Poštnin plačana \r gotovin
Maribor, torek 4 septembra 1934
Stev, 200
Leto VIII. rX
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Urednifttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 245A Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan 1®* uri ^ Velja mesečno prejemat? v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani t Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA
mt
Sehuschnigjove besede o politiki Avstrije
DUNAJ, 4. septembra. V nedeljo je 'bila v 1 n o m o s t u velika spominska slavnost za leto 1809, na kateri je govoril med drugimi tudi zvezni kancelar dr. S c h u s c h n i g g. V svojem govoru se je spominjal 125 let zgodovine Tirolske in sploh Avstrije. »Generacije so se rodile in umrle,« je dejal, »politične parole so se ustvarjale in izginjale, ostala pa sta narod in domovina.« Nato se je spomnil tirolskih žrtev za svobodo, zlasti pa onih 40.000 mož, ki so padli v svetovni vojni, ter nadaljeval: »Ne smemo pa gleda'ti samo na preteklost, naša skrb mora biti posvečena sedanjosti! Oreha je Avstriji ustvariti moč življenja in spoštovati samoodločbo avstrijskega ljudstva. Mi sicer nismo začrtali sedanjih državnih meja in nas zanje ne zadene nobena krivda, toda danes si je ves svet edin v tem, da Avstrija obstoja in ttiora obstojati. Naša naloga je zaradi lega, da ne izgubimo niti pedi nemške zemlje, ker smo zato odgovorni pred vso bodočnostjo.«
Nato je govoril o gospodarskem položaju Avstrije in dejal, »da bi se bil ugodno razvijal, ako ne bi bili nasprotniki v mejah in izven mej Avstrije ovirali dela pokojnega dr. D o 1 1 f u s s a. Kar se tiče naročil, ki jih bo država dala podjetjem v bodoče, zlasti pa v bližajočih se zimskih mesecih, je treba poudariti: 1. Podjetnik, ki bo hotel dobiti taka naročila, sme zaposlovati samo domovini zveste delavce. 2. Ne sme ovirati pristopa delavcev k domovinski strokovni zvezi. 3. Ne bo se smel pregrešati proti določilom delavskih pravic, kajti naš namen je domovini zveste d e-1 a v c e vedno in v vsem ščititi. Gospodarski položaj sc v Avstriji boljša in Paš namen je dokazati z vsemi silami vsemu svetu, da je Avstrija sposobna za samostojno življenje, ako se ji le dovoli, da živi v iniru. Poskrbeli pa bodo za to, da bo ves svet spoznal, da so vse Pogodbe, ki jih Avstrija sklepa, namenjene izključno le interesom njenega življenja in gospodarstva. Kdor hoče biti Avstriji prijatelj, temu se zahvaljujemo >n mu bomo vedno zvesti. Zahtevati pa moramo, da se nam da prostor za gospodarsko življenje in naj se še bolj razširi. Priznavamo vse svoje gospodarske tež k oče, vendar pa lahko ugotovimo, da niso mc večje kakor v drugih državah.«
Nato je govoril kancelar o potrebi osebnega vodstva države in nadaljeval: »Ako so diugod v svetu spoznali potrebo po osebnem vodstvu odgovornosti v politiki tei po odpravi parlamentarnih slabosti, zakaj naj bi potem Avstriji, šla na zahtevo od zunaj k volilnim žaram? Dan. koaj bo avstrijsko ljudstvo poklicano, da spregovori SVOjo besedo, bomo že sami določili, gotovo Da „e v obliki starih parlamentarnih volitev, ker tudi obliko volitev si bomo Avstrijci izbrali sami, kakor nam bo ustrezala^ Za politične misijonarje in kulturne pionirje od zunaj nimamo razumevanja. Nadzorniki in komisarji se lahko postavljajo kje v Afriki, ne pa pri nas v Avstriji. Zato zahtevamo. da se povsod in vedno priznava načelo: Avstrija — Avstrijcem! Zaradi tega se vodi ves naš boj za svobodo in neodvisnost, katerega morajo spoštovati vsi doma in zunaj in ga tudi spoštujejo, z edino izjemo onih, ki na nesrečo in prekletstvo celokupnega nemškega naroda poizkušajo razširiti svoje strankarsko-polltične samovoljnosti preko naših mcia. Ruševine, ki se na ta način ustvarjajo v Avstriji, so barik.dc, ki kažejo pot do prihodnje vojne!
Potovanja diplomatov in suverenov
Prizadevala za nove orientacije v evrpski zunanji politiki — Obisk italijanskega kraSja v Parizu in Lebruna v Rimu
PARIZ. 4. septembra. Velika prizadevanja za nove orientacije v mednarodni politiki, ki naj bi ustvarile vsaj neko jasnost v sedanjih skrajno meglenih dneh, bodo imela za posledico najrazličnejša potovanja diplomatov, kakor tudi suverenov. Že sedaj se mudi v Parizu romunski zunanji minister T i t u 1 e s c u, ki se je sešel s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in razpravljal z njim o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti pa o vzhodnem paktu, Podonavju, vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov in vsem drugem, o čemer se bo razpravljalo tudi pri sedanjem zasedanju Društva narodov v Ženevi. Titulescu pa je razpravljal tudi z drugimi francoskimi državniki in z zastopniki sovjetske Rusije. Pariški sovjetski poslanik Rosen-b e r g mu je priredil celo svečan banket, kateremu so prisostvovali tudi ro-
munski moskovski poslanik, ruski buka-reštanski poslanik in svetnik pariškega ruskega poslaništva Hiršfeld. Istočasno pa se mudi v Beogradu romunski ministrski predsednik T a t a r e s c u, ki je gost jugoslovanskega ministrskega predsednika Uzunoviča, a se sestane tudi z zunanjim ministrom Jevtičem.
Največji pomen se pa pripisuje pripravam za obisk francoskega ministrskega predsednika Barthouja v Rimu, kamor bo odpotoval, kakor se zatrjuje, kmalu po koncu zasedanja Društva narodov v Ženevi, Grški ministrski predsednik in zunanji minister pa sta oficiel-no povabila Barthouja, nai na povratku iz Rima obišče tudi Atene. Ce se bo Bar-thou temu povabilu odzval, zaenkrat še ni znano. Veliko senzacijo pa so vzbudile še vesti, ki so se pojavile včeraj, da bo prispel v Pariz tekom jeseni tudi ita-
lijanski kralj Viktor Emanuel. To bo prvo potovanje italijanskega kralja po vojni izven mej Italije. Ta obisk, kakor tudi dejstvo, da bo predsednik francoske republike L e b r u n kmalu nato obiskal Rim, vzbuja splošno domnevo, da se zbliževanje med Francijo in Italijo ugodno razvija in bodo že v najkrajšem času doseženi pozitivni rezultati. V kratkem pa obišče Pariz tudi romunski kralj K ah- o 1.
Takoj po Part1'' ‘evem obisku v Rimu bo pa odpotoval tjakaj tudi čehosio-vaški zunanji minister dr. B e n e š. Dr. Beneš se bo v pn-mi sestal z Mussolinijem in drugimi voditelji fašistične Italije ter razpravljal ž njimi zlasti o vprašanjih srednje Evrope in Podonavja. Zatrjuje se, da bo ta obisk povzročil neke spremembe v zunanji politiki Cehoslovaš^o.
Trgovinski odnošaji med Francijo
in CSR
ČEŠKOSLOVAŠKA TRGOVINSKA BILANCA JE NAPRAM FRANCIJI PASIVNA ZA 111 MILIJONOV FRANKOV.
PRAGA, 4. septembra. »Prager Presse« razpravlja v posebnem članku o trgovinskih odnošajih med Francijo in Češkoslovaško, v katerem ugotavlja, da se ne morejo razvijati dalje tako, kakor so se doslej, ker je češkoslovaška zunanja trgovina napram Franciji pasivna v osmih mesecih letošnjega leta že za 111 milijonov francoskih frankov. Potrebno bi bilo, da se ta bilanca vsaj nekoliko
izenači v korist Češkoslovaške, ker bi sicer tak položaj mogel neugodno vplivati tudi na politične odnošaje med obema državama. Ta članek »Prager Presse« je vzbudil v Parizu zelo veliko pozornost in ga skušajo nekateri listi pobiti s trditvami, da navedbe praškega lista niso točne in je trgovinska bilanca Češkoslovaške napram Franciji v resnici pasivna le za 37 milijonov francoskih frankov.
Lokav japonski predloa Rusiji
UMAKNE NAJ DALEČ V OZADJE SVOJE ČETE IN PODRE VSE SVOJE TRDNJAVE IN UTRDBE.
PARIZ, 4. septembra. »Petit Pari-i meje, ruske pa zelo daleč. Mimo tega
sien« poroča iz Moskve, da je japonski poslanik Ota znova obiskal sovjetskega zunanjega tajnika Tomonja-kova in nadaljeval z njim zadnje razgovore o odstranitvi napetosti na Dalj nem vzhodu. Ota je predlagal demilitarizacijo rijsko-mandžurske meje, umik čet v ozadje ter opustitev trdnjav (Vladivostok) in utrdb. Tomonia-kov je odgovoril, da o tem ne more odločati v odsotnosti zunanjega komisarja Litvinova. Otov predlog, ki pomeni zasebno iniciativo, je napravil v Moskvi globok vtis, ker se pričakuje. da mu bo sledil uradni predlog Japonske. Ota pa je svoj predlog po ruskem tolmačenju stavil zelo pretkano, ker bi se po njem japonske čete umaknile le na majhno razdaljo od
bi dosegla Japonska s tem, da bi Rusi podrli svoje trdnjave in utrdbe, veliko prednost. Tako bi imeli od takega »sporazuma« korist nazadnje le Japonci, Rusija pa škodo.
Tatarescu v Beogradu
BEOGRAD, 4. septembra. Včeraj je prispel semkaj romunski ministrski pred sednik in vojni minister Tatarescu. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan spre jem katerega so se udeležili tudi predsednik naše vlade Nikola Uzunovič, zunanji minister Bogoljub Jevtič in še nekateri drugi ministri, kakor tudi mnogoštevilni senatorji, narodni poslanci, novinarji in meščani. Tatarescu, ki je prišel v spremstvu šefa centralnega presbiroja dr. Koste Lukovica, romunskega posla-
Naš pokojni kancelar nam je zapustil oporoko: Domovinsko fronto. Ta fronta je edino zbirališče vseh, ki se hočejo udeleževati pozitivnega dela. Izven Dollfussove fronte, to je domovinske fronte, ne more obstojati nobena druga fronta, najmanj pa še v notranjosti domovinske fronte. V okviru domovinske fronte hočemo izvesti ureditev Avstrije na stanovski podlagi in na temelju velike papeževe enciklike. Za ustvaritev tega našega dela in ustvaritev miru v državi pa je potrebno, da sc zatre vsaka emigrantska politika. Zgodovina uči, da ni
emigrantska politika nikoli ustvarjajoča in pozitivna. V domovini je treba pokazati svoje znanje in moč. Ne sme se onkraj meja igrati vloga velikega junaka, medtem ko je vse skupaj v resnici le dezerterstvo!
Nato je govoril o delu pokojnega dr. D o 1 1 f u s s a in potrebi nadaljevanja njegovega programa ter končal svoj govor s prisego zvestobe pokojniku in besedami: »Bog čuvaj našo domovino! Pripravljeni srno boriti se za parolo: Cast, svoboda, domovina!«
I nika Guranesca in tiskovnega atašeja Atanasia, je bil s strani vseh navzočih navdušeno pozdravljen. S kolodvora se je Tatarescu odpeljal v svoje stanovanje, nato pa na dvor, kjer se je vpisal v dvor. no knjigo.
Italija za Društvo Narodov
PARIZ, 4. septembra. Rimski dopisnik pariškega »Matina« poroča, da se v italijanski prestolnici uradno potrjujejo vesti, da bo Italija v Ženevi podpirala kan-didacijo sovjetske Rusije za stalni sedež v svetu Društva narodov. To italijansko sodelovanje za sprejem sovjetske Rusije v Društvo narodov in v stalni svet bo pomenilo konec vseh akcij za preureditev Društva narodov, ki jih je v decembru lanskega leta započela prav Italija. To pomeni torej popolno preorientacijo italijanske zunanje politike napram Druš*---narodov.
STAVKA V AMERIKI.
WAS111NGTON, 4. septembra. Drugi dan stavke tekstilnih delavcev je potekel v Newyorku razmeroma mirno. Po poročilih od drugod pa pi’ete tam nemiri.
BREZPOSELNOST V AMERIKI.
NEWYORK, 4. septembra. Šef urada za pomoč brezposelnim je poslal predsedniku Rooseveltu obširno poročilo, v katerem mu opisuje dasedanje delo svojega urada in zahteva nove kredite, ker bo po njegovem računu število nezaposlenih v mesecu januarju prihodnjega leta naraslo na 20 milijonov.
SCHUSCHNIGG NA DUNAJU.
DUNAJ, 4. septembra. Včeraj zjutraj se je z letalom vrnil iz Inomosta na Dunaj zvezni kancelar dr. Schuschnigg s svojim spremstvom. Na letališču v Asper n.u so mu priredili uradni sprejem.
PREBIVALSTVO VARŠAVE.
VARŠAVA, 4. septembra. Število prebivalcev poljskega glavnega mesta je znašalo l. t. m. po uradni sta-tistiki 1 milijon 200.000.
Za duševno delo
mnoso časa In
®	tkf
bonboni
PROIZVOD: ..UNION', ZAGREB
Str. 2____________________________ MarJSoršSl	»Večernik* Jutra,	V	M	a	r	i	b	o	r	u.	-dne	4.	IX-	1934.
Dnevne vesti
Če'rta redna seja mestnega občinskega sveta. Mestni župan g. dr. Lipold je sklical četrto redno sejo mestnega občinskega sveta mariborskega za torek
11.	t. m. ob 18. uri v mestno posvetovalnico. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, razni predlogi in vprašanja, poročila odsekov, naknadne odobritve in volitev šestili članov v upravni odbor Mestne hranilnice.
Iz železniške službe. Premeščeni so: prometnik Aleksander Breskvar iz Ko-toribe v Čakovec, vlakovodja Andrej Marinič iz Maribora v Ljubljano, strojevodja Alojz Štajer z Zidanega mosta v Maribor in pomožni prometnik Lojze La-dika iz Sečanj v Rogatec.
Rezervni častniki iz Maribora in okolice se pozivajo, da se v smislu naredbe g. ministra za vojno z dne 16. III. 1934 korporativno udeleže službe božje v stolnici. Opaža se v zadnjem času, da mnogi izostajajo in je navzočih večkrat le po 5 članov, dočim nas je bilo pred let- po 20 in še več uniformiranih. Znano je, da je v Mariboru nad ICO rezervnih častnikov, ki imajo uniforme. Zato: Pokažite se 6. septembra, ko je obletnica zamenjave zgodovinskih zastav in rojstni dan Nj. Vel. prestolonaslednika.
Upokojeno učiteljstvo iz Maribora in okolice bo imelo svoj mesečni sestanek v četrtek 6. t. m. ob 16. uri pri Košto-maju.
Klub kolesarjev »Peruti«, Tezno obvešča članstvo. d:i je proslava 5-letnicc preložena na 16. t. m„ ako bo slabo vreme. pa na 23. septembra.
Objava društva hišnih posestnikov v Mariboru. Pripravljalni odbor za škofijski evharistični kongres v Mariboru nam sporoča, da se vrši v dneh 7. in 8. septembra v Mariboru škofijski evharistični kongres ter nas naproša, naj opozorimo društvo hišnih posestnikov, oziroma mariborske hišne posestnike sploh, da razobesijo ta dva dneva zastave in po ulicah. koder se bo pomikala procesija ter PO možnosti okrase okna s cvetjem in gorečimi sveč;mi. To prošnjo naj vzamejo hišni posestniki na znanje. Procesija bo dne 8. septembra z Glavnega trga po Tattenbachovi, Frančiškanski, Aleksandrovi, Prešernovi, Maistrovi, Koroščevi, gornji Gosposki (Tyrševi), Gosposki in 10. oktobra ulici na Slomškov trg.
Pričetek šolskega leta v osnovnih šotah. I )anes se je pričel na vseh osnovnih šolah redni pouk. V soboto je bilo še naknadno vpisovanje, včeraj so bile otvoritvene šolske maše, danes zjutraj pa so otroci že hiteli v šolo.
Ogromen naval na deško meščansko šolo. Letos se je vpisalo-ob pričetku novega šolskega leta na deško meščansko šolo v Mariboru okrog 800 učencev. Tako ogromnega števila še ne beleži šolska mladina. Letos bo na zavodu 7 prvih, 5 drugih, 3 tretji in 2 četrta razreda, skupno torej 17 oddelkov, to je za 5 oddelkov več kakor lani. Skrajni čas bi bil. da bi sc zganili merodajni činitelji in preskrbeli zavodu potrebne prostore, ker mu primanjkuje 7 učnih sob. Prav tako pa primanjkuje zavodu tudi učnih moči in bi bilo treba namestiti vsaj 8 novih učiteljev.
Na j večja letošnja koncertna prireditev bo gotovo koncert dne 7. septembra ob k. uri zvečer v dvorani »Union«. Odlični solisti in vse velike priprave sodelu-očih zborov in orkestra nam jamčijo, da bomo imeli zopet večer glasbenega užitka prve vrste. Ne pozabite si pravočasno preskrbeti vstopnic že vnaprej!
Tečaj za sortiranje in vkladanje sadja k> v četrtek, dne 13. septembra t. 1. na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Tečaj bo teoretičen in praktični ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 8. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico to 10. septembra ravnateljstvu šole.
Vsem CM D podružnicam v vednost! irušt veno vodstvo je razposlalo za ve-iko skupščino, ki bo 16. t. m. na Vrh-liki, izkaznice vsem upravičenim delega-om, pokroviteljem in kamenarjem po lOdružnicah. Vodstvo prosi, naj podruž-ifc« tzroče izkaznice upravičencem, če it pa niorbtvti k • r» izkaznice ne prejel naj se "rlasi z dopisnico pri CMD v Ljubljani.
Službeni list Dravse banovine objavlja v letošnji 70. številki: zakon o konvenciji glede prog rednega zračnega prometa, uredbo o kartelih, spremembo statuta: OUZD, deklaracijo madžarske vlade
o	sprejemu) fakultativne odredbe glede stalnega mednarodnega sodišča, razne spremembe pravilnikov osebja džravnih prometnih naprav, objave banske uprave
o	pobiranju občinskih trošarin in razne objave iz »Službenih Novim-.
Kongres živinozdravnikov. Preteklo nedeljo je bil v Sarajevu slovesno otvor-jen kongres veterinarjev naše države, ki mu prisostvujejo tudi predstavniki bolgarskih veterinarjev Bičev in Georgijev. Na dnevnem redu je med drugimi številnimi strokovnimi vprašanji tudi problem zatiranja svinjske kuge. Kongresu predseduje predsednik združenja veterinarjev g. Gec.
Abiturientom, ki nameravajo na univerzo v Zagreb. Še mesec dni in novo življenje se bo pričelo za* nas. Svojevrstno. včasih polno veselja, mnogokrat grenkobe, pač življenje slovenskega vi-sokošolca v boju za afirmacijo. Danes smo mladi skoraj osamljeni. Le redki od starejše generacije, ki jim moramo biti hvaležni, razumejo težnje in pravice mladine. Vendar, produkcijski proces nas izloča, vedno manj je izgleda, da bomo zaposleni in vedno več nas je. Nikoli še tli bilo tako potrebno, da. smo združeni. Naši smotrj so isti, hoditi moramo ista pota! Zato se vpišite v JAD »Triglav«! Tu boste našli dobre tovariše, ki vam bodo dobri svetovalci pri vpisu in študiju. JAD »Triglav« je najstarejše slovensko akademsko društvo. Večina naših duševnih velikanov se je s ponosom prištevala k njegovemu članstvu. Društvo je v poslednji dobi stopilo v največjo aktivnost. Ima svoj lokal z bogato knjižnico in čitalnico, prireja cikluse predavanj, diskusije, ekskurzije, goji petje, šah itd. Pokroviteljica mu je Starešinska zveza »Triglava«, nje člani so najuglednejši slovenski možje, bivši člani aktivnih edinic. Informacije glede vpisa na univerzo in k društvu dajeta za čaša počitnic: predsednik Albin Orthabcr. Maribor, Tattcnbachova 6 in tajnik:	Pavle
K orošcc, Maribor, Koroška cesta.
Izpred sodišča. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjala posestnica Antonija V. iz ptujske okolice, obtožena tatvine aktovke, v kateri je bilo 10.400 Din. Iz obtožnice posnemamo, da je letos spomladi potoval neki delavec iz Hrastnika v Ormož ter nesel s seboj v aktovki omenjeno vsoto denarja, ki bi ga bil moral izročiti nekemu Milanu Koširju v Ormožu, kjer je kupoval krompir. Delavec pa je v vlaku med Hajdino in Ptujem zadremal in je to priliko izkoristila obtoženka ter pobasala aktovko v svojo košaro. Videla pa jo je neka druga potnica, ki je vse to povedala delavcu, ki sc je zbudil v bližini Moškanjcev. Delavec je prekini! vožnjo in se takoj podal v Ptuj, kjer jc prijavil zadevo ptujskim orožnikom. Orožniki so imeli izredno srečo in so tatinsko potnico kaj kmalu izsledili v osebi obtoženke. Našli so pri njej aktovko in ves denar. Obtožena Antonija V. sc je zelo čudno zagovarjala in jo jc mali senat spoznal za krivo ter obsodil na 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let.
Na enoletnem tečaju državne nižje gozdarske šole v Mariboru jc še več
praznih mest za učence. Oni kandidati, ki žele vstopiti v ta tečaj, naj vlože prošnje najkasneje do 15. septembra 1934 pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim prošnjam je treba priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico: ,3. zadnje šolsko izpričevalo, odnosno odpustnico (zadostuje z dobrim uspehom dovršena osnovna šola); 4. nravstveno izpirčevalo za one prosilce, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole; 5. zdravniško izpričevalo z dokazom, da je prosilec telesno in duševno popolnoma sposoben za gozdarsko službo; 6. izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške Šola-nia. V tečaj sc sprejemajo predvsem in-enti, ki plačajo 500 Din na mesec
kri.
Cenjenemu občinstvu in vsem igralcem državne razredne loterije sporočamo, da so srečke za novo kolo prispele in jih zopet dobijo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka 11.
Pojedina rac v četrtek, dne 6. septembra »Pri lipi« (Anderle).
Odborova seja Sokola Maribor II. Pobrežje bo tokrat v četrtek 6. t. m. ob 20. uri pri Renčlju. — Zdravo!
Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru traja še ta* teden, in sicer od 10. do H- ure v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Znatno znižana šolnina. Šolski programi brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek dne 9. septembra.
Tujski promet. V avgustu je bilo pri mariborski policiji prijavljenih 24,38 oseb. Od teh je bilo 9.29 tujcev, in sicer 165 z Dunaju, 165 iz Gradca, 619 pa iz drugih mest.
Prihodnji tržni dan bo v torek 7. t. m., ker je v soboto praznik.
Družabni večer častnikov mariborske garnizije. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra bo priredil odbor Častniškega doma v Mariboru družabni večer v vseh prostorih »Uniona«. Začetek bo ob 21. uri. Obleka jc za aktivne častnike praznična, za rezervne častnike in ostale gospode črna, za dame pa po volji. Za občinstvo veljajo kot vstopnice pozivnice, ki jih jc prejelo že lani v decembru.
Nova drogerija v Mariboru. Prejšnji lastnik lekarne »Pri zamorcu« magister g. Josip Vladovič je na Aleksandrovi cesti otvoril novo, moderno urejeno drogerijo.
Življenje in umiranje Maribora v avgustu. V avgustu je v Mariboru zagledalo luč sveta 71 otrok, in sicer 37 dečkov in 34 deklic; smrt je pokosila 21 moških in 27 žensk, pred oltar pa jc stopilo 33 parov. Na področju stolne župnije je bilo rojenih 27 dečkov in 25 deklic, umrla sta 2 moška in 6 žensk, poročilo pa sc je 5 parov; na področju frančiškanske župnije so bili rojeni 4 dečki in 2 deklici, umrli so 3 moški in 1 ženska, poročilo pa se je 17 parov; na področju magdalenske župnije jc bilo rojenih 5 dečkov in 6 deklic, umrlo jc 22 moških in 20 žensk, poročilo pa se je 11 parov; na področju evangeljske župnije pa jc bila rojena v avgustu samo 1 deklica. Pravoslavna in starokatoliška župnija .nimata zabeležene nobene spremembe glede življenja svojih vernikov.
Asfaltiranje Aleksandrove ceste. Asfaltiranje hodnikov na Aleksandrovi cesti od Cankarjeve ulice do mestne meje v Košakih je končano. Te dni so pričeli asfaltirati hodnik pred glavnim kolodvorom in precejšen del hodnika v Kolodvorski ulici.
Avstrijska meia zastražena. Da bi av-1
strijske oblasti preprečile beg pristašem narodno-socialistične stranke, so avstrijski vojaki močno zastražili na prehodih mejo. Zadnje čase jc precej beguncev pribežalo iz Avstrije preko Kozjaka, sedaj pa jc tudi ta del avstrijske meje zastražen in tako prehod otežkočen.
Spored rokoborb za danes, torek, dne
4. septembra. Borijo se: Fišer : Kahouta, v prostem stilu drugi par Gromov : Bahratiju, tretji par Markovič (Jugoslavija) proti Homanu (Nemčija) v odločilnem boju. Borba zadnjega para bo zelo zanimiva.
Radio Ljubljana: Spored za sredo, dne
5. t. m.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 1.3: čas. plošče; 17..30: vokalni kvintet; 18.30 predavanje o velesejmu; 18.50: plošče; 19.,30 solnograškc slavnostne igre; 19.50 čas; 20: vokalu j koncert; 20.45: radio-orkester; 21.30; fantje na vasi.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Mala pustolovka«. Od jutri, srede, dalje Lebarjeva najboljša opereta »Friderika«.
Kino Union. Zabaven film »Pevčeva ljubezen«. Mnogo glasbe, krasno petje in naravni posnetki. V glavni vlogi slavni operni pevec tenorist Louis Graveur, šarmantna Jcnie Jugo in Heinz Riihman.
Pri boleznih želodca, črevesa) in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako ola* ša tok hranilnim snovem, ki preidejo hrano, stanovanje in vso oskrbo,
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnajo leno delovanje črevesa z uporabo nar; vne »Franz Jožefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Jožefova« grenčica sigurno, skrajno zanesljivo delujoče salinično sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih 'kilah, natrgani danki in hipertrofiji uro-state. »Franz Jožefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseli 3 razredih na dom.
Nacionalna ura. Jutri v sredo bo v okviru nacionalne ure predavanje v radiu o jugoslovanskih znanstvenikih pod naslovom: »N-ši veliki ljudje v znanosti in kulturi«. Po končanem predavanju bo pregled tiska in odgovori na vprašanja poslušalcev. V četrtek 6. t. m. pa bo
v	nacionalni uri proslava rojstnega dneva prestolonaslednika Petra. V petek 7. t. m. je na dnevnem redu predavanje o sodelovanju Srbov in Hrvatov v madžarski vstaji.
Iz kraljestva Kralja Matjaža! Na praznik S. in v nedeljo 9. septembra 1931 bo na Peci, na Kordeževi glavi, velik planinski dirindaj. Pekel se bo jancc na ražnju, točila- sc bodo pristna haloška vina in avstrijska piva. Vse ljubitelje planin in narave, ki zaradi slabega vremena v letošnji sezoni še niso imeli prilike obiskati naše sive Pece, vljudno vabimo, da se sedaj povzpejo na nje vrhunce in prisostvujejo planinskemu dirindaju, pri kateremu bodo sodelovali harmonikarji, citraši in pevci. Pevske zbore k sodelovanju najvljudneje vabimo. Torej, kdor še letos ni bil na Peci, naj pride v dneh S. in 9. septembra na Kordežcvo glavo, da se tam navžije pravega planinskega veselja!
Slike naše mornarice. Oblastni odbor Jadranske str; že v Splitu ic razpisal natečaj za serijo 12 oljnih slik, ki naj prikažejo zgodovinski razvoj naše narodne mornarice. Delo bo poverjeno jugoslovanskemu umetniku. Na vsaki sliki mora biti točno in dobro izražena obmorska pokrajina, ki mora prikazovati zgodovinske objekte, kompozicija slike pa mora ustrezati zgodovinskim podatkom. Umetniki, ki bi reflektirali na razpisno delo, naj pošljejo svoje prijave do konca tega meseca na naslov odbora Jadranske straže v Splitu.
Veliki fotografski razpis »Jadranske straže«. Da bi »Jadranska straža« čim izdatnejše propagirala lepoto in zanimivosti našega morja, namerava zbrati najboljše fotografske posnetke od vseh strani, ki prikazujejo kopno, morje in življenje ob morju in na njeni. Iz zbranih najlepših slik bo sestavila knjigo o našem morju v sliki. Amaterji in poklicni fotografi, ki imajo kake lepe posnetke, naj sporoče to Jadranski straži v Splitu najkasneje do konca letošnjega leta.
Ukradeno kolo. Trgovskemu pomočniku Maksu Škofu .ie neznan tat odpeljal izpred neke brivnice na Frankopanov) cesti 800 Din vredno kolo znamke Per-fekt. Kolo ima evidenčno številko 9700.
Policijske vesti. Preteklo noč je prenočevalo v policijskih zaporih 31 moških in žensk. Precej je med njimi tudi takih, ki ne morejo plačati policijske globe, pa presedavajo to kazen. Danes dopoldne jih jc bilo izročenih več sodišču, več pa izgnanih iz mesta. Preteklo noč je policija aretirala nekega Karla V. zaradi po-tepuštva, nekega Franca L. zaradi prepovedanega krošnjarjema, Franca V„ Franca R. in Ferdinanda V. zaradi splošnega suma, nekega Ivana F„ ker je ukradel svojemu tovarišu obleko, nekega Riharda M„ ki je na goljufiv način izmaknil nekemu dekletu večji znesek denarja, Ludvika Š. zaradi neubogljivosti, neko Marijo V„ ker je ukradla včeraj v nekem lokalu dežnik, nekega Antona in Ivana K. zaradi pijanosti in razgrajanja. Ivanko R. pa zaradi potepanja in suma tajne prostitucije. Prijavljena je bila policiji 19-ietna služkinja Tončka G-, ki je osumljena, da je ukradla svoji gospodinji par novih čevljev. Nadalje ie bil prijavljen tudi neki Angel R„ ki je 'ogražal varnost javnega prometa, kakor
1	"di več kolesarjev ;radi kršitve cest-
l	no-policijskega reda.
V	M a r i !b’ o f u. 'dne '4.- IX. 1934.
—w—h n min	• 'SjssmmmBBmamammmmm
Izmikanje naše vasi
Poučen razgovor s kmetom
Posedela sva pred njegovo hišo — samo tukaj je namreč njegova beseda prosta in gladka — in se kot stara znanca, ki se nista videla delj časa, pogovorila
o	tem in onem; v ospredje pa je silila beseda o položaju kmeta. Med drugim se-ni si dobro zapomnil te-le njegove besede: »Razmišljal sem,« je dejal ta krneč ki modrijan, »če ni v današnji krizi tudi marsikatero celo prav dobro zrno, za nas kmete vsaj.«
Na moje radovedno vprašanje, kako to misli, je nadaljeval:
»Taiko-le sem že večkrat mislil: Denar ni za kmeta in kdor ga ima obilo, menda ni več kmet v pravem ali našem smislu. Denar nas namreč odtuji prirodi, zrahlja povezanost z rajo, posploši nas, da ne čutimo pod nogami one blagodejne trdnosti, ki je samo naša značilnost. Tudi ne znamo z denarjem ravnati, ne znamo in ne bomo nikdar znali, ker se ta vse in nič protiv: našemu značaju. Na svoji lastni koži sem se mogel prepričati, kako zelo nevarno je, če nosi kmet svoje premoženje v denarnici. Sedaj ga ni in je bolje.«
Če pa brez njega le ne gre, tudi pri vas ne, in je nujno potreben posredovalec izmenjave dobrin.
»Nujno potreben? Ne vem. Tudi o tem bi se dalo govoriti. Sicer pa se, kar se nas tiče, njegova nujnost precej krči. V kolikor pa ga moramo imeti, naj bo naša skrb, da se ga čimprej iznebimo, hočem reči, da ga spet spremenimo v resnico. Veste, kaj je ta resnica? Zemlja in vse, kar je ž njo v nujni zvezi. Semkaj Pojdi denar, da dvignem produktivnost svojih tal. Kmečka hiša potrebuje dobrih plodov tudi za sebe, treba ji boljše in teonejše hrane, da bo njen rod zdrav in 'krepak. To je prvo ne le zgolj zaradi nje, ampak tudi zaradi vsega naroda. Mi nosimo klico. — V kolikor pa denarnih sredstev ne potrebujem, jih naložim v zavod, da pomagam predvsem sebi enakim, svojim poklicnim tovarišem. — A doslej se to ni vršilo tako kot bi se moralo in naša sredstva se niso vračala med nas. Služila so spekulativnim namenom in so prehajala v roke, ki so vse prej kot pa naša opora.«
Prekinil sem ga z vprašanjem o oni dobrini pomanjkanja denarja.
»V boljših časih smo polnili gostilniške prosto«, sedaj so ti prazni. Pri nats so še izginile štiri gostilne. Na proščenih (romanjih) sc je denar naravnost razmetaval. Tudi to je odpadlo. In česta romanja. v daljmjc kraje, celo v tiuje države, ali so nudila kako gospodarsko ali drugo korist? Dvomim. Zjutnaij smo morali.piti kavo. češ, da je to boljše in bolj okusno kot pa mleko. Pravkar pa. smo Spet prepričanja, da je mleko vendarle — mleko, to je prva in najboljša naravna hrana. Pa še druge navlake odpadajo, n. pr. ona potreba po moderniziranju stanovanjskih prostorov, po mestni noši in obuvalu. Mogoče se ne vračamo, a do-bro .ie, da smo obstali. Zanimivo je tudi.
da se po raaiših njivah množi lan, ki tako jasno priča, kako se izmikamo smeri težkega odpora in vračamo vase. Spet hvalimo platneno perilo in obleko in domači tkatlec ima vedno več dela. Celo na trg se to blago vrača, ker tudi meščan spreminja svoj okus.«
Govorite resnico. A kaj na ta način z mestom — z njegovo industrijo, z delavstvom in drugimi stanovi?
»Tmdi to je res, a v tem pojavu ni trohice naše krivde. Vedno in povsod se govori in piše o težkih razmerah, vse premalo pa jih raziskujemo in iščemo njih vsebino. Kje je pričetek teh razmer?
V	nas kmetih prav gotovo ne. Izkoriščanje se je pričelo od drugod.«
Kam pa prispemo po tej poti?
»Težak je ta odgovor za vas izobražence, za nas kmete pa še bolj. Morem vam reči le to, da se bomo kmetje izmikali težkočam do skrajnosti. Ta samoobramba bo v naš in celokupnosti prilog, daisi ni to trenutno zaželjena.«
Kako pa naj bi se to razmerje izboljšalo?
»Po mojem preprostem mišljenju je to dokaj preprosto. V gospodarskem življenju zavisi normalno, urejeno življenje le od menjavanja (kroženja) dobrin in se nepretrgano ravna po nekem večnem zakonu: »dajaj in jemlji«. Je nekam tako razmerje kot med menoj in mojo zemljo: več ji dam, tem več dobim. Kamor pa te dobrine ne dospo ali dospo v pomanjklji-
vi	meri, se pojavi popolno ali delno ohro-tnenje. — Skrb in dolžnost poklicanih činiteljev je, da sc to razmerje zravna. Seveda je tudi dolžnost nas kmetov. V ta namen moramo odstraniti svojo veliko in usodepolno napaiko samoživosti, ki nas kot posameznike trga in krha. Nedvomno bi bila velika korist vsem stanovom, če bi se kmetje strnili stanovsko in gospodarsko in tako- soodloče vali v gospodarstvu. Kakšno je vaše mnenje?«
Kaj naj bi bil dodal pametnim besedam?! Želel sem, da bi imeli čim več tako pametnih mož.
O v><
f&m.
Od 1. do 10. sept. se vrši Ljubljanski velesejem
Ptuj
Pomanjkanje prostora v ptujski bolnišnici. Zaradi pomanjkanja prostora se v ptujski bolnišnici zaenkrat ne sprejemajo porodnice, razen v primerih, ko je potrebna nujna zdravniška pomoč.
Pevske vaje Glasbene Matice. Redne pevske vaje pevskega zbora Glasbene Matice so se pričele v ponedeljek 3. septembra t. I. ob 20. uri v dvorani Glasbene Matice. Vabijo se vsi stari in novi člani pevci, da se sigurno udeleže vaj zlasti zaradi prireditve velikega pevskega koncerta 28. septembra t. I.
Tatvina krave. Neznani storilci so ukradli Francu Kurbusu posestniku v Loki pri Sv. Janžu na- Dravskem polju kravo, vredno okrog 800 Din. Domači so tatvino opazili šele naslednje jutro. Poizvedbe za storilci so ostale doslej brezuspešne.
Za spomenik generalu Maistru. Sokolsko društvo v Ptiuju je na svoji zadnji seji sklenilo, da obenem z Narodno obrano v Ptuju daruje vsoto 500 Din za postavitev spomenika umrlemu narodnemu borcu, divizijskemu generalu Rudolfu Maistru s predlogom, da se uporabi v ta namen material spomenikov bivših Habsburžanov, ker nimajo ti spomeniki take umetnostne vrednosti, da bi se varovali po muzejih in nas spominjajo le na čase našega suženjstva. Ta dena*r bo na razpolago odboru, ki izvede ta predlog, za kar smatrati obe društvi kar najbolj umestno mestno občino mariborsko.
Prijava vojaških obveznikov zaradi popolnitve občinskih registrov se morajo vsi obvezniki pristojni v mestno občino Ptuj brezpogojno prijaviti s svojimi vojaškimi izpravami pri mestnem načelstvu. Prijave se morajo- izvršiti v izogib kazenskih posledic najkesneje do konca tega leta.
Kino. V sredo 5. in v četrtek 6. t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja film »Neki gospod Gran«. V soboto 8. septembra ob 20. uri in v nedeljo 9. septembra ob ' 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Mano-Icscm«.
Premovanje konjev za ptujski okraj se je vršilo 28. p. m. v Ptuju in 29. p. m.
v Ormožu. Pri obeh premovanjili je bilo opaziti viden napredek. V torek 28. p. m., ko se je premovanje vršilo v Ptuju, je ves dan močno deževalo, vkljub temu pa konje rejci niso izgubili poguma in so prignali svojo živino v prav obilnem številu in je znašal prigon. Sl glav; naslednji dan pa je bil v Ormožu prigon še večji in je znašaj 86 glav živine. V Ptuju se je razdelilo na premijah 6.280 Din, v Ormožu pa 5.300 Din. V navedenih zneskih so v prvi vrsti zapo-padeni prispevki banske uprave, okrajnega kmetijskega odbora, občin in privatnikov. Ljudstvo se zaveda važnosti te kmetijske panoge v ptujskem okraju iu gre tudi pogumno po začrtani poti naprej.
Višji tečajni izpit na ptujski realni gimnaziji so napravili 30. in 31. avgusta t. 1. sledeči kandidati: Martin Ciglar, Drago Dular, Slavko Dular, Igon Kukovec, Gojmir Rusjan, Stane Zagoršek in Ema Kunstova'.
Nezgoda. Z voza je padla 3-ktna Katarina Kocijanova, hčerka posestnika iz Slovenje vasi in si pri padcu zlomila levo nogo nad kolenom. - Ponesrečenega otroka so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Griža v ptujski okolici se vedno bolj širi. Izolirnica ptujske bolnišnice je že napolnjena. Do sedaj je za to nevarno kužno boleznijo umrla ena oseba.
Pilštanj
Predstava na prostem. Tukajšnje gasilno društvo je 15. avgusta uprizorilo na prostem Fi-nžgarjevega Divjega lovca«. In to na prostem, kar je bila velika atrakcija za Pilštanj in vso okolico. To je pokazal tudi obisk, ki je beležil nad 400 oseb. Igra sama pa je bila tudi vredna, da si jo je ogledalo toliko ljudi Režijo je vodil g. Jože Humer, okusno in posrečeno scenerijo pa sta pripravila g. šolski upravitelj Prislan in g. Janko Regvat. Najboljše so svoje vloge podali Gašper, potem Majda, Zavrtnik in Janez. Igro so 19. avgusta ponovili ob enako številni udeležbi. Po igri je bila veselica. Po tej uspeli predstavi, ki je pokazala, da so pikštanjski amaterji odlični, pričakujemo, da nas bodo zopet v kratkem iznenadili z novo igro.
Poljčane
Priprave za vodovod. Prve priprave za vodovod v Poljčanah so že v teku. Tu so sc mudili zdaj inženjeirji hidroteh-ničnega oddelka banske uprave. Na podlagi mer, ki so jih dobili na terenu, bodo zgotovili načrt in proračun za vodovod, z.a katerega gradnjo vlada med tukajšnjim prebivalstvom nemalo zanimanje.
Kulturne vesti
R. Rakuša: Strojepis
(Slovenska izdaja.) Založila Tiskovna založba v Mariboru.
Te dni je izšla slovenska izdaja nad vse potrebnega iu zelo koristnega učbenika. Profesor mariborske trgovske akademije in priznani strokovnjak g. R. Rakuša je sestavil po modernih načelih, ki tvorijo podlago tudi vsem podobnim tujim delom, strojepisno šolo. praktično prcizknšano ze v večletnem uspešnem pouku in vsebujočo vse kar je potrebno za v resnici perfektnega strojepisca.
Zanimivemu uvodu sledi razlaga osnov nih pojmov, ki vsebuje ravnanje s papirjem. kontrolo pred pričetkom tipkanja, osnovni položaj prstov in opis za strojepisca važnih pripomočkov. Jasnim navodilom k posameznim vaja-m sledi opis Pisalnega stroja (pisalne naprave, bar-vilne naprave, voza, prctikalne naprave, kolonskega tabulatorja in oskrbovanja stroja) z razložitvijo najvažnejših motenj tla pisalnem stroju in njihovo odpravo. Ta del knjige je zelo naborno ilustriran * dobro uspelimi slikami. Šola vsebuje
tudi Še pregled pomnoževalnih sredstev in pregled sodobne pisarniške tehnike. Na posebnih listih pa so zelo posrečene vaje, po katerih skrbnem predelanju mora vsakdo postati prvovrsten strojepisec.
Potreba moderne strojepisne šole je bila že davno očitna. Potrebo po njej je imel prav tako posameznik, ki je nabavil pisalni stroj, kakor tudi dijak na zavodih, kjer se poučuje ta danes neobhodno potrebna veščina. Dosedanje šole so bile sestavljene po zastarelih metodičnih načelih, ali pa so vsebovale vaje po obsegu iu vsebini tako omejene, da se učenec ni mogel pridobiti dovolj trdne podlage v mehaniziran ju posameznih prijemov. Zalo ni čuda, da tipka pri nas skoraj vsak strojepisec(ka) le y, dvema ali štirimi prsti. Da pa omogoča le desetprstno tipkanje racionalno delo. o tem ni treba iz* gu-bl ja ti besed, to so drugod že davno uvideli in se temu spoznanju tudi praktično prilogodili. Kdor tipkanje resnično obvlada', ne tipka samo hitreje, temneč si silno razbremeni tudi dirtia, ker vrši tipkanje povsem mehanično,
Novi učbenik ie uporaben zi vsaj
z univerzalno tastaturo, in je to brez dvo ma ena velikih prednosti učbenika g. prof. Rakuše. Druga prednost'je v izbiri snovi, ker vadi učenec že od 5 vaje naprej samo snov, ki sc v pisarni resnično rabi. Nadaljnja prednost učbenika- pa je izbira pisem, za oblikovno dovršenost, tako. da nudi novi učbenik v resnici več -kakor pa v naslovu obeta. Novi učbenik predstavlja pravo standardno delo in naj ne bi manjkal v prav nobeni pisarni!
Učbenik je natisnjen v formatu DIN A 4 (širina pisarniškega, višina trgovskega formata), ki je že davno uveden v pisarnah in uradih ne samo Nemčije, ampak tudi Avstrije, nordijskih držav itd. iu ni prav nikakega razloga proti temu, da« bi se ta zelo praktična oblika končno ne uvedla tudi pri nas.
Naj bo tudi še povedano, da je v tisku tudi že srbsko-hrvatska izdaja istega učbenika (v latinici in v cirilici), ki bo postavila na sodobno osnovo strojepisje tudi v ostalih delih države. Po vsem navedenem se novi učbenik že sam po sebi vsakomur toplo priporoča!
F. Peric.
.UECaviieft mestnih podjetij, Maribor.
Zbori. Revija nove zborovske glasbe. Uieja Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, zalaga pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Letnik X., št. 4 je izšel. Vsebina glasbenega dela: E. Adamič: »Ženka mi v goste gre,« »Furmanska,« obe narodni za mešan zbor. L. Horvst: »N'čt. bom več vitica piv« (Koroška narodna). D. Bučar: »Venček 6 narodnih za moški zbor.« — Vsebina književnega dela: Z. Prelovec: »P. H. Sattnerju v slovo«: Ž. Prelovec:	Praški pevski festival 1934.
Iz naših organizacij in društev. Novosti. Razno. Iz uredništva iu upravništva. Knji ževno prilogo krasijo slike p. H. Sattner-ja, združenih moških zborov na pevskih svečanostih v Pragi in staroste POČ ter vodic vsega- slovanskega pevstva, ki je letos praznoval 70-letnico rojstva. — Naj bi ne bilo nobenega pevskega društva, nobenega zbora in nobenega pevca in pevke, ki ne bi bili naročniki n® svoj pevski list!
V vsako Mi hišo
MARIJ SKALAN:
137
Roman iz prazgodovine človeštva.
Semiš Ofiris je bežal po parku in se ustavil šele pred ogromnim kipom svojega pradeda in ustanovitelja dinastije faraonov semisirskih in atlantskih. Splezal je po stopnioaih do Semovega podnožja, obstal tam, vzboSil prsi, zakrilil z rokami in spregovoril z mogočnim, gromkim glasom:
»Skozi meglo razodetja vidim dviganje mesta mojega, mesta semisirskega in dežele moje, dežele atlantske in po-veličavanje moči moje, ki sem človek — ptica in ptica — bog, edini in najvišM. Na kolena, valovi morski in pošasti morske, vetrovi zraka in sile vesoljstva! Ha-ha-ha...«
Nefteta je hitela za njim. padla k njegovim nogam, se jih oklenila in ihte prosila:
»Predrami se, o veliki, spoznaj mene, sužnjo svojo in grozote strahotne, ki so obiskale mesto in deželo tvojo! Pojdi, zbeži z menoj iz Semisirisa!«
V tistem trenutku pa sta se po temini nasadov približala Semisovemu spomeniku Tutalis in Abusiris...
»Bogovi so nama pripravili sami pot,« je dejal Tutalis. »Divjanje elementov je zbegalo ljudstvo, razgnalo čete in znorelo Semiša Ofirisa. Nihče se več ne briga zanj in nihče ne bo vedel, kaj se je zgodilo z njim.«
»Kljub temu morava biti previdna!« je odgovoril Abusiris. »Ni treba, da naju kdo opazi. Ko se elementi pomirijo, naj mislijo, da so Semiši izginili tako naravno, kakor tisoči drugih. Ofirije ni več, darovali so jo, Semiš Isis je slabič in z njim opraviva lahko tudi a»ko ostane živ; glavno je, da izgine Semiš Ofiris.«
»Pazi, bodi previden!« je zašepetal Tutalis. »Pobegnil je v park in nekje ga bova našlau
»Morda pri Semovem spomeniku.«
»Verjetno je, da se je zatekel k svojemu praočetu.«
»Če ni popolnoma zblaznel.«
»Tembolje za naju.«
»Ko opraviva to, prideta na vrsto Semiš Isis in Amarazis.«
»Najprej Amarazis.«
»Stopaj previdno!«
Neopazno sta se približali iz gostega zelenja dve temni postavi in strme obstali. Njune oči so se zastrmele v spomenik in v Semiša Ofirisa, ki je stal mogočno vzravnan na vrhu stopnic podstav ka, objet okoli nog od Neftete.
»To je on!« je zašepetal Tutalis.
»In Nefteta,« je dodal Abusiris in dvignil morilno orožje.
»Pazi!« je dejal Tutalis. »Najprej njega, nato njo. Vlačuga ne sme pobegniti.«
»Ne boj se, merim dobro...«
Toda prav v tistem trenutku, ko je hotel Abusiris sprožiti, se je zemlja znova strahotno zamajala. Semos spomenik se je stresel in Tutalis in Abusiris sta se opotekla in le s težavo obdržala po koncu.
»Prekleto...« je siknil Abusiris, se zopet vzravnal in nameril.
Preden je mogel zadeti Semiša Ofirisa, se je pa Nefteta naglo dvignila in se ga oklenila okoli vratu. Neslišni strel je nato pogodil njo namesto njega. Dekle je kriknila, izpustila faraona 'in se zviška zrušila po stopnicah na tla. Za hip mu je v možganih znova zažarela razumna misel. Ozrl se je okoli sebe, se spomnil grozot in hotel planiti k mrtvemu truplu zavržene favoritke, a planil ni. Ozračje je pretresel strašen tresk, zemlja se je strahotno zamajala in raz-
počila v neslutene globine komaj nekaj metrov od spomenika in iz razpoke je švignil visoko v zrak po žveplu smrdeči plamen. In Semiš je opazil, kako sta v to grozotno žrelo zdrknili dve človeški postavi in izginili v njem. Potem se je razpoka zopet zaprla, zemlja je zadrhtela, spomenik se je zamajal, nagnil in zrušil. Faraona je sunek vrgel na tla, a ostal je živ in nepoškodovan, samo razumna misel je zopet ugasnila v njem, obdal ga je neprodirni mrak blaznosti...
Ležal je vznak na tleh, bulil v črno nebo in se ni genil, samo tiho, kakor boječe je zašepetal:
»Semisiris se je porušil, Atlantida je pokončana, svet- je uničen in jaz sem mrtev. Mumija sem in ležim v rakvi. Kako grozotna je tema smrti. Kje si, o veliki Ra, sorodnik moj? Zakaj me ne združiš s svojo celoto, da bi se potopil v tebi in bi bil Semiš Raofiris? In kje so vsi moji, Ofirija, Semiš Isis, Nefteta, Evalasta. ljudstvo semisirsko, ljudstvo atlantsko? Si me zavrgel in izročil mrtvaku Osirisu, da moram čakati na milost tvojo in besedo tvojo, o veliki Ra?«
Nenadoma pa je dvignil roko in se grozotno prestrašil samega sebe:
' »A-a-a...« je zarjul, »moja mumija se giblje, oživlja, vstaja... Mrtvi se dramijo po grobeh. Strahota, groza, a-a-a...«
Ormož
Tobak na graiskem vrtu. Z ozirom na našo notico pod tem naslovom v številki od 24. VIII. smo prejeli sledeči popravek: Zsdnje dni je orožniška straža na dravskem mostu pri Ormožu res dobila pri neki kmetski delavki nekaj tobačnih listov in delavka je res izjavila, da je te tobačne liste dobila na graščinskem vrtu, vendar pa z izrecno izjavo, da se je to zgodilo brez vednosti graščakinje in proti njenemu izrecnemu naročilu, da se morajo ti tobačni listi uničiti. Stvar je bila namreč sledeča: Pred nekaj dnevi je graščakinja na neki popolnoma zapušče ni topli gredi na svojem vrtu opazila tobačne rastline, o katerih do tedaj ni imela nikakega pojma. Kako so prišle te tobačne rastline na njen vrt, ji ni znano, možno in verjetno je, da je na tem mestu, ki je bilo zapuščeno in ki ga graščakinja ni uporabljala, zasejal tobak kdo od njenih mnogoštevilnih nastavljencev. Graščakinja je takoj poklicala gori navedeno delavko, ki je bila dotični dan pri njej na dnini ter ji izrecno naročila, da mora vse tobačne rastline takoj izpuliti, jih zavreči ter zakopati v smetišče. Graščakinja se je nato odstranila, v njeni odsotnosti pa si je dotočna* delavka prisvojila nekaj tobačnih listov, ostale rastline pa zakopala v smetišče. O tem, da si je navedena delavka prisvojila nekaj tobačnih listov in o tem, da je liste našel na dravskem mostu službujoči orožnik, je izvedela graščakinja šele naslednjega dne ob priliki orožniške preiskave na njenem vrtu. Pri tej preiskavi pa orožnik ni našel nikakih tobačnih sadik v topli gredi, marveč je našel te sadike na smetišču, kamor jih je dala graščakinja zakopati. Do tega nahajališča tobačnih sadik pa ni prišel orožnik s svojo lastno preiskavo, marveč mu je graščakinja sama pojasnila ves dejanski stan in sama povedala in pokazala, kje so sedaj sadike. Tudi nikakor ni res, da bi bilo teh sadik 130, bilo jih je kvečjemu kakih 20 do 30. Teh tobačnih sadik ni nihče skrival in zlasti ne graščakinja, ki je takoj povedala, kje so izruvane sadike in jih je dala sama izpuliti in uničiti, kakor hitro je zanje izvedela.
Šport
Poverjeništvo JLAS — službeno. Pozivajo se vsi klubi poverjeništva, da se v čim č-stnejšem številu udeleže predavanja Olimpijskega odbora v četrtek, dne 6. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Vsebina predavanja: V. Balkanske Igre v Zagrebu. — Poverjenik.
Vseslovanske motociklistične dirke bodo 8. in 9. t. m. v Zagrebu. Sodelovale bodo reprezentance Bolgarije, Čehoslo-vaške, Poljske in Jugoslavije. _____________
Jugoslavija : Madžarska 3 : 2. V Budimpešti se je včeraj končalo teniško tekmovanje za Davisov pokal med Jugoslavijo in Madžarsko. Tekmovanja se je končalo z zmago Jugoslavije v razmerju 3:2.
Jubilejnega nogometnega turnirja ISSK Maribora ne bo. Poročali smo, da bo ISSK Maribor dne 8. in 9. t. m. priredil jubilejni nogometni turnir. Vodstvo kluba pa nas je danes obvestilo, da turnirja ne bo.
Športna predavanja. Mariborski Olimpijski odbor bo pričel s ciklusom športnih predavanj. Prvo predavanje bo v četrtek 6. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Predaval bo tajnik Olimpijskega odbora in poverjenik JLAS g. Bergant o V. Balkanskih igrah v Zagrebu.
Šeste balkanske Igre bodo prihodnje leto v Turčiji, in sicer v Carigradu ali pa v Ankari. Balkanski desetoboj, ki je bil letos v Sofiji, bo leta 1935. meseca julija v Atenah.
Državno prvenstvo kolesarjev na dirkališču. V nedeljo 9. t. m. bo v Ljubljani tekmovanje za državno prvenstvo kolesarjev na dirkališču 2SK Hermesa. Na tem tekmovanju bodo startali tudi mariborski kolesarji.
Sokolstvo
III.	župne lahkoatletske tekme.
Tudi letos bomo zaključili poletno dobo naših edinic s tekmami. Zato je dolžnost društev in čet, da pošljejo na te tekme vse, ki so se redno pripravljali nanje. Število, ki mora biti mnogo večje kot prejšnja leta, naj pokaže, da so bili poletni meseci pravilno izrabljeni in da so vodniki polagali dovolj pažnje na to, da se med članstvom čim bolj razširi veselje do labkoatletike.
Načelniki in načelnice bodo polagali na teh tekmah račun svojega dela, telovadci in telovadke p3 bodo z dobrimi uspehi povzdignili njih pomen.
Razmotrivanja dosedanjih tekem so pokazala, da se uspehi boljšajo, da pa število prijavljenih nikakor ne odgovarja moči poedinih društev
Zato pozivamo vse edinice, da izvrše do 3. septembra svojo dolžnost s Lmi, da prijavijo čim večje število telovadcev, ki bodo zmožni in voljni pokazati vsem moč domačih društev. KasnejVh prijav ne bomo upoštevali.
Kratek čas do tekem, ki se bodo vršile 15. in 16. septembra, pa izrabite še za zadnje, resne priprave.
Letošnje tekme morajo številčno presegati dosedanje, uspehi morajo biti boljši iti kaT je glavno, gledalci morajo čutiti, da prisostvujejo sokolskim tekmam.
Zato, bratje vodniki in sestre vodnice, pripravljajte svoje tekmovalce za dobre
uspehe, pripravljajte pa jih tudi tako, da se bodo znali boriti plemenito — sokolsko. Tudi te tekme morajo biti manifestacija sokolske sloge in moči. — Zdravo!
Človeško telo električni generator.
Iz Aten poročajo, da živi tam študent, ki vzbuja po pravici splošno zanimanje. Če namreč vzame med prste obeh rok električno žarnico, zažare vlakna, kakor da so prišla v stik z električnim tokom. Takih ljudi je bilo in je še zdaj na svetu več. Znanost si tega pojava ne zna razlagati.
Najbolj verjetna razlaga teh človeških generatorjev je ta, da se odigravajo v takem človeku podobni procesi, kakor v fotocelici. V njej se izpreminja svetloba v električni tok, tu se pa neka druga energija, ki je še nepoznana. Vse kaže, da gre naijbrže za vpliv neke telesne žleze z notranjo sekrecijo, ki spravi po posebnem srečnem naključju v kri kemične fermente, ti pa podpirajo izžarevanje telesne elektrike.
O zanimivih odkritjih na tem področju poročajo tudi iz Rusije. Ruska učenjaka Čiževski in Vasiljev naravnost trdita, da se v našem telesu ne izpreminjajo samo snovi, temveč tudi električna energija in da je njen glavni nosilec kri. Najvišjo električno potenco sta ugotovila ruska učenjaka pri novorojenčkih. S starostjo pojema, toda njeno pojemanje se da za-
držati in s teni se prepreči staranje. Bodočnost bo gotovo prinesla nova presenetljiva odkritja glede človeškega telesa kot električnega generatorja.
Koliko pokadimo v naši državi. Uprava državnih monopolov je objavila statistiko, s katere je razvidno, da pokadimo v naši državi nad 1 milijardo dinarjev vsako leto. Na prvem mestu je savska banovina, ki pokadi 324 milijonov 600.000 Din, donavska banovina izda za tobak na leto 236 milijonov, drinska 157. dravska nad 154, vardarska okrog 114, primorska okrog 53, vrbaska okrog 87, zet-ska pa okrog 89 milijonov. Maribor požene na leto v zrak za 36 milijonov Dm tobaka in cigaret.
Nepotrebno.
»Čemu pa mi niste povedali, da je ta postelja polna stenic?«
»I, gospod, jaz sem si mislil, da tako m tako že sami na to pridete.«
Prebrisanec.
Mati: »Jurček, ko si delil karamele z Jelčkom, koliko si mu jih dal?«
Jurček: »Polovico, mama.«
Mati: »Pa če se prav spominjam, jih je bilo liho število, menda sedem. Upam, da si mu prepustil štiri?«
»Jurček: »Ne, mama, to bi bilo krivično. Da bo stvar enostavnejša, sem najprej enega pojedel. Ostalo jih je šest iti to je deljivo z dve. razumeš?«
Ram o
ISCEM PLAČILO
2000 Din proti 20% obrestim za eno leto, mesečno odplačilo. Dopise pod »Varnost zajamčena« na upravo lista.
3693
ŠOLSKE TORBICE " aktovke, nahrbtnike itd, v veliki izbiri priporoča	Ivan
Kravos, Aleksandrova cesta 13.	«24
RABITE DENAR?
Prodajte staro obleko v Grajski starinarni. Plača najboljše! Zamenja tudi lepe pie-proge za obleko.	3583
Posest
HIŠICO
z vrtom prodani za 14.000 Din- Vprašati dopoldne .lože Vošnjakova ul. 21-11.	3695
Sobo odda
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-pOTabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, If nadstr., vrata 9.	3403
GOSPODIČNO
sprejmem, velika ;.račna soba z dobro hrano. Ruška cesta 3-1, desno.	3686
SOBO
sončno in čisto, oddam Pristan 6.	3673
Stanovanje
SPREJMEM
na hrano in stanovanje. Koroščeva ul. 5-II, vrata 9. 36S4
ODDAM
s 1- oktobrom 4-sobno stanovanje in 2-sobno stanovanjc. Naslov v upravi lista. 3704
Prodam
PRODAM SOKOLSKI KROJ
(brez hlač) za 300 Din- Bobič, pošta Brezno ob Dravi. 3691
6 MADRAC
postelja z žičnimi vložki, omare, umivalnik z marmorjem 200, divan 250, omara za knjige 300, blazine a 30 Din, odeje & 50 Din. Ruška c. 3-1, desno, na prodaj.	36S5
Dijaška stan.
OPREMLJENO SOBO
oddam- Maistrova ulica 17-IT, vrata 12.
3699
DVA DIJAKA
(dijakinji) sprejmem v lepo sončno sobo. Nemščina in klavfr Naslov v upravi lista. ‘	3696
1	ali 2 NIŽJEŠOLCA (-šolki)
sprejmem v popolno oskrbo ali oddam opremljeno sobo pri parku- Naslov v uprav-ništvu. ______________ 3694
V	LEPO SONČNO SOBICO
v sredini mesta sprejmem dijaka ali dijakinjo iz dobre hiše na stanovanjc in brano. Naslov v upravi lista. 3688
iTglEDNA DRUŽINA
sprejme dve diiakinji v izborno oskrbo, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Ponudbe pod »Cena na 650« ;ia upravo »Večernikn*. 3687
2	DIJAKA ALI DIJAKINJI
sprejmem takoj v popolno oskrbo. Naslov v upravi. .3604
niJAKMN.IO)
sprejmem v vso oskrbo, Zidovska ul. 12-11.	3705
Službo dobi
VAJENCA
sprejme restavracija Nabav-ljalne zadrujte. RotovSkl trs;.
Kupulte svoje po* trebičine pri naših
tnserentih I
«<
Izdaja konzorcii »Jutfa« v LjdbUaofc p*Kfc+avn*k izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru Tisk*‘Mariborska‘tiskarna d. d.,. predstavnik'
STANKO DETELA v Mariboru