PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini *1	-•/\rk i«
Abb. postale I gruppo - Lena 100 IlF
Leto XXX. Št. 26 (8732)
TRST, četrtek, 31. januarja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SKLEP DANAŠNJEGA SREČANJA MED HUMORJEM IN FINANČNIMI MINISTRI
PRIHODNJI PONEDELJEK LEVOSREDINSKI VRH 0 GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH VPRAŠANJIH
Srečanje s sindikati bo 8. februarja - Giolitti o posledicah energetske krize na italijansko gospodarstvo - Cariglia proti racioniranju bencina
RIM, 30. — Ministrski predsednik Rumor je sprejel v palači Chigi «trojko» gospodarskih ministrov Colomba, Giolittija in La Malto ter obrambnega ministra Tanassija kot načelnika SDcialdemokra'tske delegacije v vladi. Govor je bil predvsem o gospodarskih in finančnih Problemih, tudi v zvezi s pripravo gospodarskega načrta za leto 1974. Sam Giolitti je ob zaključku sestan-*a. ki je trajal približno dve uri. Povedal, da so gospodarski ministri seznanili Humorja s pogovori, so jih imeli z ostalimi pristojni-•ni ministri za pripravo gospodarskega načrta. Giolitti je dejal, da se bodo ta srečanja nadaljevala in na bo nato na sporedu «vrh» leve sredine, ki se ga bodo poleg tajnikov štirih strank vladne koalicije Udeležili tudi gospodarski ministri, lo srečanje bo verjetno prihodnji
Ponedeljek.
Minister Tanassi pa je ob koncu srečanja dejal, da so govorili tudi 0 vprašanju cen in predvsem o cenah petrolejskih proizvodov. Tanas-si je potrdil, da bo sklican levosredinski vrh, poleg tega pa je še na-
Miaister ra. proračun Antonio Giolitti
P°vedal, da bo 8. februarja nameravano srečanje med vlado in sin-mkati. Tanassija so časnikarji vprašali za pojasnila glede pisma, ki »u ga je poslal tajnik PSI De Martino v zvezi z vprašanji državne Varnosti in oboroženih sil. Tanas-f je dejal, da ni pisma še prebral jn da ve samo to, kar so poročale tiskovne agencije. Po agencijskih Poročilih je De Martino pisal o-hrambnemu ministru v zvezi z nebrzdanimi govoricami o nekakšnih Poskusih državnih udarov in z drugimi presenetljivimi vestmi o prevratniškem delovanju pripadnikov uboroženih sil. De Martino je
ste, in končno v sodni preiskavi na račun visokih častnikov v zvezi s prevratniškim delovanjem «Vetrov-nice».	.
Zadnji je zapustil palačo Chigi zakladni minister La Malfa, ki se je zadržal nekoliko več časa z Humorjem, s katerim je govoril predvsem o mednarodnem položaju.
Po sestanku je predsedstvo vlade objavilo sporočilo, v katerem je rečeno, da so finančni ministri «poročali o dosedanjih zaključkih glede gospodarske politike, ki je potrebna spričo novega položaja v zvezi z nadaljnjo podražitvijo petroleja in še večjega deficita plačilne bilance; poročali so tudi — se nadaljuje poročilo — o rezultatih medministrskih sestankov m srečanj z meddeželnimi komisijami za pripravo investicijskih programov v prioritetnih sektorjih. V začetku prihodnjega tedna — se zaključuje poročilo predsedstva vlade — bo na sporedu srečanje s tajniki strank vladne večine, v petek, 8. februarja pa bo srečanje s sindikalnimi zvezami.»
O nekaterih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu srečanja v palači Chigi, je minister za proračun Giolitti poročal danes pristojni komisiji senata. Giolitti je med drugim ugotovil, da je petrolejska kriza imela posledice tudi na pripravo letnega gospodarskega načrta za leto 1974 in da je postavila v dvom predvidevanja iz prejšnjih mesecev. Primarna posledica krize je deflacijskega značaja, je dejal Giolitti, ki je tudi poudaril, da je Italija utrpela večjo škodo od drugih držav EGS zaradi njene večje odvisnosti od tujine glede preskrbe energetskih proizvodov. Težaven položaj italijanske plačilne bilance pogojuje tudi podražitev nekaterih surovin in uvoz živil. Da bi ta deficit, ki ima že strukturni značaj, vsaj delno zavrli — je dejal minister za proračun — je treba okrepiti izvoz in skrčiti uvoz. To je treba storiti čimprej, to pa tudi pomeni selitev dejanskega bogastva v tujino in torej skrčenje realnega dohodka v notranjosti. V tem okviru je treba tudi ocenjevati ra-cioniranje bencina, ki bo omogočilo skrčenje uvoza in večji izvoz bencina, ki bo mogoč zaradi večjih sposobnosti čiščenja petroleja v naši državi.
Treba bo tudi skrčiti uvoz nekaterih drugih proizvodov in sploh skrčiti potrošnjo, da bi lahko ohranili sedanjo preskrbo surovin produktivni dejavnosti. Giolitti je dejal, da namerava vlada ščititi raven zaposlovanja in proizvodnje, četudi bo potrebno žrtvovati individualno potrošnjo in družinske pro
Štejem pismu zanikal, da bi bili račune. Vlada se zaveda, da grn
socialisti antimilitaristično usmer-jsni, poudaril pa je, da je določena Oskrbljenost utemeljena glede na Primere «onesnaženja» v sklopu o-boroženih sil, kot se je pokazalo na Primer v zadevi s Sifarjem, v primerih visokih častnikov, ki so o-Pravljali visoke vojaške funkcije in 80 nato vstopili v neofašistične vr-
za težavno izbiro, ki lahko rodi družbeno napetost. Zato pa je po trebna drugačna porazdelitev dohodka, je še dejal Giolitti, da bi preprečili, da bi ceno krize plačali prav najnižji dohodki.
Na področju cen beležimo danes nov sestanek osrednje komisije za
terih industrij po podražitvi lastnih proizvodov. Kot se je zvedelo, bo komisija predlagala medministrskemu odboru za cene (CIP), da privoli v podražitev sledečih izdelkov: rastlinske in živalske maščobe, salama, konservirano meso in sir.
Danes ali jutri bi moral pasti dokončni sklep o podražitvi bencina: po splošnih predvidevanjih bo liter bencina vrste super stal po novem 250 lir, liter normalnega bencina pa 10 lir manj. Aprila bi moralo stopiti v veljavo racioniranje bencina, glede katerega pa ni soglasja med vladnimi strankami. Načrt namreč predvideva, da bi vsak avtomobilist smel dobiti določeno količino bencina (okrog 60 do 70 litrov mesečno) po normalni ceni, dodaten bencin pa bi moral plačati mnogo dražje, verjetno po okrog 350 ali celo 400 lir za liter. Predsednik poslanske skupine PSDI Cariglia je danes dejal, da se mu ta sistem zdi krivičen, ker bi bili na ta način privilegirani bogatejši sloji, ki bi si lahko privoščili večje količine bencina. Cariglia je tudi dejal, da bi reševanje tako važnih
vprašanj ne smeli zaupati samo gospodarski trojki, ampak bi morala o tem kolegialno sklepati celotna vlada.
Norveška preklicala racioniranje bencina
OSLO, 30. — Norveška vlada je preklicala vse načrte za racioniranje bencina in je sklenila preklicati tudi prepoved nedeljskega prometa že s koncem prihodnjega tedna. Ministrski predsednik Bratteli, ki je sporočil zadnjo odločitev na tiskovni konferenci je izjavil, da bo prepoved prometa veljala samo še konec tega tedna. Racioniranje bencina bi moralo stopiti v veljavo
2.	januarja, takrat pa so ga odložili za dva tedna.
Tudi švedska je preklicala racioniranje bencina in olja, ki je bilo v veljavi od 8. januarja. Danska vlada pa je sporočila, da bo prepoved nedeljskega prometa ostala v veljavi še za nedoločen čas.
SUEZ PONOVNO POVEZAN Z DOMOVINO
Egiptovski vojaki tretje armade, ki so bili do pred kratkim obkoljeni, so sprejeli z navdušenjem in z veseljem predstavnike egiptovske vlade in skupino novinarjev, ki so prispeli v Suez. Minister za vojno Ahmed Ismail je v svojem govoru pohvalil pogum in borbenega duha vojakov, katerih morala je bila vedno visoka tudi v težkih trenutkih, ko so jih Izraelci odrezali od domovine. Predstavniki vlade so izjavili, da se bo obnova mesta Suez začela že v prihodnjih dneh in da bo trajala približno dve leti
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiil||i||ini|1|,|,|,|in||||niiiiii|l||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SKLEPNO SPOROČILO 0 MOROVEM ORISKU V KUVAJTU
Italija in Kuvajt zahtevata umik Izraela z arabskih ozemelj
Italijanski zunanji minister že prispel na dvodnevni obisk v Teheran
TEHERAN, 30. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro je prispel na dvodnevni obisk v Iran, kjer ga je na letališču glavnega mesta dočakal zunanji minister Kalatba-ri. Med bivanjem v Iranu bo jVIoro imel vrsto pogovorov z njim in z ministrskim predsednikom Hovei-dom. Moro je prišel iz Kuvajta, kjer se je pogovarjal s tamkajšnjim ministrskim predsednikom Al Ahmedom in številnimi člani vlade.
V skupnem sporočilu, ki so ga objavili po Morovem obisku v Kuvajtu je med drugim rečeno, da o-be strani poudarjata potrebo po popolnem umiku Izraela z vseh arabskih zasedenih ozemelj ter po priznanju nacionalnih pravic palestinskemu ljudstvu, kar je prvi pogoj za pravičen in trajen mir na Bližnjem vzhodu.
Italijanski in kuvajtski predstavniki so v vzdušju medsebojnega razumevanja in dobre volje proučili položaj na Bližnjem vzhodu, evropska in mednarodna vprašanja, ki zadevata obe državi.
Kuvajtska in italijanska delegacija, nadaljuje sporočilo poudarjata, da njuno sodelovanje sloni na medsebojnem spoštovanju, ki ga je
cene, ki je proučila zahteve neka- treba okrepiti, da bi ustvarili kon
L. Brežnjev poudaril velike uspehe kubanske revolucije
HAVANA, 30. — V okviru potova-bja generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva na Kubo je bila v Havani binožična manifestacija, katere so te udeležili, kot pišejo zahodne tiskovne agencije, milijoni ljudi. Spregovorila sta Fidel Castro in Leo-hid Brežnjev. Prvi je dejal, da Predstavlja obisk gosta iz Sovjetske žveze zgodovinski dogodek za Kubo, ter je dodal, da so krediti, ki jih je SZ dala Kubi in gospodarski *porazumi, ki vežejo obe državi, *gled sodelovanja med veliko industrializirano deželo in majhno državo.
V	svojem govoru je Brežnjev poudaril, da Kuba ne bo nikoli ostala sama ter je nato podčrtal velik razvoj, ki ga je država bila deležna po revoluciji. Generalni tajnik sovjetske partije je nato dejal, da so komunisti proti «izvažanju revolucije», saj se morajo posamezni narodi sami boriti za svojo revolucijo. Obenem pa je kriminalen vsak po skus, da bi izvažali protirevolucijo, z namenom, da bi zadušili suvereno voljo revolucionarnega ljudstva.
V	ZDA so govora Castra in Brež-nieva ocenili kot zelo zmerna, še zlasti izvajanja kubanskega ministr-
skega preds., ki tokrat ni napadel Američanov in njihovih poskusov, da bi se vmešavali v notranje zar'-ve Kube. S tem naj bi bili potrjeni glasovi o pripravljenosti Fidela Castra, da naveže diplomatske stike z Washingtonom. Glavna ovira na tej poti pa je vsekakor obstoj ameriškega oporišča Guantanamo na Kubi, edinega, ki so ga ZDA ohranili na tem področju.
(Na sliki: Brežnjev in Castro pozdravljata množico, ki se je zbrala na glavnem mestnem trgu v Havani. V ozadju zunanji minister SZ Gromiko.)
struktivne mednarodne odnose, ki lahko prispevajo k blagostanju vseh držav tel- k utrditvi miru in varnosti.
Minister Moro se je pogovarja! s svojim kuvajtskim' kolegom šejkom Al Ahmedom, z obrambnim ministrom in ministrom za notranje zadeve Al Abdulahom, z ministrom za finance in za petrolej Al Atikijem, sprejel pa ga je tudi šejk Al Sabah.
Preden je odpotoval v Iran je Moro izrazil svoje zadovoljstvo spričo rezultatov obiska v Kuvajtu ter je izjavil, da sta se obe strani domenili, da bosta ustanovib mešano komisijo, katere naloga bo proučiti vprašanje medsebojnega sodelovanja na gospodarskem področju. Moro je tudi dejal, da Italija ne more odobravati ozemeljskih pridobitev s silo ter je izrazil željo po mirnem in olodnem sodelovanju, da bi premostili energetsko krizo, ki je prizadela predvsem evropske države.
Japonsko-
arabsko
sodelovanje
TOKIO, 30. — Potovanje arabskih ministrov Jamanija in Abdes-salama v Japonsko se je zaklju-lo z enournim pogovorom z ministrskim predsednikom Tanako. Predsednik japonske vlade in arabska minidtra so poudarili potrebo po okrepitvi odnosov med Japonsko in arabskimi državami. S tem v zvezi je Tanaka izrazil obžalovanje, da so bili doslej vsi stiki na skoraj popolnoma zasebni ravni, ne pa na ravni vlad.	,
Japonski ministrski predsednik je ponovno podčrtal stališče svoje vlade do vprašanja Bližnjega vzhoda. Poudaril je, da Tokio zahteva popolno izvajanje resolucije št. 242 varnostnega sveta, ki določa umik izraelskih čet z ozemelj, ki so jih zasedle med šestdnevno vojno leta 1967. Jamani in Abdessalam sta pozitivno ocenila Tanakovo izjavo, s katero se je obvezal, da bo Japonska skušala preprečiti sleherni poskus, da bi na washingtonski konferenci 11. februarja ustvarili nasprotovanja med državami proizvajalkami in potrošnicami petroleja. Predsednik japonske vlade se je tudi obvezal, da bo Japonska sodelovala pri industrializaciji arabskih držav, še zlasti Saudske Arabije, kar je bil glavni cilj Jamanijevega potovanja v Tokio.
ki so sklenile, da ne bodo znižale cene v prvem trimesečju letošnjega leta. Libija meni. da so sedanje cene nižje od ravni, ki bi jo terjal zakon o ponudbi in povpraševanju ter da bi jih bilo- treba še zvišati. Vsekakor ni v interesu libijskega ljudstva, da bi karkoli podarili bogatim državam, medtem ko so še sami odločno premalo razviti, je zaključil Mabruk.
Kuvajt odkupil angloško-amcriško petrolejsko družbo
KUVAJT, 30. — Kuvajtski minister za petrolej Al Abiti je sporočil, da so včeraj podpisali sporazum, po katerem je kuvajtska vlada kupila 60 odstotkov družbe «Kuwait oil company», ki proizvaja skoraj ves petrolej v državi. Družba je skupna last angleške BP in ameriške Gulf. Po vesteh iz krogov kuvajtske skupščine, ki bo morella sporazum odobriti, se bo udeležba vlade v tej petrolejski družbi povečala vsako leto za 7 od sto do popolne nacionalizacije.
OBISK PREDSEDNIKA JUGOSLAVIJE V BflNGLfl DEŠU
Neuvrščenost v ospredju na pogovorih Tito-Rahman
Popolno soglasje o mednarodnih vprašanjih
DAKA, 30. — Predsednik republike Bangla deša Mohamed Ulah je sinoči s soprogo priredil slovesno večerjo v čast predsednika Jugoslavije Tita in njegove soproge. Na ve-čerb so bili vsi člani jugoslovanske delčgacije, 's stran? gostitelja predi sednik vlade Rahman, predsednik skupščine Ulim, člani vlade, funkcionarji skupščine in drugih državnih, političnih in vojaških ustanov.
Med večerjo je predsednik Ulah v svoji zdravici pozdravil Tita kot velikega državnika, uglednega voditelja, preverjenega prijatelja Bangla deša. «Vi ste kot prvi arhitekt neuvrščenosti dali neocenljiv prispevek svetovnemu miru», je izjavil Ulah in zaželel predsedniku Titu, njegovi soprogi ter članom delegacije prijetno bivanje v Bangla dešu.
Tito je v odgovoru na zdravico poudaril, da sta Jugoslavija in Bangla deš, čeprav zemljepisno zelo oddaljeni, zelo blizu po svojih željah in stremljenjih. Ocenjujoč položaj na svetu je Tito dejal, da je svet danes na prelomnici, ko narodi, ki nimajo zadosti sredstev, ki so stoletja bili izkoriščani ter na ta način prispevali k razvoju bogastva drugih, zahtevajo ne le svoje mesto temveč tudi pravico, da razpo-
cimi iiimruiiii milil mi iiiiiiiimi ih n ni mi 111111111111111111111111111 iiimiiii m in 1111111111,1111,1 ||lul||||||||||||„
PO SESTANKU NA MINISTRSTVU Zfl PREVOZE
Preklicana vsedržavna stavka železničarjev
CISL in UIL proučujeta predlog o sklicanju splošne stavke
Libija proti znižanju cene petroleja
luiPOLIS, 30. - Ubijski minister za petrolej Mabruk je izjavil, da je presenečen spričo dejstva, da je neka arabska država, ki ima velik pomen na petrolejskem področju, izrazila željo, da bi znižali ceno surove nafte.
V izjavi, ki jo je objavila libijska tiskovna agencija ARNA je Mabruk
RIM, 30. — Sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL so sklenili preklicati 24-urno vsedržavno stavko, ki bi se morala začeti danes ob 21. uri. Sklep o preklicu je bil sprejet po sestanku sindikalnih predstavnikov z ministrom za pre voze Pretijem in podtajnikom Cen-garlejem. V skupnem poročilu, ki so ga objavili po sestanku, je med drugim rečeno, da je parlament že delno odobril ali pa bo v najkrajšem času odobril osem zakonskih osnutkov v korist železničarjev. Vlada se je tudi obvezala, da bo še ta teden izročila sindikatom železničarjev osnutek načrta investicij za železniško omrežje in osnutek izvrševalnega programa, glede katerih bodo morali sindikati povedati svoje mnenje.
Na sindikalnem področju je medtem v ospredju razprava o predlogu CGIL za sklicanje splošne stavke sredi februarja. Na zasedanju osrednjih in krajevnih voditeljev CISL v Rimu se je nadaljevala razprava o včerajšnjih poročilih tajnika Stortija in pomožnega tajnika Macaria, med katero je prišlo do izraza ostro nesoglasje med večino in manjšino, ki jo vodi bivši pomožni tajnik Scalia. Sam Sca-lia je danes v svojem posegu zelo ostro polemiziral s predlogom o splošni stavki, češ da gre za sredstvo političnega pritiska za ustvarjanje «bolj naprednih ravnovesij»
dejal, da je ta država (gre očitno za Saudsko Arabijo) vezana na odloči-1 ali «koncilskih kompromisov». Vetov arabskih držav izvoznic petroleja čina v CISL pa poudarja predvsem
potrebo po pospešitvi združitvenega procesa
Tudi v UIL so danes razpravljali o predlogu splošne stavke na sestanku med zveznim tajništvom in krajevnimi sindikalnimi predstavniki. Ob zaključku sestanka je član osrednjega tajništva Rufino dejal, da mora sindikalno gibanje dati u-strezen odgovor na zamude in na neizpolnjevanje obveznosti s strani oblasti, še bolj pa na razvoj stra tegije delodajalcev, katerih politični in gospodarski cilji so vedno bolj jasni. Po mnenju Rufina se sploh ne postavlja vprašanje o potrebi po sklicanju splošne stavke. Potrebno je le temeljito obrazložiti razloge stavke ter pojasniti, da ne gre za frontalen napad na vlado. Končno se je Rufino zavzel za to, da bi stavko proglasili čimprej.
LYON, 30. — Francoske oblasti so uvedle izredno stroge varnostne ukrepe ob obisku ministrskega predsednika Messmerja, ki bo danes in jutri v Lyonu. Bojijo se demonstracij in neredov še zlasti po včerajšnjem dinamitnem atentatu
BUKAREŠTA, 30. - V romunskih krogih pripisujejo izreden pomen obisku sovjetske delegacije, ki jo vodi podpredsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta SZ in predsednik vrhovnega sovjeta Ukrajine Gru-zecki. Obisk naj bi prispeval k o-krepitvi odnosov med Sovjetsko zve zo in Romunijo.
lagajo s svojimi bogastvi.
Jugoslavija in Bangla deš sta v vrsti neuvrščenih držav, ki so na nedavni konferenci na vrhu v Al-žiru sprejeli zelo važne sklepe. V današnjem mednarodnem položaju, je poudaril Tito, je potrebno, da neuvrščene države delujejo čim hitreje, da ne bi uspeli razni poskusi, da neokolonializem zavlada v po sameznih krajih sveta. Ko želimo, da zmaga pravica na svetu, ne smemo dovoliti, da večina človeštva živi v širomaštvu. Mi se borimo, da se vsaka dežela razvija po svojih možnostih, da bogastvo izkoristi za svoj razvoj in da si države in narodi med seboj pomagajo. Razume se. da borba ne bo lahka in tudi ne bo kratka toda veriamem v našo zmago» je zaključil Tito.
Danes dopoldne so se v Daki za čeli uradni politični razgovori delegacij Jugoslavije in Bangla deša ki ju vodita predsednik Tito in pred sednik vlade Mudžibur Rahman. Kot poročajo, se predsednik Tito in premier Rahman strinjata, da je potrebno, da se čimprej skliče orga nizacijski odbor neuvrščenih držav, zatem pa konferenca zunanjih mi nistrov vseh neuvrščenih držav, da bi se hitreje uresničili sklepi alžirske konference, povečala dejavnost neuvrščenih v današnjem mednarodnem položaju. Sicer je v vseh vprašanjih, ki so jih proučili, tako v dvostranskih kot v mednarodnih, doseženo polno soglasje.
Na začetku razgovorov se je Mudžibur Rahman zahvalil predsedniku Titu za pomoč, ki jo je Jugoslavija dala narodu Bangla deša tako med osvobodilno borbo, kakor tudi kasneje v prvih letih neodvisnega razvoja in borbe za mednarodno priznanje. Glede mednarodnega položaja se predsednik Tito in Rahman strinjata, da so mnogi problemi, posebno gospodarski, težji kakor prej in da je zato neobhodno potrebna dejavnost vseh miroljubnih držav in aktivizacija neuvrščenih.
Predsednik Tito in premier Rahman sta se prav tako medsebojno obvestila o notranjem, družbenem, političnem in gospodarskem razvoju Jugoslavije in Bangla deša in o razvoju v drugih področjih sveta. Resorni ministri bodo jutri nadaljevali podrobnejše proučevanje posameznih vprašanj dvostranskega m mednarodnega značaja. V teku dopoldneva, pred začetkom razgovorov, je Tito položil venec na grobove žrtev nedavne osvobodilne vojne. Spomenik se nahaja v mestu Sa-var, 40 kilometrov od Dake. Tu je pakistanska vojska vsak dan streljala rodoljube Bangla deša, v tem mestu so bile tudi zadnje borbe tako da se računa, da je tu padlo ali bilo ubitih okrog 300.000 ljudi.
Špansko-alzirski sporazum
MADRID, 30. — Španski zunanji minister Cortina Mauri in alžirski veleposlanik v Madridu Haled Ke-labi sta podpisala sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju ter protokol, ki določa pogoje za izmenjavo izvedencev ter za izobrazbo specializiranega osebja. Sporazum predvideva tudi ustanovitev mešane komisije, ki se bo sestala vsako leto, da bi proučila načrte za konkretno sodelovanje med obema državama.
Solidarnost z beneškimi Slovenci
Vprašanje socialističnih deželnih svetovalcev
Socialistični deželni svetovalci Volpe, Pittoni, Zanfagnini in Ermana so naslovili na predsednika deželnega sveta vprašanje v zvezi s prepoved io pošolskega poučevanja slovenščine v Brdu in Teru. Vprašanje socialističnih svetovalcev se glasi:
«9. novembra lani je šolsko nad-zorništvo iz Humina prepovedalo poučevanje slovenskega jezika v pošolskem pouku v Brdu in Teru, čeprav je šolski patronat iz Brda soglasno sklenil uvesti ta eksperimentalni tečaj.
To absurdno in diskriminacijsko dejanje, ki že samo po sebi krši pravice manjšin, kot jih določa ne samo republiška ustava, ampak tudi člen 3 deželnega statuta, zadobiva še hujši obseg zaradi posega šolskega skrbništva in prefekture, državnih organov, ki sta pokazala politično voljo v nasprotju z najbolj osnovnimi načeli pravičnosti.
Podpisani deželni svetovalci vprašujejo deželni odbor:
—	ali deželni odbor namerava — mimo izjav, ki jih je objavil tisk dne 11. januarja 1974 — sprožiti vrsto intervencij pri pristojnih oblasteh in sporočiti morebitne rezultate teh posegov;
—	kaj namerava v bodoče storiti deželni odbor, da bi člen 3 statuta postal konkretna realnost, ne pa samo gola načelna izjava.»
Miljski občinski svet
Miljski občinski svet je na svoji včerajšnji seji soglasno odobril naslednjo resolucijo, ki so jo predložili svetovalci Ferluga, Viola in Turco:
«.Miljski občinski svet, ogorčen zaradi sklepa šolskega skrbništva o Huminu, da prepove poučevane slovenščine v pošolskem pouku, ki ga je uvedel šolski patronat občin Brdo in Ter, protestira proti temu protidemokratičnemu in protiustavnemu ukrepu, ki žali demokratična čustva našega prebivalstva: zahteva takojšen preklic tega ukrepa ter praža šolskemu patronatu občine Brdo vso podporo za njegovo hvalevredno pobudo, poziva vse demokratične sile, organizacije, stranke in prebivalstvo, naj si prizadevajo, da bi se ne ponavljala taka dejanja, ki nasprotujejo vsakršnemu o-mikanemu in kulturnemu načelu; priporoča, da bi v vseh šolah občin, ki mejijo na Jugoslavijo in na Avstrijo, uvedli v bližnji bodočnosti neobvezno poučevanje slovenščine in nemščine.»
Tel Aviv zanika uničenje eiviiniii objektov v Egiptu
TEL AVIV, 30. — Medtem ko se nadaljuje umik izraelskih čet na vzhod je izraelski vojaški glasnik zavrnil egiptovske obtožbe, češ da so Izraelci med umikom uničili vrsto civilnih objektov.
Izraelski radio je sporočil, da je Golda Meir sprejela mandat, ki ji ga je poveril predsednik države Kat-zir, da sestavi novo vlado.
Na sirsko - izraelski fronti je prišlo tudi danes do spopadov. Sirski vojaški glasnik je sporočil, da so uničili vrsto naprav izraelskih inženirskih enot.
Glasnik Bele hiše je ponovno demantiral vesti, o katerih naj bi pred. sednik Nixon spomladi obiskal Bližnji vzhod.
Prihodnji teden, verjetno v ponedeljek, bo ministrski predsednik Rumor sprejel tajnike levosredinskih strank, ob navzočnosti gospodarske «trojke», da bi skupaj proučili kočljive gospodarske probleme, ki so stopili v ospredje predvsem z izbruhom energetske krize. Treba se bo predvsem dogovoriti o ukrepih, ki naj jih vlada sproži za ublažitev posledic, ki jih energetska kriza ima na gospodarstvo in predvsem na plačilno bilanco. Nekaj teh ukrepov je že napovedal na včerajšnjem zasedanju senatne komisije minister za proračun Giolitti.
Železničarji so po srečanju z ministrom za prevoze Pretijem sklenili preklicati 24-urno vsedržavno stavko, ki bi se morala začeti sinoči. Zato bodo danes vlaki redno vozili.
Po zaključenem obisku zunanjega ministra Mora v Kuvajtu so objavili skupno sklepno sporočilo, v katerem je rečeno, da zahtevata Italija in Kuvajt umik Izraelcev z vseh arabskih zasedenih ozemelj, kot to določr. resolucija št. 242 varnostnega sveta. To je prvi pogoj za trajen in pravičen mir na Bližnjem vzhodu. Zvečer je italijanski zunanji minister že prispel v Teheran, kjer se bo zadržal dva dni.

DOLŽNOST TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE
Kot smo izvedeli, se bo v prihodnjih dneh slovenska industrijska in obrtniška strokovna šola, ki ima svoje začasne prostore pri Sv. Jakobu, preselila v Ul. Matteotti (na vogalu z Ul. Manzoni), kjer bo lažje zadihala in bo imela na razpolago 6 prostorov, Šola bo odslej imela tudi svojo tajnico, toda ni bila še formalno ustanovljena in ni še samostojna, pač pa je podrejena italijanski tovrstni šoli «Galvani», katere ravnatelj je torej obenem tudi ravnatelj slovenske šole, ravnateljske posle pa opravlja ravnateljica slovenske srednje šole uri Sv. Jakobu prof. Bedendova. To stanje traja že dobra tri leta in bo trajalo še naprej, dokler ne bo slovenska šola ustanovljena z ministrskim dekretom in se ne bo osamosvojila. Pristojni šolski organi in oblasti so zagotavljali že pred dvema letoma in obljubljali, da se bo slovenska strokovna šola osamosvojila, ko bo imela triletni ciklus, to je vse tri razrede. To se je zgodilo že v lanskem šolskem letu, toda nič se ni spremenilo in ni bil ustanovljen četrti dodatni razred, da bi se šola s prihodnjim šolskim letom tudi izpopolnila.
Ko smo se pred časom pozanimali, kako je z osamosvojitvijo te šole, so nam dejali, da je glavna ovira pomanjkanje primernih prostorov. Zdaj so prostore našli, potrebno pa je, da čimprej tržaška občina nasiovi, po šolskem skrbništvu. prošnjo na ministrstvo za Javno vzgojo za formalno ustanovitev slovenske industrijske in obrtniške strokovne šole v Trstu. Zdaj je skrajni čas, ker omenjeno ministrstvo pripravi take dekrete običajno v februarju ali marcu. Če se tržaška občinska uprava ne bo zganila, bomo spet zamudili rok in čakali na prihodnje leto. Noben izgovor, nobeno opravičilo ne drži. Stvari so zelo jasne, in seveda odgovornosti. Tu ne gre za nobeno preverjanje in nove dogovore, ali za določbe novih zakonov, za nove kompromise ali vragsigavedi kaj.
Kolikor nam je znano, občinska uprava ni do sedaj še odposlala te prošnje, niti pripravila dokumentacije. Ponavljamo: zadevno prošnjo mora odposlati tržaška občinska uprava, in ne pokrajina ali kdo drug. To nam je potrdil pred časom tudi višji deželni šolski skrbnik prof. Angioletti, kot smo že poročali, in ni nihče demantiral. Ne bomo ponavljali pozivov. Naši izvoljeni predstavniki, zastopniki strank in organizacij lahko sami sklepajo, kaj je njihova dolžnost.
Če je medtem odborništvo za šolstvo pri tržaški občini že kaj ukrepalo, bomo z velikim zadovoljstvom objavili zadevno sporočilo. Prav tako bomo tudi objavili vsak popravek, če za to zadevo ni pristojna tržaška občinska uprava.
ZARADI OSNUTKA ZAKONA O KRAŠKIH REZER VATIH
Zaskrbljenost prebivalstva devinsko-nabrežinske občine
Svoje pomisleke je župan dr. Legiša izrazil deželnemu odborniku Mizzauu
Včeraj dopoldne je deželni odbornik za ekologijo Mizzau sprejel devinsko - nabrežinskega župana dr. Draga Legišo. Na daljšem sestanku sta poglobila nekatera vprašanja, ki se pobliže dotikajo zakona o kraških rezervatih.
Odbornik Mizzau sedaj zbira misli in želje prebivalcev prizadetih področij in bo na podlagi zbranih podatkov sestavil zakonski osnutek, ki bo, kot je znano, predvidel ustanovitev ustanove, ki bo upravljala rezervate. Na včerajšnjem sestanku sta skupno z županom Legišo pregledala področja v devinsko - na-brežinski občini, ki sodijo v kraške rezervate. Pri tem je odbornika Mizzaua zanimalo predvsem, kakšno je stališče občinske uprave do tega zakona.
Dr. Legiša je najprej pojasnil, da občinski svet še ni razpravljal o vprašanju kraških rezervatov, da pa bo ta točka verjetno kmalu na dnevnem redu. Zato včeraj ni mogel iznesti uradnega stališča občine, navedel pa je kljub temu tiste točke, ki so se mu zdele pomemb ne. Izrazil je predvsem mnenje, da bi bilo treba celotno zaščititi oba predela ob morju, enega pri Nabrežini drugega pa med Sesljanom in Devinom. Za večji del ozemlja, ki sodi v kraške rezervate in ki leži ob državni meji od Medje vasi do Trnovce je izrazil svoje pomisleke in iznesel zaskrbljenost prebivalstva, predvsem kmetovalcev, ki bi jim prejšnji zakonski osnutek onemogočil. košnjo in pašo na lastnih zemljiščih. Zato je dr. Legiša poudaril potrebo, da bi bili tudi lastniki zemlje sami neposredno udeleženi pri upravi razervatov.
vor in ugotovil, da gre za rešitve, ki niso možne ne da bi «upoštevali človeško stvarnost». Dodal pa je, da se je treba zavedati, da je Kras dobrina vseh in da imajo vsi pravico ga braniti, pa čeprav bi to pomenilo tudi kakšne žrtve. Iz izvajanj predsednika združenja «Pro natura Carsica» torej sledi skrb za interese krajevnega prebivalstva, vendar pa je prav zato toliko bolj čudno, da ni nikjer rečeno, da v tem primeru ne gre za neko abstraktno prebivalstvo, temveč za Kraševce slovenske narodnosti.
Prof. Mezzena o kraških rezervatih
V torek je bila skupščina članov združenja «Pro Natura Carsica», na kateri se je razvila živahna razprava o deželnem zakonskem predlogu o kraških rezervatih. Iz uradnega poročila združenja izhaja, da je predsednik prof. Mezzena obžaloval, da je prišlo, do resne zamude pri odobritvi zakona in dejal, da so «negativno vplivale svojevoljne ocene, ki so zelo daleč od duha državnega zakona in zakonskega o-snutka, ki ga je izdelala posebna komisija». V uradnem poročilu se nato obsežneje govori o «pravicah prebivalstva, ki živi na področju, za katero so predvidene omejitve in za katero, in ne proti kateremu, se ustanavlja z zakonom kraški rezervat». Mezzena je povabil vse zainteresirane na konstruktiven razgo-
ZA BOLJŠO KOORDINACIJO ZDRAVSTVA
Ustanovljeno združenje julijskih bolnišnic
Za predsednika je bil izvoljen inž. Ernesto Sospisio
Z notarskim aktom so 23. januarja Ustanovili Združenje julijskih bolnišnic, ki združuje vse bolnišnice v naši pokrajini, ki so včlanjene v FIARO in sicer otroško bolnišnico Burlo Garofolo, Tržaško pediatrično bolnišnico, Združene bolnišnice Trsta in Deželno bolnišniško ustanovo. 28. januarja so se sestali člani nove ustanove, ki so za predsednika izvolili inž. Sospisia, za podpredsednika je bil izvoljen Claudio Boniciolli, za člana upravnega sveta pa dr. Romano Sancin. Člani skupščine so poleg že navedenih članov upravnega sveta še odv. Enzo Morgera, predsednik splošne bolnišnice, dr. Guido Botteri upravni svetnik splošne bolnišnice in odv. Aldo Terpin upravni svetnik bolnišnice Burlo Garofolo. Na zasedanju skupščine so tudi imenovali dr. Bot-terija za predstavnika združenja v deželnem zdravstvenem svetu, ki ga bodo v kratkem prenovili.
Novo združenje bo skrbelo za koordiniran razvoj bolnišnic ob tesnem sodelovanju z vsemi zdravstvenimi ustanovami, skrbelo bo za preučitve, študije in znanstvene raziskave na vseh ravneh, za usklajevanje načrtov, za koordinacijo izvajanja vsedržavnih delovnih pogodb in za razna druga vprašanja.
Ravnatelj za oceanografijo pri UNESCO prof. Krause na obisku v Trstu in Sesljanu
Že dva dni se mudi v našem mestu ravnatelj za oceanografijo pri UNESCO Dale C. Krause. V torek ga je sprejel rektor tržaške univerze prof. De Ferra, kasneje pa je Krause obiskal center za teoretsko fiziko v Miramaru, kjer se je razgovoril z ravnateljem Salamom iz Pakistana in s podravnateljem centra, profesorjem Budinijem. Sestal se je tudi z ravnateljem zavoda za geofiziko Morelli jem in ravnateljem geofizikalnega pomorskega zavoda Mosetti jem.
Včeraj je Krause obiskal geofizikalni observatorij, talasografsko postajo in seizmografsko postajo pri Brišč-kih. Pozorno si je tudi ogledal obalo v Sesljanskem zalivu. Kot kaže, namerava UNESCO zgraditi v Sesljanu mednarodni oceanografski inštitut, ki bi sodil v okvir medna rodne univerze OZN.
skupščina sestati vsaj dvakrat na leto, to je prvi delavnik v oktobru in prvi delavnik v februarju. Dnevni red za jutrišnjo sejo predvideva o-bravnavo raznih točk, za katere so v zadnjem času vprašali za pojasnila predstavniki posameznih svetovalskih skupin.
TkdtnO- uUdni&Ml
Jutri se bo po daljšem času ponovno sestal deželni svet. Zadnjo sejo v lanskem letu je imel svet 18. decembra, po statutu pa se mora
Zahteva po vrnitvi razlaščenega vrta
Prejeli smo podpisano pismo Angela Bertoka iz Vinjana 16, naslovljeno EZ1T (Ustanovi tržaške industrijske cone) ter v vednost dolinskemu in miljskemu županu. Kmečki zvezi ter slovenskemu tisku v naši deželi. Pismo se glasi:
«Podpisani Angel Bertok iz Vinjana 16. zahtevam, da mi EZIT vrne vrt (pare. št. 167/2 d.o. Plavje), ki mi ga je razlastil z dekretom z dne 14.6.73. Gre namreč za namakalni vrt, ki je edini vir dohodkov zame in za mojo družino, ker ga intenzivno obdelujem (radič, špinača itd.). Čisti letni dohodek znaša približno 2000 lir za kv. meter. Vrt je zraven javne ceste in ne bo nikdar služil bodočim tovarnam, saj je EZIT že vrnil razlaščenemu lastniku drugi vrt v bližini (pare. št. 90/9,99 in 100 d.o. Plavje).
Odškodnina v razlastitvenem dekretu predstavlja komaj polovico letnega dohodka. Toda mene ne zanima denar, ker hočem samo postati spet lastnik svoje zemlje, za to pa je pristojen samo EZIT.
Smatram, da EZIT mora sprejeti mojo zahtevo po vrnitvi zemlje, kajti v nasprotnem primeru se bom znašel, skupno s svojo družino, na cesti zaradi krivične razlastitve moje zemlje, ki mi daje sredstva za življenje, kakor je hranila moje prednike od pamtiveka.»
Ured: Kot slovenski dnevnik v deželi smo vedno branili življenjske interese naših ljudi in vedno odločno nastopali proti krivičnemu in nepotrebnemu razlaščanju zemlje, na kateri žive naši slovenski ljudje in ki je, dokler je v slovenskih rokah, tudi jamstvo njihovega obstoja. Prepričani smo, da bodo tudi drugi, katerim je bilo pismo risiano v vednost, tako kot doslej, tudi v tem primeru naslovili v obrambo življenjskih interesov ljudi, ki jim je zemlja edini vir zaslužka in proti razlaščanju, fci pa ne utemeljujejo nobeni gospodarski razlogi.
Sestanek med SKGZ in Unijo Italijanov
Na sedežu «Skupnosti Italijanov» v Kopru sta se včeraj sestali delegaciji Unije Italijanov za Istro in Reko in Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki sta jih vodila predsednika Race in Borme. Razpravljali so o položaju obeh narodnostnih skupnosti in sodelovanju obeh organizacij.
«Tržaški Lloyd» in preosnova Finmare
Deželni odbornik za zadružništvo in obrt F. Mauro se je včeraj v Trstu sestal z odposlanstvom Enotnega sindikalnega odbora delavcev in nameščencev Tržaškega Lloyda. Predstavniki delavstva so odborniku orisali položaj v okviru štirih pomorskih družb, «Tržaški Lloyd», «Tir-renia», «Italia» in «Adriatica», ki vzdržujejo tako imenovane proge pretežnega državnega pomena in za katere se pripravljajo znane pre-osnove. Predstavniki sindikatov so se v tej zvezi pomudili predvsem ob vprašanju zaposlenosti v okviru Tržaškega Lloyda, če bi osrednji organi sklenili odpraviti potniške ladje, ne da bi poprej poskrbeli za ustrezno nadomestilo s tovornimi enotami. Odbornik Mauro je sindikalistom zagotovil, da se bo pri deželnem odboru zavzel za to, da pridejo omenjena vprašanja ponovno na devni red. Zlasti v zvezi s
Tržaškim Lloydom ---- je še dejal
odbornik Mauro — je vprašanje zamenjave potniških ladij s tovornimi enotami toliko bolj pereče, ker se v tem trenutku odpirajo možnosti, da bi bil Sueški prekop kmalu ponovno uporaben za redno plovbo.
• Pokrajinski zdravnik obvešča, da je razpisan rok za usposobljenostni izpit za upravljanje s strupenimi plini. Prijave je treba nasloviti na urad pokrajinskega zdravnika v Trstu, Ul. Zudecche št. 1, najkasneje do 30. marca letos. * v
SINOČI V PRIREDBI NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
ZANIMIVO PREDAVANJE DR. E. CEVCA O GOTIKI
Z diapozitivi prikazane največje umetnine na Slovenskem
Ko smo pred dvemi tedni, 17. t.m., poročali o prvem večeru ciklusa šestih predavanj o umetnosti na Slovenskem in sicer o predavanju o romaniki na Slovenskem, ki ga je imel dr. Zadnikar, smo rekli, da je kustos ljubljanskega Zavoda za spomeniško varstvo in znani umetnostni strokovnjak «nazorno prikazal umetniška bogastva male slovenske zemlje*. Hkrati smo poudarili, da je večer lepo uspel, ker je pritegnil pozornost naših ljudi, da so spoznali tudi «nekaj u-metniškega bogastva, ki ga bolj malo poznano». To, kar smo rekh za prvi večer, velja na neki način še bolj za sinočnji drugi večer, na katerem je dokaj številnemu občinstvu v mali dvorani Kulturnega doma dr. Emilijan Cevc, predstojnik oddelka za zgodovino in umetnost pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, govoril o gotiki na Slovenskem. U-metnostno področje, o katerem je govoril dr. Emilijan Cevc. je namreč bolj oziroma še bolj bogato kot prvo, saj je zelo veliko pomembnih objektov cerkvenega in deloma tudi posvetnega značaja na Slovenskem iz dobe gotike, še

DELO DEŽELNIH KOMISIJ
Včeraj so zaključili razpravo o vprašanjih deželnega šolstva
Predsednik Masutto sestavlja zaključni dokument
Tretja stalna komisija deželnega sveta je včeraj zaključila razpravo o vprašanjih šolstva v Furlaniji -Julijski krajini. Predsednik Masutto bo sedaj poskrbel za to, da se zaključki razprave zberejo v posebnem dokumentu, ki ga bodo predložili v nadaljnjo obravnavo pristojnim deželnim organom.
Med včerajšnjo razpravo je svetovalec Ribezzi (KD) naglasil, da bi morala deželna uprava okrepiti svojo prisotnost in zlasti pomoč, ki jo priznava šolstvu. V zvezi s problemi, ki zadevajo izobraževanje mladih kadrov, je govornik dejal, da je bila delavcem kovinopredelovalne stroke z zadnjo delovno pogodbo priznana pravica do 150 učnih ur na leto, kar predstavlja veliko pridobitev ne le s sindikalnega, temveč tudi z družbenega vidika, saj bo tako večjemu številu delavcev omogočen doseg višje kulturne stopnje. Svetovalec De Cecco.(KPI) je izpovedal vrsto kritik na račun šolskih struktur in zagovarjal nujnost, naj bi država prepustila deželi vse pristojnosti na področju šolstva in izobraževanja. Predsednik komisije Masutto je orisal skorajšnje ustanavljanje tako imenovanih šolskih okolišev, pri čemer pa mora deželna uprava premagovati številne težave in odpravljati trenja, ki nastajajo zaradi nepripravljenosti nekaterih šolskih organov, da bi se odpovedali kakršnikoli pristojnosti na svojem področju. Razpravo je zaključil odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Dal Mas, ki je dejal, da čeprav bi ostalo področje šolstva v pristojnosti države, mora biti deželam priznana možnost, da konkretno posegajo na to področje, v skladu z osnovnimi smernicami, ki jih nakazujejo osrednji organi.
Konferenca o javnem prometu v Abanu
Cocianni za tesnejše sodelovanje z Venetom
V Abanu (Padova) je bila te dni prva konferenca o javnem prometu. Našo deželo je na konferenci zastopal odbornik za promet Cocianni, ki je ob tej priliki orisal preosnovo javnega prometa, ki jo namerava
deželno vodstvo izvesti v letošnjem letu. V tej zvezi je Cocianni izrazil upanje, da se bosta naša dežela in dežela Veneto medsebojno še bolj zbližali, in sicer prav ob tej priliki, ko gre za vprašanja, ki zadevajo v enaki meri obe sosedni deželi. Prek Veneta vodijo namreč najpomembnejše prometnice med Furlanijo -Julijsko krajino in Padsko nižino, medtem ko predstavlja naša dežela za deželo Veneto pomemben člen v prometnih tokovih z vzhodno Evropo in Obdonavjem. Odbornik Cocianni je nadalje orisal načrte, ki jih pripravlja deželna uprava za ureditev prevozov šolske mladine in delavstva, ter se pri tem pomudil ob novostih, ki bodo nastopile na tem področju v pordenonskem in porto-gruarskem okolišu. Razprava je nato zajela tudi načrte za ureditev notranje vodne poti od Tržiča proti Benetkam.
Novi konzul ZDA pri odborniku Romanu
Deželni odbornik za delo in strokovno izobraževanje Romano je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega ameriškega konzula v Trstu Roberta Rackmalesa. Na srečanju sta se pogovarjala predvsem o vprašanjih, ki zadevajo področje dela in izseljevanje.
Zdravstvena služba tržaške občine je zabeležila v obdobju med 21. in 27. januarjem naslednje nalezljive bolezni: 6 primerov škarlatin-ke, 6 primerov ošpic, 17 primerov, od katerih 2 izven občine, npjip* 2 primera srbečice in 3 primere (1 izven občine) nalezljivega vnetja jeter.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiuiuiiniiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiimiimmiiiiiiimiiiiaiiuiiiiiiiii
KPI PRED POMEMBNIMI NALOGAMI
Ženske o referendumu in pokrajinska konferenca komunističnih delavcev
Delavska konferenca bo v soboto v Ljudskem domu v Ul. Madonnina
Tržaška federacija KPI razvija
v teh dneh mrzlično dejavnost kot pripravo na pomembne naloge, ki čakajo družbo do pomladi. Tako so se snoči sestale ženske aktivistke KPI in po poročilu občinske svetovalke Jolande Burlove razpravljale o skorajšnjem referendumu o odpravi zakona o ločitvi.
Burlova je v bistvu obrazložila stališča komunistov do skorajšnjega ljudskega glasovanja, ki ima izrazito politično obeležje in se le površno dotika bistvenih problemov družinskega sožitja. Res je namreč, da vsiljujejo referendum prav reakcionarne sile, katerim gre za druge vrste «ločevanja»: za razkol v ljudskih množicah, za versko vojno med katoličani in naprednimi laičnimi silami, za izražanje nezaupanja parlamentu ob katerem naj bi se oblikovala klerofašistična fronta.
Komunisti tega ne sprejemajo.
IMIIIIIUlllIIlfllllllllllllUllllllllllllllllUUIIMIIMIIIIIItllllllllinillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIUIIIIIIIIIII
PO PREDSTAVAH NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
LUTKOVNO GLEDALIŠČE SE VRAČA V LJUBLJANO
Otroci na predstavi Lutkovnega gledališča
Po vrsti predstav na Tržaškem in Goriškem se ljubljanski lutkarji, ki so bili dva tedna gostje Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, vračajo danes domov. Med tržaško in goriško otroško občinstvo so prišli gostovat z ljubkim delom Hanne Ja-nuszewske «Tigrček Peter» in kajpak, povsod, na šolah in v dvoranah, razveselili številno otroško publiko, ki je takoj našla stik z odrom. Sicer pa — kako bi ga ne! Saj so umetniki Lutkovnega gledališča, ki
prav sedaj slavi 25 let svoje plodne dejavnosti, znali prisluhniti najglobljim otroškim občutkom in napravili iz simpatično boječega Tigrčka Petra, ki na koncu postane pravi junak, da se prikupi prav vsem (tudi odraslim), umetniško polno in res lepo predstavo, kakršnih že dolgo nismo videli. Otroci in ljubljanski lutkarji zadovoljni! To je menda najlepše spričevalo tega dragega obiska, kakršnih si v prihodnje še želimo!
Branili bodo državljanske svoboščine in torej razporoko, obenem pa bodo skrbeli, da bo izid ljudskega glasovanja izzvenel ne kot poraz katoliških množic, pač pa kot poraz desnice in reakcije. Skratka utrditi je treba enotnost, tudi z napredni-ni katoliškimi množicami, ki si v tem težkem trenutku za italijansko gospodarstvo in družbo želijo predvsem gospodarskih in drugih reform. V tem smislu je zaključil sestanek tajnik Rossetti.
V okviru bojev, ki čakajo delavstvo, se KPI pripravlja na konference delavskih aktivistov. Doslej so take konference že sklicali ločeno po tovarnah. Tako so prejšnje dni imeli svoja zborovanja komunisti ladjedelnice in arzenala, nadalje komunisti iz tovarne GMT, industrijske cone, pristanišča itd. Na vseh teh zborovanjih so se partijski aktivisti spoprijeli s političnim položajem v svoji tovarni, ocenili gospodarske perspektive svojega sektorja in pobude, ki so potrebne za razvoj na tem področju. V bistvu so s svojimi konferencami «skozi žarke» pregledali položaj tržaškega gospodarstva od tovarne do tovarne. Iz te analize bo izšel politični predlog komunističnih delavcev vsem demokratom in drugim zaveznikom, za skupno akcijo na pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni.
Sintezo teh analiz bo v soboto zjutraj, na sedežu v Ulici Madonnina 19, podal član tajništva KPI in referent za delo v tovarnah Jure Canciani na pokrajinski delavski konferenci.
Tema poročila je: «Delavski razrez za napredek v tovarnah in družbi, za novo politično vodstvo države».
Konference se bodo udeležili delegati, ki so bili imenovani na pred konferencah po tovarnah in drugi partijski aktivisti. Prisotna bosta tudi deželni tajnik inž. Cuffaro in pokrajinski tajnik Rossetti. Trajala bo ves dan.
posebej pozne gotike, v kateri so se uveljavljali tudi domači mojstri, pa čeprav pod tujim vplivom ali pa celo izpopolnjevali od zunaj posredovami slog in mu dodajali izrazite domače, krajevne značilnosti.
Nemogoče bi bilo v tej beležki prikazati vse, kar je proj. Cevc povedal v obilnih dveh urah predavanja in prikazovanja barvnih in črnobelih diapozitivov, toda v resnici se je občinstvo z njim sprehodilo po vsej Sloveniji začenši, zemljepisno povedano, z Vuzenico in Lešami na Koroškem ter z Radgono proti severovzhodnim predelom Slovenije pa preko Maribora in Ptuja oziroma Ptujeske gore ter Slovenskih Konjic do Celja ter nato do Ljubljane, do Stične in Novega mesta na Dolenjskem, nato preko Kamnika, Kranja, Radovljice in Škofje Loke ter številnih manjših krajev Gorenjske in so obiskali še razne kraje vzdolž Soške doline, stopili še v Rojstvo v Brdih in prišli nato vse do Kontovela, Lokev ter se tako rekoč nujno ustavili v Hrastovljah ob znamenitih freskah Ivana iz Kastva.
samo ob sebi se razume, da je bila pretežna večina objektov in umetniških podob, kipov in druge plastike, ki jo je občinstvu prikazal in obrazložil dr. Emilijan Cevc, verskega oziroma cerkvenega značaja, vendar je ob koncu naštel in bežno prikazal tudi nekaj gradov kot na primer velenjski grad, značilni okrogli stolp pri Planini, grad Otočec in Štanjelski grad v razvalinah ter še nekaj drugih posvetnih objektov, ki so nastali v tisti dobi.
Našteli smo le kraje, po katerih je s svojo visoko strokovnostjo vendar pa preprosto razlago spremljal občinstvo dr. Emilijan Cevc tolikšno popolnostjo, da je sicer kar dolgo predavanje malone prenaglo poteklo.
Že v naprej sporočamo, da bo naslednje predavanje 13. februarja ob 18.30 uri, ko bo dr. Nace Šumi govoril o baroku na Slovenskem.
«Cvetje v jeseni» ponovno v Skednju
Na predlog nekaterih članov in simpatizerjev društva ponovi pd Ivan bec predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Ob splošnem zanimanju občinstva za ta film smo prepričani, da bodo tudi v soboto, 2. februarja ob 20. uri društveni prostori polni kot so bili ob prvi predstavi
Smrtne posledice prometne nesreče
SNOČI V ROSSETTIJU
«Beneški trgovec» z Mariom Scaccio
Po izvirnem in gledališko izčiščenem Trionfovem Shakespearu, ki smo ga gledali še pred dnevi v gledališču Rossetti, smo snoči prisostvovali v istem gledališču spet delu velikega elizabetinskega dramatika, to pot njegovemu slovitemu «Beneškemu trgovcu». Predstavo je realizirala privatna gledališka skupina, ki jo je lani ustanovil in jo vodi gledališki igralec Mario Scaccia, ob njem pa nastopa trinajst bolj in manj znanih igralcev in igralk. Scaccia je tolmačil naslovno vlogo, judovskega trgovca Shylocka, prav tako pa se je poskusil tudi v režiji. Rezultat tega dela: čisto normalni, nezahtevni, deloma razvlečeni Shakespeare, ki ga niti režiserjeva opomba v gledališkem listu, da «ne gre za spektakel, ampak za predstavo, v kateri je postavljena v prvi plan — beseda» ne podpre v sicer poštenem stremljenju po izčiščeni predstavi.
Včeraj zjutraj je v tržaški bolnišnici umrl 53-letni postrešček Duilio Cocolo iz Ul. Canova 22. Co-cola so pripeljali v bolnišnico četrtek, 24. t.m. in ga sprejeli center za 'oživljanje. Istega dne se je približno ob 16. uri pripetila nesreča; tedaj se je po Ul. Flavia pomikala proti mestu dolga vrsta avtomobilov. Cocolo je začel prehitevati pred njim vozeči avto, istočasno pa se je za prehitevanje o-dločil tudi voznik slednjega avtomobila, ki ga je upravljal 47-letni Davide Sustersich iz Ul. Di Vittorio 12. Cocolo je najprej oplazil Sustersichev avtomobil, nato pa ga je zaneslo v levo in njegov fiat 128 je po nekaj metrih divje vožnje zavozil s ceste ter trčil v drog električne napeljave. Iz razbitin avtomobila so ga kmalu nato potegnili reševalci Rdečega križa. Ob spre jemu v bolnišnico so mu ugotovili hud udarec v glavo, rane in o-drgnine po obrazu, zlom desnega ramena in leve stegnenice.
Seja občinskega sveta v Miljah
Sinoči je bila v Miljah seja občinskega sveta, ki je po izčrpni diskusiji z večino glasov odobril občinski proračun za leto 1974. Po odobritvi proračuna pa je občinski svet soglasno odobril protestno resolucijo proti prepovedi pošolskega pouka slovenščine v Beneški Sloveniji, ki jo objavljamo na I. strani. Podrobneje bomo še poročali.
Dragocena plaida
zamikala tatove
V torek sta se malo po 19. uri zglasili v policijskem uradu glavne bolnišnice 26-letna Tiziana Marzi iz Ul. Omelari 4 in 23-letna Annamaria Minca iz Ribiškega naselja pri Devinu štev. 130. Povedali sta, da sta se udeležili laboratorijskih vaj v zavodu za kirurško patologijo in da sta po koncu vaj, med 18. in 19. uro ugotovili, da jima je nekdo ukradel prvi usnjen jopič s krzneno podlogo in ovratnikom v vrednosti 160.000 lir, drugi pa krznen plašč vreden pol milijona lir. Plašča sta pustili ob vhodu v učilnico na neki bolniški postelji, kjer poščajo površnike vsi slušatelji, že pred 17. uro. Ko sta se vrnili, dragocenih oblačil ni bilo več.
Policija je uvedla preiskavo, vendar pa bo verjetno težko odkriti tatu, saj hodijo po hodniku sorodniki in prijatelji bolnikov v 1. medicinskem oddelku, poleg teh pa še mnogo slušateljev medicinske fakultete tržaške univerze.
Prosvetno društvo «Vesna» — Križ priredi v nedeljo, 3. februarja ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu gostovanje dramske skupine s Proseka - Kontovela. Na programu je igra Thomasa Brandona
«CHARLEYEVA TETKA» Vjudno vabljeni
PD «IVAN GRBEC» v Skednju
ponovi:
v soboto, 2, februarja ob 20. uri predvajanje filma
CVETJE V JESENI
Prosimo za točnost!
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 31. januarja
VANJA
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.9 — Dolžina dneva 9.41 — Luna vzide ob 10.36 in zatone ob 0.52. Jutri, petek, 1. februarja IGNAC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,8 stopinje, najnižja 6,3, ob 19. uri 8,1 stopirije, zračni pritisk 1026 mb ustaljen, brez vetra, vlaga 87-odst„ nebo 8 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. januarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: Duilio Cocolo, 91-letna Maria Kosor vd. Tessarolo, 50-let-ni Luigi Chinchio, 79-letni Giovanni Ervini, 76-letni Libero Bruzzatti, 68-letni Valerio Collarich, 75-letni Giovanni Fabris, 85-letna Maria Pecorari, 66-letni Brunone Manzini, 79-letna Maria La Mazza vd. Giorgetti, 72-letna Dora Poiani, 82-letni Antonio Pinca in 64-letni Mario Zumin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, UL Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tama ro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna. Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; At due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141):	Božje polje —
Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEU 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé S7, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
IZGUBILA sia se nemški ovčar in «basset hond (nizke rasti) z rjavimi madeži v ponedeljek v Velikem Rep-nu. Prosimo telefonirati 227139 ali 793-11. Primerna nagrada.
DRUŽINA v Velikem Repna 131 nujno išče hišno pomočnico. Umik po dogovoru. Ugodni pogoji. Telefonirati 227139.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FlLZI 10
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	698,—
Funt Iterling	1551,—
Švicarski frank	210,—
Francoski frank	132,75
Nemška marka	247,20
Avstrijski šiling	33,70
Dinar; deboli	40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
6.	februarja, ob 20. uri bo premiera Oliere Pendereckega «Diavoli di London», ki jo režira Margarita Wall-mann.
Nastopili bodo Nella T’Hezan, Anna Fonda, Gianna Jenco, Eleonora Jankovič, Mariarosa Carminati, Rose-marie de Rive, Mario Basiola, Carlo Cava, Piero Filippi, Nino Carta, Sergio Tedesco, Pier Francesco Poli, Dario Žerjal, Claudio Giombi, Ivan Sancin in Federico Davia, kot recitatorji pa Sergio Pieri, Boris Batic, Ezio Maria Biondi in Ronaldo Bonacchi. V operi bo nastopil tudi zbor krakovske TV pod vodstvom dirigenta Tadeusza Dobrzanskega.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri Shakespeare «Beneški trgovec» s skupino Maria Scac-cie.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Messico in rivolta» Paula Deduca (Reed:	Mexico insurgente, 1972).
Claudio Obregon in Lynn Tillet.
Nazionale 16.00—22.15 «La lunga pista dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Doug Mc Claure, Angelica Ott, Roberto Blan. co, Harold Leipnitz.
Excelsior 16.00—22.15 «La polizia sta a guardare». Barvni film. Igrajo En' rico Maria Salerno, Le J. Cobb in Jean Sorel.
Grattacielo 16.00—22.15 «Sedicianni». Barvni film. Igrajo Eli Galleani, Giorgio Ardisson, Anthony Steffen. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00—22.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D'Alessio , Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 15.30-18.30-21.30 «PapiUon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00—22.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Vima Lisi, Femando FteT« Carole Andre itd.
Aurora 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. V glavni vlogi igra Gian Maria Volontè. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30—21.45 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «UFO - Distruggete base Luna». Barvni znanstvenofantastični film.
Impero 16.00—22.00 «Signore e signori». črnobeli film Pietra Germija. I-grata Gastone Moschin in Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Giochi d'amore di un'aristocratica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Manson e la famiglia dl Satana». Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Bisturi la mafia bianca». Barvni film. Enrico Maria Salerno. Senta Berger.
Ideale 16.00 «El disperado». Igrata Andrea Giordana in Rosemarie Dex-ter. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Il mascalzone». V glavni vlogi Richard Burton. Barvni film.
Astra 20.00 Cinefonim: «Contrasesso» Franca Rosija in «La cagna» Marca Fererija.
Radio 16.00 «La califfa». Igrata Ugo Tognazzi in Rommy Schneider. Barvni film.
Razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma.
V	prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12., ter od 16-do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19-ure.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 bodo danes, 31. t.m., ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
Od 2. februarja do 1. marca bo v galeriji La Lanterna, v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavljal japonski slikar, ki sicer živi v Rimu Kuri Tsujimoio. Odprtje razstave bo v soboto ob 17, uri.
Prosveta
PD Slovenec iz Boršta bo predvajalo v petek, 1. februarja ob 20.30 v srenj-ski hiši film «Cvetje v jeseni».
Prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu vabi svoje člane in prijatelje na predvajanje enega najlepših slovenskih barvnih filmov «Cvetje v jeseni», ki bo v nedeljo, 3. februarja ob 17. uri v srenjski hiši-
Prispevki
V	spomin ob 22. obletnici smrti drage nepozabne mame Frančiške Ščuke darujeta hči Angela in sin Mario 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Kra-la daruje družina Maria Pregarca
3.000	lir za PD Fran Venturini. V isti namen daruje družina Italo Grižon
1.000	lir.
V	počastitev spomina pok. učitelja Nazarija Križmana daruje J. B. 5.000 lir za Dijaško matico.
Nepozabnega bratranca Serafina Vaclika se spominjajo Eda, Dindi in Robi in darujejo 10.000 lir z* ŠD Polet.
SOŽALJA
Ob nenadomestljivi izgubi tovariša Josipa Kraia izraža sekcija KPI občine Dolina ženi Veri, hčerki Ervini in sinu Jordanu globoko sožalje.
Pevski zbor «Fran Venturini» to mladina od Domja izrekata globoko sožalje odborniku Jordanu Kralu to družini ob težki izgubi dragega očeta-
Sonninov «Dnevnik» in še kaj
Leta 1957 je ameriški zgodovinar Benjamin Brown doživel veliko presenečenje, ko je v neki stari ita-ujanski palači odkril celotni oseb-m arhiy znamenitega italijanske-politika Sidneya Sonnina. O tem odkritju, posebno še o Sonninovih dnevnikih od 1866 do 1922, je pisalo vse italijansko dnevno časopisje, oidney Sonnino je bil dolga leta in roed vso prvo svetovno vojno italijanski zunanji minister, bil je tisti, ki je neizprosno in do kraja zahteval za Italijo čim več jugoslovanske zemlje. Sonnino je zah-eval za Italijo tudi kolonije v A-inki m v Mali Aziji. Skratka, hotel je, da bi Italija zasedla čim več ujm dežel. Veliko literature je o ..m’ kako so še Jugoslovani z vso silo upirali tej Sonninovi sli po tujem. Zato tega ne bomo ponavlja-. pac pa bi radi prikazali sedaj, P° Sonninovi smrti, kratko politično kritično sodbo, ki je iz-sia te dni v vodilnem angleškem literarnem listu «The Times Lite-.-IM Supplementi, in sicer v številki od 21. decembra 1973. časovna razdalja je dovolj velika in tudi ■emijepisna, da lahko povemo kakšno zgodovinsko sled je Sonnino pustu za seboj.
Sonninov oče je bil italijanski «ud, ki ^ obogatel v Egiptu in se Poročil z Angležinjo Georgiano Ter-(7;.^ Sidney se je že v mladih n posvetil politični dejavnosti. . oc?tu. -i6 Podedoval precejšnje med drugim, velika po-Um V? v Toskani. Dobro je poznal amecko problematiko in je v s voki jP1S1’. °hsojal zedinjeno Italijo, vm..da ni znala rešiti kmečkega P asanja. p0 svojem političnem dovinrl;e pripadal italijanski zgo-V ?"?hi desnici («Destra storica»), v, ‘‘h i®®® je bil član Crispijeve CBrfu ’ kl Je blazno zagovarjala za-
vzhodni Afrikh italijanske vojske v
SonninB0j} VZgoji pa J® bil Sidney ie tpJ1-0 shrajno moralen človek in sv°ia načela dosledno za-SiHnoJao ‘ud' v Praktični politiki.
spro n^r^J6 bil odločen naprav*1^ if'nhltijeve politike, pa če-
PorinU'16 ^ p.° značaju Giolittiju je dn' ?ii Je osebno pošten in
notež!aOVvrJa1-P°litiko strogega rav-iavniu V državnem ter v drugih če knt Preračunih. Povsem druga-niti n pmhiii Pa ni Sonnino imel Premiv Jmani Pnaiuha za socialne tičnih e'-i za P°rajanje novih poli-nem i S-.,na italijanskem politič-n^ri°nsČU.' kot.so bili na primer škoP n?i .Ijeemlisti, nato pa katoli-Sk° Politično gibanje.
vc&Lirrdržave j® biisa-
tere naikhaljevska krona, okoli ka-Militai
ta»i»l“ .a,?”!
ni eksnan5 --6 t6 v njeni teritorial-la ekspanzij1. Italija naj bi posta-
lialTm!!3 'kot velika sila. Kra-ra?n ^berta je hujskal, naj po po-«u italijanske vojske pri Adui ne P ejmc za Italijo poniževalnih mi-rieini" Pogojev. Zagovarjal je so-. .vanje Italije v trojni zvezi nam-e z Nemčijo in Avstrijo. Že v u ejsnjem stoletju je Sidney Son-no izražal težnje po zasedbi Al-v a!Je in Libije. Seveda je zago-ig.L'al tudi napad na Tripolis leta noi,v-kf ga je pa izpeljal njegov ‘tieni nasprotnik Giolitti.
. ‘oda šele v prvih mesecih prve tovne vojne se je Sidneyu Son-se p.Ponudila možnost, da se otre-. '-'lolittija kot tekmeca. Moral pa ne sProjsti premierstvo sicer gibč-gaga.’ a bolj retorično navdihnjene-Vz t.In nesposobnega Salandre in v roke vajeti italijanske zu-n\n.’e Politike.
D ‘ca)?y Sonnino pa je medtem 1897 J ’ kai j6 P'83! 1®^® ter leta je m j a 0 narodni samoodločbi in bj a d vojno težil le za tem, da sam? mabia razširila ne glede na liiirtki Pčbo prizadetih narodov in civili 6V' Trdo je verjel v «pravico» Po iiZl5a.nih držav, da se ravnajo sa] astnih interesih. Že 1890 je pi-o j «Prestižu belega človeka» ter «ponJP’ da naj se severna Afrika derno 0 .Povme» v krog nagle mo-trinni-tCIV* Izavije. Bilo je to v dneh Poso-ke vojne. Sidney Sonni-Politi-Je 'eta 1919 sicer umaknil iz Vedno06®3 življenja, vendar je še tik0 ■ zagovarjal zavojevalno poli-t)’4n ln skrivaj bodril Gabriela Pičlii,nunz.ia, naj zasede Reko. Žano ,! vo je odklonil Nittijevo po-
nudbo ,— ................J— n-
smrtn’ aa bi ga imenoval za do-srotnega senatorja.
Se y n'n° je prezgodaj umrl, da bi ral u sfv°jem pisanju kompromiti-Promjp s? se glede fašizma kom-telji lUrali mnogl njegovi prija-
A. R.
DIARIO
Sonnino:
oiume 1/1866_1912 Edited by Salamin F. Brown. XIV plus
polurne 2/1914-1916. Edited by V„i r° Pastorelli. 374 str. pPiume 3/1916-1922. Edited by Ser • ° Pastorelli. 407 str.
V„i e discorsi extraparlamentari V;!Urne 1/1870-1902 9, 321 str. Eriu^6 n/1903-1920 1. 716 str. p .d by Benjamin F. Brown “ari - Laterza
V torek zvečer je v Slovenskem klubu prof. Pavle Merku govoril o terskem narečju. Na sliki ga vidimo ob predsedniku kluba M. Košuti
Kar tri generacije razstavljale hkrati
V sicer bogati razstavni dejavnosti naših slikarjev se nam tokrat prvič v Trstu dogaja, da nam je dano hkrati obiskati razstave slikarjev treh generacij. Pravzaprav je to bilo do nedelje, ko je v prostorih škedenjskega prosvetnega društva «Ivan Grbec» razstavljal škedenjski rojak Silvester Godina. Hkrati pa smo mogli obiskati razstavo, ki jo je pripravil Atilij Kralj ter še razstavo najmlajšega Edvarda Žerjala.
Prvemu, Silvestru Godini, je, kot smo že rekli, razstavo organiziralo ob njegovi 90-letnici ške-denjsko PD Ivan Grbec v svojih prostorih. Je bil to pregled olj, ki so nastale v glavnem v zadnjih treh letih, kar posredno priča o neusahljivi dejavnosti še vedno izredno krepkega Godine. V nepotvorjeni lepoti so se pred nami vrstile slike Krasa, Istre, Dalmacije, morja in pokrajine, v katerih slikar razvija še krepko igro potez. Odlični so tudi njego-
liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiHiiiniiii
PROBLEM ENERGETIKE JE VEDNO BOlJ AKTUALEN
Velika sibirska bogastva potrebujejo združeno moč
Naglo napredovanje v tekmi i ZDA - Bogastvo globoko pod zemljo še ni resnično bogastvo - Kaj pravijo v odgovornih krogih na tuja namigovanja
Medtem ko Združene države, zahodna Evropa in Japonska, torej ves tako imenovani industrijsko visoko razviti svet preživlja tež-k*3 dni zaradi pomanjkanja nafte, uradna Moskva izjavlja, da v So-vietski zvezi ne bo prišlo do nikakršnih omejitev v porabi nafte oziroma njenih derivatov. To pa zaradi tega, ker da imajo v Sovjetski zvezi dovolj lastnih naftnih zalog in veliko, na pretek podzemeljskega plina. Toda prav v času, ko Moskva poudarja to svojo neodvisnost od uvoza nafte, se v delu zahodnega tiska pojavljajo tudi vesti o «velikih težavah», ki da jih preživlja Sovjetska zveza v zvezi z razvojem naftne industrije, ki da ; se ne bo mogla razvijati s tolikšno naglico,
iiiimimmiifiiiiitiifitiHiimiftiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiinii
Francoskega «firerja» umorili Nemci
PARIZ, 30. — Jacques Doriot, francoski «fuehrer», ki je umrl 22. februarja 1945 med nekim letalskim napadom nekje na Bavarskem, je bil verjetno žrtev svojih tekmecev Deata in Darnanda ter njunega zaščitnika Himmlerja. Himmler je bil namreč proti sporazumu, do katerega je prišlo med Ribbentropom in Doriotom in na osnovi katerega bi naj Doriot sam prevzel vodstvo neke kolaboracio-nistične francoske «vlade v izgnanstvu», seveda po osvoboditvi oziroma za njih po zasedbi Francije po ameriški in angleški vojski ter De Gaullovi armadi. Avtomobila, na katerem se je Jacques Doriot peljal iz Mainaua proti Men-genu, da bi se srečal z Deatom in Darnandom ni zasul strojnični o-genj zavezniških letal, pač pa sta njegov avtomobil obsula s strojničnim ognjem dve nemški vojaški letali.
Te podatke je objavila Marie Chaix, hčerka enega najbližjih sodelavcev francoskega «fuehrerja», ki je uporabila v ta namen podatke iz dnevnika, ki ga je pisal njen oče, ko je bil po vojni kot kolaboracionist zaprt v nekem zaporu. Podatke Marie Chaix objavlja v svoji knjigi «Les Lauriers de Con-stance», ki bo izšla pri francoski založbi De Seuil.
Avtorica knjige Marie Chaix je v intervjuju francoskemu listu «Aurore» rekla, da je bil njen stric Doriot «previden, nezaupljiv in se je po navadi vozil vedno v svojem avtomobilu, ki ga je vodil sam in vedno .izbiral lastno pot». Ko je prišel v Mainau, je ostal brez bencina in tedaj so mu Nemci telefonirali, da so mu poslali avtomobil s šoferjem. Pristal je na to, toda po 20 km so že slišali grmenje letal in kmalu za tem sta prileteli dve letali. Šofer je rekel, da sta nemški letali, in kmalu zatem sta se letali spustili zelo niz-
da bi mogla Sovjetska zveza zadostiti vsem svojim obveznostim v tujini ter vsem svojim notranjim potrebam, ker da se «tradicionalna nahajališča nafte v Sovjetski zvezi naglo izčrpavajo», novih ležišč pa da ne morejo tako naglo odkriti in začeti izkoristiti in da zaradi tega tovrstne težave sovjetske zveze niso «le začasne».
Del teh težav je uradna Moskva sama priznala. Glavni strokovnjak za probleme nafte v sovjetski državni načrtovalni komisiji Isaj Vainer je na primer izjavil, da takšne težave seveda obstajajo, ker da je naglo naraščanje porabe nafte in naftnih derivatov pogojeno z naglim izčrpavanjem tradicionalnih nahajališč nafte in plina. Toda isti visoki sovjetski funkcionar dodaja, da je to nujen proces, ki so ga načrtovalci že predvidevali. Da je temu tako — pravi — priča tudi dejstvo oziroma podatek, da sovjetski naf-taši doslej še niso nikoli imeli večjih težav pri izvajanju ali bolje pri izpolnjevanju začrtanih programov proizvodnje. Sovjetska zveza je na primer leta 1972 načrpala na svojih nahajališčih nič manj kot 400 milijonov ton surove nafte, kar je za 2,7-krat več kot leta 1960. Zaradi primerjave bomo navedli, da so ZDA 1960. leta načrpale 2,5-krat več nafte kot je je načrpala tedaj Sovjetska zveza. Toda v samih 12 letih se je ta velikanska razlika z 250 odst. zmanjšala na samih 17 odst. To dejstvo Sovjete hrabri in zato trdijo, da bodo že 1975. leta, to se pravi že prihodnje leto v proizvodnji nafte dohiteli ZDA.
Toliko s strani Sovjetske zveze. Postavlja se logično vprašanje, ali bo sovjetskim nafta-šem to tudi uspelo,
Kar se tiče prirodnih bogastev, o tem ni nikakršnega dvoma. Pri dosedanjih raziskovanjih so sovjetski geologi ugotovili, da se pod obilnimi 60 odst. sovjetskih prostranstev krijejo neocenljive količine nafte in plina. Sovjetski geologi trdijo, da so odkrili nad tisoč nahajališč nafte, med katerimi so tudi zaloge, ki jih ocenjujejo na stotine, tudi na milijarde ton «črnega zlata». Na področju Tjumena v zahodni Sibiriji so na primer odkrili tako imenovano naftno morje, torej tolikšno ležišče nafte, kakršnega doslej niso odkrili nikjer na svetu. Lansko leto so na področju Tjumena načrpali skoraj 90 milijonov ton surove nafte, v prihodnjih šestih letih pa nameravajo, v kolikor bodo mogli načrte izvesti načrpati samo na tem področju 250 milijonov ton «črnega zlata», kar bi bilo skoraj toliko, kolikor znaša proizvodnja nafte Saudove Arabije.
Kar zadeva prirodna bogastva torej ni problemov. Toda že neštetokrat smo poudarili, da bogastvo, ki so ga zasledili globoko pod zemljo, še ni pravo bogastvo. Zato menimo, da velikanske zaloge nafte in podzemeljskega plina še niso dejansko bogastvo, s katerim
'4hVKN (od 21-3. do 20.4.) Spoz-V ? b°ste sodelavca, ki vam bo
ko in vžgali proti vozilu.
Odložite nekatere ukrepe, ki so trenutno neizvedljivi. Popustljivost vam bo zagotovila uspeh.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Uspešno poslovanje, če se ne boste odrekli prvotni zamisli. Zabaven večer s prijatelji.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste finančno ponudbo, ki bo dokaj tvegana. Rešili boste spor z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Novi dogodki vas bodo primorali, da boste spremenili načrt. Darilo, pošta, obisk.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste precej nevšečnosti zaradi pomanjkljivosti v organizaciji. V čustvenih odnosih majhne motnje.
jih 6'ko pomoč. Ne vsiljujte svo-b,'dej neznancem. te (od 21.4. do 20.5.) Bodi-oSnPrevidni z načrti, ki nimajo be,B?a; Ne spuščajte se v Iju-
t)\/Ake spletke. tW^JCKA (od - -fešiijd? se, da boste najtočneje
(od 21.5. do 22.6.)
Pfež' ‘e*ak problem. Večer boste
jVl^eli v krogu družine.
■i (od 23.6. do 22.7.) Oseba,
pfj' slepo zaupate, vas skuša ideati. Tudi vaše čustveno raz-
nevarnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z uspehom boste rešili važno vprašanje. Imejte več razumevanja do družinskega člana.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sprejmite poslovno ponudbo, ki se ne zdi ugodna, ki pa vam bo prinesla uspeh. Ne bodite ljubosumni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zaključili boste posel, katerega počasni razvoj vas je močno razburjal. Vesela novica vas bo presenetila.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Sovjetska zveza lahko takoj razpolaga, kajti vse to bogastvo je še daleč od potrošnika, celo še globoko pod zemljo. Da bi mogli ta velikanska bogastva resnično izkoriščati, so potrebna velikanska materialna sredstva, potrebni so stroji .potrebni so kapitali, kakršnih nima nobena država na svetu, niti bogate ZDA ne. Da bi dejansko prišli do morij «črnega zlata», o katerih je govor, da bi mogli izkoriščati velikanske zaloge plina, so potrebne združene tehnične in finančne moči. In v teh dneh, ko energetski mogla najti tudi pot k zadevnemu tesnejšemu sodelovanju med SZ in razvitimi deželami evropskega zahoda, ZDA in Japonske.
, je govor o krizi, bi se morda
vi razgledi nabrežja v Piranu mračna «Via delle Mura» iz sta rega mesta, pa tudi slike pestre ga cvetja, velike ljubezni Silve stra Godine, ljubezni do narave, ki mu je zrastla na lastni zemlji, dokler mu je ni požrla nenasitna urbanizacija.
Redko zastopanemu srednjemu rodu pripada Atilij Kralj, ki je znan tudi kot tržaški slovenski narečni pesnik. Njegova zadnja u-metniška žetev je 30 akvarelov in nekaj risb. Podobe so skoraj vse uglašene na enoten motiv samotnih borov na kršnih goličavah našega Krasa, in so zelo občutno podane v njihovi skromni vsebini, kot nekakšna likovna prepesnitev Kosovelovih «Borov», vendar prilagojene sedanjosti, ki se izraža v počasnem uničevanju Krasa. Kraljevi samotni bori so kot preživeli vojščaki na razrva-nem bojnem polju, ki ga tvorijo beli skladi kamnitih gmot, izpod katerih vre rdeča žemlja, kot bi pritekala iz globokih ran. Nad njimi pa toži sivo nebo, po katerem se podijo oblaki v podolgovati smeri listov, takšni pač, kot se nam kažejo po hudi burji. Razgled vodi povsod v daljavo, k morju, od koder se dviga zlovešče rdečkasto sevanje. Čeprav so risbe starinskih kraških hiš v svoji kleni črtnosti odlične, so prav ti novi akvareli tisto, kar vrednoti Kraljevo delo in kar nakazuje nov korak dalje.
Večbarvni linotiski, ki krasijo Tržaško knjigarno, so najnovejše grafike Edvarda Žerjala, ki spada v skupino mladih slovenskih likovnikov, ki so dozoreli v Černigojevi šoli. Zato se zgoraj omenjena resničnost prirode v njih ne zrcali, pač pa utripa v njih nemir napredno sodobnih tokov slikarstva. Uspe pa Žerjalu ta nemir domiselno prekriti s plaščem dojemanja daljnje in bližnje preteklosti. Če iz lista «Hermesovo pismo» pronica zagonetnost sko-roda mikenske znakovnosti, je ta bolj razumljiva v simbolih okrasa kolone, ki ga vidimo v listu z naslovom «Dutovlje». Odličen je v barvah ter v arhaičnosti skledaste zasnove tudi list «Obsikon». Vendar pa nam je bolj domač list z naslovom «Kropa», ki je prefinjeno rahlo obarvan in začrtan.
Kljub strogim oblikam delujejo zelo nežno listi z naslovi «Pismo» in sicer L, 2., 3., kjer se v neopredeljeni fragmentarnosti pojavljajo tudi cvetlica, ključ, črka in številka, a se vendarle vse povezuje v celoto.
MILKO BAMBIČ
V FILMSKIH KROŽKIH
Arthur Pentì:
«Alice ’ s Restaurant»
Končno je prišel tudi v Trst film Arthurja Penna «Alice’s Restaurant» (Alice’s Restaurant, 1969). Film o skupini mladih hipijev, ki je doživel po vsem svetu velik uspeh, ni prišel v Trst zaradi slabe distribucije. Po raznih poskusih je Cappelli Underground končno uspelo, da ga prikaže.
«Alice’s Restaurant» temelji na zgodbi, ki jo je že protagonist, pevec Arlo Guthrie (ki pooseblja samega sebe), pripovedoval v baladi «The Alice’s Restaurant Massacre».
Ponovno gledanje Pennovega filma nas je prepričalo, da gre za enega najpomembnejših filmov prejšnjega desetletja. Film je seveda zgodovinsko zelo pogojen, ker je pač milje, ki ga prikazuje, tip mladinskega uporništva spadai v določeno obdobje. Prav zaradi zgodovinske točnosti pa presega vrednost filma določeno obdobje. Kot nekdaj film Nicholasa Rapa «Rebel without a Cause» (Gioventù bruciata, z Jamesom Deanom), prikazuje «Alice’s Restaurant» historično omejen način upora, v katerem pa se izraža zahteva, ki presega zgodovinski moment.
Razvoj filma sam, s tisto zaključno željo Jamesa Brodericka (Rapa) po povratku k primitivni, predkapitalistični obliki ekonomskega ustroja (medtem ko je bila «restavracija» le marginalen poskus prevrnitve kapitalističnih zakonov) in obenem z eksistencialno krizo protagonistov, vsebuje dvoumnost in kompleksnost velike mojstrovine. Kar daje filmu absolutno vrednost, je prepričljiv prikaz osebnih doživetij; prav v njihovi krizi se odkrivajo omejenosti celotne izkušnje. Prizor svatbe, ko Rav (ki se poroči z Alice — Pat Quinn) gleda v nebo in sanja o nebesih na zemlji, je med prizori, ki so nas v naši izkušnji filmskih gledalcev najbolj prizadeli. Podobno bi lahko rekli o prizoru z Arlovim očetom v bolnišnici, o zakliučku («v Alicini restavraciji lahko dobiš vse, razen Alice») itd.
Zelo zanimiva je tudi politična opredelitev filma, ki ne razvija velikih razmišljanj, ampak se kratkomalo norčuje iz oblasti, ker je pač politična oblast kot taka bedasta; tudi Vietnam je komaj omenjen, saj film pojmuie določene stvari za očitne resnice, njegovo prikazovanje gre preko njih, bolj v globino.
Sposobnost povezati pripovedno, industrijsko izvedenost hollywood-skega filma z veliko emotivno silo je tisto, kar napravi iz Arthurja Penna mojstra današnjega filma.
S. G.
n,.................i...........
Ameriška filmska proizvodnja je bila lani nekoliko manjša
NEW YORK, 30. - Ameriška filmska industrija je v lanskem letu zabeležila manjšo proizvodnjo kot v letu 1972. Razlogov in vzrokov za to je več. Predvsem se poudarja splošna ekonomska stagnacija, hkrati pa skrčenje inka-sa in dolga stavka scenaristov, ki niso pripravili del za snemanje. Ameriški filmski ljudje trdijo, da to še ne pomeni, da bi a-meriška kinematografija prišla v krizo, hkrati pa to vendarle predstavlja korak nazaj, posebno v okviru neprestanega napredovanja, ki se je kazalo vse od leta 1969.
V letu 1973 so v ZDA začeli snemati 212 filmov. Ti računi se delajo vedno z začetkom snemanja, tako da filmi, ki so jih začeli snemati 1972, končali pa leta 1973, ne spadajo v «letino» 1973. Toda tudi filmi, ki so jih začeli delati 1973, končali pa jih bodo šele letos še štejejo v lansko «letino» na pa letošnjo. V letu 1973 so torej začeli v ZDA snemati ali praktično zdelati 212 filmov, kar je 18 odst. manj kot so jih začeli snemati v letu 1972.
Američani delijo svojo filmsko proizvodnjo na proizvodnjo «ma-jors» ter na proizvodnji «indie». «Majors» filmi so tisti filmi, ki jih izdelujejo znane filmske družbe, strnjene v združenju filmskih producentov, filmi «indie» ali proizvodnja «indie» pa je proizvodnja tako imenovanih neodvisnih producentov, ki obsega dejansko neodvisne posameznike, ali pa majhne pogosto celo priložnostne filmske družbe, ki se po dokončanem filmu tudi razidejo. Toda proizvodnjo teh majhnih družb ali posameznikov, oziroma «indie» proizvodnjo po navadi razpečavajo družbe «majors».
Če hočemo razdeliti proizvodnjo «majors» in proizvodnjo «indie», bomo videli, da so «veliki» v 1973. letu izdelali samo 96 filmov, kar je prav gotovo malo v primerjavi s prejšnjimi leti.
Kar zadeva posamezne družbe, je Warner Bros na prvem mestu, ker je v 1973. letu začela snemati 16 filmov, le en film manj je v i-stem letu napravila prav tako stara filmska družba Paramounth.
Operna pevka s samokresom
Dubravka Zubovič, ki Jo vidimo na sliki, končuje glasbeno akad niiji in veliko obeta. Njeni dosedanji nastopi so že marsikoga navdušili. Da se tokrat pojavlja s samokresom v roki, je le čisto naključje. Vrhu tega je pištola le filmski rekvizit
Družba United Artists, ki se je proslavila z vrsto odličnih filmov, je lani napravila 12 filmov, družba Columbia je napravila 11, družba American International 9, družba Fox 8, družba MGM pa je v sodelovanju z družbo Universa! napravila 7 filmov, družba National General 4, družba Walt Disney pa tri.
Tu bi bilo treba dodati še nekaj filmov, ki so jih izdelali v sodelovanju med posameznimi družbami.
Kitajci napadajo Anlnnionijevo «Kitajsko»
PEKING, 30. - Glasilo kitajske komunistične partije «Ljudski dnevnik» je danes posvetilo eno celo stran Antonionijevemu filmu «Kitajska», ki da ni nič drugega kot ena sama protikitajska nebrzdana provokacija». Članek je napisal neki neimenovan član redakcije, ki sicer piše filmske in druge kritike. Članku so dali naslov «Antonionijeva Kitajska: Hudoben manever, naperjen proti Kitajski».
Kadar si ogledamo film — piše v članku — nas prevzame globok srd. Antonionijev film «Kitajska» odraža sovraštvo, ki ga peščica imperialistov in socialimperialistov goji proti novi Kitajski.
«Antonioni — nadaljuje Ljudski dnevnik — je bil naš gost leta 1972. Da bi snemal svoj film, je obiskal številna kitajska mesta, med drugim Peking, Šanghaj, Nanking in Šučov. Obiskal je tudi področje Lin v pokrajini Honan. Njegov film ne prispeva prav nič k temu, da bi poglobili poznavanje Kitajske ali da bi se razvilo prijateljstvo med narodoma, med kitajskim in italijanskim narodom. Nasprotno, izkoristil je to priložnost, da je napravil tri ure in pol dolg film, ki nikakor ne odraža novih stvaritev na Kitajskem, novega videza in novega vzdušja naše dežele. Nasprotno, Antonioni je strnil vso svojo pozornost le na negativne plati in to izključno zaradi tega, da bi napadel voditelje naše dežele».
Članek nato povzame kratko vsebino filma in se takole zaključi:
«Ni kdove kaj važno ali so tisti, ki napadajo Kitajsko, pomembne osebnosti ali ljudje brez neke veljave. Prav tako je kaj malo važno, kakšno orožje pri tem u-porabljajo. Toda pri tem le visoko dvignejo velik kamen, ki jim nato pade na noge.»
Pri tem je zanimivo, da Antonio-nijevega filma na Kitajskem še niso predvajali.
ČETRTEK, 31. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost
Odar od preporoda do baroka 12.55 SEVER KLIČE JUG
Rubrika Sever kliče Jug govori o potrebi, da bi bolj razviti italijanski Sever omogočil manj razvitemu Jugu, da laže prebrede težave, da hitreje dohiti razvitejši Sever, skratka, da nadomest' to, kar je v desetletjih in stoletjih zamudil. Pa ne gre v tem primeru izključno za ekonomsko zaostalost. Znano je, da ima Jug veliko delovne sile in često tudi surovin, da pa je funkcionalnost Juga šibka, veliko počasnejša od Severa, nadalje, da ekonomska zaostalost vpliva tudi na družbe-i.o zaostalost, tako da ista delovna moč Juga ne zaleže toliko kot ne zaleže delovna moč Severa. O tem bo danes tudi govor
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Ital. kronike: Umetnost in slovstvo
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Odkrivanje živali: Lastovica
17.30	Magična žoga
Zgodovina cirkusa — risani film
17.45	Program za mladino
LA ROCCIA DELLE AQUILE
18.45	Poljudno znanost Jazz v Evropi
19.15	ITAL. KRONIKE
Danes v parlamentu in Vremenska slika 20 00 DNEVNIK
20.40	SINDIKALNA TRIBUNA
21.15	Novi solisti
Konceri v okviru XVI. neapeljske glasbene jeseni
22.15	KAMNITI MOSTOVI
Dokumentarec, ki ga je pripravil Giordano Repossi
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Vir življenja
Tedenska rubrika judovskega kulturnega in družbenega živ Ijenja
18.45	ŠPORTNE VESTI
19.00	Odkrivanje igrače OTROK IN IGRA
Kdor se ukvarja s pedagogijo ve, da igra za otroka ni le «zabava», pač pa je lahko neki način spoznavanja sveta, da je stik s svetom, z realnostjo, ki ga obdaja. Preko igre nam reč otrok razvija svojo fantazijo in se prilagaja resničnemu stanju, hkrati pa se pripravlja na poznejše razmišljanje, ozi roma je že sama igra del razmišljanja, del notranje «dejavno sti», ki pripomore h globalnemu formiranju njegove osebno sti. Zato je popolnoma razumljivo, da bi morali starši pri iz biri igrač upoštevati tudi ta dejstva, da bo namreč igrača j neke vrste šola ali šolsko pomagalo pri formiranju njihovega otroka
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Risani filmi KIP
Slovaški risani film
21.20	RISCHIATUTTO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00	Šola
Kovine, Po sledeh Vikingov, Most čez Lim, Nekega dne
17.45	Iz slovenske književnosti
F. S. Finžgar: RAZVALINE ŽIVLJENJA Delo govori o razpadu kmečke družine, ker zakon ni bil sklenjen iz ljubezni, temveč iz koristoljubja. Vrednost igre je predvsem v njeni prepričljivi realistični obdelavi ter v barvitem domačem kmečkem jeziku. Delo je tembolj priporočljivo, ker igrajo v njem znani umetniki, kot so France Pre-setnik, Marija Benkova, Alenka Svetelova, Bert Sotlar, Franček Drofenik in Vida Juvanova 18.05 Obzornik
18.20	L. Bernstein vam predstavlja: Nenavadni instrumenti
19.10	Mozaik
19.15	Po sledeh napredka
Tokrat so v to oddajo uvrstili filmski prispevek o delu skupine strokovnjakov na kemijskem institutu Borisa Kidriča. Strokovnjaki se ukvarjajo s problematiko človekovega okolja in eden izmed rezultatov njihovega dela je čistilna naprava za organska onesnaženja rek
19.45	Barvna risanka
20.25 Kam in kako na oddih?
20.40	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju:
TEKMOVANJE MOŠKIH
Ob koncu DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanka
20.15	DNEVNIK
20.30 To je pa moj sin Ameriški film
22.00	EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:	7.05 Jutranja glasba:
11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudsko glasbeno izročilo; 19.10 Tržaška družba v Stendhalovem času : 19.25 Program za najmlajše;
20.00	Šport; 20.35 Radijska igra: Blagoje Ivanov — France Vurnik: «Tri bežna srečanja»; 21.35 Srečanje v New Orleansu; 22.20 Gallusovi madrigali in moteti; 22.20 Glasbene komedije.
TRST
12.15	Deželne kronike:	14.45
Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Pisana glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za otroke; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah:
14.00	Turistične beležke; 14.15 Plošče; 15.10 Operna glasba;
15.30	Radijski oder; 16.40 Polke, valčki in mazurke; 17.00 Mladinski klub: 18.00 Popevke na tekočem traku; 19.00 Komorna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Orkestri;
21.00	Radijski oder; 22.00 V domači diskoteki.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 14.05 Prisluhnimo jim spet; 14.40 Radijska nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.40 Program za mladino; 18.45 Ekonomsko sindikalna panorama; 17.25 Plošče; 19.40 Panorama glasbenega življenja;
20.00	Ponovno na sporedu z M. Marchesijem; 21.15 Sindikalna tri-
buna; 21.45 O Platonovi republiki; 22.10 Plošče.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Gianni Davoli in Patty Pravo; 8.40 Kako in zakaj:, 8.55 Orkester; 9.05 Pred nakupi ; 9.35 Nadaljevanka «Rdeči nagelj»; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.55 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Program z Walterjem Chiari-jem; 14.40 Pisan glasbeni spored; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.25 Glasbeno-govorni spored.
III PROGRAM
9.30	Strani iz albuma; 10.00 Koncert; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki;
13.00	Glasba skozi čas; 15.20 Portret avtorija: Th. A. Arne; 16.15 Plošče resne glasbe; 17.25 Enotni razred; 17.40 Orkester Nunzia Rotonda; 18.05 Francoske popevke; 18.30 Lahka glasba; 18.45 «Cyrano de Bergerac», mit in slovstvo; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Piccinni: «Dido», opera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 9.35 Glasbena šola Novo mesto; 10.15 Po Tali-jinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 I-grajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Mezzosopranistka Jelena Obrazcova;
16.00	«Vrtiljak»; 16.40 N. Gaborovič: Izvedenec; 17.00 «JANUAR 1974»; 17.30 Iz kasetne produkcije; 17.45 Znanstveniki pred mikrofonom; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Simfonični koncert; 19.00 Lr'.ho noč, otroci!; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.00 E. Zamjatin: Zgodba o velikem heretiku; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke in plesni ritmi; 23.15 Iz ustvarjanja Arnolda Schonberga.
NA POBUDO SVETOVALCEV KPI
Sindikalni posvet o problemih delavstva v obratih Zanussi
INIASA, INAPLI in ENALC brez rednih državnih prispevkov
Odposlanstvo deželnih svetoval-' cev KPI, v katerem so bili podpredsednik deželnega sveta Mo-schioni, načelnik svetovalske skupine Colli in svetovalca Bettoli in Pascolai, se je včeraj v Pordenonu sestalo s skupino predstavnikov delavcev, zaposlenih pri družbi Zanussi in s pokrajinskimi tajniki ■indikalne organizacije FLM. Pred-Btavniki delavcev so orisali namen najnovejših stikov s predstavniki demokratičnih sil in svoje zahteve v zvezi z delovno pogodbo.
Predstavniki KPI so delavcem zagotovili vso podporo tako glede sprejetja njihovih zahtev kakor tudi glede vprašanja, naj bi o njih razpravljal deželni svet. Predstavniki komunistične svetovalske skupine namreč sodijo, da se to vprašanje uvršča med tista področja, ki predpostavljajo primerne izbire, tako na deželni kakor tudi na vladni ravni, v zvezi z napovedanimi preosnovami kmetijstva, šolstva, zdravstva in javnih prevozov ter v zvezi s prizadevanji za ohranitev sedanjega obsega zaposlenosti.
Komunistični svetovalci so nadalje sporočili predstavnikom delavcev, zaposlenih v obratih Zanussi, da so v okviru tretje deželne komisije, ki je pristojna za vprašanja šolstva in strokovnega izobraževanja, že sprožili pobudo, da bi se njeni člani sestali s predstavniki sindikata FLM in obravnavali vprašanje tiste točke delovne pogodbe, ki predvideva po 150 učnih ur na leto za delavce kovinopredelovalne stroke.
Deželna svetovalca KPI Bergo-mas in Bosari pa sta se v torek sestala s predstavniki sindikalnih organizacij s področja strokovnega izobraževanja (INIASA, INAPLI, ENALC), ki so ju opozorili na težaven položaj, v katerega so omenjene ustanove zašle v trenutku, ko jim je zmanjkala finančna pomoč iz državnih blagajn Pristojnost nad delovanjem teh ustanov je imela v preteklosti država, sedaj pa prehajajo te pristojnosti polagoma na deželno upravo, v zadnjem času pa je prav zaradi tega prehoda nastalo nekakšno medvladje. Hkrati s tem pa so ustanove ostale brez rednih dotacij za izvajanje statutarnih nalog. Komunistična svetovalca sta izrazila mnenje, da bi morala deželna uprava krepkeje nastopiti pri osrednjih oblasteh v Rimu, da bi se to vprašanje čim-prej premaknilo z mrtve točke. Komunistična partija namerava v kratkem predložiti poseben zakonski osnutek, po katerem naj bi v deželi Furlaniji-Julijski krajini — v pričakovanju splošne preosnove srednjega šolstva v Italiji — odpravili nepotrebne ustanove.
Posebna zadruga za razpečevanje živinorejskih proizvodov
Na torkovi seji deželnega odbora, ki jo je vodil predsednik Comelli, so vzeli v pretres vprašanje živinoreje v naši deželi. Pristojni odbornik Tripani je kratko obrazložil načrt za okrepitev te panoge, ki so ga izdelali na odborništvu za kmetijstvo in ki predvideva — kakor smo že zabeležili na tem mestu — tudi primeren razvoj dejavnosti v zvezi z rejo perutnine in kuncev. Glavni poudarek pa bo tudi vnaprej na reji goveje živine. Dežela si bo prizadevala, da bi po
eni strani zagotovila potrošnikom zadostne količine mesa po dosegljivih cenah, hkrati pa naj bi živinorejci lahko računali na take prodajne kotacije, da bi postala reja živine čedalje bolj zanimiva in donosna. Deželna uprava namerava v ta namen določiti posebne nagrade za živinorejce, ki bodo vzrejali teleta, posebne nagrade pa se bodo podeljevale tudi za rejo večjega števila telet in za doseženo težo posameznih glav.
V načrtu je nadalje ustanovitev posebne deželne zadruge, ki naj bi skrbela za razpečevanje zootehničnih proizvodov. Zadruga naj bi omogočila živinorejcem, da bi v njenem okrilju imeli večjo pogodbeno moč na tržišču in torej dosegali boljše pogoje za razpečevanje svojih proizvodov.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiillli
V ZVF.ZI Z OBISKOM AICCE
Dežela napoveduje seminar namenjen evropskim problemom
Tržaški župan Spaccimi o nujnosti enotnega nastopa
S posebnim srečanjem s predstavniki krajevnih ustanov z videmskega področja se je včeraj v prostorih pokrajinskega sveta v Vidmu zaključil dvodnevni obisk predstavnikov evropskih organov, Evropske investicijske banke in Sveta evropskih občin. Srečanja se je udeležilo tudi nekaj javnih upraviteljev iz drugih pokrajin, med njimi tržaški župan ing. Spaccini. Ob zaključku zasedanja je deželni odbornik Cocian-ni, ki je v okviru deželnega odbora zadolžen za vprašanja, ki zadevajo usklajevanje deželnih norm s «smernicami» evropske skupnosti, v daljšem govoru naglasil, da si bo deželna uprava prizadevala, da bi bila v Furlaniji - Julijski krajini ustanovljena posebna deželna zveza Sveta evropskih občin (AICCE), ki naj bi delovala kot poseben odsek italijanskega dela organizacije. Poleg tega bo deželna uprava poskrbela za organizacijo posebnega seminarja o evropskih problemih. V okviru deželne uprave je bil pred časom ustanovljen poseben urad, ki bo skrbel za sodelovanje med krajevnimi upravami iz Furlanije - Julijske krajine in osrednjimi organi Evropske gospodarske skupnosti. - r.
Srečanja s predstavniki evropskih organov sta se udeležila tudi deželni predsednik .Evropskega federalističnega gibanja Vicario in tajnik dr. Commessatti. Tržaški župan je v krajšem govoru naglasil nujnost, naj bi zlasti v sedanji neugodni konjunk-
turi evropski narodi strnili svoje vrste na vseh področjih, da bi se tako lahko približali skupnemu evropskemu idealu.
0 Drevi ob 21.15 se bo v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska konzulta za Staro mitnico. Sestanku bo prisostvoval občinski odbornik za decentralizacijo prof. dr. Livio Lonzar.
Obvestilo Kmečke zveze lastnikom na Hudem letu
Vodstvo «Golf kluba», ki uporablja na Hudem letu zemljišča, ki so last Lonjercev in Padričarjev, je te dni razposlalo lastnikom postne položnice, s katerimi bi jim hotelo izplačati tudi za naprej smešno nizke najemnine, kot so jih plačevali prejšnja leta.
Ker so že dolgo v teku pogajanja za višje najemnine, Kmečka zveza poziva vse prizadete, naj nikar ne inkasirajo prejetih poštnih položnic, ampak naj jifr.,yinejo naslovljencem.
Le tako ne bodo pokvarili skup ne akcije za dosego pravičnih najemnin.
Tajništvo Kmečke zveze
PREVERJANJE STRANK LEVE SREDINE V OBČINI GORICA
Soglasnost glede ustanovitve manjšinske konzulte in vključitve treh Italijanov
Krščanska demokracija vztraja pri takšnem štandreškem rajonskem svetu, da se bo štandreška srenja izgubila v večinskem moiju
Obveščamo Vas, da bo
MESEC PRODAJE OSTANKOV
od 1. do 28. februarja

Na sedežu goriške socialdemokratske stranke so se v torek zvečer sestali predstavniki petih strank leve sredine v goriškem občinskem svetu. Slovensko demokratsko zvezo so predstavljali svetovalec Bratina, odbornik Pavlin in tajnik SDZ Bratuž. PSI je zastopal Dell'Orco, tajnik mestne sekcije. Krščanska demokracija je poslala številno zastopstvo, in sicer župana De Simo-neja, načelnika skupine Paguro, tajnika mestne sekcije Roncona in občinskega odbornika Brancattija. Republikansko stranko je zastopal tajnik mestne sekcije odv. Portelli, PSDI pa odbornika Rovis in Fantini, svetovalec Zucalli in še dva voditelja mestne sekcije. Seja se je pričela okoli 21. ure in se zaključila nekaj pred eno uro po polnoči.
Na njej so razpravljali o dveh vprašanjih, ki ju je predložila Slovenska demokratska zveza in zaradi katerih, zlasti zaradi manjšinske konzulte, so se začeli v zadnjem času v občinskem svetu krhati odnosi med koalicijskimi skupinami. Najvažnejše vprašanje je predstavljala konzulta za slovensko narodnostno skupnost. O njej so na občinski seji dvakrat razpravljali in obakrat so sejo prekinili, ker je SDZ nasprotovala spremembi sestave komisije. Ta sprememba, ki jo je predlagala krščanska demokracija, je obstajala v umaknitvi treh italijanskih članov iz komisije. SDZ je šele pri preverjanju v torek povedala, da vztraja pri vključitvi italijanskih strokovnjakov, ker zahteva od večinskega naroda, da spremlja naša vprašanja, se zanima zanje in se tudi obveže, da jih bo reševal. Vse delegacije so pristale na zahtevo, da se razprava o manjšinski konzulti nadaljuje in da se konzulta ustanovi, kakor | 'e nakazano v predlogu. Po soglas-j ju, ki so ga stranke dosegle v torek lahko pričakujemo, da bodo demokristjani svoje zaviralne predloge umaknili in da bo konzulta odobrena. Edina stvar, ki nam pri vsem tem še ni jasna, ker nimamo informacij, se nanaša na rok, kdaj bo konzulta ustanovljena in kdaj bo začela delovati.
Drugo vprašanje, ki se nas tudi neposredno tiče in ki so ga obravnavali med preverjanjem, zadeva ustanovitev rajonskih svetov, zlasti še štandreškega rajonskega sveta. Slovenska demokratska zveza je predlagala ustanovitev samostojne štandreške rajonske konzulte, ki bi obsegala samo staro slovensko vaško jedro, torej območje nekdanje štandreške občine, ki je obstajala do ukinitve s strani fašizma. Predstavnik socialistične stranke (PSI) ni posegel v razpravo ter si je pridržal pravico, da bodo o zadevi najprej razpravljali na stranki, šele potem bo sporočil strankino stališče. Vse ostale stranke so odloč no za ustanovitev takšne standreš ke rajonske konzulte, oziroma ra jonskega sveta, ki bi obsegal obširno področje, naseljeno s pripadniki italijanske narodnosti, zlasti priseljenci iz Istre.
Ob tem bi veljalo navesti stališče dveh strank, ki nista v kombinaciji leve sredine. Komunisti o-dločno podnirajo ustanovitev štandreške rajonske konzulte, ki bi obsegala samo slovensko področje.
Za takšno stališče se ogrevajo iz načelnih razlogov, ker zagovarjajo obstoj in razvoj slovenske skupnosti, ki ga lahko zajamči samo določena avtonomija naših pripadnikov.
Liberalna stranka podpira demo-kristjansko stališče o vključitvi večinskega naroda, ki bi bil v veliki številčni večini, češ da bo zaradi industrijske cone, zakona o ljudskih gradnjah in drugih tokov razvoja «slovenska skupnost v Štan-drežu čez deset let izginila».
Razprava o rajonskih svetih v sedanji fazi preverjanja še ni zaključena, vendar lahko že sedaj predvidevamo ostro razpravo v občinskem svetu, kjer pa tudi nedisciplinirano glasovanje kakšnega
levosredinskega partnerja ne more spremeniti odločitve, za katero se ogreva večinska stranka.
V	pričakovanju rešitev odprtih vprašanj na pokrajinski ravni se bodo občinski zastopniki sestajali po enkrat na teden in pregledali ves skupek zadev, na katerih se te sile razhajajo.
V	soboto, 2. februarja bo v prostorih vile Chiozza v Cervignanu srečanje med sindikalnimi predstavniki in tehniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA). Srečanje je organizirala ERSA v sodelovanju s Trieste Consult. Namen tega srečanja bo razgovor o novi davčni reformi, s posebnim ozirom te v kmetijski stroki.
MLADINSKE SMUČARSKE IGRE V TRBIŽU
Med prvimi uvrščenimi so tudi člani Slov. planinskega društva
Najboljši mladinci se bodo udeležili državnega finala
Prejšnjo nedeljo so bile v Trbižu občinske mladinske igre, na katerih je sodelovalo nad 60 mladink in mladincev, med katerimi tudi 9 članov Slovenskega planinskega društva, ki so dosegli zadovoljiva mesta. Uspeh naših smučarjev je še posebno razveseljiv zaradi redkih treningov, ki so jih imeli pred tekmovanjem. Kot prejšnje leto je namreč tudi letos odpadel, zaradi pomanjkanja snega, 10-dnevni tečaj na Lažni, kjer bi si naši mladi pridobili precej tehničnih novosti. Tudi na Lokvah in v črnem vrhu je bilo letos malo snega in zato lahko rečemo, da člani Planinskega društva sploh niso trenirali.
Ob koncu tekem so vse udeležence obdarili s spominsko diplomo, prvim šestim pa so dali medalje, ki so jih izročili Moise, goriški občinski odbornik za šport in mladino, občinski odbornik za šport iz
llllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllnllllllllll■lllll••ullllllllllllllllllulllllllllllfllllllllllllllMllllllllllllnllllll>nlllllllf^l■Illllllllllllllll
PO SESTANKU, KI GA JE SKLICALA PRO LOCO
Posvet o izgradnji sejmišča ESPOMEGO odkriva različne potrebe po veliki hali
Do kolikšne mere bo mogoče povečati razstaviščno halo krožne oblike
ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ:
SILAN TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV
Goriška Pro Loco je sklicala sestanek vseh odgovornih dejavnikov, ki bi lahko kakorkoli pripomogli k razčiščenju pojmov glede izgradnje večnamenskega razstavnega poslopja na novem sejmišču ESPOMEGO. Številnim zastopni kom turističnih in krajevnih usta nov je predsednik trgovinske zbornice Lupieri opisal dosedanje uspehe pri izgradnji sejmišča. Dejal je, da je bil glavni namen trgovinske zbornice ter goriške občinske uprave, ki je koristno sodelovalo pri uresničevanju pobude, da se Gorica uveljavi v mednarodni menjavi. Omenil je nevarnost razpršitve kapitalov za gradnjo različnih podobnih objektov za potrebe sejmišča, kulture, športa itd. ter povedal prisotnim, da je pri izgradnji velike hale vodila trgovinsko zbornico prvenstveno ta skrb. kako bi prišla do ustreznih prostorov za sejem, ki pa bi hkrati služili tudi drugim potrebam.
Ko je govoril o idejnem načrtu za izgradnjo sejmišča ESPOMEGO na levem bregu Soče, nekoliko južneje od ločniškega mosta, je omenil možnost izgradnje celotnega kompleksa v dveh fazah. Glede paviljonov krožne oblike (takšnih bo šest) s premerom 48 metrov, je predsednik Lupieri dejal, da so se za tolikšen razpon odločili zato, ker je še vedno dovolj ekonomičen in ga je bilo na deželi mogoče zagovarjati. Od dežele pa je v veliki meri odvisno, kdaj bo ta objekt zgrajen, saj bo znašal njen prispevek okoli tri milijarde lir, od 70 do 75 odstotkov celotne vrednosti. Seznanil je udeležence se Stanka, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo prvega krožnega paviljona.
V nadaljevanju sestanka se je pokazala majhna vera udeležencev sestanka v hitro izgradnjo večna-
menske palače, v kateri bo 6.000 prostorov. Takšno prepričanje prevladuje zato, ker je na tistem področju več industrijskih obratov in ker niso več tisti časi, v katerih so mogli Tržačani, Videmcani in tudi Pordenončani zgraditi svoj «palasport» za športne prireditve, operete, gledališke predstave, plese itd. Celo za izgradnjo plavalnega bazena v Gorici (delo je v teku) je bilo potrebnih sedem let. Toliko časa je bilo potrebnega navzlic dejstvu, da je občinska uprava razpolagala s svojim nezazidanim zemljiščem.
Navzlic vsemu pa so potrebe mesta Gorice po večjem objektu nujne. Košarkarska ekipa Unione Ginnastica Goriziana — je dejal njen predsednik Bigot — ima svoje pokrito igrišče, vendar samo z 2.590 prostori, medtem ko bi jih moralo biti 3.500, če naj ekipa sodeluje v prvi ligi.
Na sestanku sta se izoblikovala dva predloga glede izgradnje povečane hale krožne oblike. Za potrebe košarkarskega delovanja bi zadostovalo povečati oblike. Za potrebe košarkarskega delovanja bi zadostovalo povečati sedanji premer od 48 na 56 metrov, za splošne potrebe mesta pa bi morali premer zvečati na 60 ali celo 70 metrov. Medtem ko bi v prvem primeru še vedno lahko zadostili predpisom regulacijskega načrta, bi v drugem primeru bila takšna rešitev izredno težavna, kar dovoljuje regulacijski načrt gradnjo objektov do višine 7.5 m. Tehnično je mogoč tudi večji razpon, ker bi objekt vkopali v zemljo, vendar bi težko dosegli privoljenje na de želnem odborništvu.
Za veliko halo se je zavzemal občinski odbornik za mladino in šport Moise, ki je zagovarjal predvsem široke interese Gorice ter
skušal dokazati, kako bo samo prek takšnega objekta Gorica lahko odigrala svojo vlogo, v nasprotnem primeru ji bodo konkurirala mesta kot so Trst, Videm in Ljubljana.
Predsednik pokrajinske turistične ustanove (EPT) Mario Del Ben je izrazil nezadovoljstvo nad tem. kako pri nas nismo sposobni uresničiti nekaterih nujnih infrastruktur ter imamo namesto avtoceste samo avtocestni priključek, nimamo še avtoporta ter ne bomo dobili milijardnih sredstev za ESPOMEGO, za športno halo in gledališče, kar si vse želimo zgraditi. Če hočemo vendarle kaj narediti, je potrebno združiti sile. Po njegovem mnenju je bila izbira lokacije za ejem ESPOMEGO napačna, ker bi bil za takšen objekt bolj prikladen prostor pri «kazermetah», torej v severnem delu mesta, «na meji».
Namen sestanka je bila izmenjava mnenj, zato so se njegovi udeleženci razšli, ne da bi se o čem stvarno dogovorili. Tako ostaja še vedno odprto vprašanje, kakšen objekt zgraditi in čemu bo služil.
*
l
- sllan
tessuti a matfia ./
il negozio
pgj DREVORED XX. SEPTEMBRA 16 - TELEFON 73.02.98
...................................................
SINDIKALNA KONFERENCA 0 ONESNAŽEVANJU
Vodstvo tovarne «fiocco» naj dosledno izvede učinkovite zaščitne ukrepe
Nevzdržen položaj delavcev v onesnaženem ozračju ■ Kvaren vpliv na okolje ■ Zastrupljevanje Soče in namakalnih kanalov
Pokrajinsko vodstvo treh sindikatov CGIL, CISL in UIL za Goriško je v torek zvečer organiziralo v telovadnici občinskega zavoda «Lenassi» javno konferenco o problemu zastrupljevanja v tovarni «fiocco» v Podgori in njenemu okolju, s posebnim namenom, da bi seznanili javnost s stališčem sindikatov o tem problemu in o ukrepih, ki jih je sprejela občinska u-prava ter javno tožilstvo.
Povabilu se je odzvalo razmeroma majhno število ljudi, kar je v svojem uvodnem pozdravu ugotovil tudi sindikalist Bregant, ki je povedal, da so računali na večjo udeležbo vsaj tistih, ki so svoj čas podpisali peticijo proti onesnaženju o-zračja s strupenimi plini v tovarni in okolici.
Nato je tajnik CGIL Zuliani poročal o razgovorih sindikalnih predstavnikov z županom ter nato še skupaj s predstavniki vodstva tovarne. Sindikati so bili mnenja, da mora vodstvo tovarne nuditi zanesljiva jamstva za ukrepe proti onesnaženju, obenem pa na način, da delavci ne bodo prizadeti v svoji zaposlenosti. Predstavnik tovarne inž. Curione se je takrat s posebnim pismom obvezal, da bodo z ustreznimi napravami francoskega izvora zmanjšali onesnaženje do konca junija letos za 50 odst. in do konca leta za 95 odst.
Med tem je bila vložena proti vodstvu tovarne tožba za sodni postopek, ker se vodstvo ni držalo rokov za ukrepe, ki jih je že lani sprejelo do občinske uprave in župan De Simone je sporazumno z
občinskim odborom izdal odlok z rokom za ureditev potrebnih naprav, ki naj bi omogočile znosne razmere na delovnem mestu in odpravile kvarne vplive škodljivih snovi v bližnjem in bolj oddaljenem okolju.
Sindikati so bili za drugačno o-bliko ukrepov brez delnega skrčenja proizvodnje, s katerimi naj bi prisilili vodstvo tovarne do bolj pospešenega tempa pri izvajanju zaščitnih ukrepov, ne da bi pri tem bili prizadeti delavci pri zaposlenosti in ne da bi trpeli škodo na zdravju na delovnem mestu.
Njegovim izvajanjem je sledila diskusija, pri kateri je občinski in pokrajinski zdravnik dr. Grego-rig, ki je ves čas sledil celotnemu problemu, govoril o celotnem postopku proti onesnaženju v Podgori, kjer deluje obrat fiocco že 18 let in ob naraščanju škodljivih plinov. Omenil je ukrep državnega tožilca dr. Caputa leta 1956, s katerim je tri dni zaprl tovarno v Podgori, omenil inšpekcije komisije iz Padove in drugih izvedencev, ki pa niso prinesle pričakovanega u-speha in je vodstvo odlašalo z učinkovitimi ukrepi za zaščito delavcev
i okolja. Prav zato se je občinska uprava odločila in z odlokom določila nov rok z grožnjo zapore tovarne.
Zuliani je s svoje strani poudaril, da je sicer vodstvo tovarne obljubilo ureditev ustreznih naprav za izboljšanje položaja v tovarni, da pa do sedaj praktično ni napravila ničesar in da bi bila dolžnost ob činske uprave iz dneva v dan nad zorovati potek zaščitnih del v smislu
odloka občinske uprave.
Tudi občinski odbornik za zdravstvo dr. Tomassich je posegel debato in zagotovil, da občinski or gani sledijo dogajanju v podgorski tovarni in da bodo tudi v bodoče nadzorovali potek zaščitnih ukrepov v njej.
Pri tem je dr. Gregorig govoril tudi o onesnaženju Soče po odplakah, ki se iztekajo iz tovarne fioc co vanjo in o škodljivih vplivih tega na namakalno področje južno od Ločnika, kamor prihajajo glavnem namakalnem kanalu vode in imajo kvaren vpliv vse področje.
Debato je zaključil sindikalni predstavnik Colautti z ugotovitvijo da niso dovolj samo prazne kritike, ampak da je potrebna stvarna presoja vsega položaja in s tem zvezi iskanje ustrezne rešitve tudi mimo občinskega odbora in do seda, doseženih sporazumov med občinsko upravo, sindikati in vodstvom tovarne Bustese. Pri tem je treba v resnici zaščititi položaj zaposlenih delavcev in vseh goriških prebi valcev. Zato bo treba tudi po te, konferenci budno spremljati in nad zirati urejevanje zaščitnih in očiščevalnih del v okviru že sprejetih obveznosti tovarne, saj je v inte resu javnosti, da se razmere v te, tovarni po 18 letih odlašanja ali lovičnih ukrepov v resnici uredijo in da v določenih rokih izvedejo na prave, ki bodo enkrat za vselej in temeljito odpravile problem onesna ženja okolja in zastrupljevanja de lavcev v tovarni. To pa je bil glav ni namen te konference.
L M.
Trbiža Kravina ter predstavniki tr-biškega turističnega društva Sanio.
Vsi tekmovalci, ki so se udeležili nedeljskih tekem, bodo 17. f®" bruarja tekmovali na pokrajinskem prvenstvu mladinskih iger. Prvi U-vrščeni mladinci (dva fanta in dvs deklici) bosta nato sodelovali na državnem delu mladinskih iger, W io v Roccarasu in v Pescocostan-zi od 5. do 9. marca.
Poglejmo sedaj najboljše rezultate nedeljskih tekem.
Veleslalom deklice:	I. Michel*
Vuga 44'8”, 2. Marina Braida d 10”2, 3. Elisa Coceanni, 4. Katja Bavcon SPD 1’95"6.
Veleslalom dečki: I. Franco Cri-staldi 36”2, 2. Claudio Culot 44”, * Luca Interbartolo, 4. Ugo Dornik 45”9, 5. Samo Sancin 46”3, 6. Her; man Cantelli (zadnji trije so v» od SPD). Naši smučarji so nadalje dosegli še ta mesta: Diego Devetak (14.), Igor Pahor (15.), Boris Mermolja (17.); diskvalificirana sta bila Igor Košuta in Matija Winkler.
Kot zanimivost naj povemo, da so mladinci nosili na startnih številkah napis «Elan ski», kar dokazuje, da se jugoslovanska tvrdka uveljavlja v svetu.
Požar v Ulici Ristori
V stanovanju dr. Umberta Tacerne v Ulici Ristori 34 je včeraj popoldne izbruhnil požar, ki so f!8
---11	---,-.111 rj----|.j pf€*
itrešni
gasilci takoj pogasili. Zaradi Pr .
gretega dimnika je zgorel s' tram. Škode bo za 250.000 lir.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA STOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VID Al)
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 31. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu v Gorici
V	soboto, 2. februarja ob 20.15 v župnijski dvorani v štandrežu
V	nedeljo, 3. februarja ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
......................................
ZAKLJUČENA KONFERENCA DELAVCEV KPI V TOVARNI
Nujnost skupnega boja s socialisti in katoličani za socialne reforme
konferenco je zaključil strankin predstavnik Borghini, ki je el čimprejšnjo spremembo političnega vodstva v deželi in državi
S posegom številnih delegatov raznih tovarn in industrijskih obratov goriške pokrajine in z zaključnim govorom predstavnika centralnega komiteja KPI Borghinija, se je v soboto zaključila 6. pokrajinska konferenca tovarniških strankinih kadrov, o kateri smo že pisali v nedeljo.
Tudi Borghini je vabil delavce k enotnosti in budnosti pred nevarnimi zaviranji, ki prihajajo iz desničarskih krogov. Slednji hočejo z referendumom o razporoki razbiti e-notnost. ki se že dalj časa utrjuje med delavci treh največjih italijanskih sindikalnih organizacijah. Soglašal je s pokrajinskim voditeljem Padovanom, ki je navedel kot nujnost skupni boj komunističnih delavcev s socialisti in katoličani, ki se vsak dan soočajo s skupnimi sindikalnimi vprašanji po tovarnah. Za premostitev številnih socialnih in ekonomskih težav, ki bremenijo delavce in ves družbeni sloj z nizkimi dohodki, je po mnenju Bor-
■inija treba čimprej zamenjati politično vodstvo v naši deželi in v državi.
V imenu tovarniških celic KPI so spregovorili še predstavniki največjih industrijskih objektov v pokrajini, kot so: Italcantieri, SAFOG, Sem - Detroit, pristaniščnikov in tekstilnih delavcev. V imenu treh pokrajinskih sindikalnih organizacij je spregovoril Zuliani, za FIOM pa je pozdravil njihov tajnik Renato Papais.
Razstave
V modemi galeriji «Il Torchio» bo od 1. do 15. februarja razstavljal svoja najnovejša dela umetnik Moreu iz Ronk. Razstavo bodo odprli jutri 1. februarja ob 18.30. V ostalih dneh bodo razstavni prostori odprti od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure.
Predavanja
Prosvetno društvo tOton Župančič» iz štandreža vabi danes, 31. januarja ob 20. uri na društveni sedež, kjer bo višja medicinska sestra M. črnovršnik iz Nove Gorice predavala na temo «Zdravje in bolezni našega šolarja».
PD tSovodnje» priredi jutri, 1. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje «Vzgojne naloge družine v otrokovi šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice.
Kino
L, urica
VERDI 16.30—21.30 «Sette belve v* nute dalla Cina», barvni film. Pr*' povedano mladim pod 14. letom.
CORSO 16.30-21.30 «Il fascino segato della borghesia». F. Rey in Seyrig. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Le «' morose notti di Ali Babà». A. B®1 ker in K. Mele. Barvni film. f’r>’ povedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Gli amici degli amici hanno saputo». S. Stefanelli in P. Caruso. Barvni Prepovedano mladini pod 18. let0®!
CENTRALE 16.30-21.30 «I due vol» della vendetta». M. Brando in *“ Malden. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Un uomo • una donna». Barvni film.
EXCELSIOR 16.OO—22.00 «Panico * Nedli Park». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Il terrore vie’ ne dalla pioggia». Barvni film.
Nora Gorica
SOCA «V Milanu ubijajo v soboto*’ italijanski barvni film ob 18-00 20.00. ,
SVOBODA «Umor na počitnicah». talijanski barvni film ob in 20.00.
DESKLE «Stanilo in Olio večna P1* pirljivca», ameriški film ob lO-^1
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V OOftlO
Danes ves dan in ponoči le lekarna D’Udine. Trg sv. Frančič* tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU.
Danes ves dan m ponoči je v . žiču dežurna lekarna Sant’Antom * Ulica Romana, tel. 40497.
Iz goriškega matičnega ura<k
ROJSTVA: Erika Pertot. Igor Fines, Laura Tomadin, Alessandro bar, Denis Compassi, Massimo ** netti, Federica Vicentini, Valenti11® Fabretto.	n
SMRTI: 82-letni upokojenec Giova® ni Lorenzutti. 93-letna upokojenka A® gela Nadali, 84-letni upokojenec Ma Stochich, 68-letna upokojenka Ma* Paimira Bonnes por. Pellegrini.
UMETNOSTNO DRSANJE
NA EP V ZAGREBU
Največji aplavz za drsalce iz SZ
Velik napredek italijanske dvojice
(Od našega dopisnika)
ZAGREB, 30. — Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Zagrebu se je danes dopoldne pričelo tekmovanje plesnih parov v obveznih likih, popoldne pa je bil na sporedu kratki program moških. Absolutna svetovna prvaka Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov (SZ) sta si že od prvega dne Priborila skupno 20,76 (90) točk. Bila sta edina, ki sta dvakrat dobila najvišjo oceno v tej konkurenci 7,9.
Njihov največjd konkurent na tem tekmovanju, britanski par Green-Glyn, je navdušil zagrebško občinstvo, ki ga je nagradilo s prisrč-mm aplavzom. Pahomova in Gorškov sta prva z 41,72 (90). Najboljši britanski par je na drugem mestu s 40,24 (18). Ogrožajo ga njuni rojaki Sawbridge - Dalby (VB), ki sta si zbrala skupno 39,08 (32,5).
Največji napredek je na tem tekmovanju dosegel italijanski par Matilda Ciccia - Lamberto Ceserani, si je nedvomno najbolj šarmanten Plesni par na tem tekmovanju. Čeprav sta lani zavzela osmo mesto na evropskem prvenstvu v Kdlnu se bosta v Zagrebu gotovo uvrstila boljše. Trenutno sta na šestem mestu s 35,08 (53,5).
Sergej Volkov, 24-letni sovjetski drsalec je obdržal vodstvo v današnjem kratkem programu. V tem delu tekmovanja sta dobila najboljše ocene 18-letni prvak NDR Jan tloffmann in 23-letni sovjetski drsalec Jurij Ovčinjikov. Volkov tekmuje s poškodovanim prstom.
B. B.
SMUČANJE
V VELESLALOMU ZA EP
Zmaga Eberlejeve
FOLG ARIDA, 30. - Avstrijka mgrid Eberle je v Folgaridi zma-gala v veleslalomu, veljavnem za BP. S to zmago se je Eberlejeva Povzpela na lestvici za EP na 3. mesto.
Rezultati današnjega veleslaloma: L Ingrid Eberle (Av.)	1’05”59
*• Klena Matous (RMS) 1’06”31 "• Edith Peter (Av.)	1’06”50
I Boro te Danuser (Švi.) 1’06”71 5- Patricia Siorpaes (It.) l’0r’47 b- Cornelia Mathis (Av.)	1’07”49
7.	Agnes Vivet-Gros (Fr.) 1’07”73
8.	Conchita Puig (šp.)	1'07”76
Bommique Fanlou (Fr.) 1W96
1 T^ianUela Fas°li d1-)	F0?"98
* oc kovna lestvica veleslaloma za •vropsko prvenstvo:
■ Ingrid Eberle (Av.)	40
“• Cornelia Mathis (Av.)	32
d- LisMe Smith (ZDA)	27
4. Dorote Danuser (Švi.)	26
Skupna točkovna lestvica za EP:
1.	Conchita Puig (Šp.)	84
2.	Agnes Vivet-Gros (Fr.)	80
3.	Ingrid Eberle (Av.)	71
4.	Elfi Deuftl (Av.)	56
5.	Elena Matous (RSM)	48
6.	Valentina Rlife (VB)	46
7.	Brigitte Totschnig (Av.)	45
8.	Dorote Danuser (Švi.)	44
9.	Christina Tisot (It.)	42
10.	Andrea Straub (Av.) in
Gaby Hauser (Av. )	39
PARIZ, 30. — Bivši svetovni šahovski prvak Boris Spasski se je uvrstil v polfinale izločilnega turnirja za določitev izzivalca svetov nega šahovskega prvaka Fischerja. Vsako četrtfinalno tekmovanje se odvija v šestnajstih partijah. Zmagovalec pa je tisti, ki prvi trikrat zmaga. Spasski je svojo tretjo zmago dosegel proti Američanu Bymeju, ki je odstopil v 59. potezi. To je bilo šesto srečanje med obema velemojstroma. Medtem ko so prve tri partije bile neodločene, je Spasski nato zmagal trikrat zaporedoma.
OBVESTILO
ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor d a n es, 31. januarja ob 20.30, oziroma 21. uri v šošče-vi hiši na Proseku. Vabljeni člani, prijatelji in predstavniki slovenskih športnih društev.
Občni zbor ŠD Poleta na Opčinah: predsednik E. Kraus med čitanjem svojega poročila (levo), udeleženci občnega zbora (desno) in pogled na odbor, ki je vodil društvo v preteklem letu (spodaj)
OBČNI ZBOR (D POLET NA OPČINAH
V bodoče več rekreacije, družabnosti in (v etapah) gradnja športne palače
Openci predlagajo združitev zamejskih športnih sil - V šport pritegniti tudi odrasle
V torek je bil v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor ŠD Polet, na katerem so pregledali lansko delo, potrdili odbor, ki je uspešno upravljal društvo v pretekli dobi in sprejeli nekaj zelo važnih sklepov:
1.	V prihodnji sezoni naj skuša Polet pritegniti v svoje vrste čim več odraslih oseb, razviti družabno življenje in poskrbeti za rekreacijo, ki naj bi je bili deležni najširši sloji prebivalstva.
2.	V začetni fazi naj se čimprej zgradi nova kotalkarska plošča, pri čemer naj se že upošteva tudi gradnja tribune in slačilnic ter pokritje plošče v zadnji fazi.
3.	Skuša naj se doseči izgradnja balinarskega igrišča in po možnosti ureditev lastnega društvenega prostora s kioskom ali barom za poživitev družabnosti.
4.	Na športnem področju bo treba posvetiti več pozornosti košarki, oziroma problemom, ki tarejo to športno zvrst. Z graditvijo nove plošče se odpirajo možnosti za gojenje drugih športnih zvrsti, o čemer naj bodoči odbor tudi razmišlja.
5.	Na jubilejnih SŠI naj si Polet prevzame organizacijo štafetnega teka Opčine - Bazovica, ki naj ima poleg simboličnega tudi tekmovalni značaj, nadalje organizacijo košarkarskega turnirja in tekmovanja v hitrostnem in umetnostnem kotalkanju.
6.	Polet naj obvesti ZSŠDI o raz-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiinitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI V PRIJATELJSKI TEKMI
Olimpija na Proseka Kontovelci morajo odigrati
navdušila gledalce
Dober odpor domačinov - Popivoda in Ameršek najboljša
OLIMPIJA — KRAŠKA REPREZENTANCA 7:0 (3:0)
REPREZENTANCA KRASA: prvi polčas: Kante (k), Bezin, Primožič, Barbiani, Bukavec, Race, Barnaba, Žagar, Doglia, Puntar, Bor-tolotti.
Drugi polčas: Tence, Bezin (Žu-žič v 25. min.). Race (černjava v 17. min.), Blažina, Križmančič, Tomizza, Zaccaria, Valente, Kralj,
____________________ ■HBHML
'ratar kraške enajsterice Kante brani svoja vrata pred napadi Olimpije
Drioli, Husu.
OLIMPIJA:	Sarap, Bracanovič,
Dogandžič. Popadle, Klampfer, Ši-šič, Popivoda (k), Gruber, Lalo-vič, Ameršek, Rožič — 12 Sirkovič, 13 Harambašič, 14 Iskra, 16 Lisic.
SODNIK: Colucci, stranska sodnika Roiaz in Bisacco.
STRELCI: Popivoda v 1. min., 19. min., 43. min., 66. min., Ameršek v 71. min. (iz enajstmetrovke) in v 77. miniv i Rožič v 38. minuti.
Nogometni privrženci na Krasu so sinoči prišli na svoj račun, saj so lahko prisostvovali zanimivi tekmi med ljubljanskim prvoligašem Olimpijo ter ekipo, ki so jo sestavljali igralci iz raznih tržaških amaterskih klubov. Ljubljančani, ki se pripravljajo na začetek prvenstva v Kopru, so se na Proseku predstavili v standardni postavi, ki je nespremenjena igrala vseh devetdeset minut.
Gostje so sicer poželi visoko zmago. predvsem po zaslugi odličnega Popivode, ki je znal izrabiti vsako napako Tržačanov in je sam nasul v mrežo kar štiri izmed sedmih golov. Čeprav ljubljanski predstavniki niso še v najboljši formi, so predvajali zanimiv nogomet, naleteli pa so na oster odpor gostiteljev. Do tega je prišlo predvsem v prvem polčasu, ko so napadalci Primorja večkrat nevarno ogrozili vratarja šarapa, vendar vedno brez uspeha.
V drugem polčasu pa je stala nasproti Olimpiji popolnoma spremenjena postava, ki pa ni znala nuditi takega odpora, kot njen predhodnik.
Kljub očitni premoči gostov pa so tudi domačini prikazali precej lepo igro, posebno še če upoštevamo, da igrajo v različnih moštvih. Naj omenimo, da se je celotna tekma odvijala v zelo hitrem ritmu, pri ljubljanskem prvoligašu pa sta izstopala predvsem reprezentanta Popivoda in Ameršek.
Radi
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
kar tri zaostala srečanja
Trenutno so naše peterke na nižjih mestih lestvic
Promocijsko prvenstvo
Pričakovanega derbija med Kon-tovelom in Borom ni bilo zaradi slabega vremena. Igralci obeh ekip so sicer hoteli igrati, sodnik pa je menil, da je igrišče spolzko in zato nevarno. Po izpolnjenju raznih košarkarskih formalnosti sta se ekipi razšli: tekmo so preložili. Za novi datum pa še ne vemo.
Promocijsko prvenstvo je torej prišlo do konca prvega dela. Kontovel bo moral odigrati kar tri zaostale tekme, Bor pa eno. Kontovelci bodo namreč morali igrati proti Libertasu iz Trsta, proti Itali in proti Boru. Za sedaj je torej nemogoče prav o-ceniti našega predstavnika v tem delu prvenstva. Za borovce pa bi lahko dejali, da so igrali po predvidevanjih. Ekipo sestavljajo mladi košarkarji, med katerimi so tudi letniki 1957 in 1958. Zaradi pomanjkanja izkušenj so si «plavi» zapravili vsaj dve tekmi (proti Libertasu iz Barkovelj in proti Sagradu). Večkrat so prikazali zadovoljivo igro, z dobro mero odločnosti, večkrat pa so tudi zagrešili vse preveč začetniških napak. Igrali so torej nekon-stantno.
Za ostale ekipe bi dejali, da je velik favorit za končno zmago Li-bertas iz Trsta. Ta ima več izkušenih igralcev, ki so nastopali v vrstah Lloyda Adriatica. Drugi kandidat pa je Itala iz Gradišča, ki je zaradi skupne igre celo boljša od Libertasa.
LESTVICA
Libertas TS Itala
POM Tržič
Sagrado
CGI
L. Barkovlje
Kontovel
Bor
Villesse
473:374 505:416 534:495 529:502 429:429 470:493 285:348 1 6 456:555 0 7 431:514
IZIDI 8. KOLA
Kontovel - Bor n.o., Itala - Libertas Barkovlje 65:59, POM - Villesse 75:64, Libertas Trst - CGI Milje 62:45.
Kontovel ima tri tekme manj, Libertas TS, Itala, CGI, Bor in Vii-lesse-pa imajo po eno tekmo manj.
Drugi del prvenstva se bo pričel 10. februarja.
Ocene P.d.: nihče.	......
SKUPNO: Starc (K) 9. Kapič (B) 5, A. Zavadlal (K), Klobas (B) in Koren (B) 4, Barazzutti (B) in Fabjan (B) 2, D. Zavadlal (K). Vatovec (B), B. Daneu (K) in Hrvatič (B) po eno točko.
Prvenstvo «Pomlad»
V 10. kolu je bil od obeh slovenskih predstavnikov zaposlen le Polet. Žal, pa tudi poletovci niso igrali, ker se niso v zadostnem številu predstavili na igrišču. Nekateri igralci so namreč mislili, da bo tekma v Ulici della Valle. Polet je tako zgubil z 2:0 brez borbe proti Lloydu Adriaticu.
IZIDI 10. KOLA
SABA - Italsider 78:59, Inter 1904
-	Ricreatori 86:61, Lloyd Adriatico
-	Polet 2:0. Počitek: Bor.
LESTVICA
Inter 1904	10 10 0 710:481 20
L. Adriatico	9	7	2	605:513	14
SABA	9	6	3	565:534	12
Ricreatori	9	3	6	581:626	6
Bor	936	571:612	6
Polet	9	2	7	347:465	4
Italsider	9	1	8	519:640	2
PRIHODNJE KOLO (2. 2.)
Inter 1904 . Bor (20.00), Italsider - Lloyd Adriatico, Ricreatori -SABA.
Ocene P.d. : nihče.
SKUPNO: Žerjal (B) 12, Taučer (P) in M. Sosič (P) 5, Škabar (P) 4, Siega (B), Volk (B), Ražem (B) in L Sosič (P) 2, Kalin (P), B.
Furlan (B) in Košuta (B) po eno točko.
Naraščajniki
Medtem ko tekme na Kontovelu med Kontovelom in Lloydom Adriaticom ni bilo zaradi slabega vremena, pa so borovci igrali proti Ri-! creatoriju, ki je drugi v lestvici. Borovci so zgubili Jg s petimi točkami razlike. Mnenje trenerja Bora Re-, nata Štoklja o tem srečanju: «V tej tekmi smo nastopili z nekaterimi igralci, ki so člani Borove postave v prvenstvu «Pomlad». Igrali smo s to postavo, ker je večina naših naraščajnikov odšla s šolo na sneg. Ta tekma je pokazala, da bi lahko imeli ugodnejšo uvrstitev v lestvici, če bi vedno igrali s svojo najboljšo postavo. Sicer pa mislim, da je cilj našega udejstvovanja ta, da nudimo vsem našim košarkarjem možnost za igranje. Razveseljivo pa je to, da smo v teh letih, čeprav nismo dosegli izredmh izidov, vzgojili več dobrih košarkarjev.»
IZIDI 10. KOLA
Ricreatori - Bor 63:58, Inter 1904 - CGS 117:28, Kontovel - Lloyd A-driatico n.o.
LESTVICA
Inter 1904 Ricreatori CGS
L. Adriatico
Kontovel
Bor
10
10
10
9
9
10
1057:326
749:464
421:606
384:656
364:663
414:811
Kontovel in Lloyd Adriatico imata po tekmo manj.
Ocene P.d.: Bruno Furlan (B) 2, Parovel (B) 1.
SKUPNO: K. Starc (K) 9, Race (B) 8. B. Furlan (B) 7, Nabergoj (K) 6, L. Starc (K) in Čuk (K) 4, Udovič (B) in F. Mazzucca (B) 3. A. Mazzucca (B), čok (B), Koren (B) in Parovel (B) po eno točko.
b.l.
mišljanju našega društva o možnostih ustanovitve enotnega slovenskega športnega društva ali združenja na Tržaškem. Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Program za bodoče delovanje torej ni skromen, predvsem kar zadeva obvezo, ki jo je odbor prevzel pri gradnji nove kotalkarske plošče. Namen novoizvoljenega odbora je, da bi ploščo postavili že do maja letos na jusarskem zemljišču, ki ga je dala na razpolago tržaška občina.
Na približno 4.000 kvadratnih metrih bo Polet zgradil 50 metrov dolgo in 25 metrov široko kotalkališče, ki ga bo nato postopoma pokril in pripravil tribune ter slačilnice za tekmovalce.
Predsednik Egon Kraus je v svojem poročilu poudaril, da morda niso bili popolnoma doseženi rezultati, ki so jih vsi pričakovali, v bistvu pa je le bil dosežen zastavljeni cilj.
Dotaknil se je sodelovanja z drugimi društvi ter poudaril, da so na Poletovih sejah večkrat razpravljali o možnosti, da bi se vsa slovenska društva v zamejstvu združila. Potem ko je ugotovil, da je bila zasluga Bora, če se je športno življenje pri nas prebudilo, pa je tudi poudaril, da je bila napaka Bora. ker mu ni uspelo organizirati svojih postojank na podeželju, da bi združil slovenski šport. Vendar pa je šla športna politika v povsem drugo smer, tako da so zrasla nova društva z velikim razsipavanjem sredstev, medtem ko bi lahko združeni dosegli dosti več. «Uporabil sem izraz športna politika,» je dejal Kraus. «Morda je v tem primeru neprimeren, ker takrat ni bilo športne politike, saj za šport ni skrbel nihče, večina je v njem videla zlo, ki utegne pokvariti našo mladino, ki jo utegne spraviti na stranpota. Alternativa za množično mladinsko u-dejstvovanje so bila samo prosvetna društva s svojimi dramskimi odseki in pevskimi zbori in seveda — za pojme današnje mladine — z zastarelimi in čitalniškimi prijemi. Zato ni čudno, če se je šport, tudi zara-dì nikoli tako ugodnih socialnih in ekonomskih razmer nenadoma razbohotil in zajel domala vso mladino našega mesta in okolice.
Posledica tega je, da imamo, kot sem že omenil, v zamejstvu nekaj nad 20 športnih društev, kar pomeni, da imamo najmanj 20 predsednikov, 20 tajnikov, kakih 200 odbornikov, kakih 80 referentov, 20 blagajnikov itd. Pri vsem tem pa iniarhò fé nekaj trenerjev za košarko, malenkost več za odbojko, morda prav toliko za nogomet, skratka skupaj ja ali ne 20 strokovnjakov ki od večera do večera, od nedelje do nedelje, spremljajo svoje varovance na treninge in na tekme, ter se na odborovih sejah pridušajo, da ne zmorejo več. V tem pa je naša rak rana. Če bi imeli enotno športno organizacijo, s samostojnimi društvi v mestu in na podeželju, ki bi imela eno ime, enega predsednika, e-nega tajnika, po enega referenta za posamezne panoge, pa tonu.) vec delovnih komisij za posamezne športne zvrsti, koliko energije bi se sprostilo, koliko manj giavobola bi bilo, koliko stroškov oi oapad.o in koliko večji uspehi bi bili! Ne oi bilo potrebno sestavljati slovenskih reprezentanc v zamejstvu, ne bi bilo trenj med posameznimi društvi, ne bi bilo Kupovanja in l.i\juaj..„ja igralcev.»
Dotaknil se je nato tudi vključitve ZSŠDI v Slovensko kulturno -gospodarsko zvezo, za kar se je Polet vedno potegoval, s čimer bo SKGZ lahko še močneje zastopala koristi slovenske majšine v Italiji. Za vključitev pa se je Polet potegoval tudi zato, da bi tako opozorili odgovorne v matični domovini na skrajno zanemarjene probleme slovenske mladine v zamejstvu in še posebej slovenskega športa, kot najprivlačnejše veje mladinskega u-dejstvovanja.
Nadalje sj je Kraus dotaknil tudi problemov, s katerimi se mora u-kvarjati Polet. Medtem ko je bilo v njegovih vrstah vedno več mladine, pa so manjkali njihovi starši. Predvsem se občuti njihova odsotnost na tekmah, medtem ko imajo
nasprotniki vedno veliko spremstvo. Starejši pa bi se morali tudi aktivno zanimati za šport, toda o tem se pri nas le govori, medtem ko drugod rastejo trim steze in je bilo ustanovljenih na stotine rekreacijskih klubov. Zato je predlagal, da bi zgradili svoj rekreacijski center, svojo trim stezo. Bodoči odbor bi moral pritegniti v svojo sredo čim-več starejših ljudi.
Besedo je nato prevzel tajnik E-mil Bole, ki je v svojem poročilu poudaril velike uspehe na organizacijskem in tekmovalnem področju, kjer so se odlično odrezali predvsem mladi kotalkarji. Do nekaterih negativnih pojavov je prišlo le pri košarkarjih. Omenil je razne tečaje, kotalkarsko revijo, športne dneve Poleta, tekmovanje v kotalkanju za drugo trofejo Poleta ter vrsto družabnih prireditev. Glede košarke pa je menil, da bi lahko prišla iz krize le, če bi prišlo do združene košarkarske ekipe. Glede delovanja pa meni, da je bil obsežen program popolnoma uresničen, potrebno ga bo ponekod le H utrditi.
Po blagajniškem poročilu Edija Sosiča sta svoje poročilo podala še referenta za košarko Tavčar ter za kotalkanje Sedmakova, nakar se je razvila obširna in plodna diskusija s številnimi posegi.
Na volitvah je bil v celoti potrjen lanskoletni odbor, z vključitvijo nekaterih novih članov: Radka Sosič, Suzi Guštin, Emil Bole, Egon Kraus, Marino Košuta, Ladi Wilhelm, Edi Ostrouška, Marčelo Malalan, Peter Suhadolc, Robi Hrovatin, Edi Sosič, dr. Egidij Martelanc, Lučo Danev ter Mira Purič. V nadzornem odboru pa so Felice Ostrouška, prof. Vinko Suhadolc ter Jože Gorkič.
Radi
NOGOMET
V MLADINSKEM PRVLNMVU
Mladost sp poslovila od prvenstva z zmago
Mladost — Falco 3:0 (1:0)
MLADOST: Boscarol, šuc, Jarc, L. Gergolet, Devetak, V. Gergolet, Grilj, Uršič, Cotič, Ferfolja in Marušič.
FALCO: Zucca, Boscarol, Donzello, De Odorico, Ulian, W. De Odo-rico, Gregori, De Belli, Marega, Sgubin, Trevisan.
STRELCI: v 11. min. p.p. Marušič, v •'19. min. d.p. Jarc in v 27. min. Marušič.
SODNIK: Bacin
Enajsterica Mladosti se je v zadnjem kolu mladinskega prvenstva poslovila od domačega občinstva z zmago nad Falcrm iz Tržiča Domačini so v tej tekmi popolnoma zadovoljili s prikazano 'gro Že v 11. m>nuti igre je Marušič povedel /a svoje moštvo in od tega trenutka dalje ni nihče več dvomil v končno zmago Doberdobcev.
V drugem rrlčasu so Kraševci o-streje pritisnili in so izvedli celo vrsto nevarnih akcij. V 19. nrnuti je Aldo Peric, po osebni akciji, dosegel drugi gol. Branilec je preigral kar tri nasprotnike ter neubranljivo streljal za Zuccova vrata Po tem golu je Mladost še naprej predstavljala nevarnost za goste in v 27. minuti je Marušič dosegel tretji gol za svojo ekipo. S tem zadetkom je bilo tekme dejansko konec.
Ob sklepu tega prvenstva lahko ugotovimo, da so se slovenski fantje izkazali prav v zadnjih tekmah in to zaradi večje uigranosti. Škoda, da se je zanje prvenstvo negativno pričelo, sicer bi ob koncu zasedli boljše mesto.
K. F
KOŠARKA
RIM, 30, — Včeraj so odigrali prva srečanja drugega kola četrtfinala za «Koračev pokal» v košarki. Izidi:
Barcellona - Forst Cantù 106:94 Snaidero - AEK Atene 96:64 Villeurbane - Olimpija Ljubljana	73:72
Partizan Beograd - Mobil-quattro	84:64
Sa STENA
,^ar naprej mu nekaj vdira vanje iz zunanjega sveta pa nPet (z notranjega. Ali je to preteklost ali pa ga skrbi pehajo di splanjave negotove prihodnosti. Pravzaprav je tudi človeška stena. Samo vidimo je ne. Polna je prepadov in brezen, p njih ne vemo, kaj skrivajo. In vsaka duša ima svojo nerazložljivo sfingo.
Naci kotanjo, iz katere so štrleli vrhovi in stene, so se na-Knnadile kope oblakov in se združile. Zdaj so skozi pretrgane 6	samo izgubljena svetla zrna.
Napetost v zraku je rasila vzporedno z napetostjo v duši. rujen od dnevnih naporov je skušal zapreti oči. Tik za njim , P J® kljuvala jedka bolečina. Tekla mu je po žilah in se pece iskrila na koncu do krvi zlizanih prstov. Njegov duh je 1 sedaj v stanju lebdenja. To je v steni doživljal večkrat, tako močno kot takrat še nikoli. Vedel je, da to ni budnost
tn ni
spanje. To je vizionarstvo, ko se človeku v napol budnem
tanju odpirajo prepadi zavesti in ko se iz teme minulosti zaletijo robovi smisla vsega našega početja. Vedel je, da je ■? stanje, ki so vanj padali nekateri ljudje pred smrtjo in ki • v njem človek zastavlja vprašanja ter dobiva odgovore, ki Jih ni zastavljal nikoli prej v življenju In tudi ni nikoli do-pival odgovorov. Duh mu je potoval naprej in nazaj zunaj meja prostora in časa v bližino tistega smisla, ko izgube vse stva-
ri svoj smisel in ga znova dobe na drug način.
Bal se je naslednjega dne. če je večkrat bežal od sebe in tudi druge odvračal, da ne bi spoznali resnične nevarnosti, se ji sedaj ni mogel izogniti. Kot velikanski tok ga je vlekla vase z neustavljivo močjo, kot vlečejo stvari vase vrtinci zavratne, globoke narasle reke, kadar prestopi bregove in se pogubnostno razlije.
«Kdo si, tujec? Kaj hočeš, tujec? Kaj počneš, tujec? čemu prihajaš v puščave smrti, o, bedni človek?» ga je vpraševal demon stene.
«Prvi sem tu. Iskalec. Ljubitelj neznanega.» Drugega na zastavljeno vprašanje ni imel odgovoriti.
Iz stene mu je prihajal odgovor: «če si tako močan, da bi rad za ceno svojega življenja v ta steber kot prvi vklesal svoje ime, ga boš vklesal. Sani razpolagaš s svojim življenjem. Tvoje je in tvoja je tudi smrt.»
Na smrt ni maral misliti. Hotel je živeti in preplezati steber. To je zadnja skrajna neumna možnost. Ta misel je prišla kot nenaročena nevihta in strašila ga je kot kamenje, ki se lahko zvali nanj s stene.
Kdor steza roke za najvišjim, mora tvegati vse, tudi sebe. In samo sebe ima pravico tvegati, igrati karte z usodo na svoj in ne na tuj račun. Večina ljudi pa igra z usodo na tuj račun. Igrajo zase in tvegajo druge. Nadenj se je sklanjalo ogromno truplo stebra. Viselo je, ko da se bo zdaj zdaj sesulo.
Iz prepadov zavesti so se odpirale žile. Misli so tekle kot kri, kot razpenjena voda po tokavah stene. Razlivale so se po plateh in žlambonih in grapah ter se združevale spodaj v en sam nezadržan tok. Nagnjen nad prepad je hotel to noč živeti kot stena, ko so jo brazdila tisočletja ter so ji obraz in obliko izoblikovali vsi elementi neba. Hotel je biti obraz, v katerem je zakopano tisoč skrivnosti; ki ga bere vsakdo drugače; ki vznemirja vsakogar, kdor se zazre vanj. Toda zdaj
ni bil le stena. Hotel je biti gora z večnim snegom ob boku, biti veter, vihar, naliv in sončno jutro. Hotel je biti bilka, drevo nad prepadom. Hotel je biti dno in višina. Resnica in sanje. Veselje in bolečina, združena in okamenela. Vse na en mah. Poraz in zmaga. Pozabljenje in vest. Prav vse, kar lahko človek zazna pred obličjem konca. Žalost in sreča. Lahko se zgodi, da ga bodo jutri našli kakor Klementa Juga razbitega na kosce. Brez obraza. Na melišču pod stebrom...
Lahko se zgodi, da bo obvisel na vrvi kot Lass in živel še nekaj dni, preden bo v mukah izdihnil. Od tod je videl v dolgi nemški smeri steno, ki ga je strmoglavila. Doma je imel konec vrvi, na kateri je nesrečnik umiral, in veroval je, da mu bo prinesla srečo. Doslej mu jo je morda res prinašala, toda kaj bo jutri, se ne ve.
Pripravljen je bil na smrt, kar je pomenilo, da se bo boril za življenje.
Odspod, kjer je bivakirala Pavla na mnogo prlkladnej-šem mestu kot on, je zaslišal glas. Ali je bil to klic v sanjah? Je govorila sama s seboj? Tega si ni znal razložiti, ker ni mogel razbrati pomena njenih besed. Vendar mu Je njen glas vzbudil krivdo, ki ni bila krivda, temveč samoobtoževanje. Krivda nastane šele takrat, kadar gre človek čez plaz in ga sproži. In zdaj se plaz še ni sprožil.	Kljub temu pa se	je jasno zavedal, da Je ne bi	smel vzeti	s seboj	v	steber.	Takole
si je govoril: «Steber — to Je tvoja, ne njena zadeva. Ti si živel zanj in z njim, ti	si ga nosil	v sebi	in	ga nisi	mogel
prebaviti celih petnajst	let. Gorski	vodnik	si	In zaupani so
ti bili mnogi ljudje. Tvoja dolžnost je, da oceniš, kaj zmore tisti, ki ga navežeš na vrv, in kaj ne zmore in kaj zmoreš ti. Tokrat si se uštel. Precenil si njeno moč In pripravljenost. To ni več ženska, ki je premagovala najtežavnejše smeri v tej steni. Vojna je napravila svoje. Leta zmehčajo človeku ude in voljo, še sam nisi to, kar si bil. Le voljo imaš močnejšo, ker te žene v neizpolnjeni cilj, ker ti strast izgubljenih let za-
megljuje razum. Kriv boš, če ona jutri ne zdela previsov in če umre. Pripeljal si jo v smrt in tvoja stvar je, da jo rešiš.»
Skušal se je zagovarjati. Dovolj je stara, da ve, kaj dela. Sama se je odločila. To ni njeno prvo in tudi ne zadnje tveganje. «Zakaj si vzel prav njo?» je zazijalo vprašanje kot nenadna ledeniška razpoka, pred katero obstaneš in je ne moreš obvladati, čeprav je nasprotni rob prav na dosegu roke. Zakaj ni vzel s seboj enega od prijateljev Zlate naveze? AU od ristia, ki so se že skušali v stebru? Seveda, od teh ni bil nihče tako nor Ali jo je morda vzel zato, da bi steber preplezal vseskozi sam kot prvi v navezi? Da bi bil sam pred seboj in pred vsemi prvi? Žalost in slavo je težko deliti z ljudmi Lahko je lagati drugim. Lahko je najti tisoč izgovorov in resnic na pogreto laž. Toda sebi človek ne more lagati. Težko je biti sam sebi sodnik in krvnik. Jutri bo napravil vse, tudi nemogoče, če bo treba, da se izvlečeta oba ali pa padeta na oltar svoje strasti kot dve nepremišljeni žrtvi.
Kako je sebičen! Saj tu ni samo ona. Tudi do nje, ki ea čaka pod steno, ima svoje obveznosti. Njej gotovo ni vseeno, če se bo vrnil živ ali pa ga bodo prinesli zašitega v juto kot zmrcvarjeno truplo...
4
Od Planinskega doma se je utrgala ženska postava in Izginila v gozdu na stezi, ki drži pod steno.
Popoldne so jo vznemirili pogovori plezalcev, da bo tre-ba pogledati, kaj je z njima v steni, čeprav je Jožu zaupala, da se mu v gorah ne bo nič pripetilo, je Sloki, ko se je vrnil s stene, le zasejal vanjo skrb in strah. Popoldan je prebila v družbi planincev, ki so si krajšali čas s pripovedovanjem vsakovrstnih doživljajev iz gora. Posebno so jih razvnele nesreče. Tesnoba jo je gnala že mnogo prej pod steno, ko sta se bila dogovorila za signale z lučjo.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7-500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
31. Januarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
PO NEUSPELEM POSKUSU POKOLA NA VLAKU BOLOGNA - BARI
«Strategija napetosti» se zaostruje: trije bombni atentati SAM v Milana
Puškin naboj in grožnja s smrljo za sodnika dr. Violo
MILAN, 30. — V vzdušju negotovosti in napetosti, ki spremlja čedalje ostrejše polemike med komunisti in vlado, oziroma v vladi sami, med socialisti in drugimi partnerji leve sredine zaradi razburljivih
bor je dala revija «Ordine pubblico» in s tem uresničila čedalje o-strejše izraženo zahtevo, ki tli v vrstah agentov javne varnosti. V odboru so, poleg posl. Flamignija, še predsednik AGLI Borroni, trije
vesti, da je italijanska vojska bila ( predstavniki federacije CGIL, CISL
v stanju pripravljenosti v noči med soboto in nedeljo in da je bil izveden, kot posredno potrjuje sam minister za obrambo socialdemokrat Tanassi, «načrt budnosti proti terorizmu» (pri tem ne omenja, če misli notranji ali tuji terorizem), je javno mnenje pretresla vest o neuspelem zločinskem atentatu tipično fašističnega kova na železniški progi Bologna - Bari in atentatih škvader «Mussolini» v Milanu.
V noči med ponedeljkom in torkom, ura je bila 2.35, so v kraju Silvi Marina, med Pescaro in Ancono, odkrili peklenski stroj. Neznanci, očitno fašisti, ki so ga postavili sredi tračnic, so hoteli povzročiti nepopisen pokol med potniki luksuznega vlaka «L’espresso del Levante», ki bi pripeljal tam mimo okoli 2.45. Le golemu naključju se moramo zahvaliti, da peklenski stroj ni eksplodiral pod brzcem in da ni deset kilogramov gelignita (posebno močnega eksploziva, ki ga navadno uporabljajo v kamnolomih marmorja) popolnoma razdejalo najmanj dveh vagonov vlaka ter povzročilo pokol, kakršnega Italija ne pomni. Ob 2.35, deset minut prej, je namreč šel v nasprotni smeri izreden tovorni vlak in presekal zažigalne vrvice. Detonator je sicer eksplodiral, a zaradi presekanih vrvic ni vnel zažigalne zmesi pri gelig-nitu. Sprevodnika na tovornem vlaku sta pok slišala in o tem obvestila policijske oblasti na prvi postaji. Res so kmalu zatem, po natančnem pregledu tirov našli zavojček pralnega praška «Dixan» z gelignitom. Potniki na vlaku za Bari pa se sploh niso ovedeli, kakšni nevarnosti so se zgolj po srečnem naključju o-gnili.
Na vzdušje napetosti, ki gi ba tak pokol brez dvoma izzval, še posebej na predvečer stavke železničarjev, so verjetno računale milanske teroristične skupine «SAM» (Squadre d'azione Mussolini), ki so podpisale tri bombne atentate v Milanu.
Prva bomba je eksplodirala na stopnišču fakultete za fiziko 'pri milanski univerzi. Prebila je težka vhodna vrata in povzročila precej škode na parkiranih avtomobilih.
in UIL ter poslanci Mammi (PRI) Balzamo (PSI), Galluppi (PSDI), Bonea (PLI) in Fracanzani (KD). Z odborom je sodeloval tudi podpisnik italijanske ustave, komunistični dosmrtni senator Terracini.
Tudi Balzamo je poudaril, da je treba policijo v Italiji demilitari-zirati, saj imajo tako policijo v Evropi samo Italija, Španija, Grčija in Portugalska. To je namreč policija, ki je osredotočena v mestih in služi zgolj za represijo pouličnih manifestacij, medtem ko so okrožni komisariati prazni.
Posl. Mammi je dejal, da bi sindikat policijskih agentov bil «atipičen», ker bi si omejil pravico do stavke. V tem smislu je Rinaldo Scheda, v imenu sindikalne federa-
cije, poudaril, da bi v tem primeru imel sindikat agentov javne varnosti vso solidarnost delavcev, ko bi postavljal svoje zahteve.
Spet stavka čuvajev na področju «Gran Paradisa»
RIM, 30. — Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da so čuvaji narodnega parka Gran Paradiso napovedali stavko za nedoločen čas. Ne ve se še, kakšne so njihove sedanje zahteve. Ministrstvo za kmetijstvo je poslalo na področje Gran Paradisa skupino 30 gozdnih čuvajev iz šole Città ducale. Ti bodo takoj prišli na področje Gran Paradisa, da bi preprečili morebitno škodo zaradi napovedane stavke. Tem tridesetim čuvajem se bodo pridružili še drugi, ki pripadajo državni gozdni upravi v Piemontu.
PRI MESTU COCHABAMBI V BOLIVIJI
v
Sest mrtvih v spopadu med delavci in vojsko
Uporniki so zajeli vladnega generala - Strašna revščina vzrok upora
LA PAZ, 30. — Šest mrtvih in troje ranjenih ljudi je krvavi obračun spopada med neko vojaško enoto in skupinami uporniških kmetov, ki so postavili barikade na cesti, ki pelje od mesta Cochabamba do mesta Santa Cruz v Boliviji.
Nemiri v Boliviji so se začeli pred dnevi, ko je vlada gen. Banzerja sklenila stoodstotno zvišati cene nekaterih dobrin, potrebnih za življenje. Množice siromašnih kmečkih delavcev so sklenile, da se uprejo tem vladnim ukrepom ter so zahtevale, da se pogovorijo direktno s predsednikom republike gen. Banzerjem. Ta pa ni sprejel njihove zahteve, temveč je poslal na razgovore gen. Pereza. Ta-pio, katerega pa so uporni delavci prijeli ter ga zadržali kot talca.
Vlada je takoj ukazala poveljniku sedme divizije, naj osvobodi zajetega generala, toda pri akciji naj nastopi z vso previdnostjo. V bližini Cocha-bambe so kmečki delavci postavili barikade na katere je naletel vojaški oddelek. Prišlo je do kratkega stre-
«DEZERTER»
Tridentinska kvestura je povabila na svoj sedež prof. Ed-gara F. Borgatto, ki je eden od najbolj znanih ameriških sociologov. Zaprepadenemu profesorju, ki je med drugim predavatelj na newyorski univerzi, ravnatelj «Columbia colle-gea», odgovorna osebnost italijansko - ameriškega instituta za sociologijo, so izjavili, da ga vojaške oblasti smatrajo za dezerterja iz italijanske vojske.
Prof. Borgatta se mudi v teh dneh v Tridentu, kjer je v teku neki študijski seminar. Profesor je pojasnil policistom, da je ameriški državljan, čeprav se je rodil v Milanu l. 1924. Ko je bil star nekaj let, se je izselil skupaj z očetom v ZDA. Kot ameriški državljan se je udeležil bojev proti nacifašistom. V italijanskih spisih pa je bil vedno označen kot dezerter.
Druga bomba je razdejala neki bar v Ulici Tito Livio, dve zažigalni bombi («molotovki») pa so zagnali proti vhodu tehničnega zavoda «Mo-linari». V vseh treh primerih je policija našla na kraju atentatov letake s podpisom SAM.
Na kraju atentata pred milansko univerzo pa so policisti odkrili pismo naslovljeno dr. Violi, sodniku, ki je znan zaradi preiskav proti terorističnim skupinam. V pismu je bil puškin naboj in listek: «Tega vidiš, drugega pa ne boš opazil. Calabresi ti je za primer.» Podobno pismo so verjetno pustili fašisti tudi pred šolo «Molinari», a je zgorelo. Našli so samo naboj.
Kot druge krati je tudi tokrat policija uvedla preiskavo. Kakšen bo izid ni znano, čeprav velja poudariti, da so škvadre SAM organizirale in izvedle samo v Milanu nad petdeset atentatov. Doslej niso prišli na sled nikomur.
O zažigalnem atentatu, proti sedežu pokrajinske organizacije KD, poročajo iz Catanzara. Neznanci so polili vhod v sedež z bencinom, nato pa ga zažgali.
Za ustanovitev sindikata agentov javne varnosti
RIM, 30. — Odprava dekreta kraljevskega namestnika iz leta 1945, po katerem je policija «vojaški oddelek», je — po mnenju posl. Flamignija (KPI) — prvi korak na poti ustanovitve sindikalne organizacije uslužbencev javne varnosti.
Tako so ugotovili udeleženci okrogle mize, ki jo je odbor za ustanovitev takega sindikata in reformo zakonov o notranji ureditvi policije sklical na sedežu tujega tiska v prestolnici. Pobudo za tak od
NiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHTiiiiiimiiiiiiiniiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
GOVOR JE BIL NAPOVEDAN ZA 10 NOČ, «B 2. P» ITALIJANSKEM ČASU
ŽIVO ZANIMANJE ZA NIX0N0V GOVOR 0 STANJU DRŽAVE» V KONGRESU ZDA
Predvidoma se je Nixon branil obtožb v zvezi z «afero Watergate»
stranke v korist Nixonove izvolitve na predsedniških volitvah.
Zavrnil je zahtevo sodnika iz Los Angelesa ,ki se ukvarja s primerom F.rlichmana, agenta, ki je vdrl v u-rad psihiatra, pri katerem se je zdravil Daniel Ellsberg, funkcionar, ki je dal tisku dokumentacijo o spletkah Pentagona v zvezi z vojno v Vietnamu. Sodnik je namreč zahteval, naj pride Nixon pričat pred sodišče. Baje je Nixon pripravljen, kvečjemu, poslati sodniku v Los Angeles pismeno izjavo.
«Washington Post» je medtem objavil vest, da je demokratska stranka predložila republikanski poravnavo civilne tožbe v zvezi z vohunjenjem pred volitvami v hotelu «Watergate» pod pogojem, da ji slednja izplača odškodnino 1.250.000 dolarjev. Republikanci so ponudili 600.000 dolarjev, kar so demokrati zavrnili.
Milijarder Hughes je medtem zanikal, da bi bil izplačal za izvolitev Nixona 100 tisoč dolarjev in zato prejel v zameno pomembne usluge.
Nov udarec preiskavi o «Watergate» pa je dala vohunska služba CIA. Njen ravnatelj, William Colby, je namreč izjavil, da je CIA imela več magnetofonskih trakov, a da jih je uničila, češ da to redno dela, ker nima «prostora v omarah». Gre za trakove s posnetki pogovorov med osebami, ki so v zadevo globoko vpletene. En sam trak naj bi se ohranil.
v Lagonegro, kamor je prispel včeraj sodnik Amato, ki se skupno s funkcionarji italijanske policije in dvema ameriškima agentoma «nar-cotic bureaua» zanima za mednarodno trgovino z mamili. Zdi se, da preiskavi o ugrabitvi Paula Gettyja
III.	ter o trgovini z mamili gredo vzporedno.
Preiskovalni sodnik Amato, ki se ukvarja z nezakonito trgovino z mamili, je danes obiskal kraj Ca-stellace di Oppido Mamertino, kjer so preiskovalni organi pregledali neko vilo za katero domnevajo, da je v njèj živel Paul Getty III. Baje je mladenič opisal poslopje na način, ki se ujema s stanjem v pregledani vili.
WASHINGTON, 30. — Izredno zanimanje vlada v ameriških političnih in diplomatskih krogih za govor, ki ga bo predsednik Richard Nixon prebral kongresu. Gre za tradicionalno «sporočilo o stanju ZDA», ki ga predsednik Združenih držav Amerike enkrat letno pošlje parlamentu. Navada je, da predsednik pošlje besedilo kongresu, kjer ga preberejo. Tokrat pa je Nixon sklenil, da bo sam prebral zbranim poslancem svoj govor za katerega bo — po tem, kar je bilo mogoče izvedeti — značilno, da bo osredotočen na poskus pobijanja obtožb v zvezi z zadevo «Watergate».
Ni izključeno, da bo ob 21. uri (se pravi to noč, ob dveh, po italijanskem času) pričakala Nixona pol prazna dvorana, širijo se namreč govorice da nekateri poslanci ne nameravajo priti na sejo in s svojim bojkotom dokazati, da v Nixonu ne sprejemajo polnopravnega predsednika republike.
Kongres bo namreč, kot vse kaže, prve dni marca začel tudi razpravo o tem, ali naj sproži «impeachment», se pravi postopek za odstavitev predsednika republike.
Nekateri Nixoncvi sodelavci menijo, da bo predsednik ZDA izkoristil priložnost in svojim nasprotnikom očital, da so potrosili milijon dolarjev (kljub energetski in gospodarski krizi), samo za preiskavo proti njemu, ki je po Nixonovem mnenju, prišla do «dvomljivih» rezultatov.
Med predlogi, ki naj bi jih Nixon nameraval orisati parlamentu, naj bi bil tudi osnutek zakona o «negativnem obdavčevanju revnejših, ali — točneje povedano — predlog o posebnem jamstvu, za vsakega državljana iz revnejših slojev, da mu bo zajamčen minimalni letni dohodek.
Nixon upa, da si bo s takim ukrepom pridobil zaupanje in naklonjenost najrevnejših med črnim prebivalstvom in brezposelnimi.
Govor je Nixon sestavljal dolgo časa, pred samim nastopom v kongresu pa se je za teden dni zaprl v svoj gorski «šalet» v Čamp Davidu.
Od tod je torej sledil zadnjim razpletom zadeve «Watergate», se pravi vohunjenja v sedežu demokratske
.....................................................................................imiti m mn
Za pomoč nerazvitim v Evropi
Ijanja, ki je zahteval, kot smo dejali 6 mrtvih in 7 ranjencev.
Mesto Cochabamba leži v visokem andskem gorovju kakih 250 kilometrov jugovzhodno od La Paza ter je znano že iz nedavne zgodovine te južnoameriške republike zaradi revolucionarnega razpoloženja kmečkih množic, že pred leti so številne kolone kmetov iz tega predela korakale na glavno mesto La Paz, ko je prišlo do poskusa nekega naprednejšega generala da osvobodi Bolivijo podlož-niških vezi s tujim kapitalom in zgradi v tej najbolj zaostali južnoameriški državi pravičnejši režim, ki bi vodil politiko v korist delovnih množic. Tisti poizkus se je tedaj ponesrečil. Oblast je prevzel general Hugo Banzer, ki je začel izvajati staro politiko, ki je bila izključno v korist velikih posestnikov ter domače bur-žoazije, ki je povezana s tujim kapitalom.
Kot smo dejali, je Bolivija ena izmed najbolj zaostalih držav v Latinski Ameriki. Revščina, ki vlada v teh hribovitih predelih, je zelo velika. Prebivalstvo je sestavljeno večinoma iz mesticev se parvi križancev med belci in domačimi Indio-si. Bolivija je v svojem nekaj več kot stoletnem obstoju doživela več vlad, kot let. Računajo, da so vlade poprečno zdržale na oblasti devet mesecev. Zato je pričakovati, da se bodo nemiri v Boliviji še zaostrili in da bo prišlo do ponovnih spopadov.
Iz Mehike poročajo medtem, da so gverilci organizacije FAR (revolucionarne oborožene sile) ugrabili znano osebnost v Acapulcu Vicenteja Rue-do Sauceda. Gre za velikega bogataša ki je med drugim član mehiške poslanske zbornice, podpredsednik trgovinske zbornice v Acapulcu ter predsednik mestnega sveta. Pristaši FAR so poslali krajevnim časopisom dve obvestili v katerih pravijo, da je bil Suacedo ugrabljen iz političnih razlogov. Ugrabitelji zahtevajo odkupnino v višini pet milijonov pesov (okoli 280 milijonov lir), če tej zahtevi ne bo zadoščeno, bodo Saucedu sodili z naglim postopkom ter ga ustrelili.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Prizor z pfcnompenških ulic
INDOKINA MED MIROM IN VOJNO
Hanojski zunanji minister sprejel mednarodno komisijo
Pereče vprašanje finansiranja stroškov mednarodne organizacije - Boji v Kambodži in Južnem Vietnamu
HANOI, 30. — Sevemovietnamski zunanji minister Nguyen Duy Trinh je sprejel včeraj zvečer člane mednarodne komisije za nadzorstvo nad izvajanjem pariških sporazumov (CICS) takoj potem ko so ti prispeli v severnovietnamsko glavno mesto.
V svojem nagovoru je severno-vietnamski zunanji minister izjavil, da demokratična vietnamska republika ni nezadovoljna glede vloge, ki jo je mednarodna komisija v Vietnamu opravila do sedaj.
Ni še znano, kakšni so glavni nagibi, ki so napotili mednarodno komisijo (to sestavljajo predstavniki Poljske, Madžarske, Indonezije in Irana), da obišče se-
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiAuiiiiiiiHiiiiiiiiiiH
FIASCONARO IN ALESSANDRINI PIŠETA SVOJE ZAKLJUČKE
Krog obtožencev za milanski pokol se bo verjetno v kratkem razširil
Poleg Frede, Venture, Pozzana, Ciannettinija in Bionda bodo v obtožnico vključili tudi več dosedanjih prič?
Preiskava o ugrabitvi Paula Gettyja III.
RIM, 30. — Vodja oddelka za umore in ugrabitve pri rimski kvesturi dr. Jovinella je davi odpotoval z avtom v Lagonegro. Funkcionar javne varnosti bo izročil državnemu pravdniku dr. Fanuelu poročilo o izsledkih na rimskem področju v zvezi z ugrabitvijo Paula Gettyja III. Naknadno se bo Jovinella srečal z dr. De Feom, ki je zadolžen za koordinacijo služb kriminalne po- namestnika državnega pravdnika za licije v Reggio Calabrii ter z dr. sodnega preiskovalca D’Ambrosia, Saliernom, ki je šef letečega oddel- ki vodi preiskavo, niso obvezujoči, ka v Catanzaru. Nato se bo vrnil I pač pa so pomemben element pri
MILAN, 30. — V kratkem bosta namestnika državnega pravdnika dr. Luigi Rocco Fiasconaro in dr. Emilio Alessandrini predložila sodnemu preiskovalcu dr. Gerardu D’Ambrosiu svoje mnenje glede preiskave o zaporedju bombnih a-tentatov skozi vse leto 1969, ki ga je zaključil strahoviti pokol v kmečki banki na Trgu Fontana, za kar sta v zaporu in obtožena sodelovanja v pokolu znana fašista Giovanni Ventura in odvetnik Franco (Giorgio) Freda.
Zaključki, do katerih sta prišla
Zahodnonemškl zunanji minister Walter Schecl posluša izvajanja svojega britanskega kolega Aleca Douglasa Bornea pred sestankom zunanjih ministrov držav članic EGS v Bruslju, na katerem bodo razpravljali o vprašanju pomoči nerazvitim področjem v Evropi
sestavljanju preiskovalne obtožnice, ki jo bo D’Ambrosio s svojimi zaključki, po dveh letih preiskave, objavil sredi marca.
Kot vse kaže bosta Fiasconaro in Alessandrini potrdila glavne obtožbe proti Fredi in Venturi, ni pa izključeno, da se bo v zadnjem trenutku, kot posledica nedavnih odkritij, število obtožencev močno razširilo. Fiasconaro, Alessandrini in D’Ambrosio so se namreč odločno držali načela, po katerem so izdajali zaporna povelja samo takrat, ko je kopica dokazov obtožence dejansko priklenila na zatožno klop. Poleg Frede in Venture bi morali biti v milanskih zaporih še trije fašisti, ki pa so jo pravočasno popihali. To so časnikar Gianettini, o katerem so govorili, da je bil povezan z italijansko varnostno službo, nadalje Fredov pomočnik, pa-dovanski šolski sluga Pozzan in dr. Giovanni Biondo, sin višjega sodnika iz Benetk.
Poleg teh naj bi torej «trojica» milanskih preiskovalcev nameravala obtožiti še druge, ki so doslej bili vpleteni v preiskavo o atentatih, a le kot priče. Kdo so ti ljudje, seveda, ni znano. Vsak namig bi namreč ne bil samo kršitev sodne tajnosti, pač pa tudi resna nevarnost, da bi še kdo pravočasno izginil.
Zaključki dveh namestnikov državnega pravdnika obsegajo nič manj kot 485 strani. Te bo dr. D’Ambrosio preučil in na tej osnovi (ki pa nikakor ni zanj obvezujoča) sestavil obtožnico. To namerava D’Ambrosio narediti do 14. marca, čeprav poudarja, da bi rok dveh let — po njegovem — zapadel šele sredi julija. Gre namreč za razliko v interpretaciji zakona, ki nosi ime prve «žrtve» avtorjev milanskega pokola, anarhista Val-prede. Ta namreč določa, da je možna začasna osvoboditev obtožencev, če sta pretekli že dve leti, odkar so bili zaprti in preiskava še ni končana. Na tej osnovi zahtevajo Fredovi in Venturovi od vetniki, naj ju izpuste po 14. marcu, seveda, če dotlej D’Ambrosio ne bi objavil obtožnice in s tem prešel k formalizaciji kazenskega postopka. D’Ambrosio sodi, da bosta dve leti pretekli julija, se pravi v mesecu, ko je on sam, pred dvema letoma, izdal proti fašista mà zaporni nalog, če sta bila prej
zaprta po zapornem nalogu sodnika Stiza, trdi D’Ambrosio, to milanskega sodstva ne zadeva.
Jasno je, da vlada precejšnja radovednost za zaključke dveh namestnikov državnega pravdnika, ki sta znana po svojem pogumu (ni slučaj, če so Fiasconara že enkrat skušali odstraniti iz te preiskave). Rimski «Paese sera» je objavil domnevo, da bo Freda obtožen, da je osebno položil bombo v kmečki banki, Ventura pa bombi v Rimu, kar pa sta Fiasconaro in Alessandrini začudeno zanikala.
Kazenski pregon avtonomističnih gibanj
PARIZ, 30. — Danes je ministrski svet postavil izven zakona tajna avtonomistična gibanja v Bretaniji ter na Korziki. Zakonski ukrep je bil sprejet, da bi omogočil oblastem uspešnejši boj proti tajnim organizacijam, pa čeprav njihovi, člani ne sodelujejo pri terorističnih akcijah. V prihodnjem bodo lahko prijavili sodišču vsakogar, ki je član teh organizacij, pa četudi ni zagrešil kakega hujšega kaznivega dejanja.
V zvezi z zakonom z dne 10. januarja 1936, ki je kazensko pregà-njal ustanavljanje zasebnih oboroženih enot, je sedanji zakon naperjen proti «Fronti za osvoboditev Bre-tanije — Bretonska republikanska armada», proti «Fronti za osvoboditev Bretanije, za narodno osvoboditev in za socializem — armada za osvoboditev Bretanije», avtonomističnemu baskovskemu združenju «Embata» ter proti «frontu paisanu per la Corisica libera».
ISTANBUL, 30. — Vojaško sodišče za obsedno stanje v Istanbulu je obsodilo pet oseb, ki so obtožene, da so ustanovile prevratniško marksistično leninistično organizacijo in da so zagrešile razne sabotažne akcije (med drugim požar opernega gledališča v Istanbulu v novembru 1970 leta). Sodišče jih je obsodilo na kazni od štirih do osem let zapora. Drugih 19 obtožencev je bilo oproščenih. Sodišče je spoznalo za krive pet obtožencev samo zaradi obtožbe, ki zadeva ustanovitev tajne organizacije Ni pa sprejelo obtožbe, ki se tiče sabotažnih akcij.
vernovietnamsko glavno mesto. Zdi pa se, da bodo na pogovorih o-bravnavali vprašanje bilance mednarodne organizacije. Stroški mednarodne komisije znašajo na leto okoli 30 milijonov dolarjev. O tem vprašanju sta se menda pogovarjala že v decembru lanskega leta Kissinger in Le Due Tho. Zdi pa se, da je Severni Vietnam odbil vsako zahtevo, da bi prispeval h kritju teh stroškov.
Iz Phnom Penha sporočajo medtem, da je protiofenziva, ki so jo začele Lon Nolove oborožene sile v okolici kamboške prestolnice, doživela določen uspeh. Že 48 ur glavno mesto ni bilo več bombardirano z granatami in raketami, kar se je prej dogajalo skoraj vsak dan. Toda čeprav v Phnom Penhu vlada sedaj ozračje večjega opti mizma. pa prebivalci predmestij preživijo noči rajši v središču mesta, da bi se tako izognili bombam in raketam. Varnostni ukrepi v mestu in okolici so še vedno zelo strogi. Policija izvaja številne akcije, da bi preprečila infiltracije «rdečih Hmerov». Med potekom ene od teh operacij je prišlo do spopada s skupino borcev osvobodilnih sil. šest civilistov je pri tem izgubilo življenje. Vojaške oblasti izvajajo strogo nadzorstvo nad vsemi strateškimi točkami glavnega mesta.
Medtem se nadaljujejo boji okoli prestolnice v premeru od 8 do 15 kilometrov. V boje stalno posega kamboško letalstvo, ki je zelo močno in ga Amerikanci stalno nod-pirajo.
Iz Saigona sporočajo, da so iužno-vietnamske oblasti rešile v bližini južnovietnamske obale 14 marincev, ki so se udeležili minivojne pri otokih Paracel. Marince je rešila neka ribiška ladja. Vojaki so bili na čolnu iz gume ter so bili na morju deset dni. Med blodenjem je eden umrl. Ostalih štirinajst so prepeljali v bolnišnico v Qui Non-hu. Po zadnjih podatlih so spopadi s Kitajci pri otokih Paracel zahtevali med Južnovietnamci 19 mrtvih, 43 ranjencev ter nekaj čez sto pogrešanih.
Medtem se na osrednjih planotah, kakih 400 kilometrov severovzhodno od Saigona v bližini kamboške meje, nadaljujejo ostri boji. Neka južnovietnamska vojaška kolona, ki naj bi pripeljala pomoč posadki v oporišču Le Minh. si skuša zaman utreti pot, ker jo borci osvobodilne vojske revolucionarne začasne vlade neprestano napadajo. Oporišče Le Minh je bilo prej v rokph osvobodilne vojske, toda 14. januarja letos so ga zavzeli južnovietnamski padalci.
Včeraj direkten polet iz Pekinga v Moskvo
PEKING, 30. - Danes je z letališča kitajskega glavnega mesta prvič poletelo letalo, ki bo direktno pevezalo Peking z Moskvo. Na letališču ni bilo nobene slovesnosti, ko je vzletelo štirimotomo reakcijsko letalo, ki pripada kitajski družbi «CA AC». Gre za «iljušina 62», ki je bil izdelan v Sovjetski zvezi. Prvemu poletu ni prisostvovala nobena kitajska osebnost.
Letalo razpolaga s 160 sedeži; v njem je bilo danes manj kot 70 potnikov, po večini Kitajcev. Polet od Pekinga do Moskve traja osem ur in pol. Gre za prvo medcelinsko letalsko službo družbe «CAAC». Odslej naprej bo letalo letelo na progi Peking - Moskva in obratno enkrat na teden. Obe državi sta pristali na to povezavo v juliju lani. in sicer na poA'Rgi sporszuma iz leta 1954 Doslej sta bili Moskva in Peking pove
zani samo s sovjetskim letalom družbe «Aeroflot», ki je pristajalo v Irkutsku. Letala družbe «CAAC» pa so pristajala samo v tem sibirskem mestu. Pričakujejo, da bo prvo letalo sovjetske družbe «Aeroflot» pristalo V Pekingu prihodnjo soboto.
V Grčiji aretiran dopisnik lista «Der Spiegel»
ATENE, 30. - Grška vojaška policija je aretirala grškega državljana Kosta Cacaronisa, ki je dopisnik zahodnonemške revije «Der Spiegel». Trije agenti vojaške policije so napravili preiskavo v Ca-caronisovem uradu. Osumljenca so takoj nato začeli zasliševati.
Grški dopisnik Cacaronis je prvi časnikar, ki je prišel na muho novega režima generalov. Bil je že aretiran leta 1969, ko je še vladal Papadopulos.
Glavni odbor tujega tiska je protestiral pri ministru za informacije Rallisu ter zahteval pojasnila o ukrepu vojaške policije. Med drugim je bil Cacaronis blagajnik združenja tujega tiska v Grčiji.
Po štirih urah zasliševanja je vojaška policija izpustila dopisnika na svobodo.
Komisija OZN o nadzorstvu nad rojstvi
WASHINGTON, 30. - Komisija OZN za položaj žensk v družbi je sprejela resolucijo, ki je naklonjena svobodi nadzorstva nad rojstvi. Resolucija je bila odobrena s 24 glasovi, nihče ni bil nasproten, samo 8 se jih je vzdržalo. V resoluciji je rečeno, da imajo starši pravico, da sklepajo o številu otrok ter o časovni razporeditvi rojstev. Gre za osnovno pravico posameznikov, kar omogoča uživanje drugih pravic vseh ljudi in posebno žensk. V dokumentu je še rečeno, da bodo ljudje lahko uživali te pravice konkretno, če bodo vzporedno sprejeti ukrepi glede informacije, vzgoje in za zagotovitev primernih služb. Rečeno pa je še. da družinsko načrtovanje ne bo uspešno, če ga ne bodo spremljali drugi ukrepi, ki naj bi izboljšali položaj žensk v družbi.
«Ant’mafia» bo zaslišala dr. Spaglinola in Mangana
RIM, 30. — O zvezah med ppli-cijo. sodstvom in mafiio bo komisija za boj proti mafiji zaslišala prihodnji teden rimskega držaVne-ga pravdnika dr. Carmela Spagnuo-la in kvestorja Angela Mangana.
Predsednik parlamentarne komisije, senator Carraro, ie izjavil, da s tem komisija ne namerava odpreti preiskave, ker ni to v njeni pristojnosti, pač pa poglobiti problematiko o teh zadevah.
O Spagnuolu ie medtem razpravljal tudi višii sodni svet. Za sedaj so člani sodnega sveta, ki je disciplinski organ itali lanskega sodstva. prebrali memorial, ki ga jim je posredoval dr. Spagnuolo v zvezi s svojimi, pozneje demantiranimi. izjavami listu «R Mondo».
V sodni palači v Rimu so medtem zaključili izvid o potvorbah magnetofonskih zapisov tako imenovanih «mafijskih trakov», s katerih so baje zbrisali pomembna imena italijanskih političnih mož. Dr. Spagnuolo ie te trakove izročil izvedencu Saeerdoteiu iz akustičnega tehničnega zavoda «Ferraris» iz Turina. Na osnovi izvidov bo dr. Spagnuolo kasneje tudi ukrepal.