Razne stvari. Iz domačih krajev. Zakaj torej napadanje? S posebnim pismom z dne 1. nov. t. 1. se obrača štajarsko namestništvo na spodnještajarsko duhovništvo, nai pospešuje ustanavljanje zadrug, kakor so Raifajzenovke, kmetijske, mlekarske, vinarske zadruge itd. Tukaj torej prosi vlada, naj duhovniStvo pomaga, v nemških in nemčurskih listih pa dopuSča vlada, da se naši duhovniki, ki se posebno toplo zavzemajo za pospeševanje kmečkega blagorja, najstrastneje in najumazaneiše napadajo. Nekateri nemški in nemčurski trgovci so si ustanovili celo list >Štajerc«, s katerim hočejo preprečiti kmetom koristno zadružno gibanje, in vlada trpi, da se ta list Siri tudi potom proste kolportaže. 5e nekaj za vlado! V Mariboru se je ustanovila centralna zadruga, a vlada dela največje težkoče, da ne more začeti delovati. Te dni se je zopet moral narediti priziv, naj se vendar ne delajo ovire, ampak naj se končna ustanovitev dovoli. Vladi pa tudi to lahko poverao, da bo sicer slovenska duhovščina delala za zadružništvo, toda ne da bi ustanovliene zadruge potem vzel šenererjanski deželni odbor v roke, ampak za Spodnji Štajar se zahteva lastna zadružna organizacija. 0 Gradcu, kjer nas samo tepejo in prezirajo, noče dober Slovenec ničesar vedeti. Svinjetina v Špitaliču »Domovina« v št. 97. kakor tercijalka zavija svoje oči ter z ozirom na dopis v zadnjem našem listu iz konjiškega okraja, kjer se trdi, da so nekje okoli Špitaliča Hriberjanci podpirali »prosto ljudsko voljo« s svinjetino, ve pripovedovati, kako nezaslišano je baje za »mariborsko gospodo«, da si privošči naš kmet košček mesa tudi o delavnikih. Da bi mi komurkoli bili nevoščljivi, naj uživa že karkoli, to je seveda nespametno in otročje podtikanje, s katerim se ne bavimo. Ampak mi smo v zadnjem listu samo pribili, kako delajo Hribarjevi pristaši »prosto ljudsko voljo«, namreč s smodkami, pijačo in svinjetino. Vsi na krov! seveda za Hribarja, tako vpije številko za številko »Uč. Tovariš«, glasilo jungovskih učiteljev, ki hočejo veronauk in veroučitelje vreči iz šole. Zadnja številka tega lista je nagromadila zopet celo kopo laži o gosp. Žičkarju, češ da »hoče znižati še itak nizko socialno stališče učiteljstva, da hoče še itak majhen upliv šole zmanjšati in oslabiti, da se poteguje za šestletno šolsko obiskovanje in navdušuje volilce zanjo«. Tukaj je hotel nek učitelj — jungovec svoje tovariše podkuriti proti Žičkarju. Ce pa velja kmečke volilce podkuriti proti Žičkarju, potem si mora seveda jungovec znati drugače pomagati. Tako se je n. pr. v Pišecah po jungovskem uplivu izdala parola: >Žičkar je v zvezi z učitelji in je kriv da imajo tako visoko plačo! Proč torej z Žičkarjem!« Namen posvečuje sredstvo, kai ne, jungovci? Mi smo prepričani, da se že Hribar sam, katerega osebno spoštujemo kot poštenjaka, sramuje svojih trabantov, ki se mu vesijo na suknjo! nNa Gorici je še tema!" je vskliknil gosp. Benjamin Kunej, ki je bil poslan kot \iadni komisar k volitvi volilnih mož na Gorico pri Brežicah. Mi uvidirao, da je tukaj nujna pomoč potrebna. Zato prosimo c. kr. glavarja v Brežicah, da prižge g. Benjaminu Kuneju prav kmalu potrebno mu luč. Iz Bučečovec nam je poslal bračkianec Franz Domanjko popravek, da ne dobiva »Štajarca« in bračkianskih oklicev od ijutomerskih nemčurjev, kakor je naš dopisnik menil, ampak kar naravnost od ptujskih nemčurjev. Ta popravek je več kakor smešen! Učiteljske premembe. Stalno je nameščena na Teharjih gospd. Olga Sittig, dosedaj učiteljica v Rečici. Začasno so nameSčeni gospodje: Fran Grudnik v Dobjem, Emil Križman na Planini, Ferdinand Golitsch na nemški šoli v Sevnici, Engelbert Hinterholcer na nemški šoli v Brežicah, Josip Polanc v Dobovi, Rudolf Arnšek v Globokem, Fran Kuhar v Kapelah ter gospd. Ivana Piller in Hermina Lunder v Kapelah in Marija Vavpotič. V pokoj bo Sel nadučitelj v Dobovi gosp. Srečko Pirc. — Nadučitelj v Zidanem mostu gosp. Blaž Kropej je dobil pohvalo od deželskega šolskega sveta za zasluge pri stavbi nove šole. Gospd. Berta Kottner je postala vrtnarica v Slov. Bistrici. Gosp. Ferdinand Laurenček je imenovan pomožnim učiteljem za brežiški politični okraj. Gosp. Pečnik Josip, Solski voditelj v Kapelah je postal učitelj ravnotam. Dr. Ivan Šušteršič, vodja kaloliškonarodne stranke na Kranjskem, je bil včeraj z veliko večino izvoljen poslancem v peti kuriji. Razmerje glasov je okroglo (po telefoničnem poročilu iz Ljubljane): dr. Šušteršič 38.000, Jelenc 11.000, Kopač 3.000. lz Kozjega nam piše prijatelj, da je prišel v Kozje gospod potovalni učitelj Bele predavat, a ni imel poslušalcev, ker je župan pozabil njegov prihod naznaniti. Ljudstvo pa pravi, da Elsbacher nara dolgo županil ne bo. Na Ljubence se je spravil »Brivec« in jih kar brez žajie brije! To je pravi »fuks«. Znani Korgel, ki živi tukaj v duhu nemčurstva, daje pre >Štajarca« odjemaveem za nameček. Berič Miklavž pa priteguje žandarju P. po krčmah — naj duhovniki le govore v cerkvi in ne pri volitvah. Neosnovana govorica. Po mestu se je na dosedaj nerazvozljan način razširila govorica, da v slovenskem otroškera vrtcu ne bo božičnice, celo to se je hotelo vedeti, da je odloeno prepovedana. Na govorici ni besedice resnice, temveč je istina, da se otroci v slovenskem šolskem vrtcu že pridno pripravljajo na božičnico in se veselijo, ako bodo mariborski Slovenei letos v velikem številu počastili rijihov »prvi nastop v javnosti« s svojo drago jim navzočnostjo. Tudi to lahko ovadimo — nikar se prestrašiti — da rodoljubne dame pobirajo doneskov za božičnico, s kojimi hočejo razveseliti ubožnejše otročičke. Jungovski in posilinemški učitelji. Mi smo v zadnjem našera listu v nekem dopisu imenovali nadučitelja gospoda Slanca posilinemca. »Dom.< nam odgovarja na to, da jamči »mariborski gospodi«, da je tudi ta gospod v narodnem oziru vsega spoštovanja vreden. Mi smo se zopet inforrnirali in lahko »celjski gospodi« povemo, da so njihova jamstva piškavega oreha vredna. Mi seveda tudi radi odpušCamo, ako bi se to sploh zahtevali, vsakemu učitelju, če agitira za Hribarja. Toda »Domovina« naj tudi »blaženim telesom« blagovoli odpuščati, ako delajo za Zičkarja. Pečata >jungov.stva« pa nikakor ne pritisnemo vsakemu učitelju na čelo. Mi poznamo dobro učiteljske vrste in vemo, kdo je jungovec in kdo ne. Zato tudi z mirnim srcem dopuščamo, da naši dopisniki imenujejo take učitelje za jungovce, ki se zbirajo okoli slavnega gornjegrajskega Rešetarja, znanega iz »Uč. Tovariša«. Imenovanja. Davčni kontrolor gosp. Ivan Šumenjak je imenovan davkarjem v IX. činovnetn razredu. Davčnim kontrolorjem sta imenovana davčna pristava gosp. Friderik Stumberger in Anton Stepic. Davčna oficijala sta postala davčna pristava gospoda Rudolf Ilovšek in Miha Windisch. Slovenke v Gradcn. Pi§e se nam: Po nakljuebi prideta dve slovenski dekleti v eno hišo služit, namreč hišna in kuhariea, ter sta se raed seboj v maternem jeziku pogovarjale. Opazivši to mlada gospa, prihrumi nad hišno ter ji s prstom žugaje zapreti, rekoč: vedve morate nemško govoriti. A komaj odide mlada gospa, prikriči še »ta stara«, rekši: kaj ie to? Ali ne bosta nemško govorile ? HiSna, vsa žalostna, se poteguje za materini jezlk. Iz te zadrege ji pomaga kuharica, rekoč: >Tega nama ne more nihče prepovedati in tudi Vi ne. Raje v tem trenutku službo zapustive, ako ne smeve slovenskogovoriti«. A kakšni odgovor? Dovolila je, da sraeve slovensko govoriti in še pristavila: To ie že lepo, da se poteguieta za materini jezik. Pogumni Slovenki sta zmagali! — Premog se je našel v Šišici pri Kozjem, in ga že premogarji kopajo nad dva meseca dni. Premog je lep in še neki lepSi kakor v Trbovljah, samo denarnih moči je potreba. Našel ga je neki Bohm, pisar kozjanskega notarja in tudi oskrbuje delavce. Začeli so že sicer voziti premog na postajo v Poličane in Rajhenburg, pa kaj, ker je to predaleč. Da bi prišel imovit slovenski mož in kupil zaklad, kateregs je dovojj pod zemljo! Dobro bi bilo to za naš ubožni okraj in potem bi se gotovo gradila železnična proga čez Podčetrtek, Sedlarjevo-Dobrava, kakor je že odmerjeno. To je naša želja! Sv. Miklavž pri Ormožu. V BeliSču pri Oseku so umorili neznani hudodelci stolarskega mojstra Vincencija Janežiča, doma od Sv. Miklavža pri Ormožu. Zapušča ženo s šesterimi otroki. S kom bi hodil Bračko? Bračko je pristaš znanih razgrajačev v državnem zboru Šenererja in Wolfa. Saj je bil >obman« šenererjanskega društva v Radgoni. Na Dunaju bi torej hodil z razgrajači. Kmetje, pazite! Smrt Žičkarjn. Gospod Žičkar je prejel dne 7. deeembra t. I. pismo, podpisano od »socijalnih demokratov«, v katerem mu pretijo, da ga ustrelijo, če se v vseh slovenskih časopisih ne naznani, da odstopi od kandidature. Novega leta ne bo več dočakal; žreb je zadel tovariša Antona K., ki ga ima pokniti. »Mi ne prelivamo radi krvi,« pravijo sociji, »pa če mora biti, naj pa bo . . .« Novo agitacijsko sredstvo. A Žičkar ostane! Blag dobrotnik. Pred kratkiin na Kranjskem umrli dekan g. Ivan Vesel je zapustil vse svoje premoženje družbi sv. Cirila in Metoda. R. I. P. ,fBismarkove" ulice prepovedane. Prošli petek je upravno sodišče razpravljalo o pritožbah mesta Inomost in Linc proti tirolskemu oziroma gornjeavstrijskemu deželnemu odboru, ki sta prepovedala imenovanje ulic v teh mestih po Bismarku. — Tirolski deželni odbor je v odloku, s katerim je razveljavil sklep mestnega sveta v Inomostu, naglašal da je tako imenovanje smatrati za politiško domonstracijo, ki inore žaliti palrijotično čuteče prebivalstvo ter še bolj poostriti politična nasprotja. Taka čast pristoja le možem, ki so si na poseben način stekli zaslug za državo, deželo ali občino, za umetnost ali znanost. Bismark da ima sicer zaslug za Prusko, ali ne za Avstrijo, Tirolsko in Inomost ter ne zasluši take časti. — Na razpravi med upravnim sodiščem sta se zastopnika pritožiteljev sklicala na vzglede drugih mest: Gradca, Celovca, Litomeric, Celja itd., kjer imajo tudi Bismarkovo ulice, proti katerim pa ni protestovala državna oblast. Upravno sodišče je pritožbo odbilo, češ, da imenovanje ulic spada sscer v delokrog občin, da pa ima ta pravieo svoje meje ob državnih in deželnih zakonih in ob občinskem statutu samem, kateri določa, da ima deželni odbor pravico nadzorovati delovanje občine. Gleni občine, ki so protestirali proti imenovanju ulic po Bismarku, so bili vseknko opravičeni v to; ker so bili v svojth patrijotičnih čutih žaljeni, sta morala deželna odbora stvar preiskati ter odločiti po svojem meneniu. Bolezen ruskega carja. Najnovejša poročila govore, da se je carju že toliko obrnilo na bolje, da je upanje da kmalu po polnoma ozdravi. Pn vsej Rusiji se že opravljajo zahvalne službe božje za ozdravljenie carjevo. Zdravniki so carju svetovali, naj bi se podal na italijansko Rivirio, a italjanska vlada ie baje odklonila odgovornost za varnost njegovega življenja. Kajenje baje škodi! Nedavno sta v Altoni na Nemškem obhajala zakonska Paulsen dijamantno poroko. O slavnostni večerji se jubilarka, 78-letna gospa, ni dotaknila nobene druge jedi razven mleka in suhorja (cvibak). Potem pa je vzela dolgo pipo ter veselo pušila močen tobak. Žena puSi že 30 let, izključno od mleka in suhorja pa živi že 18 1. Pa pravijo, da kajenje škodi! Mirovna pogajanja v Kini se sedaj menda vendarle prično. Razun angleškega so preieli že vsi poslaniki navodila, kako jim je postopati pri mirovnih pogajanjih, oziroma dotične vlade so odobrile znane zahteve v skupni noti poslanikov. Prihodnji torek se sestanejo poslaniki k sklepnemu posvetu, ako dojde odgovor iz Londona, in potem stopijo zastopniki v dotiko s kitajskimi pooblaSčenci. Tekom pogajanj bo bival kitajski cesarski dvor bržkone že v Pekinu, ki zahleva po izjavi princa Cinga samo še zagotovilo varnosti in časti. Kot zelo ugodno znamenje smatrajo poslaniki dejstvo, da je odvzeto Tungfuhsiangu vrhovno poveljstvo nad četami, ki obdajajo cesarski dvor. Pri- -čakovati se pa mora, da se bodo znatno zavlekla mirovna pogajanja, ker bodo na jedni strani poskrbeli zato Kitajci, na drugi pa Angleži in Nemci. Crešnice. Občinske volitve bi morale biti že septembra, pa niso do danes niti razpisane. Glavarstvo je bojda reklo, da je novi župan, ki je bil namesto odstavljenega voljen za par mesecev, potrjen za 3 leta. To bi bilo proli postavi z dne 2. maja 1864 § 18, (Dečko 11). Okraine ceste iz Špitaliča do Frankolovega smo krvavo potrebni, da bi količkaj lažje spravljali blago v dolino. K stroškom za ceste celega konjiškega okraja plačujemo 25 odstotkov doklad in vendar se nam je od nemškega okrajnega zastopa v Konjieah na prošnjo za okrajno cesto odgovorilo kratko in mrzlo, da nimajo nič denarja za take reči. Bodite vendar bolj usmiljeni do potrebnih gorskih govornikov! Mrtvega so našli 5. decembra na poti v Špitalič Raušovega 17Ietnega fanta. Strlo ga je, da je padel v grabo z glavo navzdol in se zadušil. V Selnici ob Muri so zmagali v obeh kurijah Slovenci. Izvoljeni so v 5. kuriji Jurij Žebot s 47 glas. in A. Reisman z 31 glasovi. V 4. kuriji pa Jožef Golob z 28 in Jurij Zebot z 20 glasovi. To je veselo, da celo Slovenci ob Muri tako vrlo napredujejo. V Sladkem vrhn v cmureškem okraju je zmagal v 5. kuriji Slovenee Potočnik, ki bo glasoval za Mlakarja. V tej občini obstoji šulverainska Sola žalostnega slovesa, ki kvari sladkovrške Slovenee, ki se pa zadnji čas začenjajo vedno bolj zavedati svoje slovenske narodnosti. V Cirknici v Št. Ilju sta tudi izvoljena dva naša in sicer posestnik Baumann za 4. in krojač Korner za 5 kurijo. Naši so zmagali tudi na Dobrenju in seveda tudi na Ceržaku, kjer županuje iskreni Slovenec Hauc. nŠtajerca" berejo naši nasprotniki v Jarenmi. Res čudno, kako so se naenkrat mogli tako zavzeti za slovenščino, v kateri je ta nebodigatreba pisan, ko bi pri šoli jareninski radi imeli le nemščino. Ali jih bo pač »Štajerc« kaj »zbrihtal«? Pri Sv. Jakobn v Slov. gor. so bili izvoljeni menda sami nasprotni volilni možje v obeh kurijah. Volilci so došli — 4! To vam je zavednost! Jakobški rodoljubi zaslužijo v resnici — usnjato kolajno za zasiuge, ki so si jih pridobili pri leb volitvah! Leta 1898. so bili jakobški volilni mužje sami vrli narodnjaki. Iz Ponikve. Liberalei širijo med kmete »Rodoljuba«. Neki pošten mož veleposestnik je dobil na pošti dne 4. decembra »Rodoljuba«. Ko ga mož prečita, ga takoj na drobne kose raztrga. Kmetje, ki ste prejeli v nedeljo 8. decembra »Rodoljuba« štev. 25, posnemajte gori omenjenega veleposestnika ter čitajte raje >Domoljuba« štev. 23, ki na tanko pojasnjuje vse liberalne »Rodoljubove« laži. »Rodoljuba* so prejeli kmetje, ki se niso nič volitve udeležili. Prejeli so pa tudi ta list taki kmetje, ki so bili voiilci in izvoljeni možje za Žičkarja. Dobila sta ga dva kmeta, ki imata naročenega »Slov. Gosp.« To delo, da razširja »Rodoljuba«, opravlja pri nas neki zagrizen liberalec, ki že delj časa ruje proti duhovščini. Liberalci hočejo premotiti volilne može, ki so za kandidaturo Zičkarja. Toda iz te moke ne bo kruha. Nasproti liberalcem stojimo mi kmetje, če treba, trdno kakor skala. Krivi prernki, ali dr. Tavčarja podrepniki ne bodo premagali nas kmetov in tudi ne naše duhovšeine, lo je brezvercem vse zaman. Skrbno pa se bomo odslej za naprej ogibali takih gostiln, kjer se nahaja liberalna garda. Posnemajte! Slavna posojilnica v'Ljutomeru nakupila je za »bralno društvo za ljutomersko okolico« celo v 12 knjigah vezano A. Gaberščekovo »Slovansko knjižnico«. Bog ji plati! Odbor. Društvene zadeve. Odbor slov. čitalnice v Mariboru je sklenil v zadnji seji, da preloži Prešernovo slavnost na mesec januar, ker mu za prireditev sijajne slavnosti v tem mesecu primanjkuje časa. Slomšekova proslava. Ptujsko učiteljsko društvo je prisodilo Slomšekovo nagrado za najboljši spis v proslavo Slomšekove stoletnice gospodu Brinarju ml. Spis je pregledal nadzornik dr. Janko Bezjak. Bralno društvo na Gomilskem ima svoje letno zborovanje dne 16. decembra 1.1. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo a) blagajnika b) tainika. 3. Račun o stroških in dohodkih društva. 4. Volitev novega odbora. 5. Določitev časnikov, ki se naj zanaprej naroča in vplačevanje letnine. 6. Nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v ot. Pavlu pri Preboldu bo imelo v nedeljo dne 16. decembra po veeernicah svoj redni občni zbor. Pri tej priložnosti bo tudi govoril gospod potovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreji. Zborovanje se vrši v gostilni pri peku. K obilni udeležbi vabi odbor. Vabilo k tomboli, katero priredi gasilno društvo v Noršincih pri Ljutomeru v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. v gostilni g. Marko Vaupotiča v NorSineih. — Začetek ob 3. uri popoludne. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Narodna čitalnica \ Celju. Pri občnem zboru »Narodne čitalnice v Celju« dne 26. nov. 1900 izvoljeni odborniki konštituirali so se sledeče: predsednsk: gosp. dr. Josip Sernec, odvetnik; podpredsednik: gosp. dr. Ivan Dečko, odvetnik; tajnik: g. dr. Josip Karlovšek, odvet. kand.; blagajnik: gsp. dr. Vladimir Ravnihar, odvet. kand.; knjižniear: g. Matej Suhač, c. kr. proJesor; odborniki: g. Lovro Baš, c. kr. notar; g. Janez Krančič, kaplan; g. dr. Hinko Šuklje, zdravnik; gosp. Josip Vrečko, odvetnik; namestniki: g. Fr. Lončar, tajnik Posojilnice v Celju; g. Josip Kožuh, c. kr. profesor. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne v gostiini g. Franca Gučeka svoj letosnji redni občni zbor. Vspored : 1. Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika lanskega občnega zbora. Poročilo odbora. 4 Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev predsednika, 6 odbornikov, 2 namestnikov in 3 računskšh preglednikov. 6 Razni nasveti. — Občni zbor je sklepčen le, ako je navzoča vsaj ena tretjina druStvenikov. Ako ne pride k občnemu zboru toliko društvenikov, vrši se čez 8 dnij, t. j. v nedeljo dne 30. t. m. ob isti urj drug občni z zbor, pri katerem lahko sklepa vsako število udov. Sv. Lenart v Slov. gor. V shajališču šentlenarskih »fiinfarjev» ali Posilinemcev priredil ie »Štajerc« preteklo nedeljo volilni shod. »Štajerc«, pravimo, ker so vsa vabila na kmete priromala iz Ptuja. Vse kar leze in gre ter je nemško navdihnjeno v šentlenartskem trgu, vse je vrelo poslušat: otroci in ženske, hlapci in dekle, komiji, notar, advokat, zdravnik, no vsi pač, celo c. kr. uradniki, iz davkarije vsi izvzemši g. kontrolorja in enega praktikanta! Bračko si je seboj prignal svoje pristaše in Visenjak svoje, še celo leskovški Haložani so prišli in kdo še? Uganite gospod nrednik! Veste tisti Zadravec iz Središča, ki je ono nedeljo sklieal v Ormož shod za HribarjaH Torej tisti Zadravec v družbi Bračka in Visenjaka in za Bračka in Visenjaka! Gospod urednik, tega ne razumem, raztolmačite mi Vi! Dozdeva se mi pač, da je utegnil Zadravec shod sklicati v Ormož za Visenjaka in ne za Hribarja! NaSih je prišlo na shod kakih 10 iz radovednosti. Volilnih mož smo videli samo troje, ki so pa itak že prej goreli za Bračka in Visenjaka. Shod je otvoril vseraogočni Mravljak. Ta 6lovek je v svoji županski mogočnosti, ne da bi se izvolil predsednik shoda, izjavil, da on kot župan ima tu vso oblast; kdor hoče govoriti, mora njega prositi in kdor bi se predrznil govornike motiti, ugovarjati, takoj ga da zapreti! Postavil je dva policaja, enega znotraj, enega zunaj na stražo. Imel je nastavljene ploskače, ki so vedno na njegovo komando začeli ploskati in klicati »živio« — zakaj pa ne »hajl«? Bračka in Visenjaka niso razumeli. Zlasti Bračko tako grozovito lomi slovenšeino, da se je gabilo najpriprostejSemu poslušalcu. Govoril je tudi Zadravec. Vsi trije pa so vezali otrobe. »Štajarca« se niti omeniti niso upali. In vspeh, sad? Sad shoda je bil ta, da so se ljudje vobče smejali vsem govornikom. Sedaj so vsaj spoznali slavne kandidate! Dobro je bilo, da so prišli. Nek odličen pristaš nemškutarske stranke se je izjavil o Bračkotovi kandidaturi: »das war ein bliihender Unsinn« t. j. »to je bil cvet neumnosti«, da so namreč Bračka postavili za kandidata. Nekateri naših so se hoteli oglasiti k besedi, toda zmernejši možje, ki poznajo Mravljaka, so jih odvrnili. Vobče pa se narodnjaki nismo udeležili shoda. Bračko in Visenjak nista pridobila nič, in mi zgubili — nič. Ljntomer. Kakor znano, je imel gospod Hribar dne 2. t. m. takozvani volilni shod pri nas ter se je predstavil svojim privržencem in nam nepovabljenim gostom, oziroma volilnim možem v V. kuriji in je razvil svoj program K sreči za Hribarja ni prišlo veliko kmetov, ker pred nedeljo nihče o tem ni vedel ničesar, izjemši Hribarjevi privrženci, ki so tajno vabili svoje somišljenike. Pri sv. Križu je baje nekdo še le po noči od 1. na 2. decembra prilepil vabilo »narodnega odbora«. (?) Ker torai velika večina volilcev in volilnih mož ni slišala Hribarjevega programa, po kterem bi on rad deloval v državnem zboru, zato hočem tukaj omeniti tisto, kar zadeva nas. Prisiljen sem pa k temu vsled tega, ker Hribarjevi privrženci popolnoma moičijo o programu Hribarjevem. Imajo že tehtne vzroke! Nam se pa dozdeva, da je potrebno, da izve svet, — kmetje, vinogradniki in mali obrtniki, kar je po mnenju Hribarjevem v blagor teh stanov. Hribar je med drugim omenil, čujte Haložani in povprek vsi vinogradniki! da hoče on delati na to, da bi se v Halozah namesto vničene vinske trte nasadilo >protje«, ali vrbe, vrbovje, iz kojega se pletejo koši, košeki itd. Presenetila nas je ta novica iz ust gospoda Hribarja. Vprašam torej očitno vse, ki imajo le nekoliko pojma o rastlinstvu, je-li mogoče, da bi na strrnih visokih haložkih bregovih, v peščeni, kameniti, torej suhi zemlji rastlo Hribarjevo »protje« ? Iz tega bi človek skoraj moral sklepati da gospod Hribar nikdar ni videl Haloških vinogradov. Bodite uverjeni, gospodine Hribar, da so Haložani mislili, da protje, vsaj navadno, vašega še ne poznajo — raste le ob potokih in rekah, ne pa po bregovih. Vsaj tako sklepajo Haložani iz tega, kar vidijo ob Dravinji in Dravi. Vprašam torej vas, vinogradniki, kdo zasluži večje zaupanje, ali gospod Žičkar, ki je izposloval 60.000 gld. podpore za vničene vinograde ali gospod Hribar, ki nas hoče krmiti z protjem ? Kaj pa bi rad g. Hribar storil za kmeta in malčga obrtaika ? Govoril je le o murskem polju, katero pa pozna prav slabo, ter je trdil, da ne kaže obdelovati zemlje, ker premalo rodi. On bi bil za — tovarne! A za kake, to je zamolčal. Menda je mislil na take. v kojih bi delali iz nove, od g. Hribarja iznajdene snovi, razno žito itd. — Lepa hvala, g¦¦">sp. Hribar, bosta rekla obrtnik in kmet enoglasno. Od kedaj so tovarne sreča za male obrtnike? Ali se ne pritožujeio mali obrtniki, da se jira godi huda zaradi mnogih pridelkov v tovarnah, s katerimi njim ni mogoče konkurirati. To vam |pov6 tudi gsp. Karba, ker je le preveč prepričan, da bi tovarne bile le slaba sreča za njega in vsacega malega obrtnika, ki bi imel zraven sebe tovarno dotične stroke. In mi kmetie? Ali bi nam bila tovarna t prid? Menda ne. Kajti da bi opustili poljedelstvo mi murski poljanci, ta je bosa. Že zdaj sili vse v mesta in kmetu primanjkuje delavskih moči, kaj bi še le bilo, ko bi imel tovarne v svoiem sosedstvu? Potem bi res sam moral delati kot črna živina. Je li vaša želja, g. Hribar, oropati nas kmete zadnjih delavskih moči in male obrtnike vničiti se svojimi tovarnami do cela? To ie približno vsebina onega dela Hribarjevega programa, s katerim je pokazal — a prezgodaj — kako bi deloval on v državnem zboru, da bi spravil vinogradnike, kmete in obrtnike na — kant. Konečno omenjam, da je poročilo — brzojav v »Slov. Narodu« — da bi pri nas bil gosp. Hribar edini kandidat za V. kurijo, nesramna neresnica. Velika večina volilnih mož je na strani Žičkarjevi. Pri Sv. Križu imajo baje 7 volilnih možakov-poštenjakov, ki bodo stali trdno za našega »edinega* — našega kandidata — g. Žičkarja. Na svidenje pri volitvah med vinsko trto in Hribarjevim protjem!! Od Sv. Vida pri Ptuju. (Kandidat Wratscko pogorel!) To je bilo tekanja, bobnanja, vabljenja! Iz tiskarne Blankeja v Ptuji vsipal se je celi roj žoltih listkov, kakor če bi bile pridrvile kobilce! Vse pa je bila le reklama nemškutarjev za prijatelja Franca Vračka, kateri se ponuja slovenskim kmetom kot kandidat za kmečke občine. Za volilni shod v Jurovcih so trobili! Tu bi naj svet videl in občudoval Franea Vračkota. Oblekli so njegovo ime v slovensko pisavo. Iz kočarja ali želarja so napravili kmeta. Kedaj in kje pa je bil Wratscko že kmet? Ali je morebiti okr. zastop gornjeradgonski kmetija, katera tega kandidata redi? Poštar in krčmar Schostaritseh, usnjar Friedl, oba brata Strašil, Kollar, Merc z Brega, mladenič Zima, penzijonirani uradnik pošte Kalchberg vzeli so kandidata gospoda Wratschkota v svoje posebno varstvo. Prišli so sami na shod v Jurovce; prignali pa so seboj tudi viničarje in hlapce, kateri njih imajo! Pokazalo se je, da Wratschko in prijatelji njegovi iz mest in trgov slabo razumejo, kako se shodi prireiajo! Niso vedeli, da mora zborovanje voditi izvoljen predsednik! Wratschko je kaj oblasten gospod. Tudi Sehostaritseh misli, da lahko komandira. Pa takrat ni šlo! Se v6, da je to gospode od Sv. Vida in z Brega iezilo! Jezo so si hoteli potolažiti ter so tolkli in kričali! Slovenski kmetje pa so videli, kako je ta gospoda olikana! Tudi to so še lahko slišali, kako temeljito in obširno se je "VVratscbko po lastni izpovedi na irneniten in težaven posel državnega poslanca pripravil. Povedal je namreč, da je okoli pred 301eti izdelal celo tri razrede ljudske šole, da slovenski po >novi formi« ne zna dobro, ampak le bolje po >stari«. Kaj se je gospod Wratschko Se drugega učii v raladosti, to je pozabil povedati, ali pa se mu ni zdelo vredno! Boljši del si je takrat na shodu izvolil kandidatom pete kurije Johann Wisenjak. On je molčal in to je bilo najpametnejše! Najmanje, kar se more od kandidata tirjati }e to, da zna saj jezik volilcev, če druzega nič ne zna! Kdor niti tega ne zna, naj se ne hodi ponujat za kandidata! Gornja savinjska dolina. (Ali je ljudska volja za Hribarja ali kaj?) Kdor opazuje boj volilnih mož pri nas, takoj .spozna, da je res, kar nam je pisal rojak iz Rusije, >pri vas na Štaiarskem smrdi«. »Domovina« zmirom pisari >ljudska volja je, da naj bo Hribar nam Štajarcem za poslanca!« Ali vprašaj enega ali drugega iz tega ali drugega okraja, za koga pa ste pri vas? takoj dobrS odgovor — učitelji tako silijo s Hribarjem. Seveda so to le jungovski učitelji. lii da ne bi ti novoveški pismarji tega utajili, pribijmo črno na belo besede »Učiteljskega Tovariša« št. 35, kjer je pisano: >Le še malo dni in bfla se bo odločilna bitka. Dne 12. in 18. t. m. bomo pokazali kranjski, dne 3. in 9. prosinca primorski in dne 3. in 8. prosinca pa štajarski učitelji, v kolikor smo bili kos prevzeti nalogi, delovati s svojim vplivom na to, da prodero pri letošnjih državnozborskih volitvah kandidatje naprednih strank, ki se zavzeti za napredno učiteljstvo in novo šolo. Kakor se nam poroča, \e stopilo vse napredno učiteljstvo na krov, ter je z vso vnemo in največjo navdušenostjo in odločnosijo zastavilo vse svoje sile za napredne kandidate«. Iz teh jasnih besedi je torej razvidno, da je Hribar »naprednjak« po kranjskern vzoru, da je njegovo geslo >vse za vero« le fraza, ker ti učitelji zahtevajo, kakor piše imenovani učiteljski jungovski list št. 11, »Popolno ločitev šole od cerkve«, in da Hribar ni poslanec »Ijudske volje«, ampak »jungovske volje«. In da ne bi se pozabila imena teh uCiteljev v zgodovini, naj mei drugim najbolj bojevite gospode oinenim v našem okraju: Praprotmk, Žagar, Terčak, Kocbek, Šijanec, drugi pa so samo teh podrepniki in jih ni vredno imenovati. Kako in kje so agitirali, to pa še lahko povemo. Gornja savinjska dolina. »Ali se res dobra stvar sama hvali, kakor piše ,Domovina' in koliko je njej verjeti?« s temi besedami sem sklenil zadnji dopis. In glej v št. 94 ,Domovine' berem »Iz Gornje Savinjske doline«: »Dobili smo popolno zadoščenje — piše Hribarjanec — v Gornjemgradu, Bočni, Novi Štifti, Lučah itd.« In zopet: Iz Gornjegagrada poročajo, da je vseh pet občin volilo volilne može za Hribarja«. Oh, zlata duša, sem vskliknil, od kedaj pa se je zopet odprla v Vrbovcu fabrika za farbe, da tako ,farbajo' naročnike ,Domovine'! Menda je vendar niso ,iziehtali' nekateri možiceljni iz Gornjegagradu, ki že za vse predobrega ljubljanskega škofa prosijo, tudi če treba, da bi jim pustil, ko bi morali plačati — pet starih rajnišev. Toda o tem drugokrat. Katerih pet občin je za Hribarja, vtegne vedeti notarjev uslužbenec prijatelj Tona! In Luče! kjer je zibel tekla temu juristu, so tudi za Hribarja!? Ne bo dal notariev dečko! Zakaj Luče, Solčava se ne bo dala za nos voditi več nekaterim Gornjegrajcem. In da bodete vedeli, kje \e v Gorniemgraiskem okraju vse za Žičkarja in kje za Hribarja, povemo: Solčava, Luče, Ljubno, Rečica, Mozirje, Kokarje — za Žičkarja. Novaštifta, Gornjigrad, Bočna — za Hribarja. Ti jungovci še po krščansko šteti ne znajo, kakor je iz tega razvidno. Ne — Jarbo prodgjajo! ravno tako, kakor tisti v Mozirju slučajno zbrani župani in volilci, kateri se še podpisati — ne znajo. To vse govcri o moštvu Hribarjevih agitatorjev. In da se ne bi zopet predrznili nas »od nazadnjaške stranke« učiti, jim povemo, da se je gospod Žičkar potegnil za cesto Soleava-Luče, kar lahko berete v »Stenographisches Protokoll, 18 Sitzung, 19. April 1899 str., 203 itd.« Kje so eeljski rodoljubi? in da je za vas Luče prosil uravnavo Savine pri ministerstvu in tudi dosegel že letos zato komisijon v spomladi. Le poiščite si pri namestništvu ali pa pri ekspozituri akte, ki imajo število 20.797 ex 1899 in bodete videli, v Mozirju slučajno »zbrani župani in volilci« — kako ste lagali — ne farbali! In potem pride ,Domovina' in piše: »Nikdar si nismo mislili, da se bodo gotovi gospodje posluževali v svoji agitaciji za Žičkarja orožja, ki je postavno zabranjeno celo vsakemu posvetnjaku. To ravno, da smo posvetni razumniki in preprosti volilci od izobraženih duhovskih slojev pričakovali ednako poSteno agitacijo, nas je varalo vMozirju in deloma na Rečici«. Kateri »duhovski sloji«, ker dozdaj še »o duhovskih slojih« nisem nikdar slišal? Mi smo pa že povedali v tem listu, kaka in kdo je delal in kako orožje so agitatorji imeli in še povemo da je pre rekel na shodu v Gornjemgradu Anton Pustoslemšek, da duhovniki hočejo zato Žičkarja, »da bodo lagije dobro jedli in pili«, Šarp v Gornjemgradu, trgovec in okrajnega zastopa načelnik, ki se je od nekod sem priženil, je lovil enega volilnega> moža R. po krčmah in ga nagovarjal, na[ glasuje v Celju za Hribarja, Terčak, nadučitelj od Sv. Frančiška je dva dni na Rečici obdeloval nekatere za Hribarja, občinski pisar rečiške občine je kar gorel v nagovarjanju za Hribarja, Žagar je sklicaval shode in če hočete več, povemo vam še lahko, kako ste v Moziriu pobijali Žičkarjevim pristašem okna z govnom mazali vrata in psovali javno duhovnike. Toda o tem drugokrat.