Št. 36. V (iori. inaja 1903. Letnik V* l/.h;i|;i vs;i I'ck in Holiolo uli |l. Ill i |i|-|'i||Mililiir /.:i mi'slo Ice id, :i. uri I¦»i|i. /:i ilc/.i'lu Ako |»;L11<• n:t l;t iin< \;i pra/nik i/.iilc il:in prt'j nli l> /.yi'i'vi-. Slain1 po pošli prcji'inaii ''ili v (iiinn n:i «loin |)«iš11j;111 ci'loli'liH) S \. |Mil||.|iio i K in »Vlrllt'lno "2 K. l'i'odaja si- v (ioiici v tn- liak:ini;ui S r li u ;i r /. v Solskili uhc'ili, .1 c I 1 c rs i I y. v Nimskili ulirali i;i L ••- Ij ;i n n;i Venliji'Vt'tn tekališiMi po H vin. ujliUjA ^^*0r mm/Km* ^f -^HEfe» ^^mär iMb» «flfe» (%jiitrunj<' izravo, vsled katerega so tudi po prag- natični sankciji z Madjari enakupravni jo prislovici: „Regnum regno non prae- ribit leges" (država drugi državi ne saje posfav). Pa vsa zgovornost pleme- itega bann je bila pri trdovratnem Ko- sutu zaman. Ta je rekel banu pri .slovesu: .Torej se bode naš prepir odločil z orož- em ob Dravi". A ban ma je zavrnil: ,Ne ob Dravi, ampak na Donavi so bo sti odločil". Tedaj se je pokazala hrvaška [>o- irtovalnost za domovino. Vse je prinašalo yelike žrlve v denaru in drugih vredno- itih na altar domovino, lako, da jo mo- ?el ban že s 1. septembrom I. 1848. z 40.000 možmi graničarjev prokoračiti mejm roko Dovano tor prodirati v srce mad . ;/i rusko pomočjo pod Paskievi- jem, ki- o skupno po hudih in krvavih bojib si-' Madjarsko nasilstvo. Predaja ^e je vrL dne 12. avgusta I. 1849. pri Vilagos-».' ' erdeljski meji pred ruskim poveljnik v Paskievičem s pridevkom „Krivansk ^ker je preje vzel Turkom irdnjavo K V^un v Mali Aziji). Madjari so bili vselej prokanjoni. Tako tudi v svoji uporni vojni Iota KS48—49. Uporna ogorska vlada, da bi ljudstvo slepila, jo dala razglasiti, da se bojuj(^ za pravo, za svojoga kralja (ce- sarja) Kerdinanda, češ, da je bil stran- knrsko odstavljr^n, tor da se ni sam pro- stovoljno odpovedal prestolu in ogerski kroni. Zato je L 'di skoraj vse madjarsko vojastvo potegnilo .: Kosutom in se bo- jovalo za uporno ogersko vlado, tudi po razglašenju ogersko republike (14. avgu- sta 1S48.1. Vondar invkljub tolikim skuš- njam so ni Madjarom so i/bistril um v tern oziru in se jim menda tudi nikdar ne bode, razun le s silo, če namreč pride jači nadonj. Madjari, katorim je razupiti grol lioust povrnil (\. 1867.) njih ustavo, v taitere okvirju pa nimajo živ- Ijenjskoga obstoja ostale neogersV« na- rodnosti: Slovaki, Husini, ^rbi. Hrvatje, Kumuni, colo Nemci ne, spadajo ktistirn ljudem, „ki se ničesar ne naučijo in ni- česar ne pozabijo1. Oni so zdaj ravno takšni, kakor so bili 1. 1848—49., le da itnajo zdaj bolj prosto roko zatirati vso ostale narodnosti, ki naj se prej ko prej pomadjarijo v svrho enotne madjarske državne idoje. Madjari so tudi veliki „Geschicht- verdreher", in to vse v njih korist. ..Mad- jar je", kakor mi piše moj prijatelj Hrvat, ki že dolgo let živi med Madjari, ,.u ko- liko sam ja iskusio, a privatnom i dru- Stvenom obziru veliki, bezprikorni (brez graje) cavallir — ali u politici neima rnu poštenja, najveei egoist — i to svo iz patriotizma ; da ja nisam bio voc odavna dobar hrvatski domorodac —- ovdje medju Madjari bih bio morao to naučiti". Tako mi piše te dni moj pri- jatelj, bivajoč ob blatnem jezeru ,.bala- lon tenger" na Ogerskem. Da pa še bolj uvidimo nepostenost • madjarsko politike, naj k temu s'e doda- jom to-le. l)a f,o vse šolske knjige na J llrvaškem v rri sedanjega ntr rednega bana Kuhen-Heder\vary-a, kateremu so ne očita zastonj, „da vse pokvari" zato abzug ž njim! — prodelane, in vse zgodovinske črtice predrugačene po madjarskem naziranju, tako, da imajo sedanji hrvatski dijaki-mladeniei, ki ne čitajo druge zgodovine, povsem druge pojme in sodbo o nasi hrvaški stari po- vesti, kakor smo ji'u imeli in še imamo mi stari, ki smo se preje učili na hrvaskih gimnazijah, kakor je bil tudi pisec tega tamkaj. — Če bo šlo tako naprej, ne bode čudo, ako bodo za katero leto po- drli tudi krason bronen spominok nopo- zalmega bana Jelačii-a na Ilici, ki je stitl hrvaški narod nad 100.000 gld. Tako mi piše isti prijatelj. To jo pač žalostno! I Toda ravno sedanji nemiri, provzročeni ! p'^ istih Madjarih, ki tako brezobzirno kr- šijd nagodbo, dajo upanjo, da tuko daleč veridar ne pride, kor se je vzbudil vos tiarod in no bode odnehal. dokler ne dosežo svojoga toükrat že zajameenega prava. li koncu pa jo čudno posebno šo ; to, kar mi mod drugimi zanhnivostimi t pise isti prjatolj, ,.da so Mažari nikada promjoniti neče, ¦- a ako bi se i pro- , mjenili — to bi bilo po Slaveno sarno na gore. LT Zagrebu i u obče mod,u .Ju- ! goslovani došli su prekasno do uvidjav- nosti ispoznanja)! Kamo srece, da su bili uvidili to prije nego je bio došao u Za- greb kardinal Mihajlovic (biv.ši ..honvpri- ski feldpater" 1. 1848-49), i ban Kuhen- Hederwary'*' ltd. Tedaj naj bi bili Hr- vatjo. poslušali najboljžoga in nesebičnega in v dornn- in rodoljudju nedosežnega prijatelja hrvaškega naroda, diko Jugo- slovanov, slavnega Josipa Jur. Stross- meiyer-ja, in prihranili bi ai bili menda mnogo britkih skušenj. Vendar pasena- dejamo, da si bodo naši bratje te drage skušnje na modri način izkoriščali za bolj5o bodočnost svojega milega naroda. In v to ime kličemo jim tudi mi njih bratje : Pomozi jim Bog pravični! _ M. V. D op is i. Iz Dornber^a. — Naše izobraže- i valno druStvo priredi svojim ndom dne 21. t. m. na praznik Vnebohoda ob 31 ^ popoludne v drustvenih prostorih podučno predavanje, pozneje v juliju pa veselico v zvezi z žensko podružnico sv. C. in M. Ta veselica obeta biti jako zanimiva. To razglašajo svotu nehote dornberski ,. libe- ralci"', ki že zdaj — par mescev pred veselico — po svoji vpiljeni ?? navadi napadajo veselico, društvo in posamezne osebe Strah in groza jih sprolota. Kaj bo. kaj bo!'? Kam uidomo omenjeni dan, da se kak naših „liberalnih" angeljčkov ne pobujša? Iz Dornberga ven že mo- remo, a iz kože skoeiti vendar le ne moremo, vkljub našemu „naprednjaštvu"' in veliki učenosti. Ah, kaj bo, kaj bo, če kateremu naših žolč od jeze in zavisti poči V Tedaj „liberalni" bratje in sestre, na- padajmo že zdaj in blatimo kar se da te preklicane „klerikalce". Morda se ustra- äijo in vso opustijo. Hovčki! F'ovemo vam onkrat za vsoloj, da se mi eisto nič ne zmr-nimo za važo zelono jezico, za vaio voljico in novoljico. Mi gremo na- prej po začrlani poti tor smo uvorjoni, da, čo „liberaler upijejo, jo znarnenjo, da mi jahamo, če Jiberalci" zmirjajo. jo znamonjo, da mi dolamo in Co ..liberal^ i-1 norijo, so mi pa brhko smojomo. Amen. S. Politicni pregled. Drzavn* zbor. V potkovi soji posl. zbornice so jo dovršila razprava n Kliemannovom nujnem predlogu. naj bi so takoj odpovodala tr- govinska pogodba Srbiji. čež. da je ta pngodba na veliko škodo na^'inu kmo- tijstvu, z ozirom na nizko carino, katera se plaeuje privažanju poljedolskih pri- 'delkov in posobno pa govojo živine v našo državo. Tako n. pr. plača srbski trgovec od vola. ki ga spravi čoz mojo v našo državo le 8 kron carine. In Srbiia izvaža na leto v našo državo okolo 55.000 glav volov. docim Avstrija izvaža sploh čez inejo v tuje države le ,">7.000 gl«v. Dalje je znano. da ie Nemčiia v novem carinskem tarifu določila 150 kron carine za srodnje težkega vola. Torej tr^nvinska pogodba s Srbijo je slaba, vendar pa ne gre. da bi jo naša država m^ni nič tebi nič. kar čez noč odpovedala. Najmanj je to amestno sedaj. ko zbornica razpravlja o novem carinskem tarit'u. ki bode pod- laga za trgovinske pogodbe z unanjimi državami. To so uvideli prodlaeatelii ia v petek sta Kliemann in dr. Schöpfer predlagalH, naj se njuna predloga izročita nagodbenemu odseku. Zbornica pa je oba predloga izročila gospodarskomu odseku. Potem je zbornica izvolila kvotno doputacijo. Izvoljeni so : David. Abraha- mowicz. Baumgartner, dr. Fiedler, vitez Jaworski, Kaiser, dr. Kramar, dr. Menger, Povso. baron Schwegol in grot' Zedwitz. Potem je začela zbornica razprav- ljati o nujnem predlogu posl. dr. Stran- skega v zadevi olomuskeja nadskota dr. Kohna. Poleg dr. Stranskega, povorila sta še dr. Srheicher in socialist Schuhmoier. Dr. Stransky je stvarno navajal resnične dogodke in govorice povodom te afero. Omejil se je večinoma na pisomsko tajnost. ki jo zagotovlja državni tomeljni zakon. To tajnost je prelomil postni urad ozi- roma doticni uradnik. ki je nienda iz urada izrocil izvirnik ..Hektusove" brzo- javke nadskofu dr. Kohnu. Gogornik je zahteval strogo preiskavo. Sekcijski načelnik Neubauer iz tr- govinskega ministerstva je precital dotične določbe, po katerih more odpošiljatelj ali prejemnik brzojavke videti izvirnik. kateri pa se sme le sodišču izročiti kot dokaz. V tem slučaju dotični uradnik toroj ni prelomil pisemske tajnosti. pač pa zlorabil svojo uradno oblast, za kar ga čaka pri- inerna kazen. LISTEK. Harti uiov oratorij. Mnc1^ ¦ sa že je bila pozornost olikanih L?®. icev obrnjena na P. Hart- mana in . 0' no na njegov oratorij „Sv. Frančiček^ lani je „Slovenec" pri- našal zanui * blanke o tem delu, letos pa menda iu li3ta na Slovenskem, ki bi ne bil pisal o tern več ali manj. Kdor bi si sodbo o tem delu se- stavil samo iz tega, kar se je pisalo — potem bi pregledoval delo samo — in na zadnje bi äe poslušal dobro proizva- janje, bi uvidel, da je bila prva sodba najbrže nenatančna, in ako ni vajen mo- derne glasbe — tudi druga. Vsled časnikarskih poročil si bo bralec predstavljal skladbo prepriprosto, in vendar uporablja skladatelj vse mo- derne pripomočke, v kolikor se strinjajo z namenom in vtisom besedila. Rabi po večem vse instrumente v raznih kombi- nacijah, zahteva mnogo od pevcev — od tenorja, solista celo visoki h in >; od so- pranov visoki b v tinalu, od basistov globoki J in enkrat celo «/«s1, rabi nepri- cakovane modulacije itd. Da delo vkljub moderni tehniki vendar le napravi pobožen vtis in ohrani svoj samostanski značaj, v tem se kaže skladatelj mojstra. Pri izvajanju z orke- strom zginejo oni nepričakovani prehodi — posluäalci ne slišijo toliko harmonije vsled raznih barv posameznih instrumen- tov — sliši se bolj skupina melodij in harmonija se sliši bolj kot slueajnost, dočim bi bilo pri izvajanju na orgljah, na klavirju itd. nasprotno. Ker imajo vsi glasovi isto barvo. zgubijo se zlasti me- lodije v srednjih glasovib in slišimo bolj le harmonijo, ki napravi ako je nena- vadna — čuden vtis — posebno, ker ne morejo biti li instrumenti nikoli popol- noma čisto ubrani. Vsi ti nedostatki se pri orkestru zgubijo. Vtis glasbe je isti, kakor besedila, le äe globokejši — mnogo se je prica- kovalo, več se je našlo, a ta ,,več"4 ni b:l nasproten pričakovanemu. Giede izvajanja, bodi nam ,.Glas- bena Maticau v izgled. Kako se je vsak pevec, vsak godec podredil celoti in po- koril dirigentu! ldi in stori tudi ti tako! A tudi vodja sam, res, lehko je iz- vajati pod takim vodstvom. Vse želje, vse, kar hoče, bralo se mu je ne le iz obraza, temuč iz vsega gibanja, ni dirigiral samo z roko — pač pa vse na njem je bilo živo: z glavo, s pripogibanjem in nagi- banjem, z obemi rokaini, pesti je včasih krcil — ne, popisati je težko, posnemati ga pa celo ne bi priporočal, posebno pri voditvi glisbe med službo božjo ne, a tukaj se je jasno videlo, kako mu je to delo privrelo iz srea, rekel bi: del njega je. Ako bi bil kedo drugi vodil pro- izvajanje, rekel bi, da so ono ,.fugo" in sklepni zbor skoro za spoznanjo preh tro vzeli, a vodil je skladatelj sam in drugi moramo moleati. Gotovo je, da nikomur ni žal, kedor je šel v Ljubljano poslušat in prepričan sem, da bo cerkev zopet natlačena, ako bo ,.GIasbena Matica" tudi „Sv. Petra'1 istega skladatelja spravila na dnevni rod. Sliäal sem, da bodo v Ljubljani eno cerkev podrli. To se je razneslo od tod, ker so nesli Najsvetejše pred pro- dukcijo ven iz stolne cerkve. Ne, zavoljo take glasbe se cerkev ne bo podrla, paö pa bi se lehko podrla pri glasbi, ka- koršne so bili vajeni Goricani sližati v cerkvi med službo božjo. Upajmo, da so ti časi prešli za vseloj. Tudi v umet- nosti: Kvisko! Opazovalec. Dr. Scheicher je, kot strokovnjak pojasnil eerkvene disciplinarne doloebe iz oerkvenega prava. V tem oziru je eerkvena uprava najboljša, žal, da se povsoJ ne izvaja, kakor kažejo slučaji ..Kectus", Očasek in Doležal v olomuški nadSkotiji. Temu pa ni kriva katoliška cerkvev, marvee prevelika osebna ob- ('utljivost. l)r. Scheicher je sieer jako ostro govoril proti olomuškemn nadSkolu, n njegov govor je imel ta dober uspeh. da je nasprotnilcom ? zbornici „a priori" izvil iz rok najhujAe orožje, čeS, da ka- toliAka duhovscina ne pozna pravičnosti in je le slepo orodje vlade brez vsacega prepricanjrt. ln res. eelo soc. dem. Schuhmeier ni mogel druzega, nego d:i jn na dolgo in Airoko imvaja! razne govorice o pre- veliki strogosti in občutljivosti olomuškega nadskofa. V prihodnji seji, ki bode danes, gnvori šc Keiclistiidler. Obveijal bode sko- raj gotovo predlog, da vlada naj preiskuje, a!i je poštni uradnik prelomil tajnost. Dogodkl na Hrvatskem. „Slovanska zveza" je v petek skle- nila, da z ozirom na znane dogodke v Zagrebu in sploh na Hrvatskem vloži dve interpelauji Prva interpelacija je naslovljena na gospoda ministerskega predsednika. Intor- pelacija opozorja na znane dogodke n;t Hrvatskem. Tu zapirajo Ijudi, ki napravijo zakonite pravice hrvatskega naroda proti madjarski hegemoniji. Na Hrvatskem ni ne tiskovne, ne volitvene, ne zborovfilne, sploh nobene prave ustavne pravice. Ti dogodki so tern nevarnejši, ker na so- sednem Baikanu vse vre. Razmere na Hrvatskem so skoraj podobne onim v Macedoniji. Z ozirom na to vprasajo pod;-'sani poslanci gosp. ministerskega predsednika: 1. Ali so mu znani dogodki na Hrvatskem, kjer se tudi vojaki uporabljajo proti prebivalstvu, ki brani svoje pravice. 2. Ker morejo ti dogodki žkoditi ugledu skupne države z ozirom na ne- mire na Balkanu, ali hoče govoriti z gosp. ministrom za vnanje posle, da stori vse po- trebne korake, ki morejo pomiriti prebi- valstvo ter odstraniti tadi vzroke nemirov? Draga interpelacija je naslovljeno na gospoda ministra za deželno brambo. V smislu zakona iz leta 1868. smejo biti pri vseh uradih na Hrvat9kem in v Sla- voniji le hrvatski napisi in hrvatske za- 8tave. VT zadnjera času pa oblastva vsi- Ijujejo madjarske napise in zastave. Vsled teh provokacij se vrše zadnji čas nemiri. Ker pa policija ne more preprečiti teh nemirov, uporabljajo tudi vojake proti prebivalstvu, k; brani svoje zakonite pravice. Nemiri pa niso naperjeni proti zakonu ali državi, marveč so le odpor proti nezakonitostim. Z ozirom na to vprašajo g. ministra: 1. Kako more vojna uprava opra- vičevati, da morajo vojaki braniti mad- jarske napise in zastaveV 2. Ali je najvišji poveljnik poučen 0 vseh teh dogodkih? Ako ne, hoce po- učiti merodajne kroge, da vse ukrenejo, kar more pomiriti hrvatski narod ? Obe interpelaciji so podpiaali tudi nekateri česki in krščansko-socialni po- slanci. Napredek Hrvatov na Rekl. Zagrebški ^Obzor*1 prinaša pod na- slovom rFluminensia"4 zanimiv članek, v katerem dokazuje, da na Keki hrvatska ideja odločno napredaje. Od 1848. leta pravi list, se hrvatska stvar na Keki ni tako mocna pokazala kakor zdaj, po- sebno pa za zadnjih občinskih volitev, ko so Hrvatje poslali v mestni reAki zastop jednega najodličnejših Hrvatov, namreč Erazma H a r č i c a. Da pa je hrvatska stvar na Keki napredovala, sta osobito dv» razloga. Prvi razlog je ta, da ni na Keki več one generacije, ki je bila vzgojena v slepem sovraštvu zoper Hrvate, marveč da je celo med mladimi Kečani veliko «Uevilo takih, ki s llrvnti simpatizujejo. Posebno znacilno je, da je celo med pravimi Iial- jani in Hrvati neka ožja vez simpatije. ¦ Hrvale mrze le Italijanašii, renegatje iz Istre, ki nosijo hrvatsko ime ä la Grošii1, Prodan itd. pa služijo ital. irredenti. Drug razlog je, ker je nižje ljudstvo resko ne- zadovoljno z žalostnimi gospodarskimi odnoSaji. v katere je zabredla Keka po tujcih. Madjari res r^kvirirajo Hoko za svojo, vložili so za njen povzdig lepega denarja, a vspehi se ne krijejo z žrtvaini. Teinu pa so krive vnanje razmere, ka- terih ne more odpraviti vlada v Bu- dimpežti. Hrvatje ne riskirajo ničesar, | Madjari pr&v veliko. Pr: tem propada I dosedanje avtohtonno prebivalstvo in slovanski narasöH) ae krepko iJviga. V očigled temu se Madjari na Keki čutijo čedalje bolj tuje in ako se toiažijo s trditvijo ,.R e k a je madjarska", tedaj je to le sladka kiogljica z grenkim poli- tičnim jedrom. « Kcnjsko kopito lista ..Die Zeit". Ta list, ki je vsled usiljive reklame \ njegovih lastnikov zdaj zelo razžirjen po Avstriji, se postavlja tu in tarn na neko stališče, kakor bi hotel biti nasproti Slovanom manj radikalen nego je ,,Nene Freie Presse"1, pa vendarle pokaže dokaj razločno svoje v cunje zavito židovsko- j nemško konjsko kopito. Tako je nedavno hotel dokazati, da češka politika naza- duje, Mladočehi da so doživeli poraz in da so morali popustiti obstrukcijo. Dostavlja pa, da se Nemci tega poraza nimajo uzroka veseliti, ker da so Mlado- čehi jedina češka stranka, s katero se mo- ! rejo pogajati. Ako volilci odvrnejo Mia- ! dočehe, poteče zopet desetletje dokler se radikalni naraščaj osokoli toliko, da bo sposoben za pogajanja. — S to pisarijo se je ta list izdal. Ta čifut hoče Mladočehom naravnost podtakniti kuka- vično jajce narodnega izdajstva in jih diskreditirati pri volilcih. Znabiti da je mej njimi kak somiäljenik ali celo solrudnik ,.Zeita" — kar bi se najprej moglo misliti o židu dr. Stranskem, — a zaradi jednega zamorca v stranki pa še ni vsa stranka črna. Mladočehi imajo v narodu močno stališče, katerega neornaje „Zeitev1 poskus. Obstrakcije pa Čehi niso opustili, marveč so si pridržnli pra- vico, da se je poslužijo, kadar bo treba. Proti židom v Gallciji. V Uhovem v Galiciji se še vedno vrše hudi nemiri proti židom. Lvovski list ,.Slo\vo Polskie" poroča 0 teh ne- mirih še sledeče : Preteklo sredo po noči je nastal ogenj v hiši kožarja Kritjuka, katerega so zanetli judje iz maščevanja, ker je Kritjukov hlapec, žid, prestopil h katoliški veri. Isto noč je začelo goreti tudi v več drugih krščanskih hišah. Zjut- raj se je zbralo kakih 300 kmetov na vasi in so sklenili, da porušijo več ži- dovskih his in da pomore jude ali jih vsaj preženo. Na to so udrli v židovske hiše in ondi razbili vse kar so dosegli, — judje so jim pa uäli. Iz Kawe Ruske je Mioralo pri ti orožniAtvo, da je napra- vilo mir. Odvtulli so v zapor tri jude in ätiri kristjane kot provzroöitelje nemirov. Vladarjl na putovanju. Komaj je zapustil Him angležki kralj Edvard VII., prižel je tje drugi vlailar, namreč nemäki cesar. Ni treba posebe omenjati, da so v Kimu tudi nemškega eesarja, ki je dospel tje v soboto pred- poludne, vzprejeli 7, velikim sijajem. Ne z manjäim sijajem pa je bil is»ti dan vzprejet v Parizu angležki kralj, ki je, vračajoč se v svojo domovino, hotel obi- skati francozko glavno mesto. Kakor v Kimu, tako tudi v Parizu poudarjalo se je staro prijateljstvo, ki vlada na jedni strani med ltalijo in Nemeijo, na drugi strani pa med Francosko in An^ležko. Tu in turn pa se je na vso moč zago- tavljalo, da ni stal splošni evropski mir še nikdar poprej na tako trdnih nogah, kakor stoji sodaj. Takim trditvam pa naj veruje oni. kdor hoče. Ker resnično je in ostane, da se pravega pomena takih obiskov nikdar ne zatrobi v javnost in da je veekrat ravno nasprotno res. kakor pi to, kar se ob takih prilikah v javnost razglaša. Ex-lex stanje na Ogcrskem. S I. majem je na Ogerskem na- slopilo ex lex stanje t. j. izvenzakonilo stanje. Ustava je takorekoč ustavljervi in vlada dela /daj na laslno odgovornost. Ta slučaj se je zdaj že v tretjič ponovil, odkar obstoji ogrska ustava. Obnovitev Dreyfussove pravde. Zdaj je Drey fuss sam s posebno ulogo na vojnogM rninistra zahteval re- vizijo svoje, pravde. Zahteva jo na pod- lagi tega, ker je zdaj dokazano. da se nahHJa neko pismo z opombami nem- škega eesarja. Uprav to pismo je izbralo glavno vlogo v pravdah proti Üreyfussu in je tudi v glavnem uplivalo na raz- sodbo v Rennesu. Zamorec se hoče šo dalje prati, ali se pa tudi 0 p e r e, to j i drugo vprasanje. Antisemitski nsmiri v Rustji. Iz Petrograda poročajo, da jo 19. in 20. t. m. prišlo v Kišenevu do de- lavskih izgredov proti židom Pri teh iz- gredih je padlo mrtvih 25 in težko ra- njenih 75 judov, lahko ranjenih pa je bilo 200. Macedonskl dogodki. Ker so turške oblasti, koj po znanlh solunskih dngodkih, branile privatnikom o njih svetu kaj poročati, bodisi potom brzojava ali pa tudi pismeno, zvedelo se je še le v soboto nekaj natančnejšega, kar se je v sredo zvečer v Solunu do- godilo. Sobotna poročua pravijo namreč, da se je posrečilo v sredo zvečer okolo osme ure bolgarskim ustaškim odborotn izvrsiti v mestu Solunu in v njegovi okolci kakih öO atentatov z dinamitom. Ogenj, ki je nastal v liljalki otomanske banke, je bil tako velik, da je segal celo do mitilenske banke, nahajajoče se na nasprotni strani, ravno iste ulice. Ako- ravno sta poslopji obeh bank uničeni, posrocilo se je vendar rešiti denar, ki jo bil shranjen v teh poslopjih. Poleg atentatov na ta dvadenarna zavoda, ome- niti je posebno tudi atentatov na tako- zvani klub tujcev in pa nadve restavraciji. Takrat se je nahajal v klubu tujcev nemški konzul, ki je bil pri ti priliki tudi ranjen. Orožniki in vojaki so začeli koj za- sledovati storilci». Med prvimi in drugimi nastal je hud boj, ki je trajal do polunoci. Bilo je na nbeh struneh mnogo ranjenih in ubilih. Med mrlvimi in ranjenimi je tudi mnogo oseb, ki so bile pri vseni tern popoluoma uedolžno. Železnica ni bila poskodovana. Kazume se pa samo ob sebi, da je nantal med prebivalstvom vsled eksplozij ter vsled ognja in stre- Ijanja po ulicah, kar je trajalo več ur, neizreceno velik strah. Vali in Vojaški po- veljnik sla se koj podala na lice mesta, ter sta zacela prebivalstvo tolažiti. Vojaki so pa koj ^asedli vse ulice, ter v prvi vrsti obkolili poslopja, v katerih stanuiejo tuji konzuli. Zaprtih jo bilo vse polno OHeb, v prvi vrsti Kolgarov, ki so na sumu, da so provzroeitHji atentatov. Ni rudo, da je bil v četrlek kupčijski promet popolnoma ustavljen. 0 onih, ki so metuli dinamilne bombe, se pripoveduje, da so bili oblečeni kakor menihi in nuno. Vo zili so sc mimo poškodovamli poslopij v naglem dim v kocijah in so iz njih me- tali din;..nifne bombs». Število mrtvih se ceni nad 100, rar,jenih pa da je vo- liko vec oseb. Ta do^odek napravil j«1) globok utis povsod, posebno pa na I)u naju, v Petrograd u in v Carigradu. Avslrijski in ruski poslanik v Carigradu podala sta se koj k sultanu in ¦ ovori se, da je ruski poslanik sultanu zažugal, da 'zkrea Kusija svojo vojake na turško (»zemlje, ter da zas(l(ie Avstrija NoviP azar. Domače in razne novice. I t Prof. Simon Rutar. | Zopet in zopet jeden manj i"iv rA~ upati; in ^""j*1 j'm> ^" 'J' l<:if-«''i priš«*l piiiit:ii'J)'lu v rok»' ! Vrndar so pa o^lciluhi in ovailuli' v vsaki vojski važou öinitelj gledo ubpeha voj'ie< (jon in lo io v Hvojih dijaskih lotih kot »jiiiiiazijalee. On ho ni zadovoljil samo H tern, kar ho inn undue Solske knjige, inarveč čital jo Uidi druge zimnHlveno knjiK pa s svojim lepim peljom skrbol za to, da ho prebitro potoklo ure tomu lopernu sostanku, pri katerern je yes čas Hodolovala izvrslna vojaska godba, svirajoc razno slovansko in drugo skladbo. Dospelo jo ludi voč brzojavk, katero jo pcedsoenik prečital zbranornu občinstvu. Z eno bosodo, bila jo voličastnu slavnosl. lop pojav našoga slovonskoga ljudstva. l'ismcni /rclostni i/plti. - Včeraj so pričeli na tukajšnjpm žonskom uči- toljišču pismeni zroloslni izpiti. OkradiMia y.ona. — V čotrtok j<; prišla v Gorico na živinski trg Antonija udova Polorin z narnonorn, da bi si ku- pila prašiča. Ali noznan lopnv ukradol ji jo iz žejja i)0 K In tako jo rnorala revica iti brez prašiča domov. l/^inil jo tor zapusul bolno žono s tro.ni otroci, od katerib iinn najstarojši i') lot, mizarski mojstor Anton Vecchiot, stanujoč pri soškem rnostu. I'ravnava (irajsoka. To dni so je soišla na lieu rnosta komisija pri- zadetih einiteljov, glede. uravnave Graj- šeka. Ta komisija jo odobrila vsa dosodaj izvrsona tozadevna dela. Ni se pa zjedinila glode točko, da bi so hudournik GrHJsek napeljal v strugo potoka Lokavsčoka. T(unu so jo iz ozirov na ajdovsko pre- dilnico najbolj upirala ajdovska obOina. Vclika nosrora. — Kram (lotar, 17-let stari zidarski vajenec h Hone pri Gorici. njegov brat K. Cotar in Kr. Kaganel, zidarja pri S. Treotu v Ljubljani. so v polok popoludne na Vodnikovom trgu pri posestniku Klorijanu Lavriču podzidavali staro šupo. katorn je stala dosedaj na losenih slebrih. Okoli pol i. popoludno so je naenkrat stroha na^nila. vsled česar so se stobri premaknili in se je šupa podrla. Krancota Cotarja. ki je hotel uleči z odra, je stroha prijela in pritisnila na tla tako, da mu je zmed- kalo križ in zdrobilo roko. Bil je takoj mrtev. K'irol Ciotar. Krane Kaganel in Lavričeva žona so bili pod šupo in so jiin ni ničesar zgodilo. le Kaganel je na levi nogi nekoliko odrt. Supa ni bila oil nobene strani podprta. ko so je podzi- davala in so nosili streho stari slabi ste- briči. Truplo Kranca (lotarja so pronesli v mrtvašnico. Na kraj nesreče se je od- poslala komisija. da proižče in konstatira, koga zadeno krivda, da se je supa podrla. Hazplas. — Une I. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne jo bilo v deželni hiši šostnajsto sročkanje de/.elnih obligacij izdanih leta 188S. lzžrobale so se naslednje: Vrsta A št. 2S za 1000 gKl ,.....11?) ,. 10OO ,. ,. ,. ,. H7 ,. 100 ,. „ ,. 38 ,. HK) ,. ,. ,. ,. 31 .. 100 ,. ,. , ,. 83 ,. 10O , ,. U ,. 21 ,. looo ,. ,. ,, ,. 96 „ 100 „ , „ » 31 ,. 10O „ ,. „ ,. 24 .. 100 ,. ,. ,. ,. 18 ,. 100 „ Deželna donarnicu izplača te obli- gacije Jiio 1. avgusta t I. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistiii odrezkov, kutori še ne izteko 1. avgusta t. 1. Obligacijo vrsta B st. 33 od 100 gld., ki so je izsrečkala 1. niaja 1902, ni ae stranka realizirala. Vabilo k rednemu obcnemu zboru „Hranilnice in posojilnice" v Cerknem, reg. zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vrsil v nedeljo dne 10. maja 1903. ob 2. uri popoldne v prostorih g. Ajd. Kobala. Dnovni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenjo letnega računa za 1. 1U02. 3. Sklepanjo o porabi čistoga dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. f>. Slučajnosti. K obilni udoležbi vabi vse ude načelstvo. Lovska statlstika. — V pretoklem letu so ustrelili v goriškem okraju 2226 zajcev 157 srn. V gradiščan?kem okraju 3112 zajcev in 4 srne. Obvestllo! — Ker se ne morem podpisani vsem svojim številnim pri- jateljem, ki so se me spomnili in mi k mojemu imendanu 25. m. m. pismeno tako srčno čestitali, zahvaliti, se vsem in vaacemu posebej zahvalim tern potom s srčnim: Bog plati in Vas usliši! — V Gorici 3 maja 1903. — M. Vales, kurat v začasnem pokoju, Franc-Jožefovo te- kališče 40. 0 Ljubljana, Ljubljana — naša ljuta rana! — Pod tern naslovom čita- mo v „Edinosti" to-le: Iz Podgrada nam pišejo pod tern naslovom, da vlada lam v narodnih krogih ogorčenje proti „Slo- venskemu Narodu", ker vodstvo tega lista tako malo pazi na svoje istrske dopis- niko. Tako jo sol ,.SIov. Narod' zopot na lod kakemu Inkemu dopisniku, ki jako dini po znanih Krstičevcih. „Slov. Narod" jo namree prinosol vost, da sta ilva dubovnika iz podgraj- Hkoga okraja zaradi nokih izmiiljonih nramolnih činov pobognila : T. v Ameriko, H ne ve se kam! T. ni pobegnil. ampak dojstvo stoji, da jo bil na lastno prosnjo, in vsled po- sebnega posredovanja. «lovonskega aine- rikanskega ^kola Staribe, odpuSčen iz te škofije. In rlejstvo je, da so njegov odhod obžalovnli tamo^nji narodni krogi. Kar pa so dostajo goMpoda H., stoji doj^tvo. da jo bil i.sti vedno in v prvi vrsti med narodnimi boritelji, da je bil isti za tistih glasovitih volitev v Pod- gradu, v ti.sti gigantski borbi Hinaldini contra Jenko, mod njimi. ki so nastav- ljali Orožnikom prna. da jo zma^ala slo- vonska stvar nad zaklotim sovragom. So- daj pa j(j g. R. tožko bolan in je ležal VHO volikonočno praznike v postolji. In kor ni imel nn svoji duhovni^ki postaji zdravnisko pomoči, in ker rnu je bil tudi tarnkaj zrak prooster, je odšel za nekaj Oasa v (Jpatijo, kjor se tudi sedaj nabaja. To so dejstva. Sfdaj pa naj blau'''- volijo čitatelji primerjati ono brezvestno notico v ,.SIov. Narodu"'! Znto vsklikamo tudi mi : 0 Ljubljana, Ljubljana — na:u ljuta rana' Italijiiiiske na,iacado. - l)ne 27 aprila se jo vršila v Trstu na deželnom kot kazemkorn sodi^ču ka/.ensk;t obrav- nava proti nokomu Vovku. Slovoneu, za- radi nasiNtva. Vsi proiskovalni apisi, kakor tudi obtožnica. so bili spisani lo, kar jo popolnoma prav in naravno. v «lovenskem joziku. To pa zakrr|vorniku. nekeinu dr. Gasserju. ni bilo po v<«||i in so jo zaradi tega zacol hudo r^penciti. češ. da bi pp na dežolnom kot kazonskem sodi.^ču v Trutu nikakor ne smelo ob- drževati kazenskih razprav v slnven^kem joziku. marvoč izključno le v italij tn^k^in. Ker so mu pa sodniki povedali. da je slovenski jezik isto tako. kakor je ita- lijanfki jpzik v Trstn deželni jezik in da so sodnijske razprave v tem jezikn popolnonm opravic-fne. vzdignil se je ves itn.lijansko židov?ki Izrael ter začel grozno ropotati. Temu rnpntanju pa so sm pri- družili tudi italijanski državni poslanci in so zaradi teua intorpelirali v petkovi soji poslan^ke zbornice pi. dr. Kurberja kot voditelJH pravosodnega mini«terstva. Nečemo se baviti s praznimi frazami. katerih je omenjena nterpelacija polnn. Omenjamo pa «amo to. da pravijo inter- pelantje, da je bil zaradi zgoraj omenjene kazensko obravnave vos Trst stra^no raz- burjen. dočim 'je pa res. da se ni za omenjeno kazensko razpravo razum dr. Gasserja in par židovskih časnikarskih hujskacev, Aiv krst nič zmenil. Italijani so bili navajeni. da so dosedaj s takim kri- (.'•anjern in ropotanjem marsikaj dosegli, ali nadejamo se. da jim to ne pojde tako hthko vec izpod rok in da bo pravosodna uprava na to njih krieanje pametno mol- čala ter hodila tudi za naprej svojo pot ter krojila pravico v smilu jednakoprav- nosti v jezikovnem in sploh v vsakem drugem pogledu. So preeoj doluT tat. — V mesecu januvarju jo ukrad^l v Trstu noki tat udovi I'eterca, bakren kotliOek v vrednosti kakih 12 K. Peterca je na to že skoro pozabila. Kar dobi te dni pismo. v ka- terem se je nahajal tudi listek neke zastavljalnice. V tem pismu ji piSe namroo tat, pa brez podpisa, da bi imel rad mirno vest ter da ji zaradi tega poslje listok dotične zastavljalnice, v kateri je on shranil ukradeni kotlicek, prosec jo, naj so potrudi do zastavljalnice, kjer bode gotovo dobila kotliček. Vsoiu'ilisoo v Za^rebu uamcrava vlada zaprotl. — Iz Zagreb» se poroca, da namerava viada zaradi nemirov, ki vladajo sedaj na Hrvatskem zapreli za- grebško vseučilišče. No, pa ji bode pres- noto malo koristilo, kajti dijaki se razprše potem po vsem llrvatskem ter vprizorijo proti vladi take demonstracije, kakoršnih bi se morala vlada le bati. Slovoiihko trt;o\Mko drn^t\o „llcr- kur" v Ljubljani / nznanja, da jo po- srodovalni od^ek toga društva nvoje po- slovanje popolnoma na novo uredil, tako, da bo popolnoma in vsestransko odgo- varjal nasim razmoram. V to svrho si j(! nabHvil že potrebno tiskovinf tor se- stavil poseben poslovni red, kateroga poäljo prihodnjedni vsom p. n. dru^tvenim članom na ogled. I)a pa bode posredovalnemu odseku mngoče vspešno razviti svojo delovanjo, tor voditi natanko statistiko izpraznjenih služb, prosimo vse gospode trgovce. naj- sibodo ciani drustva ali no, da službe katore orldajo. laknj javijo posredoval- nemu odseku. Ako se želi kateri izmed gospodov trgovcev inoclavi natančnejo informirati o poslovanju posre.lovalnega oiJseka. se mu poslovni red tudi vpoAljo takoj brez- plačno. Vsa pisma. tičoča so posredovanja služb, )e ruHovljali : Slovonsko trgnvsko drustvo vMerkur". 1'osrodovalni odsok v Ljubljani. S1m\. kat. akad. dnM\o .,Zarja" V (iradcii irrut v sredo i\ t. rn. zverer ob M. uri v driištvonib pro^torih svoj I, redni obrni zbor v letn«*rn točaju s slo- dečiui vsporedom : 1. Čitanje zapisnika ! zadnjega obOnega zbura. 2 Kvent. ci- tanje poročilo brat»kega drnstva „Danica11 na I)unaju. 3. Poročilo odborovo. 4. Po- rocilo revizorjev. 5. Volitev novega od- bora 6 Slučainosti. Mi'eljaiije 1/ rovohorja v rerkvl sv. Sh't'ani »a Diuiaju. — V petek zved'er. ko se je obhaiala majnikova slo- vesnost v rerkvi sv. Stefana na Dunaju. je nekdo trikrat ustrolil iz revolverja. Jedna kroglja je «mrtno ranila gimnazij- skoga prnjesorja Jiraseka. druga je zadela ob neki svečnik. tretja pa je priletela v neko gospo in je po sreC-i obtičala v kupcku ključev. katere je imela gospa pripasanc. j Osebe. nahajajoče se bluu onega ki je slreljal. so planile koj na njega, mu izvile revolver iz rok ter ga potom izrocile redarjem. Storilec je 27-leini olektrotehnik Konrad Haan. Govori se. da je u:nobo!en. I Pri preslisevanju je rekol. da je Kristus ter in hoče odrežiti svet. Prvi inajnik v dradcu. — V Gradcu so se na dan 1. majnika godili srrdi izgredi: ker so v nekaterih tovarnah delali, so dan 1. majnika praznujoči de- iavci s silo hoteli prisiliti dotiöne de- laveP. da zapuste delo. Tako se jih je zbralo mnogo stottn pred tremi ta- kimi tovarnami. v katerih so delavci ta dan delali. Napadli so tovarne s ka- menjem. Pred jedno teh tovarn je prišlo med delavi-i in redarji do spopada. pri katerem sta bila dva redarja rnocno ranjena. Ker so rabili redarji golo sablje. bilo je ranjenih tudi nekaj delavcev. še vec pa aretiranih. Vri'iiu'iiskeresolucijo. Xe^nmo politične, marveč tudi vremenske preku- t-ije se vrše po celem zemskem povrViu, tako. da bi človek sodil . ali vrome vpliva na ljudi. ali ljudje na vreme. h vseli krajev Evrope prihajajo najslabša poro- cila o vremenu. Ta poročila nas morajo napolniti s strahom za obstanek ljudstva na zemlji, ki jo vendar odvisen od vre- mona. IKI vseh strani so poroca. da je strašen vihar zajel volik del Kvrope in da silni sne/.eni zameti ovirajo javni pro- mot. Elementerne nesrece so ponekod tako velike. da so po več krajih celo pretrgane brzojavne zveze. V Himu je nastal tak orkan, da je razružil tamosnjo contralo ^a električno razsvetljavo. Po mestu vlada silen mraz. — Iz Neinške, Švico, in gorenje Ualije, kakor sploh iz cele naše monarhije, prihajajo poročila o hudih sneienih zametih, ki ovirajo pro- met in unieujejo setev, sadje in trsje, tako. da znaša $koda več milijonov. — Najobtit'/nej&a »i^a se je pač rav- nokar dogradila v Londonu. lsta ob^-'ga 900.000 kvadratnih metrov, iinu lOoOO sob ter šteje 3500 najemnikov. I lisa pa je tudi veljala 50 miljonov kron Llstnloa urednistva. — G do- pisniku iz T. prihodnjič. Odvetniško pisarno je odprl dr. FRANČIŠEK PAVLETIČ v Gorici, ulica sv. Klare hiš, št. 8. Ob nedeljah iu praznikih je pisuma zuprta. Loterijsko številke. 2. rnnja. Trst......81 83 &2 40 72 Line......f>l 2f) 24 34 1 } Naznanilo! l'odpisani si usojam na- /nanjali >laviHMiui obeinM- vii \ iiic>tii in na de/oli, da piv\/ainoiii vsled smrti >\ojekra očeta vodstvo in (i>l\i'in)\ anjtj slaroilavno \io- >lilnt* „Pri Golobu" na voglu ulice „Morelli"'. Skrlu'l liodi'in. da bode Indi v lunloče pi^lrožha vse- Mraii>ko m>1uIiki. kaknr je lula ilo>lt'j. Leopold Rcjti. Odlikovana delavnica! antTkrušič7 krojaški mojster v vrtni ulici 26. Pnporoča so si občm- ] stvn v mostu in mi deželi, \ po?obno čč. duhovšeini. — Ima bogato zalogo blag a vsakf» vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo «?v»*žp pomladansko blago, , hsini izd«Mek gotoviJi oblck , /;/ povrinih sukenj. Cene prav solidste ! r ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ w ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ) KrojaŠka mojstra } Cufer krnj«1 avstro-c^t'rskt1 inoiKirliiji' T soilil; (id f>(! lilr(/v naprcj. N:i zahtcvo poäilja ludi u/.orc»-. Cene zmerne< Postroiba postena. Tjj Mejnarodni panorama Vr iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kestavracija „IiV HOIIKMK", Gorica. trkalisiV Josipa Vcnlija st. )5S. Potovaiijc jto Hvetu. za vseh znniinivo. Vsak todon iiov program! Od 3. do \). niajii, zimimivo: Zjioriijc Havarsko. Potovanje po slikovitem Tegernskem jezeru in zanimivi okolici. Nikflo naj ne zaranii oileiati si teh krasnih naravnih lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopiiia 40 vin., otrcci in vojaki io narednika 20 vin. I Vsaki gospodmji I f Je öestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri } okus uporablja Kathreiuer-Kneippovo sladno kavo. Vlju^na proinja: Pri kupovanju no zahtevajte same .sladne kms I rPTiajgvoiuJ50 vinarjev. vsebinant|Ogramov Št. 36. V Gorici, v torek :>. innja 1903. Letnik V. l/.haj i vs:i I'ck in soliolo oh II in i |iii'il|¦iililm1 /.a iiM'slu Ii-r ni. \\ tin I i p. /a ili'/.elo. Ako ji.uli' n;i l;i ilni \;\ jirii/.nik i/.iili' i!;ui prt'j oli (i /.vi'i'vr. Slant1 pi) 111>šIi pn'jcin.'iii ali v (iurin n;i iloni |iosil|:iM cfliili'liM) S \. |Killflmi i K in (•clilii'liM) "J K. I'nnlaja sr v (iorici v to 11; t k: i r 11; L11 Seh war/, v Si > Is k lit uln'.'ih, .1 i' I I c rs i I /. v Nunskih ulirah in l*'1- b;in n;i Wnlijevcin Irkališeii \x< S vm. (Yi'htiio i/i si* racuuijo po pi-tit- vrstali iri siccr ak<> s»1 tiskajo 1-kral po 12 vm.. 2-krat po Id vin.. H-krat po 8 vm. Ako M' vrčkral tiskajo. ra^u- Illjl) Sf pO plJ^OllljI. Izdajatelj in odgovorm iimlmk Josip AlarusK-.. Tiska „Narodna tiskarna" 'odgov. .1 Marusič). Mufljari in Slovani Ma 1848 1849. iu zdaj. ,()| Slovani. vi sliiüi' narodiiv '" Tu mongolski, madjarski narod, ki jo v svoji divjosti prod lisor. let (890 I.) jjrilomHst.i iz Azijc v Kvropo in to na vultilo nemskega eesarja Albrehla, v po- moe proti sovraženim Slovanoni. se je zaril kakor klin mod slovanski rod. tor ga ra/.delil v jugo in severne Slovane. Akoravno se jo pa po sv. Štefanu, rijih prvcin kisX-anskom kralju, poblažil, spre- jemši krsčansko vero, vendar se mnn- golske divje nravi tudi s krščansko omiko ni olresel, marveč ista gleda iz njega povsod, zlasti v političnem delovanju proti ostalim narodnostim na Ogerskem. Imajoč svojo ustavo, sože od 1. 1830 48. skušali pod krinko iste uvesti madjarsko pnotno državno idejo mod nemadjarske narodnosti. t. j. uradni dr/avni madjarski jezik naj se vpelje povsod, tudi v troje- dini kraljevini. Toda hrvaSki narod je a svojim nepozabnim banom grolom Jos. Jelačicem proti temu nasilstvu protesto- val v razglasu z dne 31. julija I. 1848. Vendar pa se je tudi sam ban podal k pogajanju z Madjari v Budimpešto, da bi se če le mogoee preprečila vojna med nasilnimi Madjari in pohlevninii Ilrvati, ki so se opirali mi svojo dobro državno pravo, vs'ed kateroga so tudi po prag- matični sankciji z Madjari onakopravni po prislovici: ,,Regnum regno non prae- scribit leges" (država drugi državi ne laje postav). Pa vsa zgovornost pleme- uitega bann je bila pri trdovratnern Ko- »tu zaman. Ta je rekel banu pri slovesu: ''orc^j se bode našprepir odločil z orož- rih ob Dravikl. A ban mu je zavrnil : Ne ob Dravi, ampak na I)t)navi se bo isti odlocil-1. Tedaj se je pokazala hrvaska po- /.rlovalnost za domovino. Vse je prinasalo velike žrtve v denarii in drugili vredno- il'b na altar domovino, tako, da je mo- el ban že a 1. septembrom I. ISiS. z rü.OOO rnožini graniearjev prekoračiti mejno reko Dovano ter prodirati v srce ¦ladjarorsaga, kjer se je združil z ostalimi dtarni in rusko pomoejo pod I'askievi- (.em, ki so skupno po budih in krvavib bojih atrli madjarsko nasilstvo. Predaja se je vršila dne 12. avgasta 1. 184;). pri Vilagos-u ob erdeljski meji pred ruskim poveljnikom Paskievičem s pridevk^m „^rivanski' (ker je preje vzel Turkom trdnjavo Iv van v Mali Aziji). Madjari so bili vselej prekunjeni. Tako tudi v svoji uporni vojni leta IH4S — 49. Uporna o^ornka viada, da bi Ijudslvo slopila, je dala razglasiti, da se ' bojuje za pravo, za svojega kralja (ce- sarja) Kerdinanda, čeA, da je bil slran- karsko odstav'jen, tor <]h He ni sarn pro- | slovoljno odpovedal prestolu in ogerski kroni. Zato je tudi skoraj vsr madjarsko vojaslvo polegnilo s Košutom in so bo- jovalo za uporno ogorsko vlado, tudi po razglasenju ogorsko republike (14. avgu- sla 1S4S.I. Vendar in vkljub tolikim skuš- njanj se ni Madjarom še izbistril um v torn oziru in se jim menda tudi nikdar ne bode, razun le s silo, če niimreč pride jači nadoni. Ma<]jari. katorim je razupiti grol Hi-ust povrnil il. 1807.i njih ! ustavo, v k»tore okvirju pa nimajo živ- Ijonjskfgi obstoja ostale neogersko na- ! rodnosti: Slovaki. Kusini. Srbi. Hrvatje. lUimuni, celo Nemci ne. spadajo ktistim • ljudem, ,.ki se nieesar ne naučijo in ni- čosar ne pozabijo". Oni s, zdaj ravno takSni, kakor so bili 1. 18IS 49, le da iniajo zdaj bolj prosto roko zatirati vse ostale narodnosti. ki naj se prej ko prej pomadjarijo v svrho enotne madjarske državne ideje. Madjari so tudi veliki „Geschicht- verdreher'', in to vse v njih korist. „Mad- jar jea, kakor mi piäe moj prijatelj Hrvat, ! ki že dolgo lot živi med Madjari. ,.u ko- liko sam ja iskusio. u privatnom i dru- .fyvenom ob.z,iru .veliki, bezprikorni ibrez graje) cavallir — ali u politici neima mu poštenja, najveci egoist i to sve iz patriotizma : da ja nisam bio vec odavna dobar hrvatski domorodac ovdje medju Madjari bih bio morao to naud'iti"'. Tako mi piše te dni moj pri- jatelj, bivajoč ob blatneni jezeru ,.bala- ton tenger"' na Ogerskeni. Da pa so bolj uvidimo nepoštenost inailiarske politike, naj k temu so doila- jeni to-le. l>a so vso ^olski* knjige na llrvaškem v rri sedanjega nevrednegn bana Kuhen-Hoderuary-a, kateremu se ne očita zastonj, ,.da vse pokvari'' zato iibzug /, njim! — predelano. in vse zgodovinske črtiee predrugačene po madjarskem naziranju, tako, da irnajo sedanji brvatski dijaki-mladenici, ki ne čitajo druge zgodovine, povsem druge pojme in aodbo o na^i hrvaški stari po- vesti, kakor smo jih imeli in i^e imamo mi stari, ki smo se preje učili na hrvaških gimnazijah, kakor je bil tudi pisec tega j tamkaj. — Če bo šlo tako naprej, ne bode čudo, ako bodo za katero leto po- drli tudi krason bronen spominek nepo- zabnoga bana .ielači« a na Ilici, ki je stal hrvaški narod nad 100.000 gld. Tako mi piAe isti prijatelj. To je pač žalostno! Toda ravno sedanji nemiri, provzročeni po istih Madjarih, ki tako brezobzirno kr- Ajjo nagodbo, dajo upanje, da thko daler vendar ne pride, ker se je vzbudil vcs narod in no bode odnebal. dokler ne doseže svojoga tolikrat že zajamčenega prava. M koncij pa je (*udno posebno še to, kar mi mod drugimi zanimivostimi >. piše isti prijatelj, ,.(]a se Mažari nikada promjeniti noce, a ako bi so i pro- rnjenili — to bi bilo po .Slavene sarno n't gore. I* Zngrebu i u obče modju Ju- goslo'ani došli su prekasno do uvidjav- nosti spo/.nanjai! Kamo srece. da su bli uvidili to prije nego je bio dosac u Za- greb kardinal Mihajlovk- (bivsi ..honied- ski loldpator1' I. 1848-491, i ban Kuhen- Hederwary'" ltd. Tedaj naj bi bili llr- vatjc poslužali najboljSega in nesebičnega in v domn- in rodoljudju nedosežnpga prijatelja hrvaškega naroda. diko Jugo- slovanov, slavnega Josipa Jur. Stross- meiyer ja, in prihranili bi si bili menda mnogo britkih skuAenj. Vendar pasena- dejamo, da si bodo naii bratje te drage skašnje na modri način izkoriščali za boljšo bodočnost svojega milega naroda. In v to ime kličemo jim tudi mi njih bratje : Pomozi jim Bog pravični ! M. V. Dop i si. Iz Dornner^a. — Naše izobraže- valno društvo priredi svojim ndom dne i 21. t. m. na praznik Vnebohoda ob 31 .2 popoludne v drustvenih prostorih podueno predavanje, pozneje v juliju pa veselico v zvezi z žensko podružnico sv. C. in M. Ta veselica obeta biti jako zanimiva. To razglašajo svetu nehote dornberški .. libe- ralci", ki /o zdaj ¦— par mescev pred veselico po svoji vpiljeni '?'?' navadi napadajo veselico, društvo in posamezne osebe Strah in groza jih sproleta. Kaj bo. kaj bo!? Kam uidemo omenjeni dan. da se kak naših ,.liberalnilr' angeljökov ne pohujša? Iz Dornberga ven že mo- remo, a iz kože skočiti vendar le ne moremo, vkljub na^emu „naprednjastvu"' in veliki učenosti. Ah, kaj bo, kaj bo, če kateremu naših žolč od jeze in zavisti poči ? Tedaj „liberalni" bratje in sestre, na- padajmo že zdaj in blatimo kar se da te preklicane „klerikalce^. Morda se ustra- sijo in vse opustijo. Movčki ' Povemo vam or.'krat za vselej. da so mi čisto nit ne zmonimo za va^o zoleno jezico, za va3o voljico in nfvoljico. Mi greim na- prej po zaCTtani poti tor smo userjeni. da. čo ..iibi-ralci" upijojo, je znamenje, da mi jabain«1. ci* ,.liberalcr zrnirjajo, je znamenje, da mi dclamo in Oe ..liberal'i" norijo. so mi pa brhko smojemo. Amen Politični pregled. Driavn1 zbor. V petkovi «eji posl. zbornice se je dovrsila razprava o Kliemannovem nujnem predlogu. naj bi se takoj odpovedala tr- govinska pogodba Srbiji. čež. da je ta pogodba na veliko škodo na^omu kme- tijstvu. z ozirom na nizkn carino. katera se plačuje privažanju poljedelskih pri- delkov in posebno pa goveje živine v naSo državo. Tako n. pr. placa srb^ki trgovec od vola. ki ea spravi č>z mejo v našo državo le 8 kron carine. In Srbiia izvaža na leto v našo državo okolo 55.000 glav volov. dočim Avstrija izvaža sploh rez rnejo v tuje države le 57.000 glnv. Dalje je znann. da je Nemčiia v novem carinskem tarifu določua 150 kmn carine za srednje t^žkega vola. Torej tru^vinska pogodba s Srbijo je slaba, vendar pa ne sre. da bi jo naša država m^ni nič tebi nič. kar čez noč odpovedala. Naimanj je to umestno sedaj, ko zbornica razpravlja o novem carinskem tarifu. ki bode pod- laga za treovinske pogodbe z nnanjimi državami. To so uvideli predlagatelji in v petek sta Kliemann in dr. Schöpfer predlagaln, naj se njona predloga izrocita nagodbenemu odseku. Zbornica pa je oba prealoea izročila gospodarskemu odseku. Potem je zbornica izvolila kvotnn deputacijo. Izvoljeni so: David. Abraha- mowicz. Baumgartner, dr. Fiedler, vitez Jaworski. Kaiser, dr. Kramar. dr. Menger. Povse. baron Schwegel in grof Zedwitz. Potem je začela zbornica razprav- ljati o nujnem predlogu posl. dr. Stran- skega v zad(7i olomuskeiza nadskot'a dr. Kohna. Poleg dr. Stranskega. sro/orila sta se dr. Scheicher in socialist Schuhmeier. Dr. Stransky je stvarno navajal resnicne dogodke in govorice povodom te at'ere. Omejil se je večinoma na pisemsko tajnost. ki jo zagotoelja državni temeljni zakon. To tajnost je prelomil poštni urad ozi- roma dotični uradnik. ki je menda iz urada izrocil izvirnik „Hektusove'4 brzo- javke nadskofu dr. Kohnu. Gogornik je zahteval strogo preiskavo. Sekcijski nacelnik Neubauer iz tr- govinskega ministerstva je predital dotične določbe, po katerih more odpošiljatelj ali prejemnik brzojavke videti izvirnik. kateri pa se sme le sodišču izročiti kot dokaz. V tern slučaju dotični uradnik torej ni prelomil pisemske tajnosti. pač pa zlorabil svojo uradno oblast, za kar ga čaka pri- merna kazen. LISTKK. Hsirtniuiiov oratorij. Mnogo čaaa že je bila pozornost olikanih Slovencev obrnjena na P. Hart- mana in posebno na njegov oratorij „Sv. Prančiček". Že lani je „Slovenec" pri- našal zanimive članke o tern delu, letoa pa menda ni lista na Slovenskem, ki bi ne bil pisai 0 tem več ali manj Kdor bi si sodbo o tem delu se- stavil samo iz tega, kar se je pisalo — potem bi pregledoval delo samo — in na zadnje bi äe posluäal dobro proizva- Janje, bi uvidel, da je bila prva aodba najbrže nenatančna, in ako ni vajen mo- derne glasbe — tudi druga. Valed časnikarskih poročil si bo bralec predstavljal skladbo prepriprosto, in vendar uporablja skladatolj vse mo- derne pripomočke, v kolikor se strinjajo večem vse instrumente v raznih kombi- nacijah, zahleva mnogo od pevcev — od tenorja, solista celo visoki // in »¦, od so- pranov visoki /* v tinalu, od basistov globoki (I in enkrat celo x, rabi nepri- čakovane modulacije itd. Da delo vkljub moderni tehniki vendar le napravi pobožen vtis in ohrani svoj samoatanski značaj, v tem se kaže skladatelj mojstra. Pri izvajanju z orke- strom zginejo oni nepričakovani prehodi — poslušalci ne slišijo toliko harmonije vsled raznih barv posameznih instrumen- tov — sliSi ae bolj skupina melodij in harmonija se sliši bolj kot slučajnost, dočim bi bilo pri izvajanju na orgljah, na klavirju itd. nasprotno. Ker imajo vsi glasovi isto barvo, zgubijo se zlasti me- lodij e v srednjih glasovih in sližimo bolj le harmonijo, ki napravi ako je nena- vadna — čuden vtis — posebno, ker no noma čisto ubrani. Vsi ti nedostatki se pri orkestru zgubijo. Vtis glasbe je isti, kakor besedila, le še globokejsi — mnogo se je priča- kovalo, vec se je našlo, a ta „vee."' ni bil nasproten pričakovanemu. Glede izvajanja, bodi nam „Glas- bena Matica" v izgled. Kako se je vsak pevec, vsak godec podredil celoti in po- koril dirigentu! ldi in stori tudi ti tako! A tudi vodja sam, res, lehko je iz- vajati pod takim vodstvom. Vse želje, vse, kar hoče, bralo se mu je ne le iz obraza, temuč iz vsega gibanja, ni dirigiral samo z roko — pač. pa vse na njem je bilo živo: z glavo, s pripogibanjem in nagi- banjem, z obemi rokami, pesti je vcasih krčil — ne, popisati je težko, posnemati ga pa celo ne bi priporočal, posebno pri voditvi glasbe med službo božjo ne, a tukaj se je jasno videlo, kako mu je to Ako bi bil kedo drugi vodil pro- izvajanje. rekel bi, da so ono ,.fugo" in sklepni zbor skoro za spoznanje preh tro vzeli, a vodil je skladatelj sam in drugi moramo molčati. Gotovo je, da nikomur ni žal, kedor je s>l v Ljubljano posluSat in prepričan sem, da bo cerkev zopet natlacena, ako bo „Glasbena Matica" tudi ,.Sv. Petra*' isteg& skladatelja spravila na dnevni red. Sližal sem, da bodo v Ljubljani eno cerkev podrli. To se je raznealo od tod, ker so nesli Najsvetejse pred pro- dukcijo ven iz stolne cerkve. use, zavoljo take glasbe se cerkev ne bo podrla, pač pa bi se lehko podrla pri glasbi, ka- kor»ne so bili vajeni Goričani slii5ati v cerkvi m e d službo božjo. Upajrno, da so ti časi preSli za vselej. Tudi v umet- nosti: Kviško! Opazovalec. ,jon in to ze v svojili dijaških lelih kol cimnazijaloo. On se ni zadovoljil sumo H torn, kar ho him undue Solske knjigo, marvpf: r.ital jo ludi dnige ziianstvf .ie knjige tor slikal po knii/nicah in arhi- vih, kjor jo lo niogel. Sicer pa bodi to mimogrpde omonjonn, kajli natanienejsi živolopis o pokojniku in nataiijčnejso oceno piegovoga pisaleljskega dolovanja, propusliti rnontmo spreliiojs>mu peresu. Opomriimo naj siiino, da si jo nas Simon postavil s svojitni <1 • *li vspomenik, katerega no bode konec, doklpr bo ostal na zemlji naš slovenski narod. Svojo do- rnovino Ijuhil jo naš Simon idoalno. Pod- piral jo jako izdalno gmolno in dusevno vso, kar jo bilo dobrpga in postonpga za Slovence. Skozi in skozi bla« in nesebieon znaeaj, bil jo pok. Simon visoko Oislan in ljubljon od vsakega, ki «a jp poznal. Svojim ozjim prijateljem pa jo bil pok. Simon tak prijatelj, kakorsni so dandanes vodno redkeje sojani po svetu. /alujoč ob prerano odprti gomili po- kojnikovi, no inoromo danes dnmago .sto- riti nego da mil i/. polrtega sn-a klicemo : Mirno počivaj naš Simon v dragi slo- venski zomlji, kalero si tako gorec.e Ijubil in katori si vodno svolo služil! Vocna lur naj ti Hvoti! Danps nam došli ,.SIovonoc' piAe o tej grozni nesreei sledeče: Na prav žalosten način se je dancs ponoči pone- srecil prol'osor Simon Kutar. Doina v svojem stanovanju v II. nadstropju Med- jatove hi so na Dunajski cesti stov. 19, naSli so ga moj zunanjimi in notranjimi vratini na nekeni zaboju sedecega in mrtvogt. Hl jo skoraj po colom životu ožgan in op ten. Prišel jo bil okoli ',(). ure ponoči iz ,,Narodnega dorna" doinov in je sol v sobo. kjer jo odloz.il povrsno suknio, spodnjo suknjo in tolovnik in n:t to je Sel na stranisče z gorečo svečo. Tukaj jo postavil Itič poleg sel)O, toda preblizo, tako, da se nui je vžgala nrajra in je začela goreti. Nosrečnež jo sioor trgal srajco raz sebe in se jo pri torn na rokah onekel, a v strahu ni mogel dovolj hitro srajre strgati raz sebe in tako so je tudi vnela „maja"', ki jo je iinol na sebi in ta in platnena srajca in hlaC-e do kolon so zgorele na njom. V strani^ču in na hodniku mod sta- novanjem ležali so kosci sežurane obleke in so bili na tleh sledovi krvi, katoro jc zapustil ponesrečener za spboj, ko jc hotel iti v sobo, toda boločine je moral «rneti tako hudp, da jp popolno obnemo- gel in pri vratiii se vsedpl na zaboj. Obleko je l.»il takrat razen hlač1 že vso raztrgal raz sebe in ni ista takrat veO gorela, ko jo prišel med vrata in obne- mogel. Kakor je policijski zdravnik dr. Miner konstatiral, u m r I j e Kutar n a z a d o b 1 j e n i h o p e k I i n a li, k i so bilo tako li u d e. d « s e j o m o- so kar I u š č i I o. Truplo so preuHjali v mrtvašnico pri sv. Kristc'u. Zil „Šolski Doin" so darovali; Stela Kinderčev 20 K; namesto vpuca na krsto prorano umrle^a prolesorja Siinona Uutarja nje^ov o/.ji rojak dr. A. (Irouorčič 20 K. - llvala! A abilo k /borovanju podružnico Slomškovo zvo/.e za ^or. in «rad. okraj. ki se bo vrsilo dne 7. maja t. 1. ob II. uri predpoludno v „Solsknrnu l)omuu v Gorici. Odbor. Odvctnik gospori dr. rranrisok ravlotio je odprl te dni svojo odvetniäko pisarno v ulici sv. Klare st. S. v '. nad- stropjo, kakor kaže oglas na tej strani. Prena^ljena obsoUba. O/,irom na vest, omonjeno tudi v našpin liatu, o nekem duhovniku, katereinu se očita nad vse grd čin, nam poročajo od dobro in- jorniirane atrani, da so dotične ^'ovorice in časniška poročila bistveno nerosnična. Zato hočemo počakati, kaj dožene pro- lakava, katero so menda žo pričeli me- rodajni faktorji. Dclavska slavnost. V nedeljo je obhajalo „iSlovensko kaloliško delavsko društvo" slavnostno blagoslovljenje dru ätvene zastave in zborovanje v proslavo papeževesa jubileja. Slovesno blagoslov- 'jenje se je vršilo v cerkvi pri sv. Ignaciju v Gorici. Cerkev bila je natiaöena ljudstva. *o jako lepem in primernem govoru, katerega je imel solkanski kaplan č. g. Ivan Derrnastia, je blagoslovil ob številni aziateneiji duhovnikov in bogoslovcev, ki 80 Pri ti priüki jako lepo peli, zastavo prec. prelat Josip dr. Gabrijevčič. Ku- movala pa sta gospa Avgusta Pirjevec >n pa cesarski svetnik gosp. Franc Vo- dopiyec. Zastava je jako lepa. Izdelana je bda v ženski obrtui žoli „Šolskega Uoma". Nosi papeževe barve, na katerih je napravljena na obeh straneh slika sv. Jožefa, delo domače slikarice g.čne H. Šan- tel. — Po dovršenem blagoslovu zastavo Jer po htanijah, nesli so zastavo po mestu ter se podali proti Št. Petru. Sprevod Po uiestu so I« ui.a;i „„„^i„^„.., .„,„„„. /astavo in us>fiHko gOHlo ra/.na drufitva z zastavarni. Od tod so jo polnii sprevod, i ki je jako naraslel, pornikal v nujlepsoin rodu prnti prostoru, kjor se je imolo | vrAiti zborovanje v proslavo pape/.evega jubiloja. Tu je predsodnik „Slov. kat. del. društva" prod g. dr. Androj V a v I i c a j v kratkem, a jedrnatom govoru pozdravil : navzoöe občinstvo. katoroga se je na prostornem dvorišču kmotijnkpga društva ' kar trlr>. Posebno pa jo navdu^il zbrano . rnnožico slavnostni govornik preč. \i. dr. i Krek iz l.jubljano. ki jo v jako umljivi , besedi in pa plastično naslikal raz'iko delavsko organizacij*», kakor jo umevajo in bod'ojo socijalni domokratje, in kakor j jo po navodilih papeža Leona XIII. zeli in boče irrieti krščanska socijaln.i stranka. Občinstvo jo govorniku med go- vorom burno prilrjovalo, a na koncu go- vora pa ploskalo. Točke pro^'rama iz- vršilo so se (irugo za drugo lepo in točno. l'osebno lepo in ubrano je bilo petje šeinpolorskoga možkoga in mešane^a pevskega zbora. katorima je mnogožtevilna množica po vsaki točki burno ploskala. \'srt cast g. pevovod;u, pevkinjam in pevcem. / jedno besodo, vsa s!.*vno«t büa jo dostojna manil'cstaHja krscanskega ču- stvovanja našega slovenskoga ljudstva, ki je preprii ano, da zamore biti jedino le tako čustvovanje pravi temelj njegovi sreči na tern svetu. K slttvnosti je doslo vec deputacij raznib drustov in ohčinskih zastopov. L'delozilo so jo tudi mnogo odlirn»1 irospodo iz mosla ..Kršcanska socijalna zveza" iz Ljubljano viiele/.ila so je slavnosli po večji doputaciji se za- stavo. Vo ddkončanorn vsporedu bila je prosta zabava. CJostje ostali so še nekaj ur skufiaj, sc med seboj po^'ovarjali o raznih koristnib zadovah ter se krepcali z izvrstno vipavsko kapljico. Miljenski pevski zl>or. ki je došel z zasta\o, |.t pa s svojirn lepiin petjem ^krbel za to, dn so probitro potekle ure lemu lepernu se-lanku. pri katfrem jo ves čas sodelovala izvrstna vojaika godba. svirajou razne slovansko in druge skladbe. l)ospelo je tudi venik pre^ital zbranemu oličinstvu. /. eno beredt), bila jp veličastna slavnost, lep pojav našega slovenskej{a ljudstva. I'isnu'iii /rclostni i/.plti. — VOeraj so priteli na tukajšnjein ženskem uei- teljišOu pisiiit'in zrelo>tni izpiti. Okradriiii /ona. V Oetrtek je pri-la v Gorico na zivinski trg Antonija udova Peterin z namenoin, da bi si ku- pila prašiOa. Ali neznan lopov ukradel ji je iz žepa .:)0 K In tako je morala revica ili brez pra^U'a doinov. l/uinil jo tor zapustil bolno ženo s tro.ni otroei. od katorth ima naistarejši I) let, mizarski mojst«»r Anton \'''ccliiet. stanujor pri soskt'in rnostu. I ruviiriva drajseka. Te dni se jo seAla na lieu mosta komisija pri- zadetib (.'initeljev, glodö uravnave Grjij- šeka. Ta komisija je oddbrila vsa dosedaj i/.vrsena tozadevna doia. Ni se pa zjediniki gledc tot-ke, da bi so hudournik Grajsek napeljal v strugo potoka t.okavsčeka. Temu se je iz ozirov na ajdovsko pro- dilnii'O najbolj upirala ajdovska obtina. Volika Ht'sreOa. — Krane Cotar, 17-let stari zidarski vajonec iz Kent' pri Gorici. njegov brat K. Cotar in Vr. Kaganel, zidarja pri S. Treotu v I-jubljani, so v petek popoludnr na Vodnikovem trgu pri posostniku Klorijanu Lavriču podzidavali staro župo, katera je sthla dosedaj na lesenih stebrih. Okoli pol I. popoludne se je naonkrat streha nagnila. vsled cesar so se stebri prenmknili in se je župa podrla. Kranceta Cotarja, ki jo hotel uteči z odra, je streha prijela in pritisnila na tla tako, da mu je zmeč- kalo križ in zdrobilo roko. Bil jp takoj mrtev. Karol (lotar. Franc Kaganpl in Lavričeva žena so bili pod šupo in so jim ni ničesar zgodilo, lp Faganel je na levi nogi nekoliko odrt. Supa ni bila od nobene ätrani podprta, ko se je podzi- davala in so nosili streho stari slabi sto- briei. Truplo Franca Cotarja so prenosli v mrtvašnico. Na kraj nesreee se je od- poslala komisija, da preišce in konstatira, koga zadene krivda, da se je šupa podrla. Razglas. — Dne 1. inaja t. 1. ob 10. uri predpoldne je bilo v deželni hiši šestnajsto srečkanje deželnih obligacij izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. 28 za 1000 gld. „ „ „ 115 „ 1000 „ n V v &' v 100 „ ,, „ ,. 38 „ 100 „ * « r, 31 „ 100 „ ii « n 83 „ 100 „ „ B „ 21 „ 1000 „ „ „ „ 96 „ 100 „ » » „ »l , 100 „ 1? M H "^ V 'OD „ „ „ ,. 18 „ 100 „ zno.Hkih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistib odrezkov, katori s> no izteko 1. avgiiHta t. I. Obligncijo vrsta H ^t. 3'A od 100 g!d., ki s(i jo izsrečkala 1. rnaja 1902, ni še stranka realizirala. \'al»ilo k rednpmu olx'noma zboru ,. 11 ran if nice in posojilnicp" v Cerknem, rog. zaclruge z neornojono zavezo, koji se bode vrsil v nedeljo dno 10. maja 1903. ob 2 uri popoldnp v prostorih g. And. Kohala. Dnevni red: 1. Porocilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa za I. 1902. H Sklopanje o porabi čistega dobička. •'s Volilev načelstva in nadzorslva. :") SlučajnoHti. K obilni udoležbi vabi vse ude načelstvo. Lovska stati^tika. - V prcteklem letu so ustrelili v goriäkem okraju 2226 zajcov IT»7 sm. V gradinč-anskern okraju 'il 1 2 zajcev in 4 srne. Obvt'stllo! Kor se ne morern podpisani vsern svojirn stovilnim pri- jateljom, ki so se me spomnili in mi k rriojoniu imendanu 2f). m. m. pismeno tako sre'-no Oestitali. zahvaliti. so vsern in vsacpniu posebej zahvalirn torn potom s srenirn : Hog plati in Vas usliši! — V Goriei H maja 1903. — M. Vales, kurat v začasnem poknju. Franc-Jozef'vo te- kali-ire i-o. O Ljutiljaii;). Ljubljana naSa ljuta rana! I'od tern naslovorn Oita- ino v rKdinosti" to-le: Iz Podgrada narn pispjo pod te:n naslovom. da vlada lam v narodnin krou'ih ogorconjo proti ..Slo- von^korm. Narodu", kor vod*tTO te^a lista tako nialo pazi na svoje istrske dopis- nik«v Tako je šel ..Slov. Narod" zopet na led kakemu takernu dopisniku. ki jako disi po znanih Krsticevcih. ..Slov. Narod* je namreč prinesd vest, da sta ko!a Starihp. odpuScen iz te ^kolijp. In dpjstvo je. da so njegov odhod obialovali tamo^nji narodni fcrcu'i. Kar pa se dostaje gospoda H. stoji dpj««tvo. da je bil isti vedno in v prvi vrsti me«l narodnimi boritelji. dn ;e bil isti za tistih gla^ovitih volitev v Pod- gradu. v ti-ti ßinant^ki borbi Rinaldini rontra Jenko. med njimi. ki so nastav- ljali orožnikom prsa. da je zmaeala slo- vonska «tvar nad zaHotim sovniuom Se- ilaj pa je g. R. težko bolan in je lezal vso velikono^ne praznike v postelji. In kor ni imel nn svoji duhovnižki postaji zdravniSke pomoci. in kor rnu je bil tudi tamkaj zrak preoster. je odšel za nokaj Oasa v Dpatijo. kjer se tudi sedaj nahaja To so dejstva. Sedaj pa naj blago- volijo eitatelji primerjati ono brezvestno nMiro v ..Slov. Narodu"! Zato vsklikamo tudi mi : O Ljubljana. Ljubljana — naša ljuta, rana ' Italijansko p^jaeade. — One 27 aprila se je vršila v Trstu na deželnem kot kazenskem sodisču kazonska obrav- nava proti nekemu Vovku, ölovencu, za- radi nasilslva. Vsi preiskovalni spisi, kakor tudi obtožnica. so bili spisani le. kar jo popolnoma prav in naravno, v slovenskem jeziku. To pa zagovorniku, nekemu dr. Gasserju, ni bilo po volji in se je zaradi tega zacel hudo repenčiti, čpš. da bi se na deželnem. kot kazenskem sodiscu v Trsta nikakor ne smelo ob- drževati kazenskih razprav v slovenskem jpziku. marvec izključno le v italiJHiiskpm. Kor so mu pa sodniki povedali. ila ie slovenski jezik isto tako, kakor je ita- lijanski jezik v Trstu dežplni jezik in da so sodnijske razprave v tern jeziku popolnoma opravičene, vzdignil se je ves itttlijansko židovski Izrael ter zaeelgrozno ropotati. Temu ropotanju pa so se pri- družili tudi italijanski državni poslanci in so zaradi tega intorpelirali v petkovi seji poslanske zbornioe pi. dr. Körberja kot voditelja pravosodnega ministerstva. Nečemo se baviti s praznimi frazami, katerih je omenjena interpelacija polna. Omenjamo pa samo to, da pravijo inter- polantjp, da je bil zaradi zgoraj ompnjene kazensko obravnavp vos Trst strašno raz- burjon. dočim je pa rps, da so ni za omenjeno kazonsko razpravo razum dr Gasserja in par židovskih časn>karskih hujskadov, živ krst nič zmonil. Italijani so bili navajeni, da so dosedaj s takim kri- čanjem in ropotanjem marsikaj d.'segli, ali nadejamo se. da jim to no pojde tako labko vpč izpod rok in da bo pravo^odna uprava na to njih kričanje pamotno mol čala ter hrnlila tudi za naprej svojo pot tor krojila pravico v smiln jo.lnakoprav- no«ti v jezikovnem in sploh v vsakem drugern pogledu. So pron'j dnber int. — V mesecu januvarju je ukralel v Trstn neki tat udovi I'otorca, bakren fcotliček v vrednosti i kakih 12 K. PetPrca jp na to žp skoro • pozabihi Kar dobi tP dni pismo. v ka- torem se je nahnial tudi listok neke zastavljalnice V tern pismu ji pišo namreč j tat, pa brez podpisa, da bi imol rad mirno vest tor da ji zaradi tega poslje li^tek (Jotično zastavljalnicp. v katPri je on shranil akradeni kctlicok. proseO jo. naj ! sf potru li 'lo za^-tavljalnico. kjer bode \ gotovo dobila kotlicek. I Slovcnsko truovhko . Volitev noveiia od- bora. 6. Slučainosii. Streljan.jp Iz revoherja v cerkvi sv. Stefan« na Ditnaju. — V petek zveCer, ko se je obhajala majnikova slo- vesnost v cerkvi sv. Stefana na Dunaju, je nekdo trikrat ustrelil iz revolverja. Jedna kroglja jp smrtno ranila gimnazij- skoga prolesorja Jiraspka, druga je zadela ob neki svecnik. tretja pa je priletela v neko gospo in jp po sreci obticala v kupcku kljucev. katere je iniela gospa pripasane. Osebo. nahajajoce se bli/u onega ki je streljal. so planile koj na njpga, mu izvilo revolver iz rok ter ga potom izroC'ile redarjem. Storilec jo 27-letni elektrotehnik Konrad Haag. Govori sp, da je umobolen. Pri prpsliševanju je rekel, da je Kristus tor da hoče odrešiti svet. Prvi majnik v (iradfu. — V Gradcu so se na dan 1. majnika godili grdi izgredi; ker so v nekaterih tovarnah delali, so dan t. majnika praznujoci de- lavci s silo hoteli prisiliti dotične de- lavce, da zapuste deio. Tako se jih je zbralo ranogo stotin pred tremi ta- kimi tovarnami, v katerih so delavci ta dan delali. Napadli so tovarne s ka- menjem. Pred jedno teh tovarn je prislo med delavci in redarji do spopada, pri katerem sta bila dva redarja mo no ranjena. Ker so rabili redarji gole sablje, bilo je ranjenih tudi nekaj delavcev, še več pa aretiranih. Llstnica urednifttva. — G. do- pisniku iz T. prihodnjič. Odvetniško pisarno je odprl dr. FRANČIŠEK PAVLETIČ v Gorici, ulica sv. Klare his. st 8. Ob ncdeljah in praznikih je pisarna zaprta. Dr. Scheicher je kot strokovnjak pojasnil c-erkvene disoiplinarne določbe iz corkvonega prava. V tem oziru je eerkvona upruva najboljsa, žal, »la se povsod ne izvaja, kakor kažejo slučaji „Heelus", Očasek in Doležal v olomuski nadskofiji. TVniu pa ni kriva katoliska eorkvev, marveč prevelika osebna ob- čulljivost. Dr. Seheieher je sieer jako ostro govoril proti olomuskemu nad-Jkotu, a njegov govor je imel ta dober uspeh. da je nasprotnikom v zbornici ,.a priori" izvil i/. rok najhuj^e orožje, eeA, da ka- toliAka duhovs«!:ina ne pozna pravičnosti in je le slepo orodje vlade brez vsaeega propričanja. In res, celo soe. dem. Schuhmeier ni mogel druzega, nego da je na dolgo in široko imvajal razno govorice o pro- veliki strogosti m obcutljivosti olomuškega nadskota. V prihodnji seji. ki bode danes, govori šo Heicbstiidler. Obveljal bode sko- raj gotovo predlog. da vlada naj preiskuje, ali je po.itni uradnik prelomil tajnost. Dogodkl na Hrvatskem. „Slovanska zveza" je v petek skle- niUi, da z Oiirom na znane dogodke v Zagrebu in sploh na Hrvatskem vloži dve interpelaciji Prva interpelacija je naslovljena na gospoda minislerskega predsednika. lnter- peladja opozorja na znane dogodke na Hrvatskem. Tu zapirajo Ijudi, ki napravijo zakonite pravice hrvatskega naroda proti mad.jarski hegemoniji. Na Hrvatskem ni ne tiskovne, ne volitvene, ne zhorovalne, sploh nobene prave ustavne pravice. Ti dogodki so tem nevarnejši, ker na so- sednern Balkanu vse vre. Razmere na Hrvat.skem so skoraj podobne onim v Macedoniji. Z ozirom na to vprašajo podpisani posianci gosp. ministerskega predsednika: 1. Ali so mu znani dogodki na Hrvatskem, kjer se tudi vojaki uporabljajo proti prebivalstva, ki brani svoje pravice. 2. Ker morejo ti dogodki škoditi ugledu skupne države z ozirorn na ne- mire na Balkanu, ali hoče govoriti z gosp. ministrom za vnanje posle, da 9tori vse po- trebne korake, ki morejo pomiriti prebi- valstvo ter odstraniti tudi vzroke nemirov? Druga interpelacija je naslovljeno na gospoda ministra za deželno brambo. V smislu zakona iz leta 1868. smejo biti pri vseh uradih na Hrvatskem in v Sla- voniji le hrvatski napisi in hrvatske za- stave. V zadnjem času pa oblastva vsi- ' ljujejo madjarske napise in zastave. Vsled teh provokacij se vrše zadnji čas neiniri. Ker pa policija ne more preprečiti , teh nemirov, uporabljajo tudi vojake i proti prebivalstvu, ki brani svoje zakonite pravice. Nemiri pa niso naperjeni proti zakonu ali državi, marveč so le odpor j proti nezakonitostim. Z ozirom na to \ vprašajo g. ministra: 1. Kako more vojna uprava opra- vičevati, da morajo vojaki braniti mad- jarske napise in zastave? 2. Ali je najvišji poveljnik poučen o vseh teh dogodkih? Ako ne, hoče po- ueiti nierodajne kroge, da vse ukrenejo, kar more pomiriti hrvatski narod ? übe interpelaciji so podpisali tudi nekuteri češki in krščansko-socialni po- sianci. Napredek Hrvatov na Rekl. Zagrebski ..Obzor*1 prinaäa pod na- slovom ,.Fluminensia"' zanimiv članek, v katerem dokazuje, da na Reki hrvatska ideja odločno napredoje." Od 1848. leta pravi list, se hrvatska stvar na Keki ni tako moina pokazaltt kakor zdaj, po- sebno pa za zadnjih obtinskih volilev, ko so Hrvatje poslali v mestni reski zastop jednega najodličnejsih Hrvatov, namreč Kraznin B a r č i c a. Da pa je hrvatflka stvar na Keki napredovala, sta osobito dva razloga. Prvi razlog je ta, da ni na Meki vec one generaeije, ki je bila vzgojena v slepem sovraštvu zoper Hrvate, marveč da je celo n\ed mlailimi Hečani veliko število takih, ki s Hrvnti simpatizujejo. Posebno znacüno je, da je celo med pravimi ltal- jani in Hrvati neka ožja vcz simpaiije. Hrvate mrze le ltalijanasi, rene^atje iz lstrt\ ki nosijo hrvatsko ime ;i la GroAit-, i t'rodan itd. pa služijo ital. irredenti. Drug razlog je, ker je nižje ljudstvo reško ne- zadovoljno z žalostnimi gospodarskimi odnoäaji. v katere je zabredla Heka po tujcih. Madjari res rekvirirajo Heko za svojo, vložili so za njen povzdig lepega denarja, a vspehi se ne krijejo z žrtvami. Teinu pa so krive vnanje razmere, ka- terih ne more odpraviti vlada v Bu- dimpesti. Hrvatje ne riskirajo ničesar, Madjari prav veliko. Pri tem propada i dosedanje avtobtonno prebivalstvo in slovanski narasOaj se krepko dviga. V oeigled temu se Madjari na Reki čutijo čedalje bolj tuje in ako se tolažijo s trditvijo ,.R e k a je madjarska"', tedaj je to le sladka krogljica z grenkim poli- ticnim jedroin. * Konjsko koplto lista „Die Zeit". Ti list, ki ie vsled miljive reklame njegoviL lastnikov zdaj zelo razžirjen po Avstriji, se postavlja tu in tarn na neko stališče, kakor bi hotel biti na*k — kar bi se najprej moglo misliti o židu dr. Stranskem, — a zaradi jednega zamorca v stranki pa še ni vsa stranka črna. Mladočehi imajo v narodu močno stališče, katerega neomaje „Zeitev' poskus. Obstrukcije pa Čehi niso opustili, marveč so si pridržnli pra- vico, da se je poslužijo, kadar bo treba. I Proti zidom v Galicijl. V Uhovem v Galiciji se še vedno vrše hudi nemiri proti židom. Lvovski list ,.Slo\vo Polskie' poroča o teh ne- mirih še sledeče: Pr^teklo sredo po noči je nastal ogenj v hiši kožarja Kritjuka, katerega so zanetli judje iz maščevanja, ker je Kritjukov hlapec, žid, prestopil h katoliški veri. Isto noč je začelo goreti tudi v več drugih krščanskih hišah. Zjut- raj se je zbralo kakih 300 kmetov na vasi in so sklenili, da poružijo več ži- dovskih hiä in da pomore jude ali jih vsaj preženo. Na to so udrli v židovske hiše in ondi razbili vse kar so dosegli, — judje so jim pa ušli. Iz Rawe Ruske jo moralo priti nrožniStvo, da je napra- vilo mir. ()dv in težko ra- njenih 75 judov, lahko ranjenih pa je bilo 200. Macedonskl dogodki. Ker so lurške oblasti, koj po znanih solunskih dogodkih, branile privatnikom o njih svetu kaj poro^ati, bodisi potom brzojava ali pa tudi pismeno, zvedelo se je še le v soboto nekaj nalančnejšega, kar se je v sredo zvečer v Solunu do- godilo. Sobotna poročila pravijo nainreč, da se je posrečilo v sredo zvečer okolo osme ure bolgarskim ustaškim odboroiu izvršiti v mestu Solunu in v njegovi nkolici kakih f)0 atentatov z dinamitom. Ogenj, ki je nastal v liljalki otornanske banke, je bil tako velik, da je segal celo do mitilenske banke. nahajajoče se na nasprotni strani, ravno iste ulice. Ako- ravno sta poslopji obeh bank uničeni, posrečilo se je vendar resiti denar, ki je bil shranjen v teh poslopjih. Poleg atentatov na ta dv.adenarna zavoda, ome- niti je posebno tudi atentatov na tako- zvani klub tujcev in pa nadve restavraciji. Takrat se je nahajal v klubu tujcev nemški konzul, ki je bil pri ti priliki tudi ranjen. Orožniki in vojaki so začeli koj za- sledovati storilce. Med prvimi in drugimi nastal je hud boj, ki je trajal do polunoči. Bilo je na obeh straneh mnogo ranjenih in uhitih. Med mrtvimi in ranjenimi jo tudi mnogo oseb, ki ho bile pri vsem teiu popolnoma ikmIoIžiio. Želoznioa ni bila poškodovana. Razunin se pa samo ob sobi, da je nastal med prebivalstvoin vsled eksplozij ter vsled ognja in slre- Ijanja po ulieah, kar je trajalo več ur, ncizret-eno velik strab. Vali in vojaSki po- vcljnik sta se koj podala nn lice mesta, ter sta zaOela prebivalstvo tolažiti. Vojaki so pa koj zasedli vse ulice, ter v prvi vrsti obkolili poslopja, v katerih stanujejo tuji konzuli. Zaprlih j(» bilo vse polno oseb, v prvi vrsti Rolgarov, ki so na sumu, da so provzrocitHji atentatov. Ni f'udo, da je bil v četrtek kupc'ijski promot popolnoma ustavljen. 0 onih, ki so metali dinamitne bombe, so pripoveduje, da so bili oblečeni kakor menihi in nune. Vo- zili so se mimo poAkodovanih poslopij v naglem dim v kocijah in so iz njih me- tali dinamitne bomb»». Sto.vilo mrlvih so ceni nad 100, ranjonih pa da je ve Iiko voč oseb. Ta dogodek naprnvil je «jlobok utia povsod, post^bno pa na Du naju, v Pelrogradu in v Garigradu. AvstriJHki in ruski poslanik v (iarigratld podala sta se koj k sultanu in govori se. da je ruski poslanik sultanu zažugnl, da 'zkrca Rusija svoje vojake na tursko ozemlje, ter da zaseilo Avstrija Novi Pazar Domače in razne novice. | 1 Prof. Simon Rutar. | Zopet in zopet joden manj v prvi vrsli slovenskih narodnih dohvcev! ,,Našli sežganega pred \ ratmi Mrtev. Jutri pogreb"'. Tako se glasi grozna brzojavka, ka- tero smo vdobili včoraj popoludne \i Ljubljane. Torej sežganega pred vratmi svojega stanovanja so naSli v nor^i od nodelje našega rojaka. jednega najboljSih slovenskih zgodovinarjev, c. kr. gimna- zijskega prot'*sorja g. Simona Hutarja. Ni to strašno in to grozno? O:nejiti se moramo le na to kratko porocilce. dokler ru» dobirno natanjčnej- ših podatkov o grozni smrti nepozabnega našega Simona. Ranjki prol'esor l'utar so je, porodil lota 18f)l. v Krnu na Tolminskem. — tiimnazijo je dovrAil v Gorici, svoje vse- ueiliške študije pa je končal v Gradcu. Po dokončanih Atudijah, poučeval je kot volonter n<»kaj časa na nekern gim- naziju v Gradcu. — Kasneje je prisel zh suplenta na goriško gimnazijo. — Ko je buknil v Bosni ustanek in je naša država mobilizirala del svoj ia v tci vnini od katerili ho zopet mnogi potegnili na Ogerskom k ogerskim ustašem, n. pr. don Miguel in Aurski polk, katorih ne- zvestobi odpadli batalijoni so bili od bana Jelačica dno 7. junija pri Petrovaradinu z 8. honvedpkim batalijonom večinoma vničeni. Toliko le mimogrede o teh „la- ških junakih" in njih „zveslobi". Najhujše je poleg te borbe v Mi- lanu bilo lo, da je vojakom nedostajalo zivil, ker so jih Itaiijani poskrili, da so si jih morali že itak od boja zelo utru- eni vojaki še posebej silorna pridobiti. Po noöi dne 20. marca je ležala nad mestom gosta tema z vetrom in dežjem ter vsled neprestanih borbnih na- porov so bili naSi vojaki zelo utrujeni. V tej neugodni temni noci se je pa iz- vedelo po nekem ogleduhu*), da so skle- nili Milanci v tej za nje tako ugodni noči napasti ter osvojiti si pred gradom stoječe topove. (Dalje pride.) *) Za ilobor «lunar so tudi llalijani služili za ov»diihu, 6'iavno jini ni bilo vsimii p'-av /:l" ii[)ati; in «oi-ji- jini, ko bi k:iluri prišcl puiiL.nj*'1'1 v rokc! Vt'inlar ho pa oglerfuhi in ovaduin v vsaki vüiski važuu činitelj glede uapeha voj»e« Loterijsko številke. 2. inaja. Trst......HI 83 f)2 10 72 Line......:M 2f> 24 34 1 > Naznanilo! < l'o(l|ti>;ini >i iisojain na- | /uaiijati *lavnemu oluiiiiM- vii \ nit^tii in na de/fli, d;i prt'v/aintMU vsloil Hiirti svoje^a oiVta vodstvo in oskrhov.mj»' >larodavnc) iio- slilnc „Pri Golobu" na voglu ulice ..Morelli". Skriu'l Imdt'in. da knie tiidi v luuloče po>livžl>;i ym*- -lian>ki) M>li(lna, kakur je hi hi ilu>lt'j. ** Leopold Rcjti. Odükovana delavnica! ANT. KRUSIČ7 krojaški moister v vrtni ulici 26. Priporoca pp si občin- stvn v mostu in na deželi. posobno čč. dohovšeini. — lma bogato zalogo blapa vsakf* vrste in za vsaki stan. tor opozarja na ravno došlo svožf1 pomladansko blago, las'ni izilHok gotoT'i/t oblek in povrsnih suftenj. Cene prar solidste/ KrojaŠka mojstra ( Öufer & Bajt J v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 . v hiši s. Jcrnejii K o p a č a \ izilHujrta | vsakovrstne obleke za mo.tke - po mcri. bodisi fine ali pa { priproste. i Priporoeata He avojirn rojakom v Gorici in na deželi, pnsebno na | č. duhovščini za obilna naročila i ^a^ ^^^^k. .^^^b. .^m^^- am ^m^^ _^^^k ^^^k>. ^^^^ Fani Drašček zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš št. 2. Prodaja stroje tudi n;t teden- ske ali niesečno ohroke. Stroji so iz prvih tovarn tor najboljše, kakovosti Priporoca se slav. občinstvu. Jakob Miklus, ' tru'ovoc L losom in opeko. /.alojja I vsakovrstnoija trdoiia in ntebko^a koroJke^a in kranjskoi,'» losa tor i pohištva, rakov (tnifj\ vinskih po- ( sod, sliskalnico za vino in sadjo vsake velikosti I v Pevmi, i za Soškm mostom. p. Gorica, priporoOa p. n. obeinstvu svojo I botiato zalopo, zapotavlja naj hitrejšo postrežbo in jako nizko j cene. I Podpisani priporoca slavnomu ob einsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kavo vsoh vrst. raz- liene moke iz MajdiOevojja mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijačo na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaci tropinovec, fini rum, razliena vina, poršice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Melodove užigali(je. — V zalopi se dobe tudi to- stenine Ivrdke Žnideršič & YaltMuit"' v Ilirski Mistrici. ter dru^it v to slroko spadajoče blapo. — I'ostrozba točna in po zmcrnih cenah. Z odlienini spoštovanjem •losip Kutiiu tr^ovee v SciniMiiski ulici h. stv. 1 iv IH «a t n i H i "5 i ^ 15" pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. Zornik Gorica, Gosposka ulica 7, vso zimsko blagn, kakor n. pr. krasne volnene Serpe, rnte. podobieke, vsakovrstno Jafi/er- perilo, rokavico. nogavicc, blu- se, volno, kožuhovino, zimsko (Vvl.jp itd. — Nikdo naj nc zamndi te lepc prilikc za ceni nakup! ? odlikovanei fotopfshin atelije-u Anton Jerkic. v Gorici, Gosposka ulica St. 7 druj^o iiiulstropjc izdelujejo se v?a v foto^raf- nko stroko spadajoča dela v najmodernejšem štilu in ne- prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; pripo- roca se tudi v izdelovanjc krajeimih in drugih raz- ((lednic, ki so prinnane kot najleßse. Z odličnim spoštovanjem so priporoca Ant. Jerkič, fotot;r;is. Nova zaloga pristnih vin. Andrej Abuja, v Gorici, Križne ulice (Via deila Croce) štev. 4, priporoca zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici v sodlh po 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. — Postrežba poštena in točna. Dr. V. Oregorič, a^m oi>c. zdmvuik v Sovnici, nnznaiijn, da se s prvim inajciii t. I. nastaiii v Scžani 11a Krasu kot ohcinski in okrožni zdrnvnik v hisi polci; lokarnc. jS^L ^^ J&&. ^Sl Ivan Bednarik ! |)|'i|)(M'(HN'H SVOJO knjigoveznico v (jorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulii-a S i;OIU<'.\ Via Giardirw» 8 priporoca prisin.i Deia ira črn;! vim* j «z vipawskih, iurlanskih, briskili, dal- rii;)t(i lilrov iwiprcj. N:i /nlitcvo poäilja til ill II /.ii ITC. Ccite zmerne. Postroib.i poštena. gji Mejnarodni panorama \J iz Berolina. odlik. na vseh svetovnih razstavah. Kcstavi'juija „LA BOIIKMK". Gorica. tckalisrr .losipa Vrnlija št. ){s. I'olovamje |m> svetfu. za vsHi /aniini\o. Vsjik i(Ml(kii liov proi^rsim! Od )>. do D. m;ij;i, /.iniini vo : /loi'iiJ'" Ii;iv,ir-k«>. Potovanje pn slikovitem Tegernskem jezeru in zanimivi okolici. NiHo naj ne zamnfli oileJati i\ tell krasnih naravnih lepol. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Ystopnina 40 vin,, otroci in vojaki flo narednika 20 vin. | Vsaki gospodinji j I je öestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri F okus uporabljaKathreiner-Kneippovo aladno kavo. VljudBa prošnja: Pn kupovanju no xahtevajte saino ..ladne kar.-, Jpak izreRno vselej - Kathreinerj,vo - Knmppov« sladnolkaro hi odjomajte jo le v usvirnih zavoj.h, kakržnega kafce ta podoba. __Cena_zavojuJ5(l vmarje^__ m vsebina'iliO^ramov. /