Odkritosrčne besede. Iz savinjske doline. V novejšem 6asu je «Slov. Gospodar> začel s posebno pozornostjo ozirati se na naše mladeni6e. Z veseljem pozdravljamo to pozornost, kajti mladina je naše upanje. Z veseljem beremo toraj dopise iz raznih krajev o vrlih in blagih mladeničih. A zraven pa nas navdaja včasi tudi neka otožnost, ko vidimo, da niso povsod vsi mladeniči pohvale vredni. Če smo pravi domoljubi, hvalimo, kar je hvale vrednega, a grajajmo tudi, kar je graje potrebno. Ljubezen do mladine in domovine nam danes nareka besede, ki ne bodo le gladile, ampak rezale in znabiti tu in tam ranile; a kdo bo zameril zdravniku, ako stika po naših ranah? Saj vemo, da ima blag namen, jih zaceliti. Kdo nam bo ugovarjal, ako pred vsem trdimo, da je pijan6evanje naši mladini izvir premnogih hudobij in nesreč? Sicer — bodi Bogu hvala — za6enja «hudi6evo olje», po domače šnops, vendar že nekoliko poiemati. Pa so še kraji, kjer je precejSen del moštva, od šolarja do starčka, od te ostudne pijače okužen. Kako lepo in širno polje ima v tej žalostni zadevi država, da vzajemno s cerkvijo deluje za blagor ljudstva. Mnogo se govori in piSe dandanes o človekoljubnosti. Dobro! Podajmo si roke, da omejimo in zatrimo to ljudsko kugo! V zvezi s pijan^evanjem je ponočevanje. Pregovor pravi: Kjer Bahus kuri, tam se Venera za pe6jo greje. Molčimo o tej temnej strani mladine, je prežalostna! In pogovori ponočnjakov? Navadno umazanost in pa kletev! Nad vse ganljivo pa je «petje» takih pono6nih 6ukov! Vsebina in oblika takega popevanja je navadno malovredna. Znani so nam kraji, kjer se pošteni prebivalci že naprej boje no6i pred nedeljo ali kakim praznikom, posebno tam, kjer ni žandarmerije blizo. Mnogo pa so si stariši sami krivi s premehko odgojo. Na tihem se kak neumen oče ali slepa mati še veseli, da je fant tak «koražjen» — ubogi stariši, če bo vaš fant Ha stare dni svojo korajžo nad vami skazal. Najgrša razvada pa razsaja — vsaj po nekaterih nam znanih krajih — o priliki kakega ženitovanja. Takrat prihrumijo mladeni6i, včasi nad 50, «pod okno», kakor muhe okoli strdi. Tukaj dobe najprej pija6e — seveda obilno. Pa naj si bo! Naj vzamejo mladeniči slovo od ženina in mu zapojejo kako mično pesmico! To bi še ne bilo hudo. Ali, kadar se je grlo potolažilo, tirjajo od ženina še denarie. Znan nam je slu6aj, da so ženina kratkomalo obsodili za 100 kron. In gorje ženinu, ki bi jim ne storil po volji! Razbijali in razsajali bodo tako hudo, da bo škoda zanj še veliko ve6ja! Zategatelj se vsak ženin, čeravno s težkim srcem, raje uda, da ima vsaj mir pred temi volkovi! In zdaj se pijančevanie nadaljuje, dokler je zadnji vinar se spremenil v pija6o in splaval po grlu. Vprašamo, ali je to še naroden običai ? je li to šaljivo ? je li to slovensko ? Zgodilo se je pred nedolgim 6asom nekje v Savinjski dolini, da so «pod okno» pridivjali fantje iz 4 far, in v pretepu je eden izmed njih mrtev obležal. Cudimo se, da oblastva niso bolj pozorna na to grdo razvado. saj je vendar vsaka «fehtarija» prepovedana. Vprašamo vas, poStene stariše, ali bodete mirno gledali, da se sin vaše poštene hiSe druži med take beraške lačenpergerje ? Mladeni6, če imaš še koli6kaj poštenja v srcu, te ne bo sram take tovaršije? Zgodi se, da mladeni6i desetake in stotake zapravljajo, posebno tam, kjer je kaka tovarna in dosti zaslužka; kadar se pa nabira za kak blag naroden namen, takrat tak pijanček nima krajcarja. Pa tudi nobenega pojma, nobenega navduSenja nima za kako dobro stvar! V kako bralno, kmetijsko, izobraževalno društvo stopiti, mu ie predolgočasno. PoStenega 6asnika ali knjige ne vidiš v njegovih rokah. K ve6jemu, 6e ga dobi kak nemčur, kak liberalec ali demokrat v pest, in mu usiljuje kak umazan časnik, kjer se blati cerkev In vera, tako berilo mu Se prija! Seveda, ker je spisano po njegovem okusu in duhu! Ali 6e ga vjame v zanjke kak brezvesten in brezveren krčmar, ki se je pritepel Bog ve odkod v faro, potem je revež izgubljen! Imamo žalostne slučaje! Pijanec zgubi gotovo tudi ves zna6aj! Da se kreniti na vsako stran, le na dobro ne! V neki zaduhli pivnici sedi nekaj kmečkih mladeni6ev, obrazi so jim zabuhli, na glavah imajo neke nemčurske zelene pokrivalke, in menda zato, ker je glava prazna, pa čepi na klobuku cel divji petelin. Z vrčki trkajo in kličejo: Zivio! Allheil! Pa ne misli na kako šalo! Reveki so slišali od nekega nemSkega škrica besedo «allbeil», in sedaj mislijo, Bog ve kaki korenjaki so, ako to duhovitost ponavljajo! Istina! Zalostna nam majka! A povdarjamo Se enkrat, da ne manjka tudi med nami vrlih in z avednih slovenskih mladih junakov! Da bi se njih vrste množile, iz tega namena smo razkrili tehude rane! Mladina bodi vesela, bodi Saljiva, pa bodi tudi trezna, delavna, narodna, verna! Združimo se vsi, katerim je mar blagor mladine, posebno pa učitelji in duhovniki, v složno rodoljubno delo! Iz skuSnje govorimo ter prosimo posebno nekatere gg. u6itelje, naj se nikar ne motijo, naj ne mislijo, da res «rodoljubno» delo opravljajo, ako med mladino «Rodoljuba» širijo. Mladina, ki zavživa tako berilo, bo kmalo podivjala. Take «inteligence* nas Bog varuj! Poglejte v kraje, kjer duhovnik in učitelj siožno delata po na6rtu: «Vse za vero, dom, cesarja*, kako tam mladina dorašča domovini v ponos. Naš ubogi narod potrebuje mož jeklenega značaja, mož krš6aaskih, ne pa puhlih, brezznačajnih veternjakov!