala tako. Kaj naj rečemo o onih, ki iz strahu pred maturo ubeže v semenišče ? Kaj o onih, ki so več let bili juristi in filozofi, sem ter tje celo kdo medicinec, — a so se zatekli v semenišče, ko niso na vseučilišču ničesar opravili? Seveda, od semeniščnikov je še vsakdo .pravočasno izdelal", ali kaj zna ali ne; tam ne poznajo niti „repetentov" niti „dvojkarjev". Ako kdo opusti študije, ker se mu ponudi drug poklic, komu to kaj mar? Praša naj se, ali izpolnuje svojo dolžnost, drugo nikogar nič ne briga. Kdo ve, zakaj je dotičnik to storil, kaka sila ga je do vedla do tega! Klerikalna gospoda, ki je lepo in zastonj živela v semenišču (izvzemši gori omenjene), nima niti pojma o boju za obstanek, katerega bojuje večina dijaštva v tujini, o stranskih in napornih delih, katere mora vršiti za skromen zaslužek — in o drugih neprilikah, ki pro-uzročijo .faliranje". Možu pa, kateremu ne morejo do živega s tem častnim naslovom, očitajo, da je užival kot dijak podporo strica duhovnika. Ta gotovo ni zahteval takrat, da bi moral zaradi tega nečak pozneje hlapčevati vsakemu kaplanu. Da, taka je naša klerikalna gospoda. Za par goldinarjev hoče, da se ji proda prepričanje. Tudi v tem so liberalci boljši. Znani so liberalci, ki izredno mnogo žrtvujejo za podporo dijaštva, pa nikdar ne zahtevajo od njih, naj bodo njih pristaši ter ničesar ne očitajo onim, ki so pozneje odšli iz vseučilišča v — bogoslovnico. — češki vlsokošoloi na Slovenskem. Na poučnem svojem potovanji do Ljubljane pripeljejo se češki visokošolci na Bled dne 6. avgusta ob 4. uri 7 min. zjutraj. Na kolodvoru v Lescah jih sprejme gorenjsko okrožje društva „Sava", ter jih pelje na Bled. Ob 9. uri 50 min. dopoludne se odpeljejo iz Lesec v Ljubljano. Na kranjskem kolodvoru jih pozdravijo vsa narodna društva. Ob 11. uri 12 min. dopoludne se pripeljejo v Ljubljano na južni kolodvor. Društvo .Sava", kateremu se pridružijo druga društva, sprejme češke goste na kolodvoru. Vsprejem bode pred kolodvorom. Od tod odkorakajo v „Narodni dom", kjer bode za goste pripravljen obed. Po obedu odkazala se bodo Čehom stanovanja. Poporodne se pa udeleže društvo .Sava" in cehi veselice šišenske čitalnice. V ponedeljek, dne 7. avgusta, je zjutraj ob polu «. uri občni zbor a kad. fer.'društva .Savn". Po občnem zboru bodo si ogledali češki gostje mesto. Ob 1. ari skupen obed v Sokolski dvorani .Narodnega doma". Po skupnem obedu izleti društvo .Sava" a češkimi visokošolci na Vodnikov dom v Zgornjo Šiško. Zvečer bode v Sokolski dvorani slavnosten komers s koncertom, kojega priredi društvo .Sava" na čast češkim tovarišem. Pri koncertu sodelovala bode vojaška godba in vsa slovenska pevska društva. Natančnejši vspored koncerta priobčimo pozneje. V torek, dne 8. avgusta, si ogledajo češki gostje muzej, gledališče in po zajutrku se odpeljejo v Postojno, od koder se vrn jo ob polunoči zopet v Ljubljano. V sredo se odpeljejo v Celje. — Odbor. — Odbor sksd. fer. društvs „Ssva" naznanja vsem pevskim društvom, ki so obljubila sodelovanje pri koncertu društva .Sava" na čast češkim gostom, da bo prva skupna skušnja jutri, torek, ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu". Odbor prosi vse častite gg. pevce, da se zanesljivo vdeleže skušnje. — Močvirski odbor. Kakor kača, vije se zadeva ljubljanskega barja, a pri vsem zanimanju barjanov in drugih vidi se, da politični krogi ne store v tem oziru, kar gre, marveč še zadržujejo to v istini perečo zadevo. Marca meseca 1.1 vršiti bi se imela volitev novega odbora. Razne občine in udeleženci poslali so v ta odbor svoje zastopnike, te občina Brezovica še sedaj tega ni storila, baje zbog tega, ker je pri jedni volitvi ondi prisostvoval vladni komisar. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo, kaj je temu vzrok, da se ta nujna zadeva tako brez vzrokov zavlačuje ? — Zloglasni Peter Cora — se poteguje zato, da bi prišel zopet v Trst, kjer bi imel zopet priliko osrečevati slovenske poštarje in Še bolj slovenske, nemške in laške ekspeditorice. Ker je pri nas v Avstriji prav vse m ogoče, se lahko zgodi, da se tudi izpolnijo nade tega človeka, zlasti ker se poroča, da so v sedanjih časih vsegamogočni laški poslanci razupitemu Petru Cora obljubili s svojo častno besedo, da ga najdalje v dveh letih zopet spravijo v Trst. Ako se to izpolni, potem se zgodi velik Škandal, tak škandal, da si ga bo baron Dipauli zapomnil. — Novs Stritsrjeva drama. 6. prof. Josip Stritar izda v kratkem v tisku petdejansko dramo .Logarjevi", katere d e j anje je zajeto iz slovenskega kmetskega življenja. S to domačo igro se otvori bodoča sezona slovenskega gledališča. Gotovo pozdravi vsak prijatelj izvirne slovenske drame to vest z največjim veseljem. Nadejati se je, da vstraja g. prof. Stritar na bornem dramatičnem polju, ter ga s svojim velikim duhom pomaga orati. Nova inten-danca pa se bode skrbno pobrinila za domače dramske proiz vode ter jih uprizorila s posebno ljubeznijo. — V šentjskobaki fsri je bilo včeraj „žegnanje". Značilno je, da — kakor se nam poroča od verodostojne strani — je bilo na cerkvi vse polno pa peskih zastav, da pa na celi cerkvi ni bilo niti naj skromnejšega prostora za — slovensko trobojnico. — Pri občinskih volitvsh v Slov. Plajberku na Koroškem je slovenska stranka propadla čeprav — postavila je le v drugem in v tretjem razredu svoje kandidate — le za malo glasov. In ni čuda! Skoraj polovica posestnikov si išče postranskega zaslužka pri fužinah, bodi si kot drvarji, ali da vozijo po zimi drva, pri volitvah pa morajo voliti same take može, katere jim tužinski gozdarji narekujejo, drugače so ob zaslužek. Na dan volitve sta prišla tudi dva gozdarja, eden iz Bistrice, drugi iz Podljubela terstražila pred volilno sobo, da se bi se kateri spozabil ter volil s Slovenci. Kdor bi se zdrznil po svojem prepričanju svoj glas oddati, je takoj ob zasluček. Polovica za nemškutarje oddanih glasov jebila na ta način prisiljenih. Dokaz temu je tudi to, ker so nekateri dali glasove sami sebi (ker ssrno to je bilo dovoljeno. Če kdo ni hotel dela izgubiti!), da je tako vsaj enega izpustil. Kakšni možje so potem izvoljeni kot odborniki, to ni težko uganiti, eden je celo tak med novoizvoljenimi odborniki, kateri plača en cel krajcar direktnega davka!! Slovenska šola v Ločniku pri Oo-rlol je Lahom od nekdaj trn v peti in že dolgo časa as trudijo na najrazličusje na- čine, da jo odpravijo, čuje se, da hočeta župan in predsednik okr. šolskega sveta nabrati podpise slovenskih starišev proti slovenski šoli. tako da bi se slednja že s prihodnjim šolskim letom zaprla. Na zadnjem svojem potovanju je obiskal tržaški namestnik tudi Ločni k. Učitelju slovenske šole županstv o niti povedalo ni, da pride namestnik, in sploh ni bil obveščen o njegovem prihoda. V zadnjem hipu skoro Še le je to izvedel, na kar je hitro nabral svoje učence in učenke v Šolskem poslopju, sli vseh le ni mogel dobiti. Pol ure pred dohodom namestnika pa je poslal ljubeznivi ločniški župan Conciancig učitelju v šolo redarja ter mu zaukazal, da slovenski otroci ne smejo pozdraviti namestnika in nihče ne sme zaklicati „Živio" ' Namestnik je obiskal tudi slovensko šolo. Predsednik krajnega šolskega sveta je hitel pripovedovati, da so navzoči tudi otroci izpod 6 let (neko dekletce je bilo prišlo s svojo sestro v Šolo) ter mnogo takih, ki niti besede slovenski ne znajo. Učitelj je reagoval, padlo je nekaj besed, na kar je namestnik rekel, da takih rečij ne gre razpravljati pred otroki ter odšel. — Tu se je zopet poka zalo vse sovraštvo ločniških poitalijančev-cev proti ondotni slovenski šoli, in iz tega je zopet razvidno, kako trd je boj, kateri bijejo obmejni Slovenci s svojimi zagrizenimi sovražniki. — Celjsko nemštvo. Piše se nam: Na notico .Celjski „Heilovci"", katero je priobčil .Slovenski Narod" v št. 172., uso-jam si, Vam sledeči karakteristični slučaj navesti, katerega sem lansko leto doživel, ko se je vršila slavnost blagoslovljeni a pevske narodne zastave. Ta čas sem bil v Celju na o bisku pri neki nemški rodbini. Ko sem gledal isti dan popoldan skozi okno, ugledam nasproti v veži mladega pomočnika, kateri ie imel takozvano frank-furtarico na ovratniku pripeto. Nakrat pride k njemu neki vajenec tudi s frankfurtarico. iz radovednosti sem poslušal, v kakem nemškem dialektu ta dva govorita. Bil sem zelo presenečen, ko zaslišim v slovenščini sledeči pogovor: „Ti, Jože! danes zvečer moramo še bolj .Heil" vpiti, kakor včeraj ponoči. To dobro veš, ako parkrat »Heil-Heil" zavpiješ, dobiš gotovo krono." — Ko sem o tem pogovoru povedal omenjeni rodbini, dobil sem sledeči odgovor: , Ah, žalibog je tako ! Zdaj ste spoznali naš nemški narod!" — Dotlej nisem p oznal Celja in tudi nisem natančno vedel, kake narodnosti je mestno prebivalstvo. Po tem in po drugih dogodkih prišel sem pa do prepričanja, da ima Celje, ravno kakor Ljubljana, in kakor sploh vsa mesta in vsi trgi na jugu svojo posebno umetno narejeno nemško kliko brez — naroda. — Naša letovišča. Iz Kamnika nam pišejo: V našem mestu biva že vse polno odličnih gostov, zlasti Hrvatov (n. pr. skla-datel: F. S. Vilhar, ravnatelj in pisatelj Rabar); pa tudi Slovencev, n. pr. deželni poslanci Kompare, Ažman, Pfeifer; dr. Primožič itd. To je gotovo znamenje, da dobiva naše kopališče vedno več privlačnosti in da nobenemu Slovencu ali pa Hrvatu ni več treba hoditi v oddaljeni Wi»rishofen, ki se po prirodni lepoti ne more meriti z našim Kamnikom. — Meteor. V sredo zvečer okolu 10. ure videti je bilo v Ljubljani čudovito lep meteor. Sel je od juga proti severu in imel bleščeč, neizmerno dolg rep, kakor kaka velika zvezda-repatica. — Slovensko trgovako pevsko društvo. Izvanredna pevska vaja v torek dne 1. avgusta točno ob \ ,9. uri zvečer, na kojo se vsi gg. pevci uljudno vabijo. — Smrtno zsdet je bil včeraj po-popoludne na gugalnici v Kranji 261etni Frančišek Pravst, po domače „Fajdljov" iz Hrastja. Pravst je bil, hoteč se gugati, zadet od sosednjega kolebajočega se čolna, in se je takoj zgrudil na tla — Strela je 24 t. m. ob 5. uri zjutraj treščila v gospodarsko poslopje Franca Li-kozarja na Primskovem pri Kranji. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje z vso krmo. Ker je bil pa hud sever, vnela se je tudi hiša, ako ravno je bila z opeko krita. Škode je čez 2000 gld., a zavarovan je bil samo za 600 gld. Zgorela je tudi ena krava in pri hlevu privezani pes. * Podmorsko zaklade začno" kopati v zalivu N zverinskem, kjer se je v oktobru leta 1827 med bojem potopilo 30 velikih bojnih ladij. Dvigniti hočejo iz morja blagajno, orožje in razne dragocenosti, ki leže ondi že 72. leto. * Ostudna stava smrtonosna Iz Villa Citranuova poročajo: Te dni je stavil Italijan Gabrielli s svojim prijateljem, da spije tri kozarce gnojnice ter dobi za vsak kozarec 1 frank. Italijan je res izpil vse tri kozarce, toda kmalu na to ga je začelo po želodcu in č revih grozno boleti in žgati. Vzlic zdravnikovi pomoči je po sedem dnevnem trpljenju umrl. Telefonična in brzojavna poročila. Celovec 31. julija. Pri Uikarji ve.si blizo dravskega mosta, so je na polnočnem brzovlaku proti Mariboru zgodila velika nesreča. Ob ovinku se je vlak pretrgal; veliko vozov je bilo zlomljenih in prekucnjenih, dva sta padla v globočino, govori se, da je pet oseb mrtvih, okolo 60 ranjenih. — Očividec. Dunaj 31. julija. 0 nesreči na južni železnici pri R i kar j i vesi razglasa južna železnica, da je bil ubit železniški uradnik .Julij \Vallsch, .šest oseb je bilo težko, kacih deset pa lahko ranjenih. Jako težko sta ranjena Karol Schindler z Dunaja in njegova žena. Železniški uradnik Neček je vsled dobljenih poškodb dopoludne umrl. V vlaku je bilo nad 200 oseb. Dunaj 31. julija. Včeraj so se v različnih mestih vršili protestni shodi proti davku na sladkor. V \Varnsdorfu je izdajatelj klerikalne „Reichsvvehr" nasvetoval, naj se opusti obstrukcija proti nagodbi, da se zamore drž. zbor o slednji posvetovati, a zborovalci so se izrekli proti temu nasvetu. Dunaj 31. julija. Tukajšnji slaščičarji so sklenili, opustiti za jutri nameravano demonstracijo proti davku na sladkor. Dunaj 31. julija. 351etna Braun je sinoči svojega moža polila s vitriolom. Braun je takoj umrl, na kar je žena žavžila sama nekaj vitriola, da je v smrtni nevarnosti. Praga 31. julija. Za jutri projektirani obhod slaščičarjev po mestu in protestni shod proti davku na sladkor na Streleckem otoku je vlada prepovedala. Praga 31. julija. Dvoboj mej \Volfom in Krzepekom se je imel včeraj vršiti. Če se je vršil, in kakšen je bil izid, še ni znano. Zemun 81. julija. Vlada je vse črnogorske dijake, ki so na bel igraj skih šolah študirali, prepeljala v Zemun, in jih, dasi ni imel nobeden niti krajcarja v žepu. prepustila njih usodi. Občina je dijake na svoje troške odpravila v Reko, da se od tam s parobrodom odpeljejo domov. Poslano*' „Slovenski Narod" je v Št. 151 priobčil poročilo, kako se je vršil občni zbor tukajšnje posojilnico, sklican, da obsodi moja očitanja na gg. Mudita in Maura. Jaz bi na ta dopis ne odgovarjal, kakor nisem odgovarjal na poslano v št. 130, o katerem se jo o vsem prej govorilo, kakor o pojasnila, za katero sem v št. 125 stvarno vprašal. Molčal sem zgolj iz tega vzroka, da preneha javni boj. A ker dopisnik poroča, kako neosnovan je bil moj napad (?). primoran sem tudi jaz, 5e enkrat odgovoriti. Ilazun enega bili so navzoči pri tem občnem zboru sami pristaši, rečenih gospodov, kateri pritrdijo vsemu, kar le hočeta, tudi da je črno belo in narobe. In v resnici so dobili prepričanje, da jo bil prvi račun, katerega pa razun mene in njegovih dvoh sestavljavoev nihče ni imel v rokah, popolnoma v redu. Da bi se moglo o našem prepiru soditi, jasno, potreben bil pač vendar ta račun sam, kateri se od dmzega vzlic vsemu ugovarjanju bistveno razločuje. Ta račun jo po prvem obenem zboru zginil, kor se jo izvedelo, da ga hočem pregledati. Sklicuje se na knjige, da bo v redu. Res so sedaj v redu, a red so je napravil Bele 4. januvarja t 1., kor prej nisem hotel iti iz posojilnice, dokler se ni v glavno knjigo vse vpisalo, kar je bilo mej letom izpuščeno, dasi sem to že med letom in zadnjikrat Se 28. dec. zahteval. O redu v knjigah nisem do danes nobene besedice zinil, trdil sem lo in bom še, da je bil prvi račun predelan, in se je čisti dobiček v drugem računu kar za celih 61 K zvi&al, a povedati se ni hotelo zakaj. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od* govorno ls toliko, kolikor določa sakon. Dopisnik poroča, da nisem prišel k zborovanju. Zakaj se mi ni zdelo potrebno tja priti zato navedel sem v svojem pismu premnogo vzrokov. Nisem pa v tem pismu nič preklical, kar aem u računih trdil, pa tudi danes nimam dru-zega prepričanja. Naj se torej moje pismo tako ne razlaga, kakor da sem jaz kapituliral. Smešen predlog se je na tem občnem zboru zavuljo mene stavil in bi bil gotovo tudi sprejet, da jih ni tam navzoči revizor gosp. Joit poučil kaj je službena in kaj privatna reč. Da bili pa pri tem zborovanju zahtevali pojasnila, zakaj se je račun spremenil, na to nihče niti mislil ni. G. Firm, moj naslednik v posojilnici, čutil je v sebi dolžnost predlagati zaupnico odbornikoma g. Mo-dicu in Mauru To je pač nekaj posebnega, da odbornik odbornikom zaupnice predlaga. Ne morem si kaj, da tudi sledeča vprašanja stavim: Bog ve, zakaj vendar se je prvotni računski sklep uničil in drugi napravil, v katerem sem jaz 61 K več dobička konštatiral P Zakaj je vzlic temu oče tega računa g. Modic pri drugem Občnem zboru tako le govoril: Prebral Vam bodem se.laj Se enkrat ravno tisti računski sklep in ravno tiste Številke, kakor na prvem občnem zboru, kar pa ni bilo res? Bog vo, zakaj ni hotel dati pri drugem občnem zboru na moje poročilo potrebnega pojasnila in zakaj tudi ne stvarnega in točnega odgovora na moje „Foslano" št. 115 „S1. N.-, pač pa me v odgovor, napadel in vlekel na 'lan take zadeve, katere niti njega niti javnosti prav nič ne brigajo in se posluževal celo neresničnih trditev. Zakaj je g. Modic, ko ga je neki bivši odbornik pri neki priliki o prepirljivih 61 K povpraSal, dal le meglen odgovor? — Vsa ta zadeva bi ne bila prišla-v javnost, da me nista g. Modic inM a u e r s svojimi pristaši v vsaki družbi napadala, ker sem se jima na občnih zborih dne 12. marca in 9. aprila po robu postavil in nju početje v Posojilnici grajal, in da je celjska rZveza", kateri sem svoje pomislike naznanil, meni v za! Učenje in v pojasnila kaj storila. Dva me-B6ĆS sem čakal. »Zve**" ni niti z mazincem ganila in tako nisem dobil od nobene strani potrebnega pojasnila. Med tem časom pa sem bil napa-i'.an. vsakovrstni naklepi so se proti meni kovali in poskusa vali, posvetovali so so večkrat s svojim pravnim konsuientom, ter ga še na dan svojega občnega zbora v svojo bližino poklicali ter Posojilnici bržkone tako nepotrebnih stroškov napravili. V Zagorju ob Savi, koncem julija. Fr. Sterle. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno upravniStvo ..Slovenca" v Ljubljani zbirko 10 gld. — SI. upravniStvo ..Mira" v Celovcu pO g V. Legatu zbirko 296 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Kranju po g. blagajnici Mimi Pire 70 gld. — Moška podružnica v Postojni po g. blagajniku R. Šeberju 46 gld. 50 kr. — Litijske Slovenke 100 gld. kot pokroviteljnino št. VII. s prošnjo, da se vpise kot zastopnica gospa Kristina , Daoaj; Oe/. Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vire, Prago, Lipsko; Cez Amstetten na Dunaj. — Ob It, uri 50 m. dopoldne osobni v'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri I m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lund-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inoinost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-ReiHing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Hol), Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri l > min. zvečer os ibni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Osobni vlaki : Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob ti. ari f>5 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proga Is Trbiža. Ob 5. ari 4ti m. zjutraj osobni vlak z Duua;a via Amstetten, Solnograda, Linca. Stevra, lila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste Ob 7. ari 55 mm. zjutraj osebni vlak iz LesecUleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstett-n, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geueve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. - ■ Ob 4. uri 57 ni. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer OBobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prax*i Frauoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijiiiib v irov, Pl/.nja. Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob b. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga Is Hovsga maata ln Ko« devja. Osobni vlaki: Ob b. ari -i m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladne in ob 8. uri 48. m zvocer. — Odhod iS LJubljane d. k. T Kamnik. Ob 7. ari 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob ti. uri .>o m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. i u ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) I rfftfftfftfl Njegova Svetost Papež LEON XIII. sporočil Je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poniju gosp. fekarju 6. PICCOU-JU v LJubljani srčno zahvalo /a prlpo-slane Mu stekleničioe tinkture za želodec ter mu je z diplomom od dno 27. novembra 1897 podelil naslov „dvorni založnik Njegove Svetosti" s pravico, da sme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pripisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepi želodec, povečuje tek, pospešuje probavljanje in telesno odpretje. NaroCbe s povzetjem sprejema in odpošilja točno (682—7) a. PIGGOM, lokav ,,1'ri Ang«'ljii" v Ljubljani, dunajska cesta. Tinkturo za želodec pošilja lastnik po 12 Btekleničic za gld. 1*20 av. vred., po 24 stekleničke za gld. 2*40, po 35 stekle-ničic za gld. 3*50, po 70 stekleničk; za gld. 6-50. Po&tni paket, ki ne tehta preko 5 ki. po 110 stekleničk; zagld. 10*30. Poštnino mora plačati naročitelj aem. „Styrla"-kolo še nič rabljeno, s jednoletno garancijo, Sat SO gld. (1362-3) Naslov pove upravniStvo „Slov. Nar.1'. Išče se stanovanje z dvema večjima sobama ali s tremi manjšimi sobami s pritiklinami v mestu ali blizu mesta, na zdravem kraju okolice, za 1. september t. I. Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati poste restante Ruj F. S. 61. (1367-2) Priporočava (21—17:5) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. :eL-e-6i6diZaiUe>8 f Ljubljani,» Prešernovih ulioab. Trgovec in večji uradnik, okolu 401etna, oba premožna, želita ae kmalu oženiti h hčerami iz dobrih rodbin — sestrami ali prijateljicami. Pogoji: starost 25—30 let, premoženja vsaka 5000 gld. najmanje. Trgovcu treba dobre, varfins gospodinje, a uradniku poleg tega Se solidno izobražene soproge. (1382) Ponudbe s fotografijo pod naslovom: Hassenstein A Vogler, VVien, I., J. L. 2658. Štedljiva gospodinja katera hoče prihraniti naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kavo ali kitajskega čaja: Doktor pl. Trnk6czy-ja kakao sladni čaj 1 zavoj *\ kilo vsebino 20 kr, 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj: Lekarna Trnkdczy (1349-6) v Izubijani. Usojam si naznaniti slavnemn občinstvu, da pre vsemam in izvrsnjem tofino naročila na kavo, čaj, olje, riž, makarone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d. Posiljatvo v omotih po 5 kil oddajam po posti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem. Take poiiljittve ge isplacajo vsakomur, posebno p. d. kr6ma,rjem, drašlnam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine uli tele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih ae na deteli ne dobi ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, svete sadje, fino olje i. t. d. Olavnl neoj namen Jo razpošiljati dobro blago in po nizki oenl Cenike razpostjem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poBeben cenik in zamorem dajati blago i-o tako nizkih kap