OBZORJA STROKE
Slavko Kremenšek
DVE POJASNILI, ENO VPRAŠANJE IN KRATEK SKLEP
Prvo pojasnilo, ki ga imam v pričujočem prispevku v mislih, ho v primerjavi z drugim bistveno krajše. Gre le za to. da sem od zadnje številke Glasnika SED zli leto 1993 in do prve Številke za leto 1995 objavil štiri nadaljevanja, ki so se nanašala na razmerje med etnologi|0 in antropologijo V načrtu sem imel še prispevek z naslovom Vzhod - Zahod, ki seni ga že napovedal. Glede na zamisel, ki hi upoštevala kol pars pro loto razmere v ruski etnologiji zadnjih let, sem se z ustreznim gradivom v poglavitnem seznanil Kljub temu načrtov a nega teksta ne nameravam napisati liazlogi so trije. Prvi razlog je ta, tla sta bili v Glasniku S]*:!) objavljeni pismi, ki sv a si jih izmenjala z ameriškim sociokullurnim antropologom Joelom Hal p er no m Ob njuni vsebini bi se nadaljnje razpravljanje na omenjeno temo v tem ali v onem ponavljalo. Brez potrebe. Nadaljnji razlog je naš lanski kongres, ki je- po mojem mnenju - pokazal, da kolegov zunaj Filozofske fakultete soodnosnost med etnologijo in antropologijo kaj dosti ne prizadeva in ne zanima, To potrjuje končno tudi "antropološko obarvana" Slevilka Glasnika SED, ki sojo v njenem antropološkem delu sooblikovali mimo gostov le kolegice in kolegi, ki jih glede njihovega pojmovanja etnologije tu antropologije že poznamo. In nazadnje, glavni urednik Glasnika SED Hajko Muršič je omenjeno številko pospremil na pot z besedami, ki ne spodbujajo nadaljnjega razpravljanja. C.e je. kot piše Muršič, antropologija res "meti nami, pred nami, za riami, pod nami - in v nas", govorimo različne jezike. Ko me Muršič z določeno mero "pesniške prostosti", resda ne poimensko, prišteva med etnološke "stražarje" sem se zavoljo svoje historiografske obremenjenosti spomnil na stražarje univerzitetnega profesorja Lamberia Ehrlicha ki ga Zmago Smitek in Božidar JeZernik prištevata med nosilce antropološke tradicije na Slovenskem, Tedaj sem dokončno sklenil, da o razmerju med etnologijo in antropologijo nebom več pjsal.
Drugo pojasnilo se nanaša na d gibčen e obtožbe, ki jih vse huje prispevek Zmaga Šmitka v zborniku Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Zbornik je izšel kot 23. zvezek Knjižnice Glasnika Si l) m vsebuje prispevke, ki so bili vnaprej pripravljeni za že omenjeni kongres Uredila sta ga Hajko Muršič in Mojca kamŠak, Bil sem član uredniškega odbora zbornika, opravil eni 'udi korekture nekaterih prispevkov, z vsebino Smitko-v^ga besedila pa pred narisom nisem bi! seznanjen.
Smitkovo izvajanje ima naslov Neeevropska etnologija v Sloveniji ali kako daleč vidimo. Objavljeno je v sklopu refera-'ov ki mu je pripravljalni odbor kongresa nadel skupni naslov Etnološki raziskovalni programi poštreldju inMurku. Bolj kot nasim prizadevanjem na področju etnoloških raziskav zunaj Evrope in našim zvezam s tovrstnim strokovnim vedenjem v Zadnjih sto letih je Smitkovo pisanje posvečeno meni, ki sem 1)11 v letih 1967/68 - 1983/84 kot docent in izredni profesor Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete resda predstojnik vatedre za občo in neevropsko etnologijo in med drugim nosilec predmeta Neevropska etnologija. Vendar je od Studij-N e8a 'eta '990/81 imel predavanja iz omenjenega predmeta
v okviru vaj še kol asistent Zmago šmitek. ki je bil po uspešnem zagovoru doktorske disertacije z naslovom Obzorje Slovencev na področju neevropskih kultur (zagovor je bil 14. 9. 1983) izvoljen v naziv docenta za neevropsko etnologijo (datum izvolitve: 16. 5, 198 i). Odtlej se za področje neevropske etnologije seveda nisem več čutil neposredno odgovornega. Zapiske svojih predavanj s tega področja, ki so obsegali več sto strani, sem ob predaji predavanj izročil asistentu Zina-gu Šmilku. Ne vem, če so mu prišli prav; zavrnil jh ni. Dodam naj le, da v nasprotju z dodelanejšo inačico mojega etnološkega pregleda Afrike, ki sem jo izročil oddelčni knjižnici, omenjenih zapiskov v knjižnici ni najti
Zmago Šmitek je pred leti vsaj dvakrat pisal O položaju t. i. neevropske etnologije na Slovenskem po drugi vojni, torej tudi v času, ko sem bil na Filozofski fakulteti univerzitetni učitelj omenjenega predmeta. Tako je leta 1982 ugotavljal, da je preučevanje neevropskih kultui "področje etnološkega tlela, ki ima pri nas dolgo tradicijo*', ki pa je "šele po drugi svetovni vojni doseglo pravo družbeno in strokovno uveljavitev". Za to obdobje naj bi bilo "najbolj značilno, da so se s študijem neevropskih kultur začeli ukvarjati strokovno šolani etnologi" To delo naj bi potekalo "načrtno in organizirano v etnoloških ustanovah (Oddelka za etnologijo na Kilo-zolski fakulteti in Slovenskega etnografskega muzeja) . Pri tem so omenjeni Božo Skerlj s knjigo Ljudstva brez kovin, prevod priročnika Ljudstva sveta, ustanovi lev muzeja neevropskih kultur v gradu Goričane in manjše neevropske etnološke zbirke v nekaterih muzejih. Kljub "vsestranskemu napredku" pri preučevanju neevropskih kultur pa naj bi se kazali "Uitii številni organizacijski in teoretični problemi, ki še čakajo rešitev ' V tej zvezi je bila omenjena potreba "po večjem številu strokovnjakov, ki je v očitnem nasprotju z možnostmi njihovega zaposlovanja", Šmitek ugotavlja: "Medtem ko zanimanje za neevropsko etnologijo med Študenti vedno bolj narašča, pa se z odpiranjem ustreznih novih delovnih mest že dolga leta ni nič premaknilo, predvsem-zaradi pomanjkanja denarja, morda pa tudi zaradi premalo načrtnih prizadevanj". Med ovire so nadalje prištete sorazmerno skromne možnosti daljšega bivanja naših etnologov v deželah zunaj Evrope Rečeno je bilo, tla "predavanja, obiski muzejev ipd lahko nudijo le osnovne informacije in splošno teoretično usmeritev, tlosli več pa od njih ne moremo pričakovali". Tudi teoretična poglobljenost tovrstnega preučevanja naj bi bila potemtakem še vedno na sorazmerno nizki stopnji.
Sicer pa je o vprašanjih, povezanih s študijem neevropske etnologije, Zmago Šmitek razmišljal tudi že leto dni prej ob praznovanju štiridesete obletnice Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti. Tudi ob tej priložnosti je ugotavljal zanimanje štutleniov za to tematiko, poleg tega pa tudi lo, tla ho "taksno zanimanje mogoče votlili in na M no poglabljali šele, ko bomo našli za študente takšna delovna mesta, kjer bi se po dokončanju Šlutlija lahko poklicno ukvarjali z neevropsko.. etnologijo'1. Temu bi bilo treba, po mnenju Zmaga Smitka, v bodoče posvetiti več moči in razmišljanj", čeprav
GLASNIK SED 36/1996, št. 1
31
OBZORJA STROKE
ostajajo tuje štipendije za podiplomski študij premalo izkoriščene in celo kaka etnološka debata o to vrstnih delovnih mestih še ni stekla Ko je na kratko prikazal genezo in strukturo predmeta Neevropska etnologija, je ugotovil; "V šolskem letu 1980/81 je prevzel predavanja iz neevropske etnologije asistent mag Zmago šmiiek, ki je začasno ohranil obseg in notranji razpored snovi nespremenjen" Dejal pa je, da bo kazalo problematiko, O kateri je govor, "ob zadostnem zanimanju študentov še poglobiti s posebnimi seminarji ki bodo obravnavali določene izbrane teme. K tem seminarjem bi po možnosti vabili tudi druge predavatelje".
Omenjene ugotovitve, ki jim velja pritrditi, so bile zapisane pred poldrugim desetletjem. Pričakovali bi torej, da nam bo Zmago Šmitek v okviru razpravljanj o naših etnoloških raziskovalnih programih zadnjih slo lel govoril o uspehih in težavah, povezanih s pedagoškimi in raziskovalnimi prizadevanji na področju neevropske etnologije, ki jih je razgrnil v omenjenih besedilih. Zanimalo bi nas, kaj je dandanes s problemi, ki so bili navedeni, kako jih je bilo mogoče razrešiti in kaj je morda razreševanju še vedno ostalo napori To tem bolj, ker je v času, ko je vsaj na Filozofski fakulteti Zmago Smitek neposredno odgovoren za razvoj slovenske etnologije v njenem zuriajevropskem delu. prišlo do lemeljiiih in večstranskih družbenih sprememb Nič od tega. Šmiiek si je raje poiskal (v zvezi z neevropsko etnologijo prav gotovo umišljenega)
oponenta v osebi svojega bivšega prolesorja in svojega sedanjega kolege, ki že zdavnaj nima več i ipravka s predmetom, ki ga predava Zmago Šmitek. Celo v svojem visokošolskem nazivu ne.
Zmago Smitek pozablja, da je z. ugovarjanjem, o katerem je govor, začel sam. V razpravi Antropološka tradicija na Slovenskem. ki jo je napisal skupaj z Božidarjem Jczernikom. je na več mestih brez ustrezne utemeljitve m brez upoštevanja stvarnih dejstev zavračal nekatera moja stališča, ki niso imela nikakršne zveze z dotedanjim Šmitkov mi pisanjem ali njegovim siceršnjim strokovnim delom. Na omenjeno Smilek-Jezeniikovo izvajanje sem kajpak odgovoi il in si tako pi i služil Oznako Smitkovega oponenta. Mar so Šmitkova izkrivljanja, zapisana na moj ali kak drug račun, nedotakljva?
Na nekatera stališča, povezana z uveljavljanj eni kulturne antropologije na Slovenskem in še posebej z metodami njenega uvajanja na Oddelek za etnologijo FF, objavljena na različnih mestih, med katerimi so biti tudi Šmilkovi pogledi, sem se odzival v omenjenih nadaljevanjih v Glasniku SKD. Zaradi mojih razmišljanj, podprtih z dokazi, me Zmago Šmitek na podlagi očitnih izkrivljanj mojih hotenj in formulacij povezuje z nacionalizmom, tradicionalnim pojmovanjem nacionalne etnologije, manipuliranjem z narodnopoliličnim netivom", intelektualnim izolacionizmom, neproduktivno ozkosrčnosijo, manihejsko dvojnostjo, postavljanjem etnologije v službo dnevnih interesov politike, s prakticizmom in populizmom. Naj se pred tovrstnimi očitki branim? Ne kaže.
Naj ponovim: Zmago šmitek nam v prispevku Neevropska etnologija v Sloveniji ali kako daleč vidimo ni odgovoril na temeljno vprašanje, v čem so se morebiti spremenile razmere, ki so pogajale ali zavirale rast pedagoške, raziskovalne in razstavne dejavnosti na področju neevropske etnologije v razdobju zadnjega poldrugega desetletja. To je namreč čas, ko je bil dobršen del odgovornosti za ustrezno rast slovenske soudeležbe pri delu na neevropski etnologiji prav všmitkovih rokah. Zmagu Šmitku je bila namreč prepuščena odgovornost za neevropsko etnologijo v okviru Filozofske fakultete dobe sedno takoj, ko je izpolnil za to predpisane pogoje, Za to svojo vlogo in nalogo, za katero se je kajpak sam odločil, se je lahko
nemoteno pripravljal kot malokdo Imel je štipendije za študij na tujem. Prav zato pa bi si dovolil vprašanje, kako je mogoče, da se ni vzgojnoizobraževalni program za .študij neevropske etnologije na Filozofski fakulteti že vrsto let tako rekoč v ničemer spremenil. Vsebina je. tako se mi dozdeva še vedno ista, kot sem jo izoblikoval pred davnimi leti Seveda pa ne vem. kaj in kako Šmitek dejansko predava. Očitno mu ob skrbi za prednici Neevropska etnologija preostajajo še čas in moči za posamezne antropološke predmete. To pač na nje guvo lastno pobudo. Nič manj čudno ni S mi t ko vo zaviranje posameznih mlajših kolegov(-ic). ki bi si več kot upravičeno želeli pridobiti določen naziv. Kako je tako ravnanje v skladu s skrbjo za razvoj predmeta, za katerega je bil izvoljen, ve kajpak samo Zmago Smitek
Mimo že omenjenih pregreh mi Šmitek očita še prisvajanje tuje intelektualne lastnine. Šmilkove, seveda in kako je s to reč jo?
l.eta 1981 je strokovni odbor za einologjo pri Enciklopediji Slovenije dokončal geselntk za etnološko področje in tudi določil pisce za posamezna gesla. Mimo nekaterih drugih obvez. sem sprejel pisanje gesla Etnologija, ki je bilo med etnološkimi gesli po načrtu daleč najbolj obsežno. Sodilo je v zvezek Enciklopedije Slovenije, za katerega smo pisali gesla leta i 988. Delo se mi je nepiičako\ ano zavleklo; zaradi nenadne bolezni in nato smrti v družini in s tem povezane duševne ter tako tudi časovne stiske sem zaprosil kolegico Zmago Kumer, tudi članico omenjenega strokovnega odbora, in kolego Zmaga Šmitka za določeno pomoč. Tako je na mojo prošnjo dr. Kumrova vnesla v predloženo besedilo tuje muzi-kologe in tolklo ris te, ki so bili v sorazmerju z obsegom in ustrojem gesla pomembni za slovensko etnologijo l ega besedila je na ustreznih mestih v članku Etnologija 9 vrstic
Zmaga Šmitka sem prav tako kot dr. Kumrovo ¡nosil, da bi mi v tipkopis gesla Etnologija, ki sem mu ga predložil, vnesel tista imena slovenskih piscev o neevropskih kulturah, ki bi po njegovem mnenju po pomenu sodila med pisce etnološkega značaja o Sit »vencih. Zmago Smitek je moji prošnji Ustregel s tipkopisom, ki ga navajam v celoti in dobesedno; "Dopolnitve k geslu Etnologija za Encikl. Slovenije str. 1. vrst. 8: Pomembne etnološke podatke o ljudstvih JV in V Evrope sla zapisala Benedikt Kuripečič in Žiga Herberstein. ki sta se v prvi pol. 16. stol. udeležila diplomatskih odposlanstev v Carigrad in Moskvo, V 18. stol. so bila natisnejna tudi poročila nekaterih jezuitskih misionarjev iz neevropskih dežel. - Sir 4, Vrst. 18-, Kot plod misijonarskega tlela sta nastali etnološki monografiji Friderika Barage (1837) in Franca Pirca (18S5) o severnoameriških Indijancih in opis sudauskih ni ¡Diskih plemen Ignacija Knobleharja (1850). Poljudno napisani knjigi Josipa Stare t a o Kitajcih in Japoncih (1893) in Ivana Vrhovca o prebivalcih Avstralije in tihomorskih otočij ( 1899> sta bili kompilaciji, Sir, 6. vrst. 15/16: Tako je izseljenec slovenskega rodu Ivan Bemgar v Argenitini objavil knjigo t; etnogenezi prebivalstva Amerike (1928) in razprave o pojmovnem svetu Araukaneev (koncept časa, prostora, vzročnosti). Posamezni slovenski avtorji so se v obdobju med vojnama posvečali tudi študiju neevropskih verstev - Str 9. vrst. 3: Priročnik neevropske etnologije je objavil Božo skeilj (Ljudstva brez kovin. 1962), o neevropskih kulturah in slovenskih stikih z ljudstvi zunaj Evrope pa so pisali tudi P Štrukelj, B. Kuhar in Zmago šrnitek. - Z. Š
Bil sem vesel Šmitkove pozornosti, saj je s celovito predsta vilvijo navedenih nosilcev etnološkega prizadevanja na področju neevropskih kultur prispevat h geslu precej več. kol sem ga prosil- Za lo sem se mu kajpak zahvalil. Seveda pa
30
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
■■■■i Si|S " ------i ... iS P" ;■■ g: g fjf' '■;;;*■■■,■■.
Šmitkov prispevek, ki sem ga vključil dobesedno in v celoti v članek Etnologija, nima zveze s samo strukturo članka, saj je le-ta bila Šinitku že predložena in je zaradi icga Šmitkova tožba, da se njegov del teksta "ni pojavil kot tematska celota, ampak razdrobljen in pomešan med ostalo besedilo", docela odveč. Struktura, o kateri govorim, je pač ustrezala moji predstavi t) slovenski etnologiji, in za to gre.
Šmitkov prispevek, ki sem ga navedel v Šmitkovi tipk opis ni obliki in integralno, obsega v Enciklopediji Slovenije (3 zvezek, str. 64, 65, in 67) 22 vrstic, kar pomeni blizu 5% Celot nega gesla Etnologija, ki obsega 460 vrstic. Ker ni šlo in glede na strukturo članka tudi ni moglo iti za sestavljeni članek, kjer bi bil šmitkov delež posebej opredeljen, bi bil lahko Zmago Srni tek (skupaj Z menoj in Zmago Kumer} označen le kot soavtor celotnega prispevka Priznam, tla na tako rešitev problema nisem nikoli pomislil
Povedal sem, v kakšnih okoliščinah je geslo Etnologija nastajali Zmaga šmitka sem prosil za nasvet. Za nasvet je šlo, Šmitek pa je. kot je bilo že rečeno, napravil precej več To se mi je tedaj zdelo zelo ko leg ia! no. Če pa je šlo glede značaja
OBZORJA STROKE
moje prošnje med Šmilkom in menoj za nesporazum, bi moral Zmago Šmitek kot iskani in cenjeni sodelavec pri Enciklopediji Slovenije vedeli, da se zli delo pri k .S z Mladinsko knjigo kot založnico sklepajo pogodbe.
Sicer pa naj preidem k vprašanju, ki sem ga napovedal v naslovu Zmago Šmitek je bil deset let moj asistent. Ce se ne motim, sem mu bil mentor tako pri magistrski nalogi kot pri doktorski disertaciji. Za Šmitka sem pisal poročila in ocene; lahko bi rekli: po službeni dolžnosti. Pisal pa sem mu tudi priporočila zunaj službenih obvez. (i mojih postopkih ¡iti predaji predmeta Neevropska etnologija in ob Smitkovi izvolitvi v naziv univerzitetnega učitelja sem rekel besedo že prej. Na icj podlagi Sprašujem sebe, Zmaga Šmitka in za vprašanje zainteresirane bralce, ali sem imel tudi jaz kdaj pravico Zmaga šmitka prosili zli kako koiegialno uslugo'' Obseg in značaj moje edine prošnje, ki se je spominjam, izražene pred sedmimi leti. ki ješmitku danes (po sedmih letih vse prav pride!) kamen spotike, sem dovolj obširno predstavil. Zato naj bo v naslovu napovedani sklep resnično kratek, čeprav ob tem na moč neizviren: "Dost mam"
Odgovorni urednici Glasnika SF.l) Mojci Ram.šak
POPRAVEK V ZVEZI S "POROČILOM DUŠANA ŠTEPCA" POD NASLOVOM LJUDJE IN KAMEN V GLASNIKU SED 4/1995
\ zadnji, i številki Glasnika SED za leto 1995 sem na strani v rubriki Obzorji široke - Poročila z. zanimanjem prebral poročilo skupine, ki je raziskovala kamnarstvo* na Kozjanskem v okviru poletnega raziskovalnega tabora Podsreda 94, lt> poroči k > p;i je podpisal član le skupine. ,sicer študent etnologije Dušan Štepec.
' akoj na začetku pisec" omenja, tla je skupina delovala pod mentorstvom Božidarja Premrla, ki tki pripravlja magistrsko nalogo o k mlinarstvu n;i Primorskem, raziskuje pa to delavnost tudi v drugih slovenskih pokrajinah. V nadaljevanju avtor" navaja .Številne ppdalke o raznih vidikih kamnarstva. Pridobljene na terenu, ne pove pa, da jih je (brez moje vednosti in dovoljenja) povečini bolj ali manj dobesedno Popisal, seveda nekoliko preurejene, iz prve verzije računal-1 'iskega prepisa mojega terenskega zvezka Podsreda 94, ki St'1V! i° kmalu po koncu tabora poslal v vednost in dopolnitev uidi njemu koi članu raziskovalne skupine. Kasneje sem to u 1 zijo lerenskih zapiskov še popravil in dopolnil in nazadnje na P°dlagi te popravljene verzije in drugih virov ter literature ^ naPisal vsebinsko poročilo za zbornik Poletna delavnica 1'odsreda 94 ( Kozjanski park. Podsreda in ZOTKS Gibanje ¿nanost mladini), v katerem je objavljen pod naslovom Kam na rs tvo na Kozjanskem na str. 12-26. Izšel je z veliko zamudo scle novembra 1995, če se prav spomnim, vsekakor vsaj a isrta dva meseca pred izidom omenjene Zadnje številke
Glasnika SED in pred zaključkom njegove reakcije.
Na prvi strani legLi mojega poročila v zborniku pa med drugim piše: Celoten računalniški izpis se hrani tudi na Za-vi >du Spominski park Trebčev Podsredi, kol tak pa je namenjen samo za dokumentacijo, in ne za objavo."
Ne glede na lo, ah je bilo to zapisano in objavljeno, in ne glede na lo. tla je sodeloval pri zbiranju terenskih podatkov, bi Dušan Štepec moral spoštovati avtorske pravice pisca terenskih zapiskov, ne pa da tuje delo prodaja" za svoje. V osnovni šoli učenec, ki p repi on ka nalogo od sošolca, ne zasluži drugega kol Vvek ", če ga odkrijejo. Tem slabše za študenta, ki st je po svojih željah izbiral preti met in snov.
Skonij ne morem verjeti, da bi si bil Dušan štepec na menoma privoščil takšno tatvino, in se. ker ga nekoliko poznam, še bolj nagibam k mnenju, tki je to storil po nerodnosti. I pam. da se ne motim.
I Iredništvu prilagam označene fotokopije strani prve verzije mojih terenskih zapiskov in Štepčevega 'povzetka", tla se s primerjavo lahko tudi samo prepriča o resničnosti mojih navedb, in ga prosim, naj to pismo objavi v prihodnji številki Glasnika.
Ljubljana, 6. J. / 996	Božidar Premrl
Ljubljana, Restjeva J6
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
29