POKUCI, Ki IZUMIRAJO
Zakaj beži mladina od šila in kopita?
Za Bežigradom je samo pet čevljarjev, med katerimi je najstarejši šestinsedemdesetletni Ivan Kostanjšek
NekoČ, ko smo obuvali fcevlje, ki su bili ročno izdelani.je čevliarska obrt cvetela Z razvojem induslrije pa je bita obsojena na postopno umiranje. čevljarske delavnice so zapirsle vrata ena za drugo >n ob stolčku so ostali le tisti, ki so z Ijubeznijo zafieli svoje rokodelsko poslanstvo, No. tudi tak§ni so se sčasoma postarali in nekega dne se nam bo prav stožllo po dobrih stanh dretarjih. Mladi beiijo od Sila io kopita In si iŠČejr donosnejSi. lažji it\ bolj cenjen poklic.
Sedim v delavnici mojsua Ivana KostanjSka (76). najstarefčega fiev-ijarja v Liubljam. ki je že polnih pet iet BaligrajČan. Gledam njegove starievske roke, nagubane, pre-predene i itlamt, ki še vedno spret-no vrlijo čevljarsko orodje in pripo-mofike. Govon poCasi, poudarja vsako besedo in prav očarfjivo }e, s kakSno Ijubeznijo in ponosom pn-poveduje o svojem poklicu, ki ga opravlja ie vei kot 53 let. In Se ga bo. pravi. dokler bo zdrav.
-Od kod Ijubezen do čevljev?.
-Na naSi kmetiji v Zdolu pri Bre-2icah je bilo v družini desel otrok, TeŽko smo ziveli, spat smo hoditi na pol silt in kruha ni bito nikoli dovolj. V vas je večkrat zahajal po-tujoči čeviiar in v na&i hiši \e vedno našel obMico dela. Radovedno sem opazoval, kako je veiiJe vihtel svoje Silo m drato ter krpal na5o raztrga-no obotev Zaljubil sem se v njego-vo delo, ko sem ga opazoval -
Obrti se je Sei učit v Sevmco k mojstru Alojzu Hlebcu Kot vefiina obrtnifikih mojstrov v tsm fasu, je bil ludi on zeio strog, brezduSen izkorišfievalec vajencev.
•Delali smo od jutra do vefiera, vefikrat tudi do zore. a počivali smo le v nedeljo popoldan,-
Potem je s poklicem ievljarskega pomofinika krenil v svet s trebu-hom za kruhom: v Brežice. Kriko in Ljubljano. kjer se je stalno naselil tata 1923.
-Delal sem kot pomofnik v mrafl-mh m vegastih izbah prt tevljarju Logarju v Dalmalinovi 7. pri StanCu v Ulio na grad, pri Dolencu na Bar-varski stezi 2....
Ko mu je bilo vsega do grla, se je odločil, da bo postai samostojni obrtnik Odprl je delavnico na Bre-gu 2 Kasneje se je preselil na Kra-kovski nasip 10, pa v Livarsko 2. kjer Se danes. kljub vlsoki starosti m deset let po upokojitvi opravlja svojo obrt, vestno in spretno, kot v mladih letih.
»V predvojni Jugoslaviji je maj-hne obrtnike - Savljarje, spodrinil slavni Bala, ki je v Ljubljani razvil veltk in močan servis za izdelavo in popravilo čevljev, tako da smo ko-maj živeli iz rok v usta, Danes pa je nriDdorna Čevljarskamdustnja -izlo-fiila- čevljarje, nas zdesetkata. in če
ne bo kaj storjenega. bomo čevljar-)i popolnoma izginili.«
-Vesie-, je nadaljeva! po krajSem postanku. »sedenje za čevljarsko mizo ob nizkem osebnem dohod-ku, mladih resnitrio ne priMlati. Nitv eden od petih, kolikor nas je 4e za SeŽigradom nima vajencev. kaj 9e-le pomočnikov, Podobno je z osta-limi čevljarji v Ljubljani in drugje. V naftem mesiu je bii osnovan tev-Ijarski servis, kjer dela večina mla-dih Ijudi. Vendar tam izdelujejo no-vo obutev, po naročilu in po najno-vef&i modi. S popraviiom obutve pa se bavi malokdo. To je prepuftčeno nam, starcem. Največ popravljamo uvoiene tdvlje, ki 50 jih fastniki drago plačali. Škoda |ih je zavreči, fie na kakšnem mastu popusii lepi-lo, &e se -poSvedra- ali ziomi pela, Sem tsr tja popravim potovalko ali žensko lorbico in kak&no drugo us-njeno galanterijo. Skoraj da se to ne izplafia Pa pride takole stranka v delavnico inprosi; -Mojsterlvan. napravite mi to... -, pa phsta-nem... ¦
Ko je bil mojster Ivan star 33 let si je ustvanl druimo- žena Vida iz Žu-zemberka je bila trgovska pomot-mca v Ljubljam, kjer sta se tudi spoznala. Do kruha sta spravila tro-je otrok v lesnem enosobnem sla-novanju. Tam sta preživela polmh 35 let, a pred desetimi leti so se preseliii v malo boljSe slanovanje oa črtomirjevi 24 Tudi oba sinova ler hCi so poročeni in mojster Ivan fma že Sest vnukov. ki dedu m babi-ci razsvetljujejo stare dni.
Spet zaide razgovor na čevljar-slvo.
-Kako ohranlti to obrt?«
-Z razliCntmi olajsavami*, povz-ame mojster Ivan.-Ugodne kredile za nakup opreme ter orodje, na za-četku brezplačen ali pocenl lokal, davine olajSave in družbeno priz-
nanjs Cevljarjem. Morda tudi bene-(iciranl delovni staž. Cevljarji ure in ure preždifo na svojih stolčkih, di-ftajo neugoden in prassn zrak, več-krat jih daje revma, pa poSkodbe hrbtemca. Vse lo so raziogi. da mladi bežijo stran od tega po-klica... ¦
Mojster Ivam KoatanjSek polnih pei desetlatij sedi v neuglednih izbah, Siva. lepi m popravija obu-lev, ki 5čiti pred mrazom noge lepih tovartSic, hittih kurirjev in požtat-jev. brzonogih otrok, podrsujočih starcev in uglednih posiovnih Ijudi - lisote nog. In kolikokrat ga čevlji, ki jih je sam naredil, odvedejo do obreija Save. do mesta, ki ga je v dolgoletnem    strastnem    ribolovu
odkril kot -od boga danega-, kjer ribe prljemajo in ribiC uživa.
-Tudi ribolov ni veČ to, kar ]e bil. Vse manj je rib, ker je voda tako umazana. Prlde dan, ko prsčepim na obrežju po tri ura. a plovec noČe ponikfiitl,-
Od doma do delavnice. od delav-nice do obale Save. od Zdola pri Brežicah do Sežigrada. polnih 76 let so vodile poti Ivana KostanjSka in preptetle mreža v kateti je ujet, a iz nje ne ŽBli, fcei mu je v njej kar dobro.
-ŽivljenjB je krog.«. razmiSlja mojster Ivan. »krog dobre volje m zmernaga življenja, krog, kt ga Clo-vek sam razteza.    -                      j
IVAN ŠUČUR