Št. 25. V Gorici, v soboto dne 26. marca 1904. Letnik VI. Izhaja vs;i' torek in nolioto ob 11. uii pri'dpoldnt' zu m»:sto trr oi, H. uri |fp. za d<'zt'lü. Ako pad*' na ta dnrva praznik izide dan pn»j ob si. /.večer. Slant* po poSti pr**jeman ali v (Jorici na dorn poSiljan cfloletnoK \, pollotno 4 Kin sietrtletno 2 K. l'rodajast» v (Jorici v to- bakarnan Schwarz v fiolskih ulioali, Jollersitz v Nnriskili ulicali in Lc- baii na Verdijnvein t^kaliääu po H vin. GORICA (Večerno Izdanje.) Ureilništvo in upravništvo se nahajata v "računijo po pptit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral pa 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako st> vcčkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Iz jatelj in odgovorni ureu.iik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). D^žava in šolstvo. l. Toliko naše doželno zastopstvo, ka- kor tudi naše časopisje in drugi činitelii ao se ^tetokrat bavili z naäim šolatvom in äoläkim vprasanjom v občo. Drugod so take razprave v«^j<», kar je umljivo, kajti nikjer niso äolake razmere tako zmo- dene kakor pri nas. V tern oziru živimo res v deželi neverj^tnonti. Tu imarno vad- nice večinoma z neinäkim učniin jezikom za slovensko izobraževaliače, na katerem se polagajo zrelostni izpiti v materin- äcini, in se poučujejo kandidatinje tudi v nemäcini, a morajo potem, ko so bile dve leti na deželi in imajo najlepäo priliko pozabiti ono malo nemščine, kalero 80 si v äoli prisvojile, polagati sposobnostni izpit v nemäcini. Tu imamo tudi dve pri- pravljavnici, slovensko in i'^lijansko, kjer se poučuje pa mladina le v nemäöiui tako, da pride v arednje Sole ali brez najele- mentarnejših pojmov, ali pa s tako zme- denimi možgani, da ni na srednjih solan navadno za nobeno rabo. Imamo tudi pripravljnvniceza možka izobraževaliača, katere imajo namen po- dati mladini, ki je dovršila ljudsko solo, v teku jednega leta vao ono vedo, ka- tero si drugod prisvoji a težkočo v štirih letih, da je potem zrela za — Koper. Dalje imamo srednje sole, katere so si pridobile nekako imenitnost po ne- vspehih, ki so jedini svoje vrste. Tu pade semtertje do 52% učeoe bo mla- dine na celem zavodu. In vsi napori, da bi se ti in drugi kričeči nedostatki na naših šolah od- stranili, so bili do sedaj brezvspeäni; vlada pusti, da ljudski zastopniki kriče, da časopisi zabavljajo, a vse oatane pri 8tarem. « Koliko se je že govorilo in piaalo o naäem Ijudakom äolatva, posebno o perečem vpraäanju za zboljäanje uöitelj- skih plač, ki so skoro najslabäe v Av- striji! Vlada posluša vse to mirno, kaže tudi svoje veaelje nad tozadevnimi pred- logi, a ne stori ničeaar, da bi jih omo- gočila. Neštetokrat smo že naglašali, da so doklade za vzdrževanje ljudskega šol- ¦ ¦¦M ¦111 | I I ¦¦¦ I........| ------------------.. I stva posebno v treh alovenskih politio- nih okrajih take, da ni mogoče na to stran strune napenjati, ako jo nočemo izpostaviti nevarnosti, da poči. Zato je naä deželni zbor naglaäal, naj bi vlada dovolila dežoli za 170 K višje naklade na pivo v to svrho, ter naj sama pri- I skoöi deželi na pomoÖ z denarno pod- I poro, da He to vitalno vpraäanje konečno ! reäi; a odgovor je vedno negativen. Po- viäanja naklad na pivo vlada ne dovoli, ker bi inorala polern tudi drugim krono- vinam dovoliti iati poviäek; denarne pod- pore pa za ljudsko äolstvo — tako po- vdarja — ne da sploh nobeni kronovini principijelno. Je-Ji pa vse to tudi res? Kar so naklad na pivo tiče, smo že povedali večkrat, da pobira deželna uprava kranjska 2 K od bektolilra, iatr- 8ka pa celo 340 K; a kar se naöelnega vpraäanja o podpiranju ljudskih äol tiöe, velja to lo za sl^venake deželo, nikakor ne pa za druge. Tako öitamo n. pr. na 357. strani državnega proračuna, da daje država za povzdigo ljudskega äolstva na Tirolskem leto za letorn 76 000 K, v Istri pa 6.000 K, a za povzdigo noinškega Ijudakega Solstva na Tirolskem še posebej 30.000 K. Vrhu tega vzdržuje vlada sama neka- tere ljudske äole, ki stanejo 36.000 K. Na 361. slrani iste knjigese lahko vsakdo prepriča, da izdaja vlada vsako leto j 156.418 K za nemäke ljudske in me- . äcanske sole v Trstu, 38.500 K za nem- i ške Ijadske sole v Puljn, ter da pri- speva v Dalmaciji v deželni äolski zalog z 9.600 K, dasi daje tarn v normalni šolski zalog na leto 83.308 K, na Gori- äkem pa 6 462 K. Tudi za ljudske in meščanske äole na Solnograäkem plačuje | vlada 22.400 K. { Taka je v resnici vladina principi- ' jelnost! ! če kje v Avatriji, bi bila taka pod- pora opravičena na Goriäkem, prvič radi tega, ker plačujejo naäi posestniki že ; 36 let neopravičeno previsok zemljiški j davek, in je le zahteva pravice, da bi Be jim vsaj äolsko breme nekoliko olaj- ! Salo; drugič, ker nam je bila la podpora svojedobno obljubljena, in trejiö, ker je bila naša dežela äe pred malimi loti naj- bolj zanernarjena v državi. Sele v no- vejšem Času stori vlada posebno za naže prometne potrebe — rnnogo. 11. Zanimivo je ludi primerjati državni polroäek za žoIhIvo v drugih kronovinah in v naäi. Predaloä bi äli, ako bi hoteli tu navajati zadevne podatke za vse av- gtrijske kronovine ter jih primerjati z naSimi. Zato nuj navedemo tu le zadevno spodabljanje dveh kronoviu z naäo, in sicer smo si izbrali v ta namen Tirolsko, ker meji kakor naža dežela ob italijan- sko kraljentvo, in Solnograäko, ker je z ozirom na ätevilo prebivalstva äe neko- liko manjäa od naäe. Za vse äolstvo na Tirolskem 8 Pre- darelskem potrosi vlada na leto povprek 2 300.000 K, in ker Steje tamoänje pre- bivalstvo približno 950.000 ljudij, pride na 1000 prebivalcev 2421 K. Za vse naše šolatvo in kar k temu pripada potrosi vlada letnih 352.000 K, kar da z ozirom na ätevilo prebivalstva (230.000) na tisoč ljudij 1530 K. Solnograäka ima pa le 180.000 pre- bivalcev in dobi od vlade za äolstvo povprek 395 000 K, torej na vsakih 1000 2190 K. Kricoöe je razmerje med nafio in solnograäko kronovino posebno glede obrtnega äolstva. Za goriäko tozadevno äolstvo pla- öuje vlada 43.000 K, od teh pripada za 140.000 goriäkih Slovoncev akup 11.000 K, doöim ixdaja vlada za 180000 solnogra- äkih prebivalcev na leto 129.000 K. D o p is i. Iz Mini«. — V „Soči" z dne 9. t. m. je nekdo od tukaj, ki ga vsi dobro poznamo, kakor tudi njegovega sodelavca, izbruhal toliko surovoati in psovk, da presega vse meje doatojnosti. In taki možje hočejo omiko äiriti med nami! Tudi z debelimi lažmi je naäpikan ta „slavni" dopis. Vidi se takoj, da ga je narekovala gola strast. Ni rredao sicer, a vendar morarn nekoliko reagirati na ta izbruh. „Namen društva „Ipava" je tako svot, tako cist, da se ga mora vsakdo okleniti", tako pravi dopisnik. Verujem mu rad, da ni bilo druätvo ustanovljeno iz slabih namenov. Toda da se doseže dober namen, treba je dobrih sredatev. In ravno v tern se ne strinjamo z Vami, ker nas ločijo načela. Ali naäe „Kat. de- lavsko druätvo" ni bilo ustanovljeno iz öi- stega avetega namena? „Sočin" dopisnik to taji. On govoriči, da mi, ko oživljamo druätvo, imamo namen ljudstvo v njem poneumnjevati in izkoriäcati. Gosp. do- pisnik, dokler te hudobne trditve (sicer navadne „liberalne" fraze) ne dokažete, Vam moramo nadeti „öastniM naslov gr- dega in podlega obrekovalca ! Ako si hoče ljudstvo, zlasti delav- stvo, vero ohraniti, ako se je napeljuje k delavnosti in varčnosti, ako se je od- vrača od nravne propalosti — in vse to je namen „Kat. delavskega druätva" — se pravi to po pameti „Ipavcev" ljudi poneumnjevati in izkoriäcati! Go- spodič, kar ae ti<5e izkoriäcanja delavatva obrnite se na drugi naslov, ne pa na nas! Ako smatrate one maloätevilne krone, ki smo jih izdali svojima zastop- nikoma pri zborovanju nepolitiönih dra- ätev v Ljubljani pred enim in pol letom za pot, in poverjenikom za pobiranje mesečnine, za kako izkoriäcanje, potem kažete, kako ste malenkostni. Tudi g. župnikn očitate izkoriäöanje ljudstva. To je skrajno podlo. Ravno on res ni mož za to, da bi ljudstvo sploh ali celö de- lavstvo odiral in izkoriäcal; vsa župnija mu more dati to apričevalo, tudi nasprot- niki. Kako nizko je torej, ako mu one darove, ki jih od ljudstva prejerna o pri- liki velikonočne spovedi in velikonoönega blagoslova jestvin, zavidate! Vam ni treba svoje place pobirati po hiäah r obliki raznih dajatev, ker Vam jo mo- rajo davkoplačevalci znositi na davka- rijo, kjer jo potegnete vsak prvi dan me- seca brez truda in sitnosti. Duhorniki dobivajo plačo večinoma kakor bi jo iz- beračili, le redki so, ki imajo vso plaöo iz „käse". LISTEK. Svoji k svojim. Ceäki: Karolina Svčtia. (Dalje.) ;^Na8 Julij bi bil morda re8 zbojel öd brepenenja in žalosti, da ni dobil ne- kake tolažbe kakor z neba. Neki stro- jarjev pomočnik iz vasi blizo Neusber^a je imel poseben dar in veselje za glasbo • zato je bil od otročjih let pevec na koru' pozneje pa vijolinist. Ko je at,opil v delo pri 8vojem sedanjem mojstru, izgovoril si je to, da ga puste vsako nedeljo domov v rojstno vas, da bo razveseljeval rojake se svojim zares lepim in spretnim svi- ranjem. ' In vsak večer se je vadil na svojem j vijolinu, in pri tem je bil Julij njegov ! najpazljivejäi in najvernejäi posluäalec. Če je pomoönik kdaj popustil gosli in pre- metaval note, tedaj je vzel Jolij boječe ta nastroj \ roke ter vlačil z godalom preko strun. In trudil se je, da izvabi kake take glasove, ki jih je čul pred kratkim ; in po dolgih poskusih se mu je zares posrečilo, da je spravil iz njih nekaj prikladnih in pravilnih glasov. Pomočnik se j^ tpgp. skoro tako raz- vestlil, kakor on sam. In pozval ga je, naj le nadaljuje; on da ga hoče rad po- učevati v tem. Julij se je branil dolgo Öasa sprejeti to prijateljsko ponudbo ; ali naposled se vendar uda neumornemu spodbujanju tega dobrega človeka. In uöil ga je tako dobro in Breöno, da ae je Julij že v nekih tednih nauöil rabiti lok. In za nekaj mesecev je mogel gosti dovolj dobro priproste napeve. I Ta vspeh in neprestana veaela hvala ! učiteljeva je spodbujala Julija äe k večji pridnosti. In zmirom bolje je napredaval v svoji godbi; in v kratkern čaau se mu j je tako prikupila, da je porabil tudi čez j dan, za te vaje vsake pol ure, ki jo je mogel dobiti od svojih äolskih opravil. i i Da, imel je že svoje gosli. Skladal i jß namreč vaak krajcar, ki mu ga je po- j äiljala mati, ali za kak posladek, ali za | gledaliäce itd.; in neko nedeljo zjutraj je sei ae svojim učiteljem k nekemu tr- ; govcu ter si kupil ta nastroj. Ta nedelja ¦ mu je oatala radi tega vedno nepozabna. j To je bil zanj prvi žarek areče; in ( ta mu jeprestil oblak, ki mu je pritiskal j in zatemnjeval miali in src6 Kako zma- | govalno je stopal, ko je nosil svoj vijolinl . In kako ponosno je zrl na mimogredoče, i misled: da mu vidi vsakdo na čelu, kak « ' usoden korak je naatopil v življenju! ' Da, res je bil to zanj važen korak, ker so mu bile gosli v vsakem obziru v reäitev. Oproatile so ga težkih misli, pa mu tudi okrepöale njegove aposobnosti, ki so bile jele prav resno upadati. Boril se je trdo se sestavo ptujega jezika. Trudil se je na moč; ali njegovi možgani ni- kakor niao mogli preäiniti njegovega U8troja. Ni se mogel vglobiti vanj in ga razumeti in si ga osvojiti. Morda bi bil mladičev duh do cela oslabel; saj je že čutil, kako bledi in gine vse ono, kar je dozdaj dobro znal; kako to vene in slabi in se mu nehote izgubja v pameti. Ali godba mu je povzdignila opeäano duäo, jo O8vobodila in okrepčala. Kose je Julij vglabljal v svojo godbo, je pozabljal na sedanjoat ter ae zanimal se alikami sreönega detinatva. Pri naj- milejäih peamih ae je apominjal tudi naj- milejäih prikazni, ki so mu oatale v pa- meti od tega časa. Spominjal se je, kako je doma ve- selo hodil iz äole domov. Radoval ae je, ^e je arečal na poti dobrega in pridnega aoučenca. In ponovno je pregledoval svoje naloge; alasti, če ni bilo naälo učiteljevo biatro oko pogreäkov v njih. Kako rad je posluäal razlaganje ljublje- nega učitelja in kako navduäeno je go- voril o tem se součenci na poti domov. Kako rad je spiaaval avoje naloge; saj mu je bilo jasno vae, kar je čul v učil- nici, da bi bil lahko kar sam začel raz- lagati o tem. Najmilejäi napevi, ki se jih je učil na 8vojih goslih, so ga apominjali tudi onega blaženega čustva, ko jim je po- vedal učitelj, da pojdejo na izlet kam v okolico. Oh! kako so biti to lepi raz- gledi — polni tihega veselja in uživanja. Spominjal se je, kako pazljivo, željno in zareöih oči aö posluäaü modre besede, s katerimi je znal učitelj oživiti vso pri- rodo okrog avojih dijakov. Znal je deci lepo opi8ati in približati jej vsako drevo, pa vsako ptico na njem; Taak cvet vsa- kega melulja, ki se je zibal nad cve- tlico; vaako žuželko, pa tudi vaako ateblo trave, ki je plezal hroäc po njej. In tako jim je govorilo vse z nekim tajinstvenim, pa zopet umljivim glasom; in čutili so se kot neki varuhi vsega onega, kar je rastlo, cvetelo, letalo in pevalo okrog njih. In sklepali so, da bodo vae to po- božno Čuvali, in ko odraptejo, da bodo to tudi vspeäno negovali — kolikor le mogoče — da bodo imeli od tega veliko radost in koriat oni in drugi. (Dalje pride.) Vrhunec predrznosti pa doseže „So- čin" dopisnik s tern, ko piše, da mi od „Kat. del. druStva", pred vserai aeveda predsednik, hočerao v občini iineti pre- pir in zdražbo, in da je to naäa naloga. Cenjeni čitatelji naj preaodijo, kedo dela zdražbo io prepir, ali tiati, ki mirno v svoji hiši sedi in avojega aoaeda pri miru pusti, ali pa oni, ki ga pride v hi So mo- tit, ali bi ga celö rad iz njegove lastne hiäe prognal? „Liberalni" ali „napredni" voditelji novega druätva „Ipava" trdijo, da je naäe 15 let staro druätvo am do. To je le njih pobožna Želja. Druätvo je vedno imelo svojo bralno aobo, naročalo in plačevalo je časopise, podpiralo svoje bolne člane, pa le 5 let sem, odkar je tudi podporno; odbor je imel aem ter tje po potrebi ka»ro sejo, občnemu zboru so se vsako leto položili račnni itd., le veselic zadnja leta ni prirejalo. Zdaj pa pridejo „Jpavci" in vpijejo: „Čudež, ču- dež, mrtvi vstajajo"; drugi pa: „Ne, ne, umrlo je katoliäko in mrtvo naj bo 1" Mi pa se ne zmenimo za njihov krik. Druätvo res živi in bo äe živelo, ako Bog da in sreča janaäka. Naše druätvo obstoji torej uže lf> let. Gospodje, ki so ustanovili društvo v dolenjem delu občine, mu niso bili ni- koli naklonjeni, marveč vedno nasprotni. In ker je priprosto ljudstvo, ilasti delav- stvo, jako odvisno od njihovega upliva, pa tudi ker je äe premalo za vedno, radi tega in vsled agitacije je mnogo članov odstopilo od nas in priatopili so k „Ipavi". „Ipavci" hočete, naj „Kat. delavsko druätvo preneha, naj ae mi Vam pridru- žirao in Bog ve, kaj äe vae zahtevate od uö.6. Z iato in še večjo pravico bi mi tirjaii nasprotno. Vi ae niste hoteli z nami v druätva združiti, ker je „kleri- kalno", mi pa ae z Vami tudi ne bomo združili, ker je Vaäe društvo „liberalno". Vidite zopet: ločijo nas načela. Bodite torej 'rc;aj strpni, to zahteva svoboda, prav. . . i*alizem. Mi Vafiega druätva do sedaj nismo preganjali, nasprotujemo mu seaaj le zato, ker imamo pravico ae bra- niti, ker ne dopustimo, da bibilo druätvo uduäeno. Niate torej v Port Arturu, ka- kor pravite, marveč Japonei-napadalci ste! Smejati se moram, ako je dopia- nika „Soče" razljutil izraz „glavna vas", ki sem ga rabil za gorenji Miren. Pri tem sem se domislil onega ameänega španakega viteza Don Kiäota, ki ae je ves srdit zakadil v boj proti vrtečim se kole8om mlina na veter, ker ai je do- miäljal, da vidi prod seboj viteze-aovraž- nike, ki proti njemu v boj dirjajo. Ravno tako ameäno 8e bojuje „Sočin" „vitezu proti meni, ker ai domišljuje, da sem njegov sovražnik in sovražnik 8loge in ljubezni med Mirenci, ker hujskam go- renje proti dolenjim in naaprotno, ime- novavši gorenji Miren glavno vaa. Vsak trezno misleč mora priznati, da glavni del kake občine je vendar tam, kjer je cerkev, sola, duhovski in občinaki urad, kjer se najveČ ljudatva zbira k službi božji in zaradi drugih opravil. Tudi zgo- dovinsko je gorenji Miren glavna vap, ker je najstarejäi del občine. Saj n. pr. Rupenci niso razžaljeni, ako rečemo, da Rupa je podružna vas. Ne razumem te- daj, zakaj bi bili dolenji Mirenci raz- žaljeni. Slednjič treba zabilježiti še nekaj laži „Sočinega" dopisnika, da bodo vi- deli čitatelji, kak poätenjak je ta mož. 1. Laže namreč, ko draži ljudi proti meni trdeö, da sem imenoval Mirence razuzdance. Kje je to zapisano ? 2. Druga laž. Kje aem rekel in ke- daj, da je mirenska občina na dovršeni Btopinji omike? Kako je mogoče razum- nemu človeku kaj tacega zapiaati ! Na dovršeni stopinji omike ate Vi, kaj ne ? Jaz sem rekel le, da ni res, da so Mi- renci v omiki najbolj zaoatali med vsemi okoličani, in kdor to piSe, jih sramoti. Ne pretvarjajte besed ! 3. Ni res, da so bile veselice „Kat. delavskega druätva", ki jih je svoj čas prirejalo, nepotrebne. Kaj Vi veste o tem, ko Vas morda äe tod ni bilo, ali pa ste o takih stvareb razumeli, kolikor za- jec na baben. 4. Ostudna laije, da stazastopnika naäega druätva v Ljubljani lenuha. Le- nuhi so tisti, ki ne delajo, marveč po- pivajo in igrajo po dnevu in po noči. Naša zHstopnika ata pa pridna delavca. Naj „Ipava" vzgoji mnogo takih delavcev, potem vzamemo klobuk z glave pred njo! 6. Laž, hudobna laž je alednjiČ tr~ ditev dopisnikova, da so prireditelji le- toänjega zasebnega pustnega pleaa bili pri tem v katerikoli zvezi 8 „Kat.dolav- akim druätvom". To jo glede plesa čisto nedolžno. Obrekovalec ne more opustiti pri tem, da ne bi smeäil celo cerkveni bla- goalov. Vidi ae, kakänega duha je ta mož, ki gotovo veruje le na „kalomonove" blagoalove Gabračekove. —k. Iz Brd, 16. marca 1904. - „Relata refero"! Nisem bil mislil, g. urednik, da bode moje sporočilo o krvavera pretepu pod Borätom na debelenco t. 1. v dopiau z dne 18. febr. v Vaäem cenjenemu liatu tako nemilo in občutno dregnilo dopisnika iz Kožbane, kateri ae jo oglasil v „So<5i" z dne 1. marca 1904 8t. 19. Opozorjen po prijatelju, ker „Soče" nimam, — da dopisnik iz Kožbane popravlja moje vie imenovano sporoöilo, izposodil sem si dotiöno štev. „Soče", da vidim na lastne oči; kako je popravlja. Da je bil dopisnik ostal pri faktični, t. j. dejanski popravi mojega kolikor toliko netočnega spo- ročila glede pretepa pod Borätom, vzlasti ker je nekdo uže popravil v 17. ätev. „Gorice", nisem bil reagiral, a ker se dopisnik huduje nad popolno nedolžnim sporočilom: „Stepli so an lantje iz kož- banske občine med seboj in sicer kakor ae govori radi „Citalnice", recte: veselice 8 plesom ko je društvo v Kožbani pri- redilo nedeljo prej in ker pita moje sporočilo kot nesramno laž, hočera mu odgovoriti in njegov nad vse ljubezniv napad odbiti. — Iz Vaäega dopisa, g. dopisnik, je razvidno, da Vas najbolj peče stavek o uzroku tepežke, a jaz Vam ne morem pomagati, kakor sem sliSal, tako sem sporoöiL Zaöudeno praäate: „Kako mora trditi. ..." — moram ne, morem pač, ker sem tako sliäal govoriti. Ako pa sem sporočil, da so se stepli radi veselice i. t. d, 8 tem äe nikakor nisem trdil, da je nastal tepež radi braln^ga društva, kakor Vi, g. dopisnik, v dopisu meni podtikate. G. dopianik! Na vsak način hočete iz mojega 8poročila stakniti napad na Vaäe bralno in pevsko društvo, pa se Vam ne posreči. Prosim Vas, to ni lepo od Vas, da ne rabim Vašega Ijubeznivega izraza. Jaz nisem sam ob sebi tega trdil, meni so tako pravili in äe zdaj mnogi tako pravijo in mislijo „e pur si muove". Ker je bil torej uzrok tepežki lehko drug, in ne veselica i. t. d., zato sem izrecno pristavil: „in sicer kakor ae govori". Se li more torej taka pisava moja trditev imenovati laž, ako na- ravnost kažem na izvir, odkoder sem jo vdobil? Sem mari jaz odgovoren za to, kef so tako govorili? Ako pa ni uzrok tepežki veselica, in ako — kakor se zdi — Vi veate pravi uzrok, zakaj ga ne navedete? Krvava tepežka je začela prav za prav uže pri Peternelu, ae potem na plesu razvila in tu tudi krvavo končala. — Uprav smeäno je, kako hočete — hotel bi se z Vami malo poäaliti, da nisem z Vafiega dopisa prepričal se, da ne znate vpoätevati aale — dokazati, da v Kožbani ni bila veselica a pleaom, ampak poleg veBelice in plesa äe kaj drugega. Častiti bralci naj ai aami ogledajo ta dokaz. Dopianik piše: „Ste-li mogoöe videli vspored druät. veaelice g. dopisnik, koji se je tudi točno izvräil? Nadalje blagovolite pogledati še enkrat vabilo .... potem pač, izprevideti, da ni bila samo veselica a plesom, ampak po k o n č a n i veselici je bila prosta za- bava s plesom". Tako dopisnik v „Soči". Glejmo vabilo: Vsebina: Točka 1,2,—8. Po veaelici prosta zabava s plesom. Torej: Vesolica s plesom. — Hotel ste mojo trditev ovreči, a sami ae potapljate v nji. Prav žal mi je, g. dopisnik, da ste Be tako močno blamirali. In ne umem znkaj vse to? Le bodite mirni, g. do- pisnik, Vaäega druätva nisem napadel, tudi Vam zatrjujem, da mi nikakor ni trn v peti, niti se bojim, „da se naäemu ljudatvu oči odprejo" po njem, marveč ker se veselim vaakega napredka med ljudstvom, kličom Vam, le vrlo naprej z zdravim podukom ljudstva, izobrazujte j11, blažite je, učite je, navduäujte je za vse dobro, saj to je pač naloga vBa- koga pravega rodoljuba. Znabiti Vas bodejo uäeaca, v katera sern uklenil besedo „Čitalnica" in na- slednje pojasnilo. Če je temu tako, tedaj Vam hočem navesti razlog svojemu ta- kemu ravnanju. - To sem storil zaradi tega, ker tukaj v Brdih se rabi beseda „Čitalnica11 v napačnem zmislu. Če n. pr. napravijo v Dolenjah le družaben pies, ali kje drugod, tedaj ae sliäi: rBo čitalnica v Dolenjah", alo ..bila je či- talnica v D." — a bil je goli pies. Da ne bi torej mislil, kdor ni prijel Vasega povabila, oziroma ga čital v Časopisih, da je priredilo bralno in pevako družtvo v Kožbani „čitalnico" v zgor ornenjenem zmirfiu, sem pridejal ono po- jasnilo, ob katero se toliko spodtikate. Ce pa se Vam veselica ni obnesla po volji, ste sami krivi, ker ste v vabilu objavili, da se veselica v slučaju slabega vremena prenese na prihodnjo nedeljo, a ste vWjub Bkrajno neugodnemn vre- menu driali jo. — Nadaije pravite, da je moje sporočilo o krvavem pretepu „grozna, nesramna laž". Nele da moje sporočilo ni grozna nesramna laž, še laž ni. Gotovo niste pomislili, g. dopisnik, kaj je laž, kaj neresnično sporočilo. Laž je govorjenje proti lastnemu prepričanju z namenom in voljo varati koga. Iz trga siedi, da ne lažo, ampak se le moti, kdor neresnico pove, izreče, o demur misli, da je res. Izprevidite torej, da mi delate krivico, ko par stavkov mojega sporočila imenujete grozno nesramno laž, ker jaz sem mislil, da je res, kar so mi sporočali, drugače bi ne bil vedoma ne- resnico sporočal in poslal med svet. Da so pa ljudje koj druRi in tretji dan vse povsod grozni pretep v vse drugačnih bojah slikali, da so se zdele rane v prvem hipu, ko je kri tekla, vse bolj ne- varne, kakor 14 dni po pretepu, je samo po sebi umljivo in ni mi treba razlagati. Sicer pa, g. dopisnik, mojemu dopisu je bil ve§ drugi namen, kakor mu ga Vi podtikate. 0 tem se prav lehko prepričat<», ako isti äe enkrat pazljivo pročitate in brez presodkov. Prosim Vas, le poglojte še enkrat prvi in zadnji stavek odatavka o pretepu, potem ni šrnent, da Vas ta dva stavka ne pre- pričata o vse drugi nameri mojega do- pisa. — Toliko, g. dopisnik, Vam v odgovor za zdaj in sicer „sine ira et studio". P i r i n o v. Politiöni pregled. Nai notranjl polltlönl poloiaj. Državni zbor se je toraj odgodil, ne da bi bila poslanska zbornica razpravljala o zakonskem načrtu glede dovolitve äte- vila vojaäkih novincev za leto 1904 in j ne da bi bila izvolila delegatov. Glede prve toöke si bo znal dr. Körber po- ! magati tudi brez poslanake zbornice, namreč 8 § H, četudi je to slabo spri- j öevalo o političnim položaju v naäi \ državi, ako se taka gotovo najvazne.jäa državna potreba ne more reäiti parla- ! mentarnim potom, in je navakrižje med strankami in vlado tako veliko, da se niti v ti točki ne morejo zjediniti. Pa kakor rečeno, dr. Körberju se je § 14 tako priljubil, da bi najraje vse državne \ posle samo le ž njim opravljal in bi bil najbolj zadovoljen, ako bi se mu ne bilo treba prav nič več ukvarjati b parla- mentom. Ali kai, ko se vendar druga toöka, katero je hotel spraviti dr. Körber v ravnokar minulem državnozborskem zasedanju pod streho, da bi se potem vsflj do jeseni znebil parlamenta, ne äß rešiti s pornočjo § 14. In to dr. Körberja straäno jezi. Odduäka ti jezi pa daje njegovo glasilo „Neue Freie Presto", ki ae je te dni hudo zagnala posebno v Poljake in pa v naöelnika poljskega kluba, viteza Jaworsknga. Volitev v de- legacije se torej ni izvršila in pride na vrsto še-le po Veliki noči, ko bodo dr. Körber, öeravno nerad, zopet moral sklicati državni zbor. In äe takrat ni gotovo, da bi se brezpogojno izvräila, kajti obstrukcija jo prav lahko zabrani. In ta obstrukcija postala je zadnje dni neprornagljiva. Pristop Jugoslovanov, Ru- sinov in če je treba tudi Italijanov k češki obstruhciji, je isto tako ojaöil, da so v zadnjem času Nemci in tudi druge slranke popolnoma izgubili nado, da bi se dala z navadnimi četudi nasilnimi sredatvi premagati. Danes so vsimerodajni činitelji priäli do prepricV ja, da se da obstrukcija odstraniti le 8 spremembo državno/.borskega opravilnika. Ali ta spremernba državnozborskega opravilnika mora biti taka, da onemogoči vsako ob- strukcijo in ne le öeäke. In za tako spremembo opravilnika se oglašajo danos vse stranke, razun biväe levice, ki so boji, da bi koj po vsprejetju tako spro- menjenega državnozbor.skega c^tavilnika, se zopet združila bivža državnozborska desnica, ki bi odkazila nemški levici v državnem zboru tisto ulogo, katera ji prav za prav pritiče, namroč ulogo dr- žavnozborske manjšine. Vsled tako notranje politične kon- štelaeije pa je tudi stališče miniaterskega predsednika dr. Körberja postalo v zad- njem času äe procej kritično in ni naj- brže prav daleč öas, ko bodo li»11 tudi o njem pisali, dn je doigral svojo politično ulogo in da je priäel do konca 8 svojo drzavniäko modrostjo, ki je privela naäe notranje politične razmere tako daleč, da so se začele približevati stranke ter se med seboj pogajati, stranke pravimo, o katerih bi äe pred nedolgim öasom kaj takega nikdo niti ne sanjal, namreč [ta- li j a n i in Slovani, kar je osupnilo celo najviäje kroge, tako, da so tudi ti začeli zmajevati z glavo ter nekoliko dvorniti nad dr. Körberjem. Zadnja konferenca češklh, slovensklh In hrvattklh zastopnlkov pred Vellkonočjo. V torek ob y26. uri zvečer so se seäli zastopniki Čehov, Slovencev in Hr- vatov k zadnji tskupni konferenci pred Veliko nočjo. Od Slovencev in Hrvatov ho bili navzoči dr. Šusteraič, Vukovič, Spinčie. Ploj, Ivčovič, Biankini, Ferjančič. Predscdoval je Pacak, ki se je zahvalil JugOrtlovanom zh podpiranje čeake ob- slrukcije. Kramar je povdarjal, da je po ätevilu okrepljena ceäka obstrukcija imela velik vpliv na položaj. Naj se ta organi- zacija uglobi in okrepi. Čeako ljudstvo je zvezo z Jugoslovani radostno pozdravilo, A!:;. ->«)ane ta zveza trdna, so uspehi ne- izogibni. Ploj je izražal avoje veaelje n«d ozko zvezo mej Čehi in Jugoslovani a katero se kaže slovanska vzajemnoat ter je z zadoäöenjem povdarjal, da je ta zveza sijajno prestala sku^njo v ognju. Ferjan- čič je izrekel željo, da bi bila zveza trdna in da bi določila si jasna pota za svojo postopanje. Kaftan je zagotavljal, da bodo Čehi vsako narodno zahtevo Jugoslovanov vedno podpirali. Pacak je nato zaključil sestanek z željo, naj bi zastopniki treh bratskih narodov po Vel. noči okrepčani priäli na delo. Avttrljska v»eu6IIUöa. V času, ko se potegujejo nenemäki narodi v Avstriji za svoje vaeuöiliäöe, je zanirnivo ozreti ae na to, kakäen obiak imajo posamezne univorze, in kako ae slušatelji razdele po narodnostih. — Na vseh avstrijskih univerzah je povprečno 16046 sluäateljev, od ten jih jo vpisanih na Dunaju 5816, v Pragi na öeäfci uni- verzi 2879, v Gradcu 1601. Ostali so na drugih petih univerzah. Od vaeh slu- šfiteljev je 7467 Nemcov, 3273 Cehov, 903 Jugoslovanov, 488 Italijanov. Oatali bo drugih narodnosti. Jugoalovani so vpi- enni : 506 na Dunaju, 311 v Gradcu, 39 v Inomo8tu, 24 v Pragi na čoski univerzi, 14 v Pragi na nemäki, 7 v Černovicah. Jugoslovanov je torej več od Italijanov okrog 450, a njim je univerza žo zago- tovljena, a naäa äe visi v zraku. Ogrskl državnl zbor. V ogrskem drž. zboru se pridno dftla. Zbornica je vsprejela zadnje .dni poleg dveh zakonskih načrtov glede äte- vila novincev za leto 1904 tudi proračun zh leto 1903 ter s tem delinitivno od- pravila ex-lex stanje. Vsprejela je tudi provizorij za Hrvatsko. Vellka korupclja na Italljanskem mlnlsterstvu. V Italiji prišli so na sied velikemu skandalu, kateremu predmet je biväi ilalijanski naučni minister Nasi. Ta mi- nister je namreč na debelo zapravljal državni denar. Dobival je namreč na leto 330.000 Iir za podpiranje uciteljätva v znanstveiiti namene, od teh pa je po- rabil do 200.000 zase. Mesto učiteljstva podpiral je vse kaj drugega, namreč svoje kreature, sabljače, babice, artiste itd. Do zdaj jo izpovedalo že več učiteljev, da so pobotnice na njih imena ponarejene. On in njegov pisarniäki nacelqik dala ata si napraviti na državne stroäke jako dragoceno pohiätvo ter sta je pri od- hodu odnesla s aeboj. Zaradi tega so- stavila se je le dni podebna parlamenUrna komisija, ki spravi gotovo še marsikaj na dan. Potovanje nemškega cesar]a. Nemäki ce&ar Viljern dospol je v četrtek v Napolj, kjer jo bil slovesno V8prejet. Nov ruskl vojnl minister. Novim ruskim vojnirn ministrom je imeno?an načelnik viäjega vojnega štaba generalni pobočnik Saharov. Balkan. Danes jasno, jutre pa oblačno opi- saje se dan za dnovom politično obzorje na Baikanu. Po zadnjih poročilin zbirajo 8e nad Balkanom zadnjo dni zopet sivi grorn in atrelonosni oblaki. Tako bi imel prste vmes zopet Anglež. Iz Carigrada poročajo namreč, da je začel tarn angleäki poslanik že očito motati polena med noge ruskega in avstrijskega poslanika. Po mnenju an- gleškega poslanika bile bi mürzsteäke reforme nedostatne in tudi neizvedljive zato pa Anglešk;t zanje nič ne m*ra ter hoče predlagati nove relorme, in sicer v sporazumljenju z Italijo. Ustaški odbori v Macedoniji pozdravljajo z vosfljom tega intriganta, kajti n.jih vroča želja je, da bi konečno vondarle jedenkrat prišlo do razpora mr¦¦' evropskimi državami ia bi nast&l tuu. na Bc'ranu grozen krvavi ples, kateri bi Macedoncem vendarle prinesel odrešenje, ko bi popihal Turčina in r {ovo vlado iz Evrope. Ta se vidi da je Angležem na tem ležeče, da spra- vijo Rusijo na dveh krajih v ogoni namreč tudi na Balkanu. Pa tudi razrnere med Bolgarijo in Turčijo so se zadnje dm bmo hudo poostrile, in je mogoče da se med tema dvema državaroa že v najbližjem času pretrgajo, in sicer for- raalno, vsi diplomatični odnošaji. V tem pogledu pise namreč „Wiener Allgemeine Zeitung": Po poročilih, ki so dosla te dni iz Sotije dunajskim diplo- matičnim krogom, so 8e pogajanja med Tarčijo in Bolgarijo kar nepričakovano pretrgala, in se je celo bati, da se v najkrajšem času tadi popolnoma pre- tržejo vse diplomatične zveze med omen- jenima državama. Kriva bi bila na lem Bolgarija. Nastal je natnreö v javnem bolgarskem mnenju hkratu nekak prevrat. Vse politične stranke v Bolgariji so namreč mnenja, da je priäel za Bolgarijo čas, ko mora začeti nastopati. Agitacija ta pa iz- vira seveda od strani prvakov mace- donske ustaje, ki se nadeja,o od letoSnje splošne usfaje le tedaj ugodnega vspeha, ako pride do konflikta tudi med Bolgarijo in Turčijo. Bojgarska vlada pa stoji pod takim pritiskom sploänega javnega mnenja, da se mu več ne more ustavljati Zaradi tega se je bati, da se že v najkrajaem času formalno pretržejo diplomntične zveze med Turčijo in Bolgarijo, kar bi pomenilo toliko, kot začetek voj'ske. Rusko-japonska vojska. Vest, da je ruska eskadra zapustila Port Artur in odplula naproti vladivos- toški eskadri z namenom, da se zdrnžita, je, kakor dokazujejo zadnji dogodki, o katerih so na razpolago uradna raska poročila, neresnična. Japonci so namreč v noči od 21. na 22. t. m. zopet ponovili svoj napad, in sicer zgodilo se je to od polunoči pa do 11 ure predpoludne, trikrat. 0 teh LL hi r,rOČal je namreč admiral Alek- sejev aledeče: ,poÄ^-:tT;^ znuOnČanPjilblÄ^Tf 4^ metals preiskala gwt kÄ J3' ne ladje „Bobr« in OdvažnH- J* * ,• ¦treljati, vsled Cesar sta'l ,8t* zfe}\ umakniii. Ob ätirih zjut^j L ^^ torpedovk ki sobiiezoU^TbiVTb 87itanju dneva se je približa|0 vse Lon sko ladijevje obstojeöe iz äest okiOpPnc~ dvanajst knžanc, osem torpedovk N»i2 ladijevje je' zapustiW ob 7. uri zjutraj no tranjo luko. Sovražne ladije so izstrelile 100 bomb proti Port Arturu, 108 na okolico. Naäi streli so zadevali dobro Neka japon. oklopnica je bila poäkodo- v»na. Japonci so vstavili ogenj in ob l|. uri dopoldne se umaknili, ne da bi na- Padli naše brodovje. Pet naših vojakov Je abitih, 10 ranjenih. Neki bruäeljeki list poroča iz Ant- likihPena' da je ruRka vlada naJela 20 Te' želeMfa"keg«°In ZH prevažanje Pr,emo«a' morju »Port Apt^"3"0 8praT"' P° * * »o na cesli 9«»erno od Andi? b "• 6 ¦ ¦ * V Petrogradških vojaäkih krogih pro- dira vedno bolj prepričanje, da so zlasti dnevi za kake vspehe Japonski že zašli. To prepričanje prodira tudi inej doma- čini v vzhodni Aziji in tudi celo mej Japonci. >.> 0 prodiranju Japoncev na Koreji se poroča, da je mnogo vojakov bolnih na plju^nici. Tudi druge boiezni divjajo mej japonskim vojaätvom. Za dolge marše vojaki niso vzeli seboj äotorov. Morali so prenočevati sredi mej snegom. Konji ko- njeništva so nesposobni in neporabni. Veliko ji^h je poginilo že na poti preko morja. Živina za tovore je boljSa. a jo je premalo. Dožela je re- ,a in Japonci so tudi gledo krme za konje in drugih živil navezani na dovažanjo iz Japonsko. Domače in razne novice. 1 eHjir v Opatiji. — Dne 7. aprila pride naš cesar v Opatijo na obisk äved- skega kralja. V Opatiji se delajo za njegov vsprejem velikanske priprave. Fjuančni minister v Opntiji. — Finančni minister Bühm Bawerk se je odpeljal v četrtek v Opatijo. Nevaruo obolel je i>re«;. g. dekan v Kobaridu, Jurij Peternel; priporoča se vsem duhovnim sobratom v molitev. Imcnovanja. — Ministerski pred- sednik kot voditelj ministerstva za no- tranje reči je imenoval tajnikoma pri trzaäkem namestniätvu okrajna komisarja gg. dr. Jurija L i p pe rt a in dr. Maksa F u n k a. Za „Šolskl Dom" so plačali pred- 8edniätvu: Otilij MedveŠ, kaplan v Volčah 5 K; Za „Mladega gozdarja" so poslali : Jan. Sedej, vikar v^ Borjani 80 h ; Josip Pavletič, dekan v St. Petru -4 K; Franc Franke, vikar v O*eku 2 K ; Tomaž Rutar kurat v St. Ferjanu 1 K; Karol čigon vikar na Vojäöici 90 h. K; Oblak, kaplan v Komnu 80; Leop. Pečenko, podružnik v Kanalu 3 K. Srčna hvala ! Ljudska kiijižiiica v Gorici. — Dokler ni bilo „Š. Doma", je slovenska stvar v Gorici le životarila in se ni mogla prav razviti. Krepko rasti in napredovati je začela še le tedaj, ko so se možje bistrega pogleda zavzeli za vzgojo mla- dine. Na tisoče slov. otrok so reSili s tem pred potujčenjem in jih ohranili narodu. Vendar vsakdo vo, da skrb za vzgojo mladine ne sine nehati z onim letom, v katerem odraste ista šolski dolžnosti, tudi potem se je ne sme sami sebi prepustiti, ampak navajati se mora k samoizobrazbi. Najboljše in najprimernejäe sredstvo za to so dobre knjige. Ker si pa revnejši sloji ne morejo sami kupovati dragih knjig, je nujno potrebno, da se osnuje v Gorici javna slov. knjižnica, ki bode brezplačno ali proti majhni pristojbini posojevala knjige. Kakega pomena bi bila taka knjižnica 2a naš narodni napredek v Gorici, mendanitreba bljižeutemeljevati, ker to vsak razsoden ölovek sam uvidi. Vprašanje je le, ali bi se dala ta misel v Gorici realizirati. Brez dvojbe! To je pač izključeno, da bi ta lepa, res kulturna ideja ne našla razumevanja nad goriäkim občinstvom. Prepričan sem, da bo vsak inteligenten Slovenec v Gorici z veseljem odobraval delovanje akad. fer. druätva „Adrije", ki je ukrenilo že vse potrebno, da bo društvo „Ljudaka knjižica v Gorici" že v par mesecih moglo poslovati. In prepričan sem, da ne bo to aamo z vo- 8eljem odobraval, ampak tudi novo druätvo s tako lepim ciljem tudi z ve- seljem podpiral. — Več 0 tem še pride. — ec. Vojaika slavnost. — V sredo je tukajšnji peSpolk at. 47. obhajal obletnico bitke pri Novari, ki se je vräila dne 23. marca 1849. 1., in v kateri so se posebno odlikovali vojaki omenjenega peäpolka. Sv. maša bila je v cerkvi sv. Ignacija. Jeden bataljon bil je v paradnern stanu razvrščen pred cerkvijo in je pri glavnih delih sv. maäe oddajal strelne salve. Ostali vojaki s častniki vred pa so bili v cerkvi. Po maši so vojaki defilirali pred polkovnikom. Vlšji gcneralni štab v Gorici. — Lotos napravi višji generalni stab svoje poučno potovanje po vshodni Kranjski, po Goriški, Trstu in Dalmaciji. Tega po- tovanja se udeležo 3 generali, 38 viäjih caBtnikov in jeden oddelek husarjev, vse to pod vodstvom načelnika viäjega ge- neralnega ätaba barona Becka. V Gorico dospejo omenjeni gospodje v prvi polovici meseca maja, in ostanejo tu nekaj dni. jZ Gorice so podajo v Ronke. J« nckaj na tem. — Neki tu- kajänji laäki list piše, da je možno za- nesti nalezljivo bolezen v družine tudi z vodo, katero dobivamo iz javnih vod- njakov. Dogodi se namreč večkrat, da žejni Ijudje pijejo vodo kar iz spin, na- hajajočih se pri javnih vodnjakih, Taki Ijudje so lahko večkrat obdani s kako nalezljivo boleznijo. Ako pride torej n. pr. dekla po vodo koj potem, ko je tak ölovek pil vodo iz äpiae in se je torej dotikal spine z ustmi, je možno, da je vodo nekoliko okužil, in da prinese tako vodo potem dekla na dorn, katero pije vsa družina, in s katero se zanese v dru- žino na tak način prav lahko tudi na- lezljiva bolezen. Da se taki nevarnosti deloma izogne, nasvetuje omenjeni list tukajänjemu magistratu, naj bi za to po- skrbel, da bi bila pri vsakem javnem vodnjaku kaka primerna posoda, v ka- tero bi Ijudje vodo natočili in jo potern iz nje pili. Omenjoni list pravi, da ga je na to opozoril neki zdravnik. Slovesna procesija na sv. Goro. — Naznanili smo v zadnji ätevilki, da bo tretjo nedeljo po Veliki noči slovesna procesija na sv. Goro. Pevske zbore, ki se žele udeležiti te procesije, naj se iznrijo v pesmah: Skrivnostna roža, Vsa lepa si, Marija in Mo- litev na poklonih, ketere najdejo v pravkar izdani knjižici: S k ai n i c a. I/iiiibl jeiia zltta lira naj do 11 a. — Te dni našla je neka oseba zlato uro ter jo prinesla v naäe uredniätvo, da to ob- javimo ter izročimo uro osebi, ki jo je izgubila, ko se pri nas oglasi. Ker smo pa še pred izdanjem danaänje ätevilke doznali za osebo, ki je uro izgubila, smo jo 0 tem obvestili in ji tudi že uro \t- ročili. Skofil je z mo sta. — Danes zjutraj ob 7. uri skoöil je z železnižkega mosta v S0Ö0 30 letni Podbršček, hiSrii poseatnik, stanujoč na TrŽaški cesti. Ostal je takoj mrtev. Ponovnu poukuseii sainomor. — V torek se je zagnal neki Knrol Ku- äöar, rojen v Gojačah, a stanujoč v Dolgi Njivi, krogljo iz rcivolverja v vrat, in sicer na sredi novega mosta, katerega delajo zdaj čez Sočo pri Dolgi Njivi in ki ni äe končan. Ko si je zagnal krogljo v vrat, vrgel je revolver v stran, sam pa je skočil v Sočo, ki teče pod mostom kakih 16 metrov globoko. Soča je tarn äe precoj globoka, in Kuščar izginil je koj v valovih, a se je <5ez nekaj časa nekoliko nižje zopet prikazal iz vode plavajoč po Soči nizdol. Nekateri de- lavci ho ga videli ter se jim je posre- srečilo spraviti nesrečneža na obrežje, od koder so ga potem prepeljali v tu- kajšnjo bolnišnico, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. Ogenj. — V četrtek zjutraj je za- čelo goreti v hlevu hiänega posestnika Makuca, ki ima svojo hiäo na miren:iki cesti blizu topničarske vojašnice. Prihi- teli so takoj gaait topničarji s svojo briz- galnico. Še le kasneje, ko so topničarji ogenj skoro pogasili, prišli so na lice poiara tudi goriški ognjegasci. Hlev in kar je bilo krme v njem, je pogorel. — Škoda znaša približno kakih 1200 K. — Makuc je bil zavarovan pri neki tržaški zavarovalnici. O^enj v dimuiku. — Včeraj ob 10. uri in pol predpoludne vnele so se saje v dimniku vile Bückmann, iz ka- terega je zaöel ävigati plamen. Poklicani ognjegasci so pa ogenj kmalu pogasili. Mtša zadušnlca po pokojuem kardintln Miwsiji. — V četrtek bila je v atolni cerkvi sv. maša zadušnica po pokojnem kardinalu Missiji. To je bila druga obletnica po njegovi smrti. Nagle Hinrtl umrl je g. Jakob L u k m a n, barvar na Kornu v 82. letu svoje dobe. Dne 16. t. m. zvečer padel je nezavesten na tla ter 17. v jutro iz- dahnil svojo blago duäo. Naj v miru počiva ! Zaradi nenravnosti so zaprli v torek 77 let starega Vouka Lovrenca s Trnovega, a stanujočega v Gorici. Kmetijsko predavanje v Kron- bergu. — V nedeljo popoludne po slnžbi božji je imel v Kronbergu svoje pre- davanje potovalni uöitelj g. Štrekelj. Zbralo se je v ta namen v šolski sobi vse polno tamoänjih posestnikov, ki so g. učitelja prav pazljivo poslu^ali. Njegovo predavanje se je sukalo v prvi vrsti 0 trtoreji in sadjariji. G. Štrekelj govoril je res poljudno tako, da so ga kmetje prav dobro razumeli. Izvedeli so iz njegovih ust mnogo koristnega, kar jim je bilo do Bednj neznano. Povdarjal je g. Štrekelj posebno važnost sadjereje, ki bode pri- naäala žbog novih železniških zvez naäim kmetovalcem vedno veö koristi, ako se bodo zanjo bolj zanimali in jo intenziv- nejäe gojili. Sadje, katero zasajajo naši kmetovalci, rekel je g. učitelj, bodi žlahtno in pa zgodnje. Tudi glede zasajenja novih trt, naBvetoval je, kake vrste trt naj se sade v viäjih, in kake v nižjih legah. Obljubil je, da pride zopet v Kronberg ob času cepljenja ter da bode imel tam praktičen poduk. Voz guoja zvrnil se je na posest- nika Franctta Perocija iz Dornberga. Pri ti priliki zlomil si je Peroci desno nogo. na dveh mestih. Prepeljali so ga v bolnišnico. Padel je pod lastni voz 23-letni Ivan Mahnič iz AjdovŠčine in si pri ti priliki zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Nesre^a. — Pri Sv. Luciji je neka mina tako močno poäkodovala železni- äkega delavca Malisani Franceta, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. V Stanjelu je nagloma umrl že- lezniäki delavec Ivan Cepek. Slabo mu je prišlo na praznik Oznanenja M. D. pri večerji. Doma je bil iz Vavč pri Po- stojni, star 34 let, vstrajen in pošten miner. Prejel je zakrament sv. posl. olja. Lov nn sardele se je začel. Pred tednom so vjeli prve sardele, ki so jih pripeljali v Trst. Ena ribiSka ladija pri Gradežu jih je vjela deset tisoč, druga dva tisoč in tretja štiri tisoč. Ribiči v Gradežu začno s prvim aprilom dajati sardele v tri tovarne po novi pogodbi. Javni shod političnega drusiva „Edinost" v Trstu. — Politično druätvo „fcldinost" v Trstu priredi jutri v „Na- rodnem domu1* pri sv. Ivanu javen shod, na katerem se bosta razpravljali točki: Vprašanje italijanskega vseučiliača v Trstu in italijansko-slovenska sloga. Umrl je v četrtek popoludne na Dunaju admiral Hinke. Obsojeni častniki zaradi ueureč- uega maräa pri Bileku. — V sredo je bila razglaäena razsodba vojažkega soda nad čaatniki, ki so bili obtožehi, da so zakrivili vsled pretiranih vojaških vaj smrt 15 vojakov, ki so untrli za solnöa- rico. Polkovnik Grünzweig, ki je bil po- veljnik onega bataljona, pri katerem se je zgodila omenjena nesreča, obsojen je bil na 5 mesecev težke jeöe. Polkovni poveljnik pl. Zeher dobil je 2 meseca ječe. Generaini major Dragon bil je oproščen. Major Jaschi kaznovan bode disciplinarnim potom. Vsi drugi častniki so bili oproščeni. Dognano je, da so obČe priljubljeue in vaestranako razäirjene »kapljice st. Marka,> m es tue lekarne v Zagrebu, ! Markov trg, uajpotrebnejäe v vsaki hiäi. Po- dati se jih more bolnikom kot prvo pomoč, 1 zdravim pa v odvrnitev boleznij. Zato pa opo- zarjamo p. n. gg. čitatelje na danaänji oglan »Mestne lekarne« v Zagrebu, Markov trg, na 4. strani. Poslano. „Soöa" piäe v svoji 17. št. z dne 27. febr. t. 1. novico, naslovljeno: „Dva gospod nunca", v kateri govori o nekem posvečenem možu, suhem gospodu, ka- teri je od: „Tam onstran potoka" pri- jezdil na pianino itd. — Ker se v ome- njeni noVici omenja tudi velepos. „Ko- balarja", kateri se nahaja v mojem vi- karijatu, je celo novico možno tudi tako tolmačiti, kakor bi bil dotični jezdeo podpisani. Zato porivam grdega dopisana, naj se izjavi, ali velja to meni; a v pritr- dilnem sluöaju naj ne pozabi podpisati tudi svojega slavnega imena, da mu dam potem priložnost dokazati pred sodnijo njegove ostudno infamne laži in obreko- vanja ! Ako pa prilrdi, da velja dotiöno meni, a se ne podpiäe, ga imenujem ostudno-infamnega obreko- valca, lažnika in t a t u časti. Ob enem pa öastitam uredniätvu uma- zane „Soče", da trpi tako inf'amno- impertinentne lažnike in obrekovalce za svoje dopisnike, kakor tudi častitam „1 i- beralni" „t e 1 e"-g e n c i, katera se pita in Lre hrano iz tega „I i- beralno"-čednega korit a, v ka- terem 86 nahaja toliko lažij kolikor besed. Zapotok, 24. marca 1904. Anton (xcrbee, vikar. Izvrsten okus dobi kava, ako ji primešate Vydrove žitne - - - kave. - - - Pokusite 1 PoStna 5 kg po- äiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". Krojaška zadruga Qoriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in. gospode, perkale, ^ephyp in drugo manifakturno blago poscbno za spornladrzi in Ietni čas, blago vseh kakovosti in po najnUje mogočih konkurcnč- nih in stalnih cenah. Yzorci najnovejše ubere se na zahtevanje pošil^ajo brezplač- no in poštnine prosto. IV Zdravje je največje bogastvo! "Tpß Te glasovite in ne nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanjo bolezni. Posebno odstr.injujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravejo vsak glavobol. One delujeju nedosegljivo in spastmosno pri želodčnih bolezriih, ublažujejo katar in izmeček, odpravijo nadulio, bolečine in krče, poapešujejo in zboljäujojo prcbavo, čistijo kri in čreva. Te preienojo velike in male gliste ter bolefiiiie po teh provzročene. Tudi delujejo izborno proti hripavoati in prehlajenju. Leöijo vse bolezni na jetrih in slezih ter „koliko" in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajoÖe bolosti. Te kapljice so najbpljšo sredstvo proti bolezni na maternici in „madronu", in zato ne bi smele manjkati v nobeni rneščanski in kmeöki hiši. pobivajo se sumo v „Mestni lekarni v Zagrebu". NaroČuje se edino in totuo le pod naslovem: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Donar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot eu ducat (12 steklenic) 8e ne pošilja. (lena je naslednja in sicer franko na vsako pošto: 1 ducat (12 «teklenlc) K 4;- h 4 ducftt (4g gtekien|c) K 14.ß0 h 3 " fit " ] " 11-1 " B » <60 » ) » 17'" » Priznalnih pisem imam na tisosie, da jih ni mogoČe vseh tukaj pona- tisniti, zato navedem imena le nekaterih gospodov, ki so s posebnim vapehom uporabljali kapljice sv. Marka, terpopo- noma ozdravili: Iv. BarenlinČiČ, učitelj Janko Kiäur, kr. nadlogar; Štefan Barčič župnik; Ilija Maniö, opanöar; Sofija Vu- helič, šivilja; Jozei'Seljanid, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. mr Vstanovljena I. I860. -^B Kapljice sv. Marka. ^ Pri svetem Antonu Padovansl^^^J^yj NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Tr$t. Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jodina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni vclikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. aaioga sveč iz čistega öebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna^izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr, Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, v%^—-w-^v^v^-w^-^ ^-+»~~^-*r-~~^r^*-+*f>-^ pri Kojej je izključena vaaka konkurenca. NaroČitve se izvršijo točno in hitro. ^0f Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta, <*^HI 2 odličiiim spoštovanjem Anton J. Vogrič. A. Krušič trgovec in krojaiški uioJHter Gorica, ulica siiDS. Verdi št. 33 naznanja slav. občinslvu, da je dobil ravnokar sveae an- glehko in avstrijsko blago, kakor tHiiisve&ih izgotoljenih oblek in fiovršnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo po- mladno sezono. Izdelek iz histnega blaga jamcim. Jakob Miklus, < trgovec z lesom in opeko. zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter j pohiätva, ' v Pevmi, « za Soškm mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- j jeno ' podružnico | na voglu prišedži od Soškega mosta proti Gorici v hiši g. Fo- j garja h. št. 42. V delHvnici se izdelujojo vsa j v sodarsko in kolarsko stroko I spadajoca dela, in postrežba z lesom po aajnižji uvri — | Anton Kuštrin Gosposki ulicxh. štev. 25, priporoča častiti dnhovščini in "lavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboja Sladkor razne vrsle. Moko žt. 0, 1, 2, 8 4-, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve io druge vrste, namreč po V« kila in od 1 fuixta. Testeninp! iz tvornice Žnideržič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Girila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-c. oga v Ajdovž^iini. Vse blago prve vrste. C^ostilna tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča črna in bela vina. jKuhinja jc preskrb- Ijena vcdixo z gorkimi in mrzlimi jcdili. Ccne I zmcrnc. Priporoča se zaobilen obiak iz mcata in dežele. Svoji k svojim! Svoji k svojiin! Opozarjamo vsakega varčnega podoljnba, da edina hrvaUka zavarovalna družba „CROATIA" sloječa pod pokroviteljstvom slob, in kralj. glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron sprejernlje vsako vrsto nepremičnim fhiäe, goapodarska poslopja, tovarne) ter pre- rničnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodjo, 9troje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd) v zavarovanje proti ognju in atreli ob najnižjih c^nah in z najboljšim jamstvom. — I^ta posr-oduje za svoje zavarovanco poaojila na nepromičnine pri prvih donumih zivo lib Dolžnost V8akega (Jobrega Slovana ]e zavarovati se pri domačem zavodu — že da no «re denar v tujino. Glarno sastopstvo aa Trst, Istro in Gorišku jo ravnatdjsUo izročilo gosp IVANU GORÜP-U, inšpektorju pri „The Mutual', Trst, ulica Miramar 11. Svojim pravnim konzulentom za te kraje. je itnenovalo gosp. dr. Otokarja Rybaia, odvetnika v Trstu. Samo enkrat,.,- naj vsakdo kupiti svoje potrebščino pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ülica 7, Un nikdar več ne bode iskal drugod boljšegi, i i lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, • f kakor se tu dobi. ' Došle so uže zadnje novosti modnega < blaga za poiuladno in letno se/ono v liedoseglj i v if izber i kakor : krasni okraski za obleke; najnovejše moje, čipke, ovratniki iz Öipk, bordure, tvile, pasovj itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, iepno rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevljntd, Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami ^a g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd, Raznovrstno blago za vezenje itd.