Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. liha|a v Ljubljani vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za Četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za fi« trt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9 50 K za četrt leta 4'80 K PmauMM številka IB *• Re klamacijo so poštnine proste Nefrauklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl: Enostopna petit - vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoiu. 110. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 14. oktobra 1909. Leto XII. N AS L O V A: Za dopise in rokopise ta list: Uredništvo iRdedega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravnlStvo •Rdečega Prapora«, IJnbljana, Selenburgova ulica 6/11. Kranjski deželni zbor. Pondeljek je bil dan tehnične obstrukcije v kranjskem deželnem zboru; ta bojni poizkus je pokazal, da so liberalci izgubili vso moč, upirati se klerikalcem. Obstrukcija se je v razmeroma kratkem času popolnoma izjalovila. Liberalci so resignirali in klerikalci se čutijo sedaj neovirane gospodarje. Položaj v deželnem zboru kaže jasno, da je liberalne slave popolnoma konec. Liberalne stranke sploh ni več na Slovenskem, ampak le še nekoliko ostankov, iz katerih ne more nikdar več ostati, kar je bilo. Nekdaj ponosno narodno > napredno stranko je doletela enaka usoda kakor nemško-li* beralno, staro-češko ali staro-hrvatsko unionistično stranko. Približnje se čas, ko si bosta na Slovenskem stala nasproti kot načelna nasprotnika z jasno izraženimi cilji klerikalizem in socializem. Tedaj se prične pravi boj za bodočnost. « Dr. Tavčar je v pondeljek obštruiral lovski zakon, če se vpošteva, da je dr. Tavčar lovec, je njegova strastna opozicija morda umevna. Toda v interesu narodnega gospodarstva je bila reforma lovskega zakona na vsak način potrebna in nikftor se ne da tajiti, da jo je kmetsko ljudstvo že davno in splošno zahtevalo. Klerikalci so seveda tudi to stvar demagogično izrabili; temu se ni čuditi. Gotovo niso nastopali proti tajcu toliko iz ljubezni do kmeta, kolikor iz ljubezni do glasov, ki jih dajejo kmetje. Ampak končno vendar ni bilo vpra* Sati za postranski namen, temveč za vsebino zakona. Idealen ni bil načrt, ki so ga izdelali klerikalci. Tudi brezobzirno pokončavanje divjačine ni v interesu narodnega gospodarstva. Toda če se hoče kakina osnova izboljšati, je obstrukcija najnepri-mernejSe sredstvo. Po njem se poseže, če se hoče kak škodljiv zakon za vsako ceno preprečiti, kar pa bi bilo ob lovskem zakonu nespametno. No, Tavčarju se je zdela obstrukcija prav na tem mestu potrebna. Govoril je dve uri ter je vložil 32 izpreminjevalnih predlogov. Potem sta govorila Nemca Scholl-mayer in grof M ar g h eri za nekatere izpre-membe. Na predlog drja. Zajca ae je zaključila debata; za generalnim govornikom Bar tlom je govoril poročevalec Hladnik prav kratko. Pri Specialni debati je dr. Tavčar nadaljeval obstrukcijo z govorjenjem, i predlogi, z zahtevo, da se glasuje po imenih in z desetminutnimi pavzami pred vsakim glasovanjem. Ob 7,2 je bil odmor in popoldne se je nadaljevala obstrukcija, ki pa se je naenkrat zelo skrajšalB, ko je dr. Krek predlagal, da naj se preide preko raznih izpreminjevalnih predlogov na dnevni red. Ob 11. zvečer je bilo zadnje glasovanje končano in s tem je bil lovski zakon sprejet S tem je bila končana tudi obstrukcija in zdaj so se drugi predmeti reševali kakor z malino, brez pozornosti in brez zanimanja. Šlo je za ceste, mostove, službeno pragmatike, za deželne usluž bence, nov poslovnik za deželni odbor, vodovodne zadeve i. t. d. Ob 2. ponoči se je seja prekinila. * Nadaljevala se je seja v torek opoldne. Praksa, da se Šteje dvadnevno zasedanje za eno sejo, je vsekakor nekam čudna. A to je Sukljetov »kun 8tik»( • katerim se mislita Turk in Supančič do konca zasedanja izključiti iz deželnega zbora. V torek je prišel na vrsto novi obfiinikl red tn občinski volilni red, o katerem te ie natan čnejše pomenimo. Klerikalni se laže, da je reforma «radikalna>, »velepomembna*, a šele •pričetek stroge moderne volilne reforme*. To je navadna klerikalna laž. Reforma je zopet skrpana z direktnim namenom proti delavstvu in kaže, da je vse kričanje klerikalcev o svojem »demokratizmu* prosti butnbug in sleparstvo. Glavna ideja »reforme* je pridobitev vseh občin za klerikalno stranko. Po volitvah v splošni kuriji na Goriškem. V Gorici, 9. oktobra. Socialno-demokratična stranka na Goriškem je pri volitvah dne 26. septembra t. 1. v splošni kuriji od volitev lanskega leta podvojila število svojih glasov in spravila goriške stranke v ožje volitve. Večjega uspeha ni pričakovala. Š’a je v boj-z namenom, šolati svoje organizacije in pokazati svojo eksistenco in disciplino. To je dosegla v polni meri pri prvotnih volitvah dne 26. septembra in Se bolj pri ožji volitvah dne 3. oktobra. Klerikalna, oziroma kakor se imenuje Ijud&ka stranka je nastopila pri volitvah, kakor nastopajo klerikalne stranke povsod: kompaktno in pod enotnim vodstvom duhovščine, ki se uklanja najstrožji disciplini, četudi v stranki sami ni vse v redu in se kažejo razne struje. To disciplino so pokazali goriški klerikalci prav sijajno pri zadnjih volitvah in ta disciplina je postala tem kompaktnejša, ker je glavno glasilo napredne stranke že v naprej delalo sklepe, da je edinost klerikalne stranke razdrta in vsled tega gotova zmaga prodirajoče napredne st ranke. Liberalna, oziroma lažinapredna stranka, kakor tudi lažikmečka stranka, prva pod vodstvom Andreja Gabrščeka, druga pod vodstvom dr. Fiankota, sta se pošteno blamirali. Znak zadnjih volitev je torej propad liberalno-napredne stranke vsled megalomanije nje voditelja Andreja Gabrščeka in Sušmarstva voditelja kmečke stranke dr. Frankola. Prvi je sijajno dokazal, da je edina njegova moč v zloglasni kričavosti, drugi pa je pokazal svoje polno politično nezrelost in nesposobnost. Kar je obe stranki družilo, je bil antiklerikalizem; seveda tudi ta nezdrav v svojem jedru. Glavni zastopniki so mn bili mali trgovci in obrtniki, posebno krčmarji po deželi, ki varujejo svoje osebne interese, ako se postavijo v bran nadvladi duhovščine, učiteljstvo in ono malo razumništva, kolikor ga je iz iste bojazni. Prve vodi zdrara misel po skupni organizaciji trgovstva in obrtništva v deželi, in s tem stremljenjem dajejo tudi napredni stranki edini temelj. Učiteljstvo in razumništvo pa nima po« oddarjati ni enega načela, ni enega osebnega interesa — ako se odšteje bojazen učiteljstva, da klerikalci pridobe Šolske avtonomne korporacije in da prično s terorizacijo učiteljstva po kranjskem zgledu. Vendar se je ogromna večina učiteljstva oklenila kmečke in le neznaten del je ostal še v taboru trhle liberalno-napredne stranke. Socialno demokratični Btranki je bil merodajen sklep deželne konference 2. julija 1909, ki seje ravno klicala z ozirom na politični položaj v deželi in na predstoječe volitve., Deželna konferenca je dala jasno direktivo stranki, dala pa je direktivo tudi ostalim politikom, v deželi v kolikor so resni. •Deželna konferenca ae je izrekla: 1). Načelno proti klerikalizmu, 2). Načelno proti narodno-napred-ni — po celem njenem nastopu in sestavu laži* liberalni stranki 3). Izrekla je, da bi s socialno de- mokratično stranko bil mogoč kak skupen nastop le s pravo demokratično kmečko stranko. Sklep deželne konference je temeljil na stvarnem uvaževanju političnih dogodkov predidočega leta. — Prvo stvarno podlago je dajal rezultat zadnjih volitev v deželni zbor. Takrat se je stranka izrekla ob ožjih volitvah za združeno napredno-agrarno stranko, in je isti pripomogla do zmage v splošni kuriji. Storila je to vsled izgave odvetnica dr. Treota v imenu napredne stranke v pričo zbranih zaupnikov, potrjujoč to izjavo pismeno: 1). Da se bo narodna napredna stranka trudila po moči v prid delavstva, 2). Da odklanja od sebe vsako zvezo s krumirsko N. D. O. Dtugi stvarni podatek je bil rezultat zmage napredno-agrarne stranke, namreč tesna zveza agrarno-napredoe stranke pod vostvom načelnika izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke Andreja Gabrščeka z italijansko klerikalno stranko v deželnem zboru. O tej zvezi se je liberalna stranka izrečno odpovedala nastopiti proti klerikalizmu. Tretja dejanska okoliščina je bil nastop združene agrarno-napredne stranke v deželnem zboru, kjer se je pokazalo, da gre samo za politično moč posameznih oseb potom deželnega odbora. Četrta dejanska okoliščina pa je bilo postopanje volitoljev napredne stranke proti socialno-demokratični stranki in nje pripadnikom. Takoj po volitvah je narodna napredna stranka proglasila v »Soči*, da je zmagala sama z lastno močjo, in da ni potrebovala nikake pomoči od socialno demokratične stranke. Začela se kmalu nato z zasramovanjem in blatenjem pripadnikov stranke in je šla tako daleč, da je zakričala v svoji »Soči*: »Za socialne demokrate ni kruha v naši deželi*! Pozivala je svoje pristaše, naj odpuščajo socialne demokrate od dela in pretila socialnim demokratom, ki imajo samostojna podjetja, z materialnim uničenjem. Edino orožje proti socialni demokraciji je bila laž, obrekovanje in ovaduštvo. Agrarna stranka, kakor rečemo, se je izgubila popolnoma v objemu »napredne*, in dr. Franko je s svojim obnašanjem jasno pokazal, da je ie privesek izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. Kolikor je bilo zdravega gibanja v vrstah malih posestnikov demokratičnega mišljenja, je znal spretno zavirati in ubijati, da sploh ni prišlo do vnanjega izraza. Jasno resolucijo deželno konference o političnem položaju so stranke, izven klerikalne, ignorirale. »Klerikalna stranka je vzela sklep na znanje ter se pripravila na odločen boj proti lažiliberalni, oziroma laži-agrarni stranki gorilki, precej gotova svojega uspeha. Vsa agitacija klerikalne stranke se je izvrševala potom zaupnih shodov in potom poučevanja zaupnikov. Nasprotno je napredna stranka od zadnjih deželnozborskih volitev naprej izkušala vplivati na »naprednost* in antiklerikalno* ljudstvo z zlorabo »Zveze narodnih društev* s tem, da je pospeševala prirejanja in sama prirejala veselice, in tekme po celi deželi ter hujskala »Sokole* proti »Orlom*. Iz teh »uspešnih* nastopov pa je črpalo uredništvo »Soče* prepričanje, da napredna misel zmagonosno nastopa ter je, bolj ko so se bližale volitve, kričala:, »da bo kmalu konec klerikalnega zmaja*. Socialno-demokratična stranka je mirno izpopolnjevala svoje organizacije ter sodruge pri* pravljala na volilno disciplino. Sele zadnjih 14 dni je na petero javnih shodih razkrinkala hinavsko in lažno stališče naprednoagrarne stranke in nje voditeljev. Kazala je na zlorabe klerikalne stranke na škodo ljudstva, pa istotako brezobzirno na brezvestno postopanje naprednjaštva za celo dobo od leta 1902 naprej. Proč s klerikalno, a tudi proč s lažiliberalnim naprednjaštvom in lažiagrarstvom! — je bilo geslo. Konec prih. Zaradi delavskih razmer v prosti luki v — Trsta. Odgovor »Edinosti". Ni treba, da bi pripovedovali, kako ravna gospoda z delavci v tržaški prosti luki. Ravna se ž njimi pač tako, kakor povsod drugod. S tem bi bilo po* vedano vse. Ampak tržaška »Edinost* je objavila pretečeno soboto dolg članek, v katerem pripoveduje o nekem gibanju, ki se vrši med delavci v prosti luki in še o veliko drugih rečeb. Članek v •Edinosti* je skrpucan za silo, kakor vsi drugi njeni članki. Ampak namen mu je zelo prozoren: Udariti po socialni demokraciji, jugoslovanski seveda. V imenovanem članku je nakupičene toliko nesmiselnosti, neresničnosti, kot bi je bilo ramo dovolj za vsak klerikalen list. In na ta članek je treba, da odgovorimo. »Edinosti* ni všeč, da naša organizacija uslužbencev glavnih skladišč — kakor sicer vse naše druge organizacije — noče sprejeti ponudbe N. D. O. za skupno delovanje. Še bolj boli voditelje N. D. O., da smo to povedali v naših listih. V dveh letih svojega obstanka ni N. D. O. naredila in ni znala narediti za delavstvo ničesar koristnega. Pa so venomer trobentali slovenskim delavcem, da je njihova N. 0. O. edina izveličavna. Sedaj bi se pa hateli gospodje okolu N. D. O. okoristiti na račun naših organizacij. Igrali bi radi vlogo tiste muhe, ki se je vsedla na hrbet volu pa dejala: orjemo! In zato, ker mi — ki v tem slučaju predstavljamo vola — nočemo, da bi na našem hrbtu sedela in se bahala tista muha, ki se ji pravi N. D. O., se »Eiinost*, jezi in pripoveduje, da muhe na hrbtišču ne maramo zato, ker da so nam ležeče pri srcu bolj egoistične strankarske koristi nego koristi delavstva. In kaj takega si upa očitati socialni demokraciji »Edinost*, ki je zaradi strankarskega egoizma podpirala in zagovarjala in zagovarja še celo v imenovanem članku krumirstvo, ki so je organizirali voditelji N. D. O. in voditelji političnega društva »Edinost* pri zadnji stavki težakov. Kaj takega si upa očitati nam »Edinost*, glasilo voditeljev političnega društva »Edinost*, ki so zaradi strankarstva ustanovili N. D. O., katere najlepši vspeh je ta, da je naredila razdor in neslogo med delavstvom in da je delavcem škodovala toliko kot še nobena druga žolta organizacija. Ravno »Edinost* ima najmanj pravice očitati nam strankarsko zagrizenost Pa »Edinost* niti ne čuti, da je nesmiselno in nadvse neumno očitati nam kaj takega. Socialna demokracija, zlasti jugoslovanska, je sestavljena izključno iz delavstva, ki je vendar toliko pametno, da ve, da bi škodovalo sebi, ako bi hotelo škodovati delavstvu. Sicer nima naša stranka ničesar opraviti pri strokovnih stvareh in strokovnih gibanjih, toda priznamo, da našim organizacijam ni mogoče nastopiti skupno z N. D. O., ne z nobeno drugo organizacijo, ki je bila ustanovljena nalašč zato, da škoduje našim organizacijam in delavstvu. Naše delavstvo je preveč pametno, da bi zaupalo svojo usodo organizacijam, ki so, kakor N. D. O., podpirane in ustanovljene od delodajalcev, ki hvaležno sprejemajo darove iz rok delodajalcev in v katerih ne odločujejo delavci, marveč delodajalci ali pa osebe, ki imajo ves interes, zagovarjati koristi delodajalcev. Takšna je N. D. O. in tega ne izpremeni »Edinost*, tudi če priseže še tisočkrat, da je njen in N. D. O. namen, zagovarjati koristi slovenskega delavstva. V tistem trenotku, ko bi naše organizacije hotele nastopiti z N. D. O., bi bili v naših organizacijah organizirani delavci podvrženi vplivu zagovornikov kapitalističnega zistema, proti kateremu vodijo že leta in leta boj in proti kateremu se morajo bojevati samostojno in ločeno od vsega, kar ne priznava razrednega boja. Naše organizacije ne odklanjajo in odklanjati ne smejo sodelovanja z delavci, toda ne morejo sodelovati z organizacijami, ki >o jih ustanovile meščanske ali psevdomeščan-ske stranke zaraditega proti delavstvu in nalašč zato, da škodujejo tistim delavskim organizacijam ki so si jih delavci sami ustanovili in potom katerih samo jim je bilo mogoče, izboljšati si življen-ske razmere. In kdor bi hotel danes trditi, da N. D. O. ni bila ustanovljena nalašč zato, da škoduje našim organizacijam in tako indirektno de- lavstru, temu bi samo dali prečitati govore različnih voditeljev N. D. O. na njenih shodih. Tam so narodni tribuni pripovedovali, da je treba uničiti moč naših organizacij, ker so bo tako uničilo našo stranko. Celo krumirstvo, ki so ga uprizorili pri stavki težakov, so ga uprizorili nalašč zato, da bi onemogočili vspeh boju, ki ga je vodila naša organizacija težakov. In pri tem so si mislili: »Vsled našega krumirstva ne bodo zmagali, delavci bodo uvideli, da se ne da z njihovimi organizacijami ničesar doseči in bodo od organizacije odstopali.* Niso škodovali pa ničemur, ne našim organizacijamo, ne naši stranki, ampak onečastili so zaradi strankarskega sovraštva pošteno ime slovenskih delavcev in škodovali so samo delavcem, tudi svojim narodoim, katerim so onemogočili, da bi za svoje trudapolno delo bili boljše plačani. Konec prih. Dopisi. . b Tolmina. Po liberalnem časopisju se je za-blisnila zopet ena tolminska kvanta o moji osebi: da sem namreč pri ožji volitvi v splošni kuriji agitiral za klerikalce. To kvanto navajajo sedaj liberalci med vzroki svojega poraza. Slaba tolažba, pravim jaz, in še »favš* po vrhu. Posrečilo se mi je zaslediti izvor one kvante in ta je: v nedeljo, 3. t. m. me je ustavil nek lubinjski kmet*liberalec, moj dober znanec, na ulici v Tolminu, ko sem se ravno pogovarjal z nekim so-drugom. Povprašal me je glede ožjih volitev, kako da bo. Ko sem mu povedal, da naj izpadejo volitve radi mene kakor hočejo, mi (socialisti) da ne gremo volit, me je vprašal, ali se po tem njim (Ljubincem) izplača, da pridejo volit in izgubljat delaven dan. Jaz sem mu na to odvrnil, naj na-rede, kar hočejo, a če ne vedo kaj storiti, naj pa doma ostanejo, saj je itak »vse skup ena figa*, liberalci in klerikalci. Mož je ta rargovor ponovil r neki tolminski gostilni in iz tega je tolminska kvanta in po njej liberalno časopisje rodilo mojo »grozovito agitacijo za klerikalce* po Tolminskem. Škoda za prostor, g. urednik, ki Vam ga radi te kvante moram ukrasti Vašemu listu. Vendar sem bil prisiljen stvar pojasniti radi ljudi, tudi sicer poštenih Tolmincev, ki še vedno mislijo, da je liberalec in liberalna »šrifta* manj hudobna, manj lažnjiva in perfiina od klerikalne. Jaz sedaj že vdrugič dokazujem nasprotno na podlagi »liberalnih* tolminskih kvant. V Tolminu je ta tako ostudai slovenski lažiliberalizem zastopan v naj čistejši obliki. Njegovi zastopniki se že. vnaprej veselijo, da po mojem odhodu iz Tolmina pogine naša tukajšnja soc. dem. organizacija. Cisto »liberalno* veselje, upam, da prezgodnje. Socializma liberalci ne bodo ubili, §e posebno ne s tako skrhanim, babje-kvantarskim orožjem. S temi besedami se za enkrat (imam še veliko povedati) poslavljam od svojih lažiliberalnih in zahrbtnih »prijateljev*. Tolminski rdečkar. St. Lacija at Prlmorikem. Mikuž, liberalni gost Iničar pri Sv. Luciji, je tudi eden tistih »liberalnih* magnatov, ki mislijo, da so sodrugi le za to na svetu, da jim znašajo svitle krone skupaj in da ž njimi sicer lahko poljubno pometajo. Pred kratkim je sodrugom odrekel dvorano za volilni shadl Sodrugi, posebno mi železničarji, si moramo ta čin dobro zapomniti. Nabrežioa. (Kje je meja eksekutarske pravice?) Dobili smo iz Nabrežine dopis, ki nam javlja taka dejstva, da nam je skoraj težko verjeti. Vemo sicer, da je v Avstriji marsikaj mogoče in da je praksa sodnijskih eksekucij do skrajnosti brezobzirna, tako brezobzirna, da se pogostoma izpremeni v golo krivico. Toda nekje mora biti vendar meja in zato zahtevamo, da se slučaj, ki nam je naznanjen, strogo preišče ter za bodočnost poskrbi, da se podobne reči ne bodo več ponavljale. Dopis smo# dobili od tako verodostojne strani, da bi bil naš 'poročevalec po pravici razžaljen, ako bi mu ne verjeli. Objavljamo ga torej, a ponavljamo zahtevo, da se vsa zadeva najstrožja preišče in da se kririca popravi. Poročilo nam pripoveduje: Dne 4. oktobra je prišel v Nabrežino sodnlj-ski eksekutor iz Komna, ki je imel nalogo, rubiti pri 22 letnem Josipu G. radi nekega dolga. Ker so bili vsi v hiši prebivajoči možje radi trgatve na delu, je šel eksekutor v hišo in vprašal neko žensko, kje ima Josip G. svojo obleko. Ko jo je dobil, jo je natanko preiskal in našel v nji 2 kroni. V skrinji pa je imel tudi brat Rajmund svojo obleko in v nji 42 K 70 vin., katere si je prihranil, ko je delal na Reki. Od tam je prišel dan poprej domov, pozdravit starše, preden gre k vojakom. Eksekutor je mirne duše zaplenil tudi ta denar. Ko je mladenič to izvedel, so mu privrele solze v oči, a eksukutor se ni nič zmenil za to in zmenil se tudi ni za dokazila. Pa tudi ta svota mu še ni zadostovala, ker je imel nalog, rubiti za 200 kron. Tedaj je šel k bližnjemu kovaču in zahteval, naj mu na račun občine gre po sili odpreti omaro tretjega brata Frana. Tej zahtevi se kovač ni vdal. Eksekutor je na to šel klicat tega brata na polje in ga je prisilil, da mu odpre omaro, v kateri je imel 370 kron v dolgem času in v trudapolnem delu v kamnolomu zasluženih in z velikimi žrtvami prihranjenih. Eksekutor gre po žandarje, mu vzame ta denar, položi prvih 42 K 70 vin. na stopnice, pa se spravi z žandarji nad omaro, s kateri- imajo sestre svojo obleko, zahtevajoč, naj mu izroče, kar imajo zlatnine: urico, verižice i. L d. — Zakon je gotovo hud za reveža, ki je kaj dolžan, toda tako brezobziren pa tudi zakon ni, da bi morali vsi bratje in sestre trpeti za dolg enega. Takim brezobzirnostim se mora napraviti konec in zato zahtevamo še enkrat preiskavo. Domače vesti. — Prafo beznico bodo napravili liberalci in klerikalci iz kranjskega deželnega zbora, če ne pojdejo kmalu domov. V soboto so bile na dnev-nevnera redu smrdljivke; teh ni več, zato si pa išče surovost druge prilike. Med zbornico in galerijo se razvijejo včasih nežni dislogi, iz katerih vjame uho mile besede a la »baraba*, »j r.. te bom sunil* i. pod. Tak čeden pogovor, tako di* skretno šepetan, da je odmeval od sten, sta imela zadnjič poslanec Tri 1 le r in žurnalist Terseglav. Začasno se je končal s tem, da je deželni glavar pograjal Terceglava in mu dal consilium abeundi, potem pa se je mučna afera nadaljevala na stopnicah, kjer se je klerikalni časnikar sešel z liberalnimi poslanci pa so gospodje začeli drug na drugega streljati s pljunki. E, to je vsekakor dom najvišje omike v deželi. — Volitev v floriikih kmečkih občinah je rodila liberalcem in agrarcem nov poraz, ki je tem občutnejši, ker je rezultat silno presenetil ene in druge. Sploh ni nihče mislil, da dožive liberalo-agrarci tako strahovit poraz; klerikalci sami niso upali na tak uspeh. V goriški okolici so dobili nad 200 glasov absolutne večine. Značilen pojav je bil tukaj, da sta kandidirala dva učitelja z enakim programom, toda drug proti drugemu: Medvešček proti Križmanu, tovariš proti tovarišu, oba pa sta padla. Na Tolminskem je dobila klerikalna stranka velikansko večino; od njenih kandidatov je dobil dr. Gregorčič 874, Kosmač 852 glasov, liberalno-agrarna kandidata pa Miklavčič 413, Vrtovec 378. Najbolj karakterističen je izid na Krasu, kjer so liberalci kandidirali Štreklja in drja. Gregorina, agrarci pa drja. Gregorina in posestnika Abrama. Gregorin je izvoljen, Strekelj in Abram sta propadla, izmed klerikalcev Stepančiča, ki ima 506, in Z1 o b c a s 456 glasovi pa bo ožja volitev. Tako imajo klerikalci doslej že devet poslancev in povsem izključeno še ni, da zmagajo ša v veleposestvu. Liberalcem se torej prav slabo godi; doslej imajo edinega Gregorina, ki se pa brani na žive in mrtve, da bi bil liberalec in katerega bi reji klerikalci brez ugovora lahko prištevali svojim. V italijanskem delu dežele imajo klerikalci že vse mandate iz splošne in iz kmečke kurije in morda vzamejo liberalcem še kak mandat v mestih in trgih. Tako bi prišli klerikalci do absolutne večine v deželnem zboru in s tem bi padel tudi deželni glavar Pa j er. Ako se to zgodi, imajo klerikalci nalogo, izvleči deželni voz iz blata, kamor sta ga zapeljala Pajer in Gregorčič. Tu bo morala postati očitna nezmožnost klerikalne strauke in začetek konca goriškega klerikalizma se s tem porodi. Le tako se more pokončati klerikalizem v naši deželi. To stališče je bilo merodajno za taktiko socialno-demokratične stranke, ki je v tem zmislu dosegla popoln uspeh. — Goriški politični odbor nam naznanja, da so liberalci po deželi raztrosili vest, da je socialno-demokratična stranka dobila denarja od klerikalcev za volilno abstinenco. Politični odbor mori strašna radovednost, kje da bi bil ta denar in ker morajo to pač liberalci najbolje vedeti, jih vprašuje, kdo je plačal, koliko in komu. Polovico svote je politični odbor pripravljen darovati liberalcem. Sicer pa imenujejo naši sodrugi obrekovalce, ki trosijo to vest, nesramne lažnivce. Nam pa se zdi, da res ni vredno, razburjati se radi tega. Ena liberalna laž več ali manj — človek se mora privaditi. Liberalci se takih sredstev ne bodo odvadili, dokler jih bo kaj. — Obrtno-uadaljevalaa feola la vajeoce v Ljabljaol. Mestni šolski svet ljubljanski se je letos udal stari delavski zahtevi, da naj se nadaljevalni pouk za vajence vrši po dnevi: vajenec je zvečer od dela izmučen in je nevsprejemljiv za pouk. Izkušnja uči, da večerni pouk ni dosegal svojega pedagoškega smotra, zategadelj je bila odredba mestnega šolskega sveta naravnost živa potreba. V četrtek zjutraj se je šola začela, gg. Pilko, Žabkar in Toanies pa so pridržali svoje vajence v delavnici in jim zabranili šolski obisk. Tako nesocialno ravnanje, ki je poleg tega popolnoma brez-vspešno, se samo obsoja. Značilno pa je, da klerikalni Kregar, ki je svoj čas v šolskem odboru glasoval za to odredbo in celo zahteval tudi verouk, sedaj — po poročilu »Slov. Naroda* naenkrat in-trigira proti tej pametni naredbi in razvija agitacijo, ki bi bila vredna boljše stvari. K vsej zadevi se še povrnemo. — Patriotlčni denaacl]aut|e. V ljubljan. »Unionu* svira nekaj dni sem ogrska ciganska godba, ki je en večer na zahtevo nekega oficirja zaigrala štirikrat madjarsko revolucionarno himno, Rakocži-jevo koračnico. Ljubljansko prebivalstvo nima seveda nič povoda, da bi se navduševalo v sedanjih dneh za madjarske «reyolucijonarje*; prav tako malo povoda pa je tudi, da bi se ob Rakoczijevi koračnici vznemirjalo. Nek Hrvat si iz svoje pa-triotičue zadrege ni vedel drugače pomagati, da je zavžiti «strup» preganjal s protistrupom in dal igrati Radeckega koračnico. Vsa zadeva izvabi pametnemu človeku le smeh iz srca, «Slovenec» pa se ob tej smešni aferici razburja in v svoji črno-žolti patriotičnosti denuncira častnika, ki slučajno nima filisterskih manir svojih stanovskih tovarišev in — «Slovenčevih» redakterjev. Kakor da bi se avstrijska država podirala zaradi Rakoczyjeve koračnice in zastran tega oficirja, tako patrioti čno lajanje se čuje iz .Slovenčevega* kvartirja. Kje tiči budni «fljk» s črnimi ušesi in žnllira repkom ? — Hrup zaradi goriškib volitev. Dosti neopravičenega ropota in prisiljenega zmagoslavja vprizarja klerikalno časopisje zaradi izida volitev iz goriške splošne kurije. Klerikalci, četudi so zmagali, ne morejo biti veseli volilnih številk, kajti število dobljenih glasov prav krepko zaostaja za onim, ki so ga pred dvema letoma dosegli. Še nespamet-nejše, kakor otroci se obnašajo liberalci. Svojo jezico in žalost nad volilnim porazom bi radi zlili nad socialno demokracijo, ki se v ta domači prepir liberalno-klerikalne reakcije ni vmešavala in ki liberalnih nazadnjakov ni lovila iz vode. Sitno je, da so volitve jasno dokazale nazadovanje liberalne stranke in nje nesposobnost, da na podlagi ljudskega programa zajezi in ustavi klerikalno povodenj. Dokler je bilo — saj v glavah goriških libe-ralskih prvakov — kaj upanja, da postavljeni kan-didatje prodro, je bil v liberalnem časopisju vedno govor o liberalnih kandidaturah, po volitvah pa govori isto časopisje o agrarnem porazu. Po zaslugi agrarnih voditeljev agrarna stranka pravzaprav res ni druzega kot nekaka priprava za sprejemanje brc, ki so liberalcem namenjene, vendar je liberalno govoričenje o agrarnem porazu saj neprevidno, ker vpliv liberalne stranke neprimerno bolj bagateli lira. Pretkani liberalni modrijani se seveda tega ne zavedajo. — Rokava >1 je zavihal in mesarski nož pripravil slavni žurnalist „Soče“ sedaj, ko so volitve za goriški deželni zbor že skoro minule. Najprej potegne agrarcem kožo s telesa, potem prešteje že tudi socialistom kosti. Agrarce dolži, da so liberalni stranki vse skazili pri volitvah in klerikalcem pomagali do zmage celo nad kraškim Štrekljem. V »Soči" piše, da je sedanja klerikalna zmaga zaslužena lekcija agrarcem. Nam seveda se zdi stvar drugačna. Agrarci so lahko spoznali vzrok, zakaj ni zmagala njihova kandidatna lista: ker je bila kompromitirana z liberalnimi kandidati. Tu je tičal vzrok, zakaj so se socialisti vzdržali glasovanja in agitacije pri ožjih volitvah. Da so agrarci samostojno nastopali, bi bili tudi socialisti drugače govorili. Kako sramežljivo malenkostno je število liberalnih glasov, se je pokazalo pri volitvah v kmečkih občinah. Kras je bil na glasu kot liberalna trdnjava, Štrekelj, ki je bil kandidat, je tam doma — in dobil je manj glasov, nego agrarni Abrami .Soča* je postavila v goriški okolici Medveščka za kandidata; agrarni kandidat Križman pa je dobil še enkrat toliko glasov pri volitvah kakor Medvešček! In enako razmerje bi bili videli v vseh slučajih, kjer bi bile kandidature agrrrcev in liberalcev ločene. Kaj hoče torej ša liberalizem Soče v deželi P Saj so vendrr že minuli časi, ko je bilo sramotno, ako je Soča komu levite brala; sedaj služi to vsem poštenim ljudem le v zabavo, ko vidijo onemoglost divje jeze liberalnega žurna'Jsta. Agrarci ■o lekcijo zaslužili v toliko, da sedaj spoznajo, da se s propalimi liberalci ne kaže vezati v politiki. Liberalci so pa prejeli vse hujšo lekcijo: ves svet je spoznal, da nimajo več med volilci goriške dežele domovinske pravice. In je ne bodo nikdar več imeliI — Goriškim lodrngom se naznanja, da naj naroče »Delavski žepni koledar za leto 1910» pri sodrugu Josipu Petejanu v Gorici, via Teatro St. 20. Cena 80 vin., po pošti 10 v več. — Tržaškim* lodrngom naznanjamo, da sprejema naročila za «Delavski žepni koledar za leto 1910» tudi sodrug Anton Vaupotič v Trstu, via Boschetto 5/1. Cena 80 vin. Shodi. Iz Podgore. V nedeljo 3. oktobra se je vršil v veliki dvorani g. Breganta ob po voljni udeležbi javen shod. Poročala sta sodr. Petejan v slovenskem in sod. Callini v italijanskem jeziku, ki sta delavstvu priporočala organizacijo: vse protestiranje proti sirovemu ravnanju nekaterih delovodij v tukajšuji papirnici bo vsedotiej brezvspešno, dokler si delavstvo potom organizacije ne pribori veljave. V enakem smislu je govoril sodr. dr. Tuma. — Grajati moramo razvado, ki je pri nas močno vdomačena: na shod ne prihajamo ob določenem času, tako da nas morajo poročevalci čakati. Torej več točnosti in več zanimanja! V Opatiji se je vršil v soboto dne 25. pr. m. ustanovni občni zbor organizacije tamošnjih tramvajskih uslužbencev. Organizacija je seveda skupina avstrijske zveze prometnih in prevoznih delavcev na Dunaju. Na dan ustanovnega občnega zbora so bili pristopili razven treh vsi drugi tramvajski uslužbenci. Ti so bili uprizorili pred kratkim mezdno gibanje. Ker jim pa tramvajska družba ni hotela na prvi memorandum nič ugoditi, so stopili v stavko. Zmagali so in družba je bila prisiljena povišati vsem uslužbencem plače, in sicer za 50% manj od zahtev, ki so bile izražene v spomenici. Toda razumeli so, da je vsako neorganizirano delavsko gibanje nevarno in je ležeča zmaga le na slučaju. Večjih gibanj brez organizacije ni mogoče izvesti. Zato so se združili v svojo strokovno organizacijo. Na občnem zboru, ki se je vršil v prostorih hotela «Schweitzerhof> so bili navzoči skoro vsi tramvajski uslužbenci. Prvi je poročal o organizaciji in o potrebi organizacije sodr. Regent iz Trsta v slovenskem jeziku, potem Ho lm e in v nemškem. V odbor so bili izvoljeni sodrugi: Guin-tilio Fri z z i, predsednik; Vincenc Podrebašek, podpred.; Rudolf Rus s, blagajničar; Rudolf Hajek in Henrik Tonelli, tajnika. Pri točki o raznoterostih so navzoči vsi priporočal', naj odbor dela na to, da pristopijo k organizaciji tudi kočijaži in vozniki. Ta skupina spada v področje tržaške strokovne komisije in je deloma njeno delo. Zadnje vesti. Kranjski deželni zbor. 13. oktobri.. Na fčerajšni seji so klerikalci s 26 glasovi proti 20 liberalnim in nemškim sprejeli novelo o občinskem redu in občinskem volilnem redu. Danes je bil na dnevnem redu načrt novega šolsko-nadzorovalnega zakona. Tudi ta zakon se je sprejel s 26 glasovi proti 20 in so se odklonili skoraj vsi izpreminjevalni predlogi. Potem je deželni odbor predložil nov štatut za Ljubljano, ki je bil najprej kot prva točka na dnevnem redu. Tudi temu štatutu se pozna klerikalna roka, ki ga je izdelala. Splošno presenečenje vzbuja ravnanje vlade, ki molči kakor grob o vseh načrtih, o katerih razpravlja zbornica. _______________ Hiniitraka kriza. Praga, 13. oktobra. Mia-dočeški poslanci so imeli opoldne posvetovanje, na koterem so splošno povdarjeli, da morajo vsi češki poslanci v državnem zboru skupno nastopati. Dunaj, 13. oktobra. Ko je Bienerth obljubil voditeljem nemško-meščanskih strank, da predloži vlada čim prej jezikovne načrte štirih nemških deželnih zborov cesarju na sankcijo, sta češka ministra Brdf in Za če k izjavila, da demisionirata, čira se to zgodi. Baron Bienerth je imel danes z Začkom dolg pogovor. Ministrske ga sveta, ki je bil napovedan za soboto, ne bo, tako da bodo morali omenjeni jezikovni zakoni še nekaj časa počivati. Seveda bo prejalislej vlada morala zavzeti stališče in tedaj je kriza neizogibna. Zavarovanje mornarjev. Trst, 13. oktobra. Včeraj se je nadaljevala anketa zaradi zakonskega načrta o zavarovanju mornarjev, katero je priredil delovni svet skupno z indmtrialnim svetom. Pred vsem se je razpravljalo o gospodarskih razmerah posameznih skupin, za katere bi načrt imel veljati. Zlasti izjave ribičev o svojih delovnih razmerah, o svoji organizaciji in gospodarskem položaju so splošno zanimale. Deželni odbornik Sala t a in ravnatelj okrajne bolniške blagajne sodrug dr. Puecher sta spopolnila izjave zaslišanih mornarjev tako, da je anketa dobila popolno in jasno sliko tega predmeta. V razpravi o zakonskem načrtu je predsednik dr. Baernreither omenjal, da bo najbrže še dolgo trajalo, preden dobi načrt o socialnem zavarovanju zakonsko veljavo; radi tega priporoča, da bi se za mornarje pred vsem imelo razširiti zavarovanje za sluča bolezni in nezgod. Ta nasvet se je splošno pozdravljal. Anketa se nadaljuje danes ob 9. dopoldne. Ognka kriza. Budimpešta, 13. oktobra. Časopisi objavljajo Polonyijev (P!) načrt za rešitev krize, ki prevzema idejo nekdanjega finančnega ministra Lukača, le z izjemo, da bi imel Wekerle priti na Lukačevo mesto. Glavna misel je ta, da bi imela neodvišnjaška stranka kot koncesijo dobiti ministrstvo za notranje zadeve. Ogriki državni zbor. Budimpešta, 13. oktobra. Na včerajšni seji je predsednik Justh predložil imenik tistih poslancev, ki na zadnji sedem ur nesklepčni seji niso bili navzoči. Zbornica sklene, da izgube vsi, ki se niso opsavičili pri predsedniku, svoje diete. Posl. Buzath predlaga, da se briše plača podpredsednikov. Zbornica sklene, da se na jutršnji seji moritorno razpravlja o Bu-zathovem predlogu. Izitop iz Košatove itranke. Budimpešta, 13. oktobra. Poslanec Ugron objavlja odprto pismo svojim volilcem, v katerem pravi: Predsednik neodvišnjaške stranke Fran Košut je naznanil stranki, da ni na Dunaju n<česar dosegel. Na Dunaju so rekli, da je voditelj, ki ga vodijo drugi in ki menja svoje mnenje. Košut je opustil ves državnopravni program svoje stranke in je to razglasil brez strankinega dovoljenja. To je .narodno izdajstvo*. Radi tega je Ugron sklenil, izstopiti iz Košutove stranke, ki bi imela glasovati za 300 milionov okupacijskega kredita, za ogromne mornariške kredite in za to, da se Ogrska odreče pravice do Bosne, ne da bi dobila količkaj odškodnine. — Predsednik volilsk^ga odbora je Ugronu brzojavno odgovoril: .Vzeli smo Vaše pismo na znanje, odobrujemo Vaš sklep in Vam izražamo svoje zaupanje.* Za nitavo v Bolni. Sarajevo, 13. oktobra. V nedeljo popoldne je priredila socialno-demokratična stranka v dvorani Društvenega Doma ljudski shod, ki je bil tako obiskan, da je imela množica komaj prostora. Ko je bil shod že prej enkrat napovedan, ga je bila policija prepovedala in vlada je takrat potrdila prepoved. V nedeljo je shod ostro kritiziral zavlačenje ustave za Bosno in Hercegovino in zahteval splošno in enako volilno pravico za deželni zbor. Po shodu je bil po mestu demonstracijski sprevod. Pred deželno vlado je množica s klici demonstrirala za splošno volilno pravico. Uradniška itavka. Zader, 13. oktobra. Dalmatinski občinski uradniki so sklenili pasivno rezistenco, če se ne ugodi njihovim mnogoletnim zahtevam. Srbija. B e 1 g r a d, 13. oktobra. Ker so težave radi rešitve ministrske krize, je minister za zunanje zadeve Milovanovič odgodil svoje potovanje. Vladna lista .Samouprava* in .Odjek* zavračata poizkuse časopisov .Pravda* in .Večerne Novosti*, ki sta hotela pregovoriti princa Gjorgja, da bi preklical svoj odstop od nasledstva na prestolu, češ, da bi to bilo protiustavno in brez-uspešao. Car batjnška. Carigrad, 13. oktobra. Turška deputacija, ki je bila v Peterburgu, prinaša s seboj carjevo pismo za sultana, v katerem izraža obžalovanje, da letos ne more priti v Carigrad (aha!) in da stori to morda drugo leto. Car pošilja sultanu dva soda kaviara v dar. Car batjnška. Rim, 13. oktobra. Tukaj pravijo, da pride car v četrtek v Rocconigi, kjer pripravlja italijanski kralj za ta dan veliko slavnost. Natančnega se pa nič ne ve. Delavika neirefia. Strassburg*, 12. oktobra. Včeraj se je podrla nova hiša, ki se zida v Ludvrigs« hofenerstrassa. Več delavcev je zasuto. Doslej je spravila požarna bramba tri mrtve, osem teško in 4 lahko ranjene iz razvalin. Dva ranjenca sta še v bolnišnici umrla. Španske bestije. Madrid, 13. oktobra. Ferrer je bil danes ob 9. dopoldne ustreljen v Montjuichu. Po mnogih mestih so bile še včeraj demonstracije proti smrtni obsodbi. Danes je prišel iz Londona brzojav, v katerem prosijo glavni uredniki angleških listov, naj kralj ovrže smrtno sodbo, ki zapusti pego na španski časti. Toda klerikalna bestija je sklenila, da mora imeti svojo žrtev in tako je bil Ferrer umorjen. Ferrer je pred smrtjo odklonil popa in zakramente. Iz stranke. o Jngoiiovanika konferenca. Ker so nekateri domači člani in zunanji delegatje dne 31. oktobra in 1. novembra nujno zadržani, bo jugoslovanska socialistična konferenca šele dne 21. in 22. novembra t. 1. Deželne organizacije prosimo, da pravočasno naznanijo svoje delegate izvrševatnemu odboru. o Delavska šola se otvori v nedeljo, 17. L m. v Gorici v ulici Teatro 20. Namenjena je v prvi vrsti sodrugom, Iti se žele izvežbati za agitacijo. Poučevalo se bo o temeljnih načelih socialno« demokratična stranke in o njenih organizacijah. Pouk bo teoretičen in praktičen. Načrt teoretičnega dela obsega zgodovino socialističnega gibanja ter maksimalni in minimalni program stranke. Praktični del je namenjen politični, strokovni in gospodarski organizaciji, govorništvu in knjigovodstvu. Poučeval bo sodrug dr. Dermota. Šola bo trajala od 17. oktobra do konca marca 1910, in sicer vsako nadeljo od 10. do 11. dopoldne. Pristop Zagrebška tovarna, tvrdke K©nrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode lzklJu8no le Iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\)u dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku t mungom, iz zagrebške tovarne, »a**.««f ^ . TovftrniSltft intmluL imajo samo organizirani delavci; opominja se pa, da mora, kdor se vpiše, redno zahajati na pouk do konca. Vpiše se lahko vsak dan v ulici Teatro 20 ustmeno ali pismeno. o Redni nedeljni sestanki se prično zopet 17. t. m. in bodo vsako nedeljo ob 10. dopoldne. Predavalo in govorilo še bo o tedenskih političnih dogodkih in drugih važnih zadevah. Predavanja bo vodi! sodrug J os. Pete j ati. o Goriškim dijakom se naznauja, da se začne v soboto, 16. t. m. ob 8. zveCer navadna predavanja za dijake, ki jih bodo vodili sodrugi dr. Tuma, dr. Dermota in drugi. Umetnost in književnost. Opereta. V nedeljo se je prvič pela Fallova opereta «Dolarska princesa*. Ker nam primanjkuje prostora, bodi povedano danes le toliko, da je bila uprizoritev za ljubljanske razmere prav lepa. Ljubka Fallova glazba. ki išče tudi v tem žanru več kakor navadni fabrikanti operet, je pod Tali-chovira vodstvom očarala občinstvo. Taka vpri-zoritev sprijazni z opereto končno človeka, ki načeloma ni njen prijatelj. Sodelujoči umetniki so se z malimi izjemami prav dobro držali. Več pa prihodnjič. Slovensko deželno gledališče. V soboto se igra prvič Echegarayeva žaloigra «Ga!eotto». — V nedeljo zvečer se ponavlja veseloigra »Ljubezen bdi*. — Opera pripravlja d’Albertovo opero «Nižina» in Puccinijevo «Madame But-terfly». Operetno osobje pa pripravlja EysIerjevo «Umetniško kri*. Listnica uredništva. Gorica. Nekaj gradiva še ostalo in pride prihodnji?. Za tiskovni sklad so darovali: Omizje kavarne popusta. g Klobuke, cUindre ^ A Ani A A v najnovejših fagonah in v VvJFlvv velikih izberah priporoča 3Van Solili?, Cjnbljana Pod Trančo štev. 2. 52-40 Telefon 6t. 177 L Tomažič zaloga piva 52-45 m Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočani zagrebško ln : deško pivo : t/biftiki. Materi' Avbna^, rSimonJFi & Nlcolo Coasslnl T Trstn * §) Via Cocilia 6t.l4 W (•; komisijska izvozna in pozna trgovina z deželnimi pridelki <•> posebno z zelenfaUO, sadjem In oinom (navadnim namiznim in naj- ^ w finejšim vinom v steklenicah) istrskim in furlanskim žganjem. JSj ^ Upravna pisarna za realitete na deželi in v mestu 5-4 Projekte za kmetijska ln gozdarska podjetja. $ Tolefon štev. 108« dražba združenih plvovaren, v £jubljani priponi* irojt izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKl. Telefon itev. 168< 5S 96 Izdajatelj in •dgovarni urednik F »a n Bar tl. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranja,