Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Majšperk  Občina bo sofi nancirala dežurnega zobozdravnika  Stran 2 Gospodarstvo Podravje  »Naslednje leto se bojimo serije stečajev!«  Stran 6 V središču Podravje  »Včasih moraš na svež zrak, ker ne moreš več«  Stran 7 Kmetijstvo Podravje  Prašičerejcem le šest dni za oddajo vloge  Stran 9 Zdravstvo Ptuj  Umrlo 22 starostnikov iz Doma upokojencev  Stran 11 Šport Futsal  Prvaki na Ptuju pokazali mišice  Stran 14 Ptuj, torek, 24. novembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 93  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik Politika Hajdina  Nezaupnica sveta staršev dosedanji ravnateljici  Stran 2 Aktualno Ormož  Muzejska dejavnost pod okrilje zavoda za turizem?  Stran 3 Podravje, Slovenija  Združenje občin Slovenije s pozivom vladi Zahtevajo zvišanje županskih plač Združenje občin Slovenije, v katero so včlanjene praktično skoraj vse občine Spodnjega Podravja, vlado poziva k ureditvi županskih plač, saj da je prisotnih veliko nesorazmerij. V Združenju opozarjajo, da plače direktorjev občin- skih uprav, javnih zavodov in komunalnih podjetij ter ravnateljev večinoma presegajo plače županov, in to ne malo. Predlagajo tudi zmanjšanje razlike med plačami poklicnih in nepoklicnih županov. Več na strani 3. Nadzorni odbor  Po objavi poročila konec s kavarno pod gledališčem  Stran 5 Servisne dejavnosti  Presoja o nujnosti storitve v rokah inšpektorjev?!  Stran 24 V središču  Ladja s poceni egiptovskim krompirjem zakoličila usodo slovenskih pridelovalcev  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  24. novembra 20202 Aktualno Podravje  Dodatna obremenitev za proračune Po novem računalničar obvezen tudi v vrtcu Ravnateljica osnovne šole v Juršincih Jelka Svenšek je sve- tnikom predstavila najnovejši sklep šolske ministrice o nuj- nih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so pot- rebni za nemoteno izobraževanje na daljavo. »Urgentno se namreč spremeni sistemizacija delovnega mesta računalničarja za vrtec in šolo. V vrtcu doslej za to delo nismo imeli zaposlenega, ampak je šolski računalničar to delal zastonj. Ker ima v trenutnih razmerah res veliko dela, saj je razpet na več koncev, se dogaja, da vsega ne more takoj urediti, kar povzroča slabo voljo. Če boste potrdili sistemizacijo njegovega delovnega mesta za polovični delovni čas v vrtcu, ta normativ je določen glede na število otrok, bodo stvari bolj urejene, seveda pa ta nova sistemizacija pomeni dodatni strošek za občinski proračun, kajti sredstva za fi nanciranje vrtca zagotavlja ustanoviteljica, torej občina,« je povedala ravnateljica, Obvestilo o nujnem ukrepu na področju kadrovske problematike, ki je potreben za nemoteno izobraževanje na daljavo, je vrtcem, osnovnim šolam, osnovnim šolam s prilagojenim programom, glasbenim šolam ter zavodom za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v začetku novembra poslal Anton Baloh, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. Kot je zapisal, gre za ukrep, ki velja v tem šolskem letu, prav tako je tudi zaposlitev za delovno mesto računalničarja sklenjena za določen čas, torej do konca prihodnjega avgusta. Vzgojno-izobraževalne ustanove je obenem pozval, da postopke nove zaposlitve začnejo čim prej. Foto: OŠ Juršinci V juršinskem vrtcu bodo do konca tega šolskega leta za polovični delovni čas zaposlili računalničarja. Svetniki so soglasje k sistemizaciji novega delovnega mesta v vrtcu dali, Ida Berlak, računovodkinja občinske uprave, pa je ravnateljico opozorila, da mora pridobiti še spremembo fi nančnega načrta za delovanje vrtca. Da pouk na daljavo poteka koliko toliko normalno, je še povedala Jelka Svenšek. »Imamo težave z internetom, Arnes je preobremenjen, sicer pa redno nadziramo odzivnost otrok. Če se namreč ne javljajo v sistem, ugotavljamo vzroke. Marsikdo še ni imel interneta, kar smo skušali urediti. V tem času sem napisala veliko vlog na Arnes in na Telekom. Tistim, ki doma niso imeli računalnika, so ga lahko dobili tudi v šoli, a kaj, ko imamo le stacionarne računalnike, teh pa otroci nočejo, saj so zdaj 'in' prenosniki.« Podžupanja Vesna Krampelj je prenesla želje številnih staršev, da bi pouk na daljavo namesto preko Arnesa potekal tudi preko Zooma, kar nekateri učitelji že izvajajo, drugi pa ne, a je po besedah ravnateljice tudi Zoom ob dopoldnevih zelo obremenjen. Z mnenji se bo v kratkem sez- nanil 11-članski svet zavoda, v katerem je pet predstavnikov zaposlenih, po trije ustanovitelja (občine) in staršev. Starše v svetu predstavljajo Peter Maučec, Albin Dobnik in Peter Vauda. Slednji je tudi predsednik sveta staršev, ki je prispele vloge že obravnaval. Od šestih prijavljenih kandidatov so le trem dali pozitivno, preosta- lim pa negativno mnenje. Čeprav to mnenje ni zavezujoče za svet zavoda, pa je zelo zgovorno in pomembno tudi pri nadaljnjih od- ločitvah sveta zavoda. Toliko bolj, ker je med kandidati, ki si jih svet staršev očitno ne želi na čelu šole, tudi sedanja ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. »Ravnateljica je imela dovolj časa, da se izkaže« O tem, zakaj nezaupnica staršev sedanji ravnateljici, predsednik sveta staršev Peter Vauda pravi: »Tako smo se odločili glede na njeno preteklo delo. Večina nas je menila, da sta bila dva mandata dovolj, da pokaže, kaj zna in zmo- re. Časa je bilo dovolj. Prav je, da damo priložnost še komu druge- mu. Res je sicer, da je bilo mnenje staršev deljeno, a je velika večina soglašala s tem, da se pozitivno opredelimo do treh kandidatov in med njimi ni sedanje ravnateljice.« Preostala dva kandidata, ki sta dobila negativno mnenje, naj bi pokazala premalo ambicij. En med njima dalj časa ni v šolstvu, kar je prav tako pretehtalo pri odločitvi. »Ostali trije so pripravili dobre programe, vizijo, angažiranost in načrt,« je ocenil predsednik sveta staršev. Od vseh prijavljenih kandi- datov naj bi bila le sedanja ravna- teljica zaposlena na hajdinski šoli, vsi drugi so zunanji. »Svoje delo smo opravili in mnenje poslali sve- tu zavoda. To sicer ni zavezujoče, je pa pomembno,« pravi Vauda. Prepričan je, da to ravnateljice ne bi smelo presenetiti, saj da so jo zadnji dve leti opozarjali na števil- ne pomanjkljivosti. Župan: »Želimo si spremembe« Po besedah Vaude naj bi neza- dovoljstvo dela staršev z ravnate- ljico eksaliralo predvsem v zadnjih dveh letih. Podobno pravi tudi hajdinski župan Stanislav Glažar: „Na občinskem svetu smo sprejeli sklep, da dajemo pozitivno mne- nje vsem prijavljenim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje. Zavedamo se namreč, da je sestava sveta zavoda tripartitna in občina nima dominantne vloge. Naloga občine je in v tej smeri se tudi trudi, da zagotavlja osnovne in nadstandar- dne pogoje za delo vrtca in osnov- ne šole, kar pa je vodstvo šole že večkrat nekorektno predstavilo. Vsekakor pa glede na številne pi- sne in ustne pripombe staršev v zadnjem obdobju ugotavljamo, da bo v šoli treba nekaj spremeniti.“ Sodeč po tem je zelo verjetno, da sedanja ravnateljica ne more računati niti na tri glasove pred- stavnikov občine v svetu zavoda. Stališče zaposlenih zavito v tančico skrivnosti Zelo pomembno – verjetno odločilno – bo tudi stališče za- poslenih, ki imajo kar pet glasov v 11-članskem svetu zavoda. Iz njihovih vrst je tudi predsednica sveta zavoda Tatjana Habjanič, ki pa ni želela razkriti, kako so se o kandidatih za ravnatelja izrekli zaposleni, niti komentirati aktu- alnih dogodkov. Razlog naj bi bil ta, da je postopek še v teku: „Kot predsednica sveta zavoda nimam informacij, s katerimi očitno raz- polagate vi, saj je rok za pisno obrazložena mnenja o prijavljenih kandidatih potekel šele v ponede- ljek, 16. novembra. Seje sveta za- voda še nismo imeli, da bi se člani sveta z mnenji seznanili. Mnenja o kandidatih so podatki, ki so prido- bljeni ali sestavljeni zaradi samega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi postopka.“ Njihovo mnenje je enako kot preostala nezavezujoče, izid bo odvisen le od glasov tistih petih, ki so članice sveta zavoda. Ta je namreč tisti, ki – potem ko pridobi nezavezujoča mnenja – imenuje in razrešuje ravnatelja šole in vrtca. Za komentar o poteku postopka smo zaprosili tudi sedanjo ravna- teljico OŠ Hajdina Vesno Mesarič Lorber. Zanimalo nas je predvsem, čemu pripisuje nezadovoljstvo sveta staršev in ustanovitelja, to- rej občine. Le kratko je odgovorila, da s temi informacijami ni sezna- njena in da do zaključka postopka zadev ne bo komentirala. Hajdina  Izbira novega ravnatelja odkriva skrito nezadovoljstvo Nezaupnica sveta staršev ravnateljici Na razpis za prosto delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Hajdina se je prijavilo šest kandidatov. Posto- pek je v teku, o prijavljenih kandidatih pa mnenja podajajo tudi starši, zaposleni in občina kot ustanovi- teljica. V oči bode dejstvo, da je svet staršev polovici kandidatov dal pozitivno, preostalim pa negativno mnenje. Med drugim so »nezaupnico« izrekli sedanji ravnateljici Vesni Mesarič Lorber. Čeprav so na občini dali vsem kandidatom pozitivno mnenje, pa so zgovorno dodali, da si želijo sprememb. Foto: ČG Ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber je na čelu šole deset let. Majšperk  Občina bo sofi nancirala dežurnega zobozdravnika Namesto v Maribor brezplačno na Ptuj Majšperški občinski svetniki so potrdili sofi nanciranje dežurne zobozdravstvene službe. To pomeni, da bodo občani Maj- šperka lahko izven rednega delovnega časa svojih zobozdravnikov upravičeni do brezplačne nujne zobozdravstvene obravnave na Ptuju. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, so iz MO Ptuj prejeli pobu- do za sodelovanje z Zdravstvenim domom Ptuj v skupnem projektu zagotavljanja brezplačne nujne zobozdravstvene storitve. »Ker gre za sofi nanciranje po številu občanov, bi morala naša obči- na prispevati okrog 2.200 evrov letno,« je fi nančne posledice predstavila Fakinova in ocenila, da bi ta izdatek proračun občine zmogel. »Menim, da je smiselno, da se vključimo, namreč zabeležili smo že več pripomb naših obča- nov, da so morali nujno zobozdra- vstveno pomoč iskati v Mariboru in jo seveda tam tudi plačati. Če se odločimo za sofi nanciranje, bo ta storitev za naše občane brezplačna, če tega ne podpre- mo, bodo morali uporabniki nujno zobozdravstveno pomoč plačati sami.« Dileme ni bilo in svetniki so soglasno podprli sofi nanciranje nujne zobozdravstvene službe pod okriljem ZD Ptuj. Foto: Črtomir Goznik »Bojim se, kako bodo starši zmogli stroške« V juršinskem vrtcu je po besedah ravnateljice Jelke Svenšek trenutno 12 otrok, zanje skrbita dve vzgojiteljici. Poleg tega zagotavljajo še 11 kosil oziroma toplih obrokov: šest jih dostavijo na dom, pet obrokov dvignejo starši sami. »Niti predstavljati si nismo mogli, kako zelo nekatere osreči topel obrok, kakšno veselje je to, ko jim pripeljemo hrano. Stiske so večje, kot si mislimo, zgodbe so zelo žalostne. Vse več imamo tudi neplačnikov za vrtec in šolo. Moram reči, da se prav bojim, kako bo v prihodnje, saj po taki krizi, v kateri smo se znašli in katere prava slika se bo šele pokazala, ko bo konec državne pomoči, mnogi ne bodo več zmogli plačevati vseh stroškov.« Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  24. novembra 2020 3Aktualno Zahtevajo zvišanje županskih plač Združenje občin Slovenije vlado poziva k ureditvi županskih plač, saj da je prisotnih veliko nesorazmerij. V Združenju opozarjajo, da plače direktorjev občinskih uprav, javnih zavodov in komunalnih podjetij ter ravnateljev večinoma presegajo plače županov, in to ne malo. Predlagajo tudi zmanjšanje razlike med plačami poklicnih in nepoklicnih županov. »Župani in županje so tisti, ki nosijo breme odgovornosti za vodenje in razvoj občin, zato je prav, da se to prepozna tudi v plačah in se jih primerno ovrednoti. Razmerje med plačami je tisto, ki bode v oči in tudi razvrednoti samo funkcijo župana,« so zapisali v sporočilu, v katerem še dodajajo, da naj se hkrati dvigne tudi plača neprofesionalnih županov: »Ob dejstvu, da nosijo enako mero odgovornosti kot pri poklicnem opravljanju funkcije, ocenjujemo, da bi bilo prav, da se to razmerje zmanjša,« so zapisali. Njihov predlog je vsaj 80-odstotno nadomestilo. Foto: M24 Po izračunih muzeja znaša dolg središke občine zdaj že dobrih 30.000 evrov. V ozadju pa se zdaj pojavlja še očitno res možnost iz- stopa kar vseh treh ormoških ob- čin iz soustanoviteljstva. Če se to zgodi, bo Občina Ptuj ostala edi- na soustanoviteljica muzeja. „Ne glede na vse še vedno upamo, da pride do dogovora med soustano- vitelji. Želimo si, da se ta agonija zaključi. Izpad nefi nanciranja kri- jemo sami že skoraj dve leti. Sou- stanovitelji se morajo dogovoriti, kako naprej,“ poudarja Aleksan- der Lorenčič, direktor PMPO. Soustanoviteljice PMPO so MO Ptuj in občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Večinski fi nan- cer muzeja (približno 80-odstotni) pa država oz. Ministrstvo za kultu- ro. Odlok o ustanovitvi muzeja kot temeljni akt, v katerem so oprede- ljene medsebojne obveznosti, pra- vice in dolžnosti soustanoviteljic, je za zdaj nespremenjen. Samovoljna prekinitev fi nanci- ranja ene izmed občin pa je razlog, da je vodstvo muzeja zadeve pre- dalo v obravnavo sodišču. Dokler to ne odloči, pa muzej del stro- škov dela in materialnih stroškov, ki jih občina Središče ob Dravi od začetka leta 2019 ne plačuje, krije iz lastnih virov. »Soustanovitelje smo večkrat pozvali k resnejšemu pristopu in rešitvi nastalega polo- žaja. Vsekakor sodišče ni rešitev, muzej si želi dobro sodelovanje z vsemi in v prvi vrsti kakovostno opravljati službo, zaradi katere je ustanovljen,“ je dodal Lorenčič. A do zdaj pri tem ni bilo uspeha. Za zakonito prenehanje fi nanci- ranja bi bila najprej potrebna spre- memba akta o ustanovitvi, kar pa morajo potrditi vse štiri občine. Dogovori naj bi v ozadju, pred- vsem med ormoškimi občinami, potekali v smeri, da s spremembo akta potrdijo izstop – poleg obči- ne Središče ob Dravi – tudi občini Ormož in Sveti Tomaž. To so prav- zaprav potrdili vsi trije župani, a so še precej zadržani. Izstop iz usta- noviteljstva, ki bi ga seveda mora- la potrditi tudi Mestna občina Ptuj, pa na sam status muzeja ne bi vpli- val. »Naš muzej je muzej s tradici- jo, ki opravlja svoje poslanstvo in javno službo na območju kar 19 občin,« pravi Lorenčič. Muzejska dejavnost pod okrilje zavoda za turizem? Občina Središče ob Dravi že skoraj dve leti ne vidi skupne pri- hodnosti v sodelovanju s PMPO v vlogi soustanoviteljice. »Trenutno iščemo rešitve, kako bi dejavnost nadaljevali, bodisi v sklopu PMPO bodisi v sklopu katerega drugega zavoda,« je dejal središki župan Jurij Borko. Jasno pa je, da občina Središče ob Dravi brez soglasja (večine) ostalih občin ne more kar samo- voljno izstopiti iz soustanovitelj- stva. V zakulisju tako že tečejo do- govori o tem, da bi vse tri ormoš- ke občine dejavnosti, vezane na muzej, prenesle na Javni zavod za turizem, kulturo in šport (JZTKŠ). »Res je, da smo se z županoma pogovarjali o tem, da bi dejavno- sti, ki so vezane na PMPO, pripo- jili turističnemu zavodu, a to je bil zgolj pogovor. Pred tem bi bilo treba vse podrobnosti preveriti in ugotoviti, ali je smiselno. Muzej je bil ustanovljen, je skupni zavod, občina Ormož pa ne bo hitela z izstopanjem,« je povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak, Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko pa je dodal: »Mi enostran- sko izstopali ne bomo, a če se ho- čemo iti turizma, je treba muzej pripeljati v ta okvir, saj je muzejska dejavnost pomemben del turistič- ne ponudbe. V tej smeri se bomo še pogovarjali.« Spodnje Podravje  Neuspešna mediacija in novi zapleti z muzejem Ormožani iščejo nove poti za muzejsko dejavnost Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofi nanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča. Foto: Črtomir Goznik fi A z 3 p s s H N A Dornava  Janko Merc bo poklicni župan »To je moja pravica in moja odločitev« Dornavski župan Janko Merc se je po polovici mandata odločil, da bo funkcijo opravljal poklicno. Svetniki so njegovo določitev razbrali iz številk v proračunu za prihodnje leto, zato so to vprašanje odprli tudi pri obravnavi predlaganega proračuna. Prvi, ki se je dotaknil županove profesionalne zaposlitve, je bil predsednik odbora za fi nance Sta- nislav Ciglar. Samo rahlo je omenil: »Po novem bomo imeli profesio- nalnega župana.« Brez dlake na jeziku je bil Marko Mernik, ki je potem neposredno ustrelil: »Do- datnih zaposlitev v občinski upravi ne podpiramo. V proračunu me moti postavka za profesionalno opravljanje funkcije župana, to je letno dodatnih 22.000 evrov. Ne- nehno poslušamo, kako je treba varčevati, zato te županove pote- ze res ne razumem. Še posebej ne zato, ker je župan pred volitvami govoril, da bo funkcijo opravljal nepoklicno in ker je upokojen.« Župan Merc je Mernikove be- sede, da je pred volitvami oblju- bljal neprofesionalno opravljanje županske funkcije, zanikal. »Tega nisem govoril. In tudi ne vem, kaj vas sedaj to moti. Dve leti sem bil nepoklicni župan, veliko časa de- lam za občino, vsi se trudimo in rezultati so tudi. To se vidi že pri proračunu, kako je naravnan, vsi ga ocenjujete kot dobrega. Od- ločitev o poklicnem ali nepoklic- nem opravljanju funkcije je moja pravica, tako sem se odločil in o tem ne mislim debatirati. Sicer pa Mernik, res ne vem, kaj imaš proti meni, zakaj te vse moti.« Mernik je županu odgovoril, da je res, da je odločitev o profesionalnem opra- vljanju funkcije v njegovih rokah, povedal je pač svoje mnenje, do česar ima tudi pravico. Imeli srečno roko pri izbiri direktorice Temu, da je po hudih začetnih krčih delo občinske uprave le steklo po ustaljenih tirnicah, sve- tniki ne oporekajo. Kot tudi ne skrivajo, da je v drugem poskusu imel župan srečno roko pri izbiri direktorice občinske uprave. In da so rezultati dela, med drugim pro- račun, kot je pripravljen za nasled- nje leto, predvsem njena zasluga. »Direktorica župana dobro vleče ven, zato so tudi rezultati,« je pri- pomnil Stanislav Ciglar, s tem pa je bila razprava o županovi odločitvi, da se bo zaposlil, končana. V proračunu za leto 2021 je za plačo župana rezerviranih 44.500 evrov in za plačilo podžupana, ki funkcijo opravlja nepoklicno, 10.600 evrov. Letos bo župan Merc za nepoklicno županovanje iz proračuna prejel 22 tisočakov. Foto: ČG Janko Merc je upokojen in je funkcijo župana doslej opravljal nepoklicno. V prihodnje se bo na občini zaposlil kot poklicni župan. Kot je razumeti iz njegovih besed, se je za to potezo odločil zaradi obsega dela in časa, ki ga namenja občini. Ormožani malo bi, malo pa ne Začetek muzejske dejavnosti na našem območju sega v leto 1893, ko je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo. Pokrajinski muzej Ptuj je naziv dobil leta 1963 in od takrat sta bili usta- noviteljici tega zavoda Mestna občina Ptuj in Občina Ormož. Slednja je novembra 2005 izstopila iz soustanoviteljstva in sprejela Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za muzejsko de- javnost Ormož. A njihova samostojna pot je bila zelo kratka, do marca 2009, ko so se ponovno pripojili k Pokrajinskemu muze- ju Ptuj in odtlej je k nazivu tega zavoda dodan Ormož. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 4 Ta je namreč ob večjem deževju in snegu skoraj neprevozna, zato so tam živeči praktično odrezani od sveta. Vozišče je na več mestih uničeno in neravno z vidnimi izbok- linami in vboklinami, poleg tega s širino 2,6 metra tudi bistveno preozko in brez urejenih bankin. V projektu prenove, ki je ocenjen na 150.000 evrov, je predvidena širitev z novo asfaltno prevleko in ureditvijo bankin, ki bodo bolje služile tudi pešcem, odvodnjava- nje, postavitev javne razsvetljave z varčnimi svetilkami, kakor tudi talne in horizontalne prometne signalizacije. Hkrati bodo pri po- kopališču postavili oporni zid ozi- roma škarpo, ki bo stala 30.000 evrov. V letu 2022 pa načrtujejo tudi večje posege v ureditev in posodobitev samega pokopališča. Kot je povedala andraška županja Darja Vudler Berlak, so že začeli postavljati panelno ograjo, ki ji bo sledila že omenjena škarpa, glavna investicija pa bo zajemala postavi- tev sodobne mrliške vežice. »Zanjo smo nedavno izdelali idejno zasno- vo, zdaj smo že v pridobivanju pro- jektne dokumentacije, po kateri bodo znane tudi okvirne vrednosti investicije.« Na andraškem pokopališču ima- jo za zdaj dovolj grobnih mest, zato jim ga v kratkem še ne bo tre- ba širiti, bodo pa na njem v sklopu prenove uredili prostor za raztros pepela in postavili žarni zid. torek  24. novembra 20204 Podravje Ureditev žarnega zidu na no- vem ptujskem rogozniškem poko- pališču je občinsko podjetje Javne službe Ptuj zaključilo septembra 2018. Šlo je za naložbo, vredno 400.000 evrov, v sklopu katere so zgradili žarni zid z 240 žarnimi niša- mi dveh dimenzij. V enih je prosto- ra za štiri in v drugih za šest žarnih posod. Objekt je v obliki kroga zasnoval arhitekt Robert Ravnikar Potokar. Četrtina žarnih niš »rezerviranih« Na Ptuju letno izvedejo okrog 200 pogrebov; le petino klasičnih, vse ostalo so žare. Del teh je shra- njen v grobovih, del v žarni niši, ki se hitro polni. A ne le s posmrtnimi ostanki, pač pa tudi z rezervacija- mi oziroma vnaprejšnjimi zakupi mest. To nakazujejo niše, na ka- terih so le priimki, brez ostalih osebnih podatkov, torej o imenu, letnicah rojstva in smrti. »Nekatere žarne niše so res zakupljene vnaprej od še živečih, zato so označene samo s priimki, brez ostalih podatkov. Takšnih najemov je približno 25 %. Razlog, ki ga navedejo ob vnaprejšnjem za- kupu, je večinoma ta, da so otroci v tujini in ne bodo imeli časa urejati grobov,« pojasnjuje Boštjan Prose- njak, vodja pokopališke in pogreb- ne službe. Strošek enkratnega zakupa žar- ne niše je 2.500 evrov za štiri žare, 2.700 evrov za šest žar, k temu je treba prišteti še strošek letnega vzdrževanja žarne niše, 25 evrov. Kot ugotavljajo v podjetju JS Ptuj, se mesta v žarnem zidu pol- nijo sorazmerno hitro, zato bo v prihodnjih letih potrebna izgradnja novega zidu. Za klasične grobove precej manj zanimanja Na ptujskem pokopališču je 3.251 družinskih grobov ter 253 enojnih ali socialnih grobov. Pa se tudi na tem delu pogosto srečuje- jo z zakupi? Prosenjak odgovarja: »Tudi v tem delu pokopališča je praksa, da si ljudje rezervirajo pros- tor, vendar ne v takšni meri kot v žarnem zidu.« Sicer pa naj bi bilo na samem rogozniškem pokopališču po oceni upravljavcev trenutno prostora še za izvedbo pokopov naslednjih 15 let. Ptuj  »Rezervacije« mest tudi po smrti Žarni zid se zelo hitro polni Nekateri o smrti razmišljajo le 1. novembra, drugi očitno že prej. To dokazuje tudi podatek, da je v žarnem zidu na no- vem rogozniškem pokopališču na Ptuju, kjer je 240 žarnih niš, vedno več zakupov od še živečih ljudi. »Rezervirali« so kar četrtino vseh mest, torej okrog 60 niš. Ljudje si za čas življenja veliko raje zakupijo mesto v žarnem zidu kot v delu poko- pališča, kjer so grobovi. Foto: ČG Eden izmed pomembnih razlogov za zakupe naj bi bil ta, da ljudje svojcem želijo po smrti prihraniti skrb z urejanjem grobov. Sveti Andraž  V pripravi je obnova pokopališča in njegove okolice Zgradili bodo sodobno mrliško vežico Prihodnje leto se bo začela popolna rekonstrukcija ozke in dotrajane ceste oziroma poti, ki vodi mimo pokopališča v Vi- tomarcih in ki ji domačini pravijo Črna gora. Foto: arhiv občine Idejna zasnova za sodobno mrliško vežico na pokopališču v Vitomarcih. Projekti z luknjami in popravki Ena najbolj prometno nevarnih ulic na Ptuju, Peršonova ulica, še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja Rabelčja vas, je dočakala rekonstrukcijo. Sicer ne takšno, kot so jo predvidevali dokumenti iz leta 2017, pa vendar. Ko so območje v šestdesetih letih začeli poseljevati zasebni graditelji, so si morali sami fi nancirati asfalt in kanalizacijo. Do ekspanzije blokovske gradnje v bližini je ulica živela dokaj mirno. V osemdesetih letih pa je začelo zalivati kleti. Odgovorni so pojasnjevali, da gre za stoletne vode, četudi se je poplavljanje nadaljevalo ob vsakem večjem nalivu. Posamezniki, nekateri so si uredili tudi kletna stanovanja, so iz leta v leto imeli večjo škodo. Nobeden od odgovornih se s stanjem ni želel niti seznaniti, kaj šele, da bi lastnikom hiš pomagal iz težav, ki jih niso sami povzročili, ampak so bile posledica intenzivne izgradnje, ki pa ni bila podprta s sočasno izgradnjo infrastrukture oz. njeno širitvijo. Investicije iz prejšnjih let, ki so se sicer dogajale na Peršonovi, pa so bile v prvi vrsti namenjene reševanju infrastrukturnih problemov vseh tistih, ki so bili naknadno priklopljeni na obstoječi kanalizacijski sistem. Staroselcev nanj niso preklopili, še vedno je vsako večje neurje zahtevalo vklop potopnih črpalk in strah pred novim zalitjem. V prvi polovici septembra letos pa se je rekonstrukcija Peršonove ulice v zmanjšanem obsegu začela. Četudi so jo dolgo napovedovali, je prišla tako rekoč čez noč, brez vidnejše objave, sploh pa brez napisne table za rekonstrukcijo oz. podatki o obsegu del, začetku in koncu, izvajalcih, nosilcu itd. Bojda ta ni potrebna, ker gre za rekonstrukcijo pri okrog 600.000 evrih javnega denarja. Če pa lastnik hiše obnavlja streho, pri investiciji okrog 10.000 evrov, čaka izvajalca brez table lepa kazen. Morda pa teh podatkov niti ne bi „potrebovali“, če bi investicija potekala nemoteno ob kakovostno pripravljenem projektu. V začetni fazi so se dnevno vrstile prekinitve dobave vode, elektrike, celo plinska napeljava je bila prekinjena, da so stanovalci morali iz hiš. Nekateri so s svojimi avtomobili ostali večkrat ujeti sredi investicije, saj niso mogli čez gradbišče. Na desni strani ulice so se namreč vrstili izkopi, zasutje, ponovni izkopi, za nekatere vode tudi trikrat. Vrstile so se poškodbe na novo nameščenih vodovodnih ventilov, ob začetku postavljanja robnikov pa so se dela ustavila za dober teden dni, jame so izkopali in jih pustili odprte. Nikomur se ni zdelo vredno, da bi se vsem, ki so ponovno ostali ujeti na svojih dvoriščih, opravičil, ker se je ponovno zataknilo pri realizaciji projekta. Brez prijaznih sosedov, ki so jim omogočali uporabo njihovih dvorišč, še v trgovino ne bi mogli. Tudi za kopanje po zelenicah pred ograjami, na desni strani Peršonove, izvajalci niso iskali dovoljenja, četudi imajo lastnike. Za kopanje jarkov za optiko na dvoriščih pa so le pozvonili in vprašali, kje naj kopljejo. Odločitev je morala pasti v minuti. Najpogostejši odgovori, ki so jih lastniki hiš dobili od izvajalcev, zakaj je toliko popravkov na terenu, če je projekt tako dobro pripravljen, so bili, da oni delajo tako, kot je v projektu in da je ulica preozka, da bi lahko varno „prevzela“ vse potrebne infrastrukturne vode. Pri tem pa gre za že znane izvajalce, ki so pogosto sodelavci tudi na drugih tovrstnih projektih. Pri stanju tehnologije danes si je namreč težko predstavljati, da prihaja do takšnih prekinitev in neusklajenih posegov. Le-ti zagotovo imajo ceno in niso brezplačni. Nekdo to na koncu vedno plača. Samo upamo lahko, da po položitvi asfalta ne bodo potrebni novi posegi in trganje svežega ustroja. Lepa ulica, ki naj bi jo dobili, da bomo lažje volili novo oblast, tudi to je bilo slišati na gradbišču, pa še ne pomeni, da bo tudi povsem varna. Pripravljavci varnih prometnih rešitev bi lahko Peršonovo ulico spremenili v enosmerno ulico, tako bi se izognili novemu dirkalnemu poligonu, četudi naj bi obveljala omejitev hitrosti na 30 km na uro. K o m e n ti ra m o Foto: Črtomir Goznik Fotografi ja je simbolična. Maske zagotavlja država, zbor- nica je poskrbela za njihovo deli- tev. Vsem upravičencem so na ele- ktronske naslove, ki so jih navedli v prijavi, posredovali datum in uro prevzema, da na prevzemnih mes- tih ni prihajalo do gneče. Glede na veliko število prejemnikov so v času delitve poskrbeli za ustrezne zaščitno-varnostne ukrepe. »Gle- de na prijave smo zaščitne maske razdelili skupno 483 podjetjem, za 804 zaposlene in samozaposlene osebe. Vsaki osebi pripada 150 zaščitnih mask, torej smo skup- no razdelili 120.600 mask. Vlog ni možno več oddajati, podjetniki so ponujeno pomoč (maske) dobro sprejeli. Gre za ukrep, ki ga je vlada realizirala na pobudo OZS, da se z maskami pomaga tudi samoza- poslenim in mikro podjetjem,« je povedal direktor OOZ Ptuj Boris Repič. Spodnje Podravje  Na OOZ razdelili zaščitne maske 120.600 mask za 483 podjetij Na Območni obrtno-podjetništvi zbornici (OOZ) Ptuj so minule dni podjetnikom z enim do štirimi zaposlenimi razdelili obrazne zaščitne maske. Foto: ČG Na OOZ Ptuj so maske razdelili za več kot 800 delavcev in samozaposlenih. Nujno potrebna interaktivna tabla Glede na velikost ptujskega pokopališča bi bilo absolutno treba razmišljati o uvedbi kakšnih sodobnih informacijskih metod iskanja grobnih mest. Upravljavci zagotavljajo, da se to v prihodnosti načrtuje in da je v pripravi izdelava interaktivne table, ki bi obiskovalcem novega rogozniškega pokopališča olajšala iskanje grobnih mest. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  24. novembra 2020 5Politika Nosilec nadzora Martin Mlakar ter članica Sonja Žibrat sta v po- ročilu med drugim opozorila, da bi se lahko ob takšnem poslovanju gledališče kmalu znašlo v likvidno- stnih težavah in ob tem poudarila, da morajo javni zavodi svoje poslo- vanje prilagoditi fi nančnim zmož- nostim, kar v tem primeru ni bilo izpolnjeno. Srpčič se brani: »Krivi so tisti, ki nam dajo premalo denarja ...« Direktor MGP Peter Srpčič se brani, da je ključni razlog za to v podfi nanciranosti zavoda, na kar je ustanovitelje ves čas opozarjal: »Mi že od leta 2015 ves čas opozar- jamo, da je obseg sredstev, ki ga za naše delovanje prejemamo, nev- zdržen in da zavod s temi sredstvi ob vseh nalogah in predvsem stro- ških, ki jih imamo z upravljanjem objekta, ne zmoremo.« Prepričan je, da sami ne bodo mogli odpra- viti razlogov za negativno poslo- vanje, ob tem pa izpostavlja, da je gledališče celo ustvarjalo rekor- den lastni prihodek in dobiček iz poslovanja; gre za 326.000 evrov v petih letih: »Okviri pa so preprosto postavljeni nerealno. Zgolj reči, da s tem, kar ti damo, moraš poslo- vati pozitivno, je zelo preprosto. Če bi se sam na to ležerno odzval, bi pač program skrčili na tretjino, hišo bi za pol leta zaprli, večinoma bi samo gostovali, pa bi mogoče celo prišli do pozitivne nule. Še to težko, ker ostajajo fi ksni stroški zgradbe.« Srpčič je sicer zadovoljen, da je občina ob zadnjem rebalansu obseg sredstev za splošne mate- rialne stroške gledališča povečala. Prihodnje leto naj bi (po predlogu proračuna) zagotovili toliko denar- ja, da bo gledališče lahko normal- no poslovalo. Z najemnikom kavarne malo »po domače« Konec lanskega leta je neto dolg ptujskega gledališča znašal okrog 47.000 evrov, tretjina tega zneska so odprte terjatve najema gostilne pod gledališčem. Srpčič zatrjuje, da je najemnika večkrat pozval k poplačilu dolga, a prizna- va, da ni sprožil sodne izterjave. Nekatere terjatve iz tega naslova so že zastarale. Ker jih vodstvo gledališča ni niti skušalo izterja- ti, so direktorju gledališča očitali oškodovanje javnega zavoda. Srp- čič odgovarja, da so bile nekatere terjatve neizterljive in opozarja, da se je računovodstvo gledališča z letošnjim letom preneslo na odde- lek za fi nance MO Ptuj. Da je tudi ta delno odgovoren, ker ni prišlo do izterjave terjatev, je pritrdil tudi nadzorni odbor. V letih 2018 in 2019 je bila gledali- ška kavarna oddana Društvu urba- ne legende, ki je dolgovalo nekaj več kot 12.000 evrov. Od začetka leta 2019 pa se je najemna pogod- ba prenesla na novega najemnika Box group. Nadzorniki so zapisali, da je gledališče podnajemnika kre- ditiralo, mu plačevalo celo ogreva- nje in elektriko. Srpčič pa odgovar- ja, da je kavarno kljub dolgovom oddajal iz preprostega razloga – da ne bi bila prazna. Ob tem je še dodal, da ni lahko zaslužiti na Ptuju in da se je dosedanji lastnik počasi vlekel iz dolgov. Terjatve je najemnik letos neko- liko zmanjšal, na 9.500 evrov. Kljub temu Srpčiču ni preostalo druge- ga, kot da je minuli teden odpo- vedal pogodbo o najemu kavarne ter vložil izterjavo: »Še pred tem smo skladno z dogovorom izvedli komisijsko zaplembo premičnega inventarja in opreme v vrednosti okoli 4.000 evrov. Bojim pa se, da nam več ne bo uspelo izterja- ti. Zdaj bo kavarna zaprta in bo ta Legend samo še en v vrsti naje- mnikov, ki so obupali oz. propadli. Meni nikoli ni bilo v interesu drugo, kot da prostor živi.« Službena potovanja zaposlenih Precej pomislekov so občinski nadzorniki imeli tudi pri stroških za službena potovanja in nočitvah gostujočih igralcev, ki so gledališče lani stale okrog 14.000 evrov. Eden izmed očitkov nadzornikov je, da postopek, ki ga izvaja MGP, ni skla- den z davčno zakonodajo. Srpčič je občini predlagal cenejšo varianto; da se jim nameni občinska stano- vanja za nočitve gostujočih ekip. Ptuj, Podravje  Kaj je dejansko ugotovil nadzorni odbor v mestnem gledališču Po objavi fi nančnega poročila konec s kavarno pod gledališčem Negativno poslovanje ptujskega mestnega gledališča (MGP) bo očitno še kar nekaj časa dvigovalo prah. Rdečih številk, v katerih je ta zavod plaval že kar nekaj let, ni mogoče ovreči z nobenimi pojasnili, pa če so še tako glasna in široka. Ključna ugotovitev Nadzornega odbora MO Ptuj je, da se je primanjkljaj zviševal že zadnjih nekaj let, samo lani je znašal 30.000 evrov, skupno pa je od leta 2015 narasel na 90.000 evrov. Šele po tem razkritju je direktor gledališča Peter Srpčič prekinil pogodbo z dosedanjim najemnikom ka- varne pod gledališčem, ki jim dolguje kar nekaj denarja; del tega ne bo nikoli izterjan. Foto: ČG Juršinci  Svetniki o Šiškovi vardi »Vardisti pri nas niso dobrodošli« Koordinacijski odbor Liste Marjana Šarca Spodnje Podrav- je, ki ga vodi Branko Burjan, je tudi juršinskim svetnikom predlagal sprejetje sklepa, da so člani Slovenske varde v Jur- šincih nezaželeni. V pozivu so med drugim zapisali, da ustroj Slovenske varde zelo spominja na paravojaške enote, tudi zaradi maskirnih uniform in orož- ja, najraje pa se zadržujejo v obmejnih območjih. Pojavljajo se tudi v naseljih, kjer njihova prisotnost vznemirja prebivalce, zaradi tega pa prihaja tudi do incidentov. Spomnimo, da je Slovenska varda pod vodstvom Andreja Šiška v začetku septembra taborila na Ormoškem, potem ko ji je kar tretjina pripadnikov obrnila hrbet, domnevno zaradi skrajnejših stališč in metod od matične celice. Na ormoškem taboru so vzdolž meje s Hrvaško izvajali naloge maskiranja, delovali pritajeno in opazovali morebitna nezakonita prečkanja meje, ki bi jih sporočili policiji. Kako učinkoviti so bili pri tem, sicer ni znano, njihovo delova- nje pa je po prepričanju svetnikov v Ormožu in Slovenski Bistrici tako moteče, da so sprejeli sklep, da so vardisti pri njih nezaželeni. Ptuj  V. d. direktorice Lekarn Ptuj Lekarne začasno vodi Tanja Novak Do imenovanja direktorja s polnimi pooblastili bo Lekarne Ptuj kot vršilka dolžnosti vodila Tanja Novak. Na razpis za to delovno mesto sta se sicer prijavila dva kandidata, ki se bosta svetu zavoda predstavila čez nekaj dni. Konec tega meseca se po dolgih letih vodenja Lekarn Ptuj z mesta direktorice poslavlja Darja Potočnik Benčič. Prevzela bo vodenje Le- karniške zbornice Slovenije. Prav iz tega razloga je svet zavoda obja- vil razpis za prosto delovno mesto direktorja. Postopek izbire je še v teku, a je znano, da sta se pravočasno prijavila dva kandidata. Svetu zavoda se bosta predstavila v tednu od 30. novembra do 4. decembra. Ker je jasno, da glede na terminski plan do odhoda sedanje direk- torice ta zavod ne bo imel direktorja s polnimi pooblastili, so minuli teden imenovali vršilko dolžnosti, Tanjo Novak. »Na seji smo sprejeli sklep, da se za vršilko dolžnosti direktorja za čas od 1. decembra 2020 do imeno- vanja novega direktorja s polnimi pooblastili oziroma največ za dobo enega leta, imenuje Tanjo Novak, mag. farm., ki je redno zaposlena v Lekarnah Ptuj. Na naslednji seji sveta zavoda pa se bosta predsta- vila prijavljena kandidata na raz- pis,« je pojasnil predsednik sveta zavoda Lekarne Ptuj Mihael Lah. Ko bo svoje delo opravil svet zavo- da, pa morajo imenovanje potrditi še občine ustanoviteljice. Foto: KG Da v Juršincih pripadniki Slovenske varde niso zaželeni, so si bili edini svetniki, vendar posebnega sklepa na to temo niso sprejeli. Foto: ČG Tanja Novak je farmacevtka, zapo- slena v Lekarnah Ptuj. Podobno naj bi razmišljali tudi v Mariboru, v spodnjepodravski li- sti Marjana Šarca pa, kot rečeno, pozivajo vse občine, da se ogradi- jo od Šiškovih »vojakov«. Predlagajo, da s sklepom potrdijo odločno nasprotovanje in obsojanje širjenja strahu in nestrpnosti ter v svojih sredinah odrečejo gostoljubje paravojaškim enotam, za katere obe- nem pozivajo obrambnega ministra Mateja Tonina, da jih v spremem- bah zakonodaje ne vključi v državni obrambni sistem. »Pripadnikov varde v naši občini za zdaj še nismo opazili, upam, da jih tudi ne bomo. V nasprotnem primeru pa se ve, da vardisti tudi pri nas niso dobrodošli. Menim, da nam ni treba sprejemati nobenega sklepa na to temo, saj so stvari povsem jasne,« je dopis komentiral juršinski župan Alojz Kaučič, svetniki pa so se strinjali. Kakšno opremo potrebuje gledališče Kar nekaj očitkov je padlo tudi na način nabave opreme. Nadzorniki so se postavili na stališče, da bi pri nabavi vozila moralo vodstvo gledališča dobiti mnenje in soglasje občine. Eden izmed očitkov se nanaša tudi na to, da je gledališče kupilo drag prenosni računalnik (3.500 evrov), čeprav je imelo dve ugodnejši ponudbi. Po pojasnilu direktorja naj bi se za izbranega odločili, ker potrebujejo tehnično zelo zmogljiv računalnik. Nadzorniki so občini priporočali tudi dopolnitev pravilnika o službenih telefonih. Najdražji nabavljen službeni telefon je stal skoraj 1.000 evrov. Srpčič pa, podobno kot v primeru računalnika; da za svojo dejavnost potrebujejo kakovostno opremo za fotografiranje, snemanje ipd. Povprečna plača zaposlenega v gledališču 2.300 evrov Srpčič pravi, da je razlog za rdeče številke predvsem v tem, da so morali skoraj polovico prejetega denarja nameniti za plačilo najemnine za gledališko stavbo, namesto sami dejav- nosti. Od letos te obveznosti ne bo več, saj je stavba odpla- čana. V ptujskem gledališču je zaposlenih osem oseb, stroški dela znašajo nekaj več kot 220.000 evrov letno. Povprečno je to- rej vsak zaposlen prejemal okrog 2.300 evrov bruto mesečno. Nadzorni odbor je pri pregledu dela zaposlenih našel številne nepravilnosti, med drugim napačno evidentiranje delovne obveznosti v dela prostih dneh (delavci so prejeli več, kot bi jim dejansko pripadalo), kršitev omejitve števila ur nadurne- ga dela … Ključni odgovor direktorja MGP na te očitke pa, da so kadrovsko podhranjeni ter da so tisti, ki delajo, posledično zelo obremenjeni. Občasno naj bi nekateri delali tudi po 20 ur, zato da si zaslužijo primerno plačilo. Zaposleni prejemajo tudi dodatek za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela (lani skupno 11.000 evrov). Nekateri zaposleni so koristi- li tudi več dopusta, kot bi jim pripadal skladno z zakonodajo. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 6 Kako izgleda šolsko-delovni dan, je zaupala mama petih otrok iz okolice Majšperka. »Dopoldan smo vsi na računalnikih ali tele- fonih, razporedimo se v jedilnici in po sobah, včasih je kdo tudi na hodniku, ob tem prostor za uče- nje prilagajamo še internetnemu signalu, ki ni enako močen po ce- lotni hiši. En računalnik je posodila šola, tri imamo sami, uporabljamo tudi telefone.« Otroci pred ekrani preživijo minimalno tri ure dnev- no, kakšen dan še več. »Še dobro, da smo doma na vasi in lahko po- poldan gredo ven, kajti buljenje v ekrane je ubijajoče. Tudi večji že pogosto rečejo, da jih bolita gla- va in celo telo zaradi računalnika in sedenja. Žal nimajo vsi pravih pisarniških stolov in je sedenje ne- pravilno,« je povedala mamica, ki tudi sama dela od doma. To pa za- njo pomeni, da združuje službene obveznosti, gospodinjska opravila in pomoč pri učenju. Ko imaš vrh glave kuhanja, učenja in slabih novic »Včasih moraš malo ven na sveži zrak, ker ne moreš več,« je priznala in enega od teh trenut- kov opisala: »Vrh glave imaš go- spodinjstva, kuhanja, poučevanja, učenja, na robu solz, ko ti po tele- viziji povedo, da se še ne bo nič iz- boljšalo. Ne upaš oziroma ne smeš k sosedi na kavo, torej k nekomu na sproščen klepet.« Na trenutke je torej težko, a v isti sapi dodaja, da na drugi strani pa šolanje od doma pomeni, da so vsi člani dru- žine doma, da se več pogovarjajo in družijo. »Ne živimo drug mimo drugega, ampak drug z drugim. To pa je pozitivno. Nas je v večini časa osem za mizo in trikrat na dan, to je pa tudi lepo, čeprav je občasno ob obroku prisoten tudi telefon, ker so ravno takrat predavanja.« Brez staršev pouka na daljavo ne bi bilo Sicer pa na podlagi izkušenj, ki jih ima kot razredničarka prvemu in drugemu razredu, pravi, da brez staršev pouk na daljavo nikakor ne bi potekal. »Starši morajo odpreti navodila, jih prebrati, pomagati izbrati pravi zvezek, otroke mo- tivirati, da vztrajajo, se potrudijo, da so natančni, opozorijo na šilje- nje svinčnika, barvic ... Resnično prevzamejo večji del vloge učite- lja. Zato en velik hvala vsem star- šem otrok.« Ob tem opaža, da je pouk na da- ljavo v tem drugem valu pridobil na kakovosti, saj večina učiteljev prireja video srečanja, nudi razla- go in komunicira z učencem. A po pregledu negativnih in pozitivnih posledic oz. rezultatov učenja na daljavo meni: »Čim prej nazaj v šole. Vsi!« torek  24. novembra 20206 V središču Nekaterim je nerodno vklopiti kamero »Nekateri otroci imajo slabo spletno povezavo, nimajo dovolj računalnikov, nimajo staršev, ki bi znali pomagati, enim je nerodno vklopiti kamero, ker morda stanovanje ni takšno kot pri sošolcih, imajo mlajše brate, sestre, dojenčka in nimajo miru, spet drugi učenci potrebujejo več časa, da razumejo in si ne upajo vprašati, z računalnikom si niso domači, iščejo črke na tipkovnici, kaj pritisnejo in jih vrže ven … Razlika je tudi, če imajo otroci starše doma ali so sami doma.« Medtem ko trgovci krompir veselo nabavljajo iz uvoza, kašče domačih pridelovalcev prepogos- to ostajajo polne. Ovir pri prodaji krompirja za vrednost, kot bi kme- tu zagotavljala dostojno prodajno ceno, je veliko. Manjka pravna regulativa, ki bi domačega pridelo- valca zaščitila pred uvozom cene- nega blaga in oblikovala primerno prodajno ceno. Obenem manjka močno stanovsko združenje pri- delovalcev, ki bi na trgu koordini- ralo prodajo oziroma bi bilo vez med pridelovalci in trgovci. Sedaj je tako, da si vsak pridelovalec pro- dajne poti išče sam. V odnosu do trgovcev je popolnoma nemočen (kot da bi primerjali mravljo in slo- na), težava sta tudi zavist in nelo- jalna konkurenca med pridelovalci samimi. Slovenija z naravnimi da- nostmi bi lahko bila s krompirjem samooskrbna, pot pridelka od nji- ve do trgovske police in krožnika bi potem bila res najkrajša možna. A če politika ne ustvari pogojev, pač je, kot je … Z 20 na dva hektarja Na družinski kmetiji Milana Mez- nariča v Stojncih v občini Markovci so se z intenzivno pridelavo krom- pirja začeli ukvarjati pred dobrimi 20 leti. V krompirju so videli tr- žno nišo, ki bi jo veljalo izkoristiti. »Prva leta nam je šlo kar dobro, nabavili smo vso mehanizacijo za strojno obdelavo. Kakšnih sedem, osem let se je zgodba lepo razvi- jala, krompir smo pridelovali na 20 hektarjih. Z njive smo ga vozili neposredno v skladišče Kmetijske zadruge Ptuj, tam so ga sortirali in pakirali. Zadruga je skrbela za prodajo. Ta sistem je bil dobro nas- tavljen, ves pridelek smo do zime že prodali. Kakor hitro so začeli na trg prihajati krompir iz Egipta in viški krompirja iz drugih evrop- skih držav (oboje po zelo nizki ceni), smo se znašli v izjemno tež- ki situaciji. V odnosu do trgovcev smo postali popolnoma nemočni. Prvih nekaj let, ko smo začeli pri- delavo krompirja, smo sodelovali s proizvajalcem čipsa v Mirni na Dolenjskem. A tudi to dejavnost je povozil uvoz,« pripoveduje Milan Meznarič. Prodajajo sveži lupljeni krompir Meznaričevi so količino pridelka z leti postopoma zniževali, danes ga gojijo na dveh hektarjih. Večino ga prodajo lokalno, kupce so si poiskali sami. Usmerili so se v pro- izvodnjo lupljenega in vakuumsko pakiranega krompirja, s čimer se v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji ukvarja mlada gospodinja, snaha Anja. »Pred tremi leti smo kupili stroj za lupljenje in vakuum- sko pakiranje, krompir večinoma prodajamo sami. Kupci so javni zavodi (šole, vrtci), gostilne, ne- kaj tudi individualne posamezne stranke … Dejavnost se je dobro prijela in razvijala, naročila so pre- Spodnje Podravje  Uvoženi krompir že leta dolgo nelojalna konkurenca slovenskemu Uvoz ubija slovenske pridelovalce, kilogram krom Slovenski pridelovalci krompirja so pri prodaji pridelka precej potisnjeni v kot. Trgovci, ki jim je v interesu s prodajo zaslužiti čim več, nen iz uvoza – bodisi iz držav tretjega sveta bodisi iz članic EU, ko čistijo zaloge in krompir razprodajo po smešno nizki ceni: cent, dva ali tri z Podravje  Delež okuženih v šolstvu nizek, a učenci ostajajo doma »Včasih moraš na svež zrak, ker ne moreš več« Smo že v tretjem tednu šolanja na daljavo za vse učence in dijake. Razlog za zaprtje šolskih zavodov je bil delež okuženih v šolstvu. Že med jesenskimi počitnicami je delež okuženih zaposlenih začel upadati, šolanje pa še vedno poteka na daljavo. Minuli četrtek je ta znašal od 0,08 % med zaposlenimi v srednjih šolah do 0,56 % med zaposlenimi v vrtcih. Kljub nizkemu številu okuženih pa še vedno ni znano, kdaj se bodo učenci in dijaki lahko vrnili v šolske klopi. Med tem pa stiska staršev, ki poleg službenih in gospodinjskih opravil opravljajo še vlogo učitelja, narašča, dostop do spleta pa je še vedno težava. Foto: MV Janez Majcen pravi, da je letošnja odkupna cena slabše kakovosti, ki ga pri sortiranju odbirajo, pr Stopnja samooskrbe s krompirjem je 48-odstotna. Po podatkih Statističnega urada se je v letu 2018 v Sloveniji pridelalo nekaj manj kot 73.000 ton krompirja, uvozilo 113.500 ton. Za izvoz je šlo 33.500 ton pridelka. Glede na relativno nizko stopnjo samooskrbe in visok delež uvoza je na prodajnih policah trgovskih centrov več ali manj krompir iz uvoza. Foto: MZ Milan Meznarič je podaril, da je pridelava krompirja specifi čna dejavnost. »Ni vsaka njiva primerna za krompir, potreben je namakalni sistem, brez tega pridelava v poletnem času ni možna. Poznati je treba sorte, spremljati bolezni, nabaviti strojno opremo: sadilnik, osipalnik, škropilnico, kombajn, stroj za pranje, sortirno in pakirno linijo.« Najnižja cena, po kateri so Me- znaričevi prodali krompir, je bila tri cente. To je bilo pred desetimi leti, ko jim je na dvorišču ostalo 600 ton pridelka. »Takrat je zasvetila rdeča luč, odločili smo se, da se tega več ne gremo in smo dejavnost preusmerili v poljedelstvo.« segla pričakovanja, kupci, zlasti z lokalnega trga, so nas res pozi- tivno presenetili. Naročil je že bilo toliko, da sem pri delu občasno potrebovala pomoč. A epidemija je vse ustavila, naročila so se zelo, zelo zmanjšala. Dejansko se z upa- dom naročil srečujemo vse leto, od marca naprej. Z zaprtjem šol se je prodaja čisto ustavila, le tu in tam dobimo naročilo za kakšnih pet kilogramov.« Prodaja krompirja stoji, ljudje ne upajo niti na kmetijo Ker je bila epidemija že v spo- mladanskem času, ko se je prodaja starega krompirja bližala h koncu, jim ga je k sreči uspelo prodati. Odkupil ga je Ptujski škrnicl. »Le- tošnji krompir gre izjemno slabo v prodajo. Ljudje zaradi ukrepov ne upajo priti niti na dvorišče kmeti- Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  24. novembra 2020 7V središču mpirja za cent, dva, tri … nehno iščejo poti do kar se da nizke nabavne cene. Najcenejši je krompir za kilogram. Ladja z egiptovskim krompirjem zakoličila usodo slovenskih pridelovalcev »Cena je bila vedno problem in še danes je. V Sloveniji smo se v verigi proizvajalec–trgovec–potrošnik nesposobni dogovoriti glede primerne cene, ki bi vsakemu deležniku zagotavljala pravični delež oziroma ceno. Ko smo prodajali krompir trgovcem, smo kmetje za kilogram dobili 10 centov, medtem ko je bila cena v trgovini evro. Marsikaj smo sposobni pridelati in proizvesti, imamo rodovitno zemljo, pridne in delovne roke, problem pa je, da se ne znamo dogovoriti. Na primer, če želimo kaj prodati v Avstrijo, nam povedo, da bodo najprej odkupili od svojih pridelovalcev, šele če bo njihovega blaga zmanjkalo, smo lahko mi na vrsti. Pri nas so vrata absolutno preveč na stežaj odprta uvozu. Ne vem, ali je še v kateri drugi državi tako. Spomnim se, ko je prišla prva ladja krompirja iz Egipta – vsem pridelovalcem v vseh slovenskih regijah se nam je prodaja naenkrat ustavila. Poleg tega so egiptovski krompir prodajali kot mladi krompir, čeprav je bil iz redne pridelave in se z našim mladim krompirjem glede kakovosti ne more niti približno kosati. Prepričan sem, da veliko težav kmetov izhaja iz tega, ker se ne znamo dogovoriti. Za to smo seveda odgovorni vsi. Trgovci pač gredo svojo pot, mi pa smo nesposobni, da bi se jim postavili po robu,« je poudaril Milan Meznarič. Foto: MZ Milan Meznarič in snaha Anja Foto: MZ krompirja še koliko toliko solidna, prodaja ga od 20 do 25 centov za kilogram. Krompir rodajajo po 10 centov za kilogram, za prehrano prašičev. je, da bi si nabavili krompir za ozi- mnico. Kar nekaj smo ga prodali v Haloze, vendar ti ljudje sedaj zara- di omejitev gibanja po občinah k nam ne upajo. Računamo, da bo po novem letu in v spomladan- skem času boljše,« dodajata Mez- naričeva. Majcnovi krompir sadijo na 20 hektarjih Janez Majcen iz Trgovišča v občini Ormož sodi med največje pridelovalce krompirja v Podravju. Sadi ga na okoli 15 hektarjih. Za le- tošnjo letino pravi, da jo je bolj kot epidemija prizadelo vreme. »Pole- ti je bilo veliko dežja in krompirja ni bilo moč kopati. Tam, kjer je zemlja bolj prodnata, so ga lahko pobirali, pri nas je zemlja debelejša in nam je vse ostalo v zemlji. Tako smo ga še novembra pobirali z njiv, za kakšne tri hektarje pridel- ka je bilo zaradi mokre letine neu- porabnega (gnilega). Za krompir imamo neposredne kupce, kot so denimo menze in gostilne, veliko ga prodamo podjetju Gomilar iz Dolenjske, ki pakira za velike tr- govske verige, zahteva pa izredno lepo blago. Sami, brez posrednika, prodajamo Eurospinu.« Krompir iz Belgije po cent za kilogram Tudi Majcen opozarja, da bi se pridelovalci morali združiti in po- enotiti, da bi lahko bili v dialogu s trgovci močnejši. »To je najslabše, vsak je prepuščen samemu sebi. Če bi imeli močno skupno organi- zacijo, bi lahko za pridelek dosegli višjo ceno. Sam recimo Eurospinu ponudim neko ceno, a lahko pride konkurent, ki bo ponudil manj in avtomatsko ostanem brez proda- je. Nič se ne da dogovoriti. Vsak nastopa zase in postavlja svojo ceno. Ne morem pa jaz cene drža- ti zaradi drugega – da bo prodal po solidni ceni, meni, ki sem mu ceno 'držal', pa bo pridelek ostal v skladišču. In tako se dogaja, da se cene samo nižajo in nižajo. Tudi zavist in nevoščljivost sta precej prisotni. Absolutno bi morala biti pri uvozu potrebna regulacija, ne samo glede količin, temveč tudi pri preverjanju kakovosti in nači- nu pridelave. Dokler je krompirja dovolj doma, naj se prodaja naš slovenski. Šele po tem bi dali na police uvoženega. Sedaj je tako, da se vsi viški iz drugih držav sko- raj zastonj pripeljejo v Slovenijo. Spomnim se, da se je iz Belgije pa- kirani krompir uvažal za ceno en cent za kilogram, ker so ga imeli viška. Če bi ga Belgijci dali v uni- čenje, bi jih to po kilogramu stalo štiri cente. Tako so ga raje spakira- li in prodali v Slovenijo. Nekaj let se to ponavlja, potem pač dvigneš roke, če pridelka ne moreš pro- dati. Ampak ko doma več ne bo krompirja, potem tudi uvoženi več ne bo po en cent, temveč 50 centrov.« Podgornikova je med drugim navedla opažanja, da se nekaterim podjetjem zapirajo določeni trgi. »Ne znam si predstavljati, kako bodo v podjetjih, ki so zaprta, po- ravnali vse stroške, saj vsak dan zaprtja obratov oziroma lokalov zanje pomeni dodatne obremeni- tve,« je dejala. Naslednje leto zato pričakuje več stečajev in zapiranj obratov, predvsem iz turistične panoge, pa tudi drugih. Kot je povedala, so pred časom opravili anketo v 151 podjetjih iz regije in že takrat ugo- tovili, da jih ima kar 51 zaposlene na čakanju. »Upam, da ne, vendar mislim, da bo kar nekaj podjetij te ljudi odpuščalo. Seveda je država z ukrepi nekoliko blažila razmere, vendar so pogoji zdaj bistveno bolj ostri in to v neskončnost niti ne bo mogoče početi,« se zaveda direktorica štajerske zbornice. Ob tem poudarja, da regijsko gospodarstvo sloni na malih pod- jetjih, ki jih je kar 98 % in imajo zdaj zelo velike težave. Občine ali država so nekaterim lahko vsaj oprostile najemnine, ostali pa tega bremena po njenem mnenju ne bodo zmogli. Prihodnje leto se bodo zato primorani spet bistve- no bolj ukvarjati s tem, kako oživiti gospodarstvo in priti na raven, na kateri je nekoč bilo. Gradbeništvo v času omejevalnih ukrepov cveti Da so vladne ukrepe podjetja s pridom koristila, zatrjuje tudi predsednik mariborske obrtno- -podjetniške zbornice Aleš Pulko. Po njegovih besedah ta trenutek mikro, mala in srednje velika pod- jetja v Podravju z izjemo nekaj panog, kot so gostinstvo, turizem in del storitvenih dejavnosti, še delujejo kolikor toliko normalno. Večjega upada namreč ne beleži- jo, predvsem na področju gradbe- ništva, ki je še vedno v izjemnem vzponu, enako velja za področje kovinskopredelovalne industrije. Veliko pa bo po njegovem odvisno od tujih trgov in tega, kar se bo do- gajalo v Evropi in svetu v prihod- njem obdobju. Pulko meni, da je zato nujno v šestem paketu dati velik poudarek likvidnosti podjetij. Pri tem se za- veda, da si Slovenija ne more pri- voščiti podobnih ukrepov kot Avstrija, kjer bodo podjetjem za november v času zaprtja pokri- li 80 % prihodkov, ki so jih imeli v enakem obdobju lani. »To bi rešilo slovensko gospodarstvo, a vemo, da naša država nima niti lastnih niti dolžniških virov, kakršne ima na voljo Avstrija. Ukrepi so vseeno dobrodošli, zagotovo pa premalo za to, kar se bo dogajalo v prihod- nje. Leto 2021 bo zato leto velikih odpuščanj in kar nekaj stečajev,« je pesimističen prvi mož maribor- skih obrtnikov in podjetnikov. Podravska regija je sicer naj- večji odstotek brezposelnosti za- beležila v prvem valu epidemije, aprila in maja, ko so našteli okoli 12.600 nezaposlenih. Številka je nato iz meseca v mesec nekoliko padala, tako da je teh trenutno okoli 12.200. Direktor podravske območne službe zavoda za zapo- slovanje Bernard Memon pravi, da je bilo stanje oktobra sicer še rela- tivno stabilno: »Kaj bodo prinesli naslednji meseci, pa težko napo- vem. Upam, da čim manj tistega, kar napovedujejo predstavniki re- gijskega gospodarstva, in da bodo ukrepi vlade dejansko učinkovali.« Med podjetji, kjer trenutno pro- izvodnja stoji, je v Mariboru tudi nekaj večjih. Magnini delavci že od pomladi na delo hodijo v Gradec, na čakanju so zaposleni v družbi Tam Europe, tam so tudi delavci mariborskega obrata Cimosa, ka- terih večina pa bo sredi decembra prejela odpovedi, saj je podjetje že pred časom napovedalo njegovo zaprtje. Podravje  Štajersko gospodarstvo v drugem valu epidemije v še večjih težavah Aleksandra Podgornik: »Naslednje leto se bojimo serije stečajev!« Podjetja v severovzhodnem delu Slovenije se v drugem valu soočajo s še bistveno večjimi težavami kot v prvem, pravi direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik. Kot dodaja, so po zaprtju vrtcev in šol nastopile kadrovske težave, kar terja dnevno prilagajanje razmeram in spremembe v organizaciji dela, boji pa se serije stečajev. Foto: Dreamstime/M24 Majhna podjetja, ki jih je na Štajerskem kar 98 odstotkov, imajo zdaj zelo velike težave. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  24. novembra 20208 Poslovna sporočila RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. JE VAŠ IZDELEK V EMBALAŽI? Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  24. novembra 2020 9Kmetijstvo in gospodarstvo Podravje  Prašičerejcem le šest dni za oddajo vloge Paziti je treba na »hakeljce« v pogojih Vlada je v četrtek sprejela odlok o letošnji fi nančni pomoči pri reji prašičev, ki je podlaga za izplačila upravičencem v zaradi epidemije in afriške prašičje kuge zelo prizadetem sektorju prašičjega mesa. A časa za proučitev pogojev, zbi- ranje potrebnih dokazil in oddajo zahtevka imajo kmetje zelo malo, manj kot teden dni. Rok za pridobitev fi nančne pomoči se namreč izteče že jutri, v sredo. »Kratek čas za oddajo vloge, za katerega je najbrž krivo sprejemanje državnega proračuna, je presenetil tudi nas na zbornici, kjer smo sicer pomoč za prašičerejce pričakovali, nismo pa vedeli, kdaj jo bo vlada potrdila. Takoj, ko smo dobili to informacijo, smo aktivirali naše ljudi, da so obvestili rejce,« je dejal vodja ptujskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič. Nestabilne razmere na tržišču Kot je znano, je sektor prašičjega mesa v drugi polovici letošnjega leta zaradi epidemije covida-19 utrpel padec dohodka. Gre za posledico negativnih sprememb na trgu, kot so izostanek prodaje dražjih kosov prašičjega mesa oziroma mesa nasploh, zmanjšane kapacitete gostinskih obratov v poletnih mesecih, zaprtje javnih zavodov v jesenskih mesecih ter posledično zmanjšanje nakupa mesa. Izpad dohodka se izkazuje predvsem z nižanjem neto dodane vrednosti pri reji prašičev. Cene so začele padati že maja letos. V mesecih predtem so bile zaradi pojava afriške prašičje kuge v azijskih državah sicer zelo visoke, to pa je pomenilo povečanje izvoza prašičjega mesa iz EU v te države ter posledično skokovit porast odkupnih cen na evropskem trgu in tudi v Sloveniji. A to obdobje, kot pojasnjujejo na KGZS, ni zajeto v analizi upada dohodka v obliki neto dodane vrednosti (NDV), saj bi izkrivljalo običajne in realne cenovne ter dohodkovne razmere na trgu prašičjega mesa. Navala najbrž ne bo S fi nančno pomočjo naj bi država rejcem prašičev pomagala ublažiti poslabšanje razmer in ohraniti ekonomsko sposobnost, nadomestilo pa bo upravičencem dodeljeno po pravilih de minimis za primarne kmetijske proizvajalce. Gre za manjše zneske državne pomoči, ki so izvzeti iz nadzora državne pomoči, saj se šteje, da nimajo nobenega vpliva na konkurenco in trgovino na notranjem trgu EU. Za pridobitev pomoči pa je seveda treba izpolniti določene pogoje, med drugim zadostno število prašičev pitancev in plemenskih prašičev, ki jim po analizi KGZS ustreza 598 kmetijskih gospodarstev. Po besedah Pribožiča je glavnina prašičereje skoncentrirana na severovzhodu Slovenije, torej v Pomurju in Podravju, nekaj večje reje pa je še na Dolenjskem in Gorenjskem. »Ker gre za de minimis pomoč, ne pričakujemo nekega hlastanja po njej. Upam, da bodo rejci imeli čas preučiti pogoje in videti, ali se jim oddaja vloge za pomoč splača ali ne, računamo pa, da bo to storilo kakšnih 70 odstotkov upravičencev.« Nimajo več komu prodati V petek, dan po objavi odloka, pri Matjašičevih na veliki prašičji farmi v Levanjcih v občini Destrnik o njem niso še ničesar vedeli. »Z možem bova vsekakor sedla in ga pregledala, nato pa se odločila, ali bova vlogo oddala. Pri takih zadevah velja biti zelo pazljiv, saj so včasih v pogojih kakšni 'hakeljci', zaradi katerih imaš potem lahko več škode kot koristi,« je povedala Marta Matjašič. »Je pa res, da je letošnje leto zelo slabo za rejo prašičev, vse težje je prodati tako odojke kot pitance. O odkupni ceni raje niti ne bom razpravljala, ker je sramotno nizka. Spomladi smo še nekako zvozili, zdaj pa počasi nimamo več komu prodati živali, saj se je družabno življenje povsem ustavilo. Vam povem, da so nekateri že povsem obupani, tako hudo je.« Foto: SD Po podatkih statističnega urada so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v letošnjem sep- tembru v povprečju za 8,4 odstot- ka nižje kot v lanskem septembru. Rastlinska pridelava je v povpre- čju dosegla za 9,9 odstotka nižje cene, cene živali in živalskih proi- zvodov pa so bile nižje za 6,6 od- stotka. Najslabše od vseh jo je od- nesel krompir, saj mu je cena pad- la za kar 16,5 odstotka, sledi sadje, za katerega so pridelovalci dobili 13,5 odstotka manj denarja kot v enakem obdobju lani. Znižale so se tudi cene industrijskih rastlin, in sicer v povprečju za 9,2 odstotka, in zelenjadnic, ki so bile cenejše za 7,5 odstotka. Edine svetle izjeme iz sektorja rastlinske pridelave, pri katerih so se cene celo nekoliko zvišale, so bila žita, vino, sadike in cvetje. Za prašiče dobili 14,6 odstotka manj O težavah, ki so jih imeli kmetje z odkupom živali za zakol, smo že poročali. Cene so se v povprečju znižale za 7,5 odstotka, od tega prašičev za 14,6, goveda za 7,2 in perutnine za 4,5 odstotka. Nižje so bile tudi cene živalskih proizvodov (5,8 %), zapiranje dejavnosti zaradi epidemije in posledični viški mleka pa so znižali tudi odkupno ceno mleka, ki je bila v povprečju nižja za 6,2 odstotka. Medtem ko je bila vrednost odkupljenih kmetijskih pridelkov v letošnjem septembru za 0,3 od- stotka nižja kot v septembru 2019, pa je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem, torej avgustom 2020, za 22,5 odstotka višja. Ta delež še posebej odstopa navzgor v skupini poljedelstvo, kjer je bila vrednost odkupljenih pridelkov za 53,6 odstotka višja kot v sep- tembru 2019. Podobno je bilo tudi z odkupljenimi žiti in industrijski- mi rastlinami, medtem ko je bila vrednost odkupljenega krompirja nižja za 28,2, vrednost odkupljenih zelenjadnic pa je ostala na isti rav- ni. V primerjavi z letom prej so bile prodane večje količine sadja, cene pa so bile v povprečju nižje, a je bila kljub temu vrednost odkuplje- nega sadja za 39,8 odstotka višja kot v istem obdobju lasni. Sta se pa znižali tudi vrednosti odkuplje- nih živali in živalskih proizvodov, in sicer odkupljene živine za šest odstotkov, mleka za 2,6 in jajc za 11,1 odstotka. S sadjem samo še 30-odstotno samooskrbni Nizke stopnje samooskrbe so se zaradi slabih vremenskih razmer v letu 2019 že pred epidemijo poslabšale, še posebej pri sadju, zelenjavi, medu in krompirju. Stopnja samooskrbe s sadjem je bila namreč zgolj 30-odstotna, nekoliko bolje je bilo z zelenjavo, kjer je samooskrba znašala 43 odstotkov, z medom smo bili 44-odstotno samooskrbni, s krompirjem pa je ta stopnja dosegla 47 odstotkov. Lani smo v Sloveniji pri- delali 89.000 ton vsega sadja, zaradi slabega vremena pa je bila proizvodnja približno za polovico manjša od tiste v letu 2018. Se je pa samooskrba v tem času zvišala pri žitih, in si- cer je dosegla 75-odstotno, pri mesu 81-odstotno in pri jajcih 95-odstotno stopnjo. Kot je razvidno iz podatkov državnega statističnega urada, samooskrba v zadnjih letih najbolj niha pri medu in žitih. Foto: ČG Največ smo pojedli žit, sledi zelenjava Slovenci smo v letu 2019 pojedli največ, v povprečju kar 120 kilogramov žit, poleg tega smo zaužili tudi 118 kilogramov zelenjave. Na naših krožnikih se je znašlo 91 kilogramov različnih vrst mesa, 75 kilogramov svežega sadja in 62 kilogramov krompirja. Očitno nam teknejo tudi jajca, saj smo jih pojedli 12 kilogramov, na jedilniku je bilo še pet kilogramov riža in skoraj kilogram medu. Podravje  Cene domače kmetijske proizvodnje v primerjavi z lanskimi Kmetje za svoje pridelke letos iztržili manj Epidemija novega koronavirusa, ki je zaznamovala letošnje leto, je zaradi zapiranja meja, javnih zavodov in gostinsko turistične dejavnosti posledično prizadela tudi kmetijstvo. Foto: ČG Odkupne cene so se v povprečju znižale za 7,5 %, od tega prašičev za 14,6, goveda za 7,2 in perutnine za 4,5 odstotka. Foto: SD Slovenci smo lani v povprečju pojedli 118 kilogramov zelenjave. Skrbnejše načrtovanje proizvodnje Kot kažejo prve številke, k bolj- ši in cenovno ugodnejši prodaji njihovih pridelkov vsaj za zdaj še niso pomagale niti visokoleteče besede o pomenu prehranske samooskrbe niti državne kampa- nje na to temo. Da nas bo epide- mija postavila na realna tla, saj bomo zdaj morda lažje razumeli, kako pomembna je domača pro- izvodnja hrane, je že pred časom dejal prvi med ptujskimi kmetij- skimi svetovalci Peter Pribožič. »Celo tisti agrarni ekonomisti, ki so dajali prednost koncentriranju proizvodnje v velikih sistemih, ob tem pa zanemarjali vlogo malih pridelovalcev, zdaj že priznavajo svojo zmoto, saj so še kako po- membni vsi, ki obdelujejo kmetij- ske površine in redijo živali, torej pridelujejo in predelujejo ter s tem rešujejo samooskrbo, ki je stra- teško pomembna smer razvoja slovenskega kmetijstva,« je dejal, a v praksi očitno še nismo tako da- leč. Načrte za samooskrbo pa po njegovem prepričanju rušijo tudi trgovske verige, ki svoje police polnijo po sistemu »just in time«, ob pravem času, kar pomeni, da lahko vsak izdelek v zelo kratkem času zagotovijo iz tujine, zato pa ne potrebujejo zalog v skladiščih. S takim načinom se je v preteklo- sti uničilo zanimanje za pridela- vo doma. »Zdaj se je pokazalo, kako pomembno je, še posebej v kriznih razmerah, kot so sedanje, skrbno načrtovanje kmetijske proizvodnje. Kmetom zato svetu- jem spremembo kolobarja setve. Dobro bi bilo, da ga popestrijo in posejejo donosnejše kulture, ki jih primanjkuje na trgu. Na drugi stra- ni pa je kmetijsko ministrstvo, ki mora take spremembe spodbuditi ter jasno podpreti ne le pridelavo, ampak tudi odkup slovenskih pri- delkov. Za slednje pa na koncu se- veda potrebujemo ozaveščenega potrošnika.« Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 10 rok in da bi ljudje pozabili na tego- be časa, je svetnik Kristijan Lo- vrenčič občinski upravi predlagal plan B oz. za zgled podal občino Sveta Trojica. Na pobudo svetnika je delno odgovorila svetnica Bran- ka Vedlin, ki vsako leto aktivno sodeluje pri organizaciji miklavže- vanja: »Tudi o načinu obdarovanja od vrat do vrat smo že razmišljali, vendar če v ‚normalnih‘ razmerah nismo smeli pridobiti naslovov ot- rok, enostavno ne vem, kako bi se- daj to izvedli. Ne vemo namreč, kje živijo otroci, ki bi bili upravičeni do darila.« Tudi županja Darinka Fakin se je strinjala, da so najrazličnej- še pobude dobre, vendar morajo upoštevati epidemiološko sliko in druge omejitve ter da bodo svetni- ki o tem še debatirali predvidoma na decembrski seji. »Pri obdaro- vanju od vrat do vrat je namreč nekoliko nerodno, da bi bili eni do darila upravičeni, spet drugi ne. Seveda pa si vsi želimo, da bi lahko otroke prijetno presenetili.« Ne glede na potek epidemije pa bo tudi letos v Majšperku zasve- tila novoletna jelka. »Vzgojiteljice so že sporočile, da bodo pripravile okraske,« je zaključila županja. Lani je predšolske otroke v Majšperku že 25. leto zapovrstjo obiskal sveti Miklavž in mednje razdelil več kot 100 daril. Letos tako množičnega obdarovanja na enem mestu zagotovo ne bo. Ob tem je občina za Miklavževa darila prispevala 1.500 evrov in še 1.700 evrov za zimske urice v vrtcu. torek  24. novembra 202010 Ljudje in dogodki Načrt, da v naslednjih dveh letih PGD dobi nov gasilski dom, so na ponedeljkovi mestni seji požegnali tudi ptujski svetniki. Potrdili do namreč investicijski projekt (DIIP). Z naložbo, ki bo za gasilce še kako pomembna, bodo zagotovili funkcionalne prostore, ki bodo PGD Pacinje omogočali uspešno pripravo in izvedbo intervencij. Dobili bodo dodatne prostore za garažiranje gasilske in reševalne opreme ter skladiščenje rezerv- nih gasilnih sredstev, opreme in ostalega. Ne nazadnje pa bo nova pridobitev zagotavljala pogoje za izobraževanja, izvajanje vaj za vzdrževanje psihofi zične kondicije in preverjanja znanja operativnih gasilcev. Od vsega tega je odvisno uspešno gasilsko delo, posledično pa tudi varnost občanov. Za organiziranost, opremljanje in delovanje gasilstva so zadol- žene lokalne skupnosti oziroma občine, ki morajo zagotavljati tudi sredstva za vzdrževanje in obnav- ljanje gasilskih sredstev in opreme. Ptujska občina temu namenja veli- ko pozornost. »Prostovoljno gasil- sko društvo Pacinje izvaja naloge gašenje požarov v delu četrtne skupnosti Rogoznica, mestne ob- čine Ptuj in ob večjih požarih tudi širše. Pri svojem delu uporabljajo tehniko, opremo in orodje, za ka- terih uporabo se je treba neneh- no izobraževati in usposabljati. Obstoječi gasilski dom je v zelo slabem stanju in ga je treba poru- šiti. Glede na trenutne potrebe jim primanjkuje ustreznih prostorov za namestitev omenjene tehnike, opreme in orodja, prav tako pa jim primanjkuje ustreznih prostorov za usposabljanje in delo društva na drugih področjih,« so nujnost investicije predstavili na ptujski občini. Aktivnosti so se začele leta 2018 Gradnja gasilskega doma je predvidena v naslednjih dveh le- tih. Občina bo zagotovila četrt milijona evrov, od tega približno 150 tisočakov naslednje leto, pre- ostanek v letu 2022. Svoj delež bo prispevalo tudi PGD Pacinje, in sicer dobrih 56.000 evrov. Skupaj je vrednost investicije ocenjena na 306.800 evrov. Pomislekov na seji mestnega sveta, da se ta investicija uvrsti med plane in v proračune za pri- hodnji dve leti, ni bilo. Svetniki so DIIP potrdili brez besed in s tem dali zeleno luč, da se zadeve nada- ljujejo v smeri, ki vodi do novega gasilskega doma. V pritličju nove- ga objekta bo manjša dvorana in garaže za gasilska vozila, gasilsko tehniko, opremo, kotlovnica, kjer se bo uporabljal zemeljski plin, sa- nitarni prostori (umivalnica, WC, tuš). V prvem nadstropju, mansar- di, pa bodo pisarne, sanitarije in sejna soba. Kot je razvidno iz terminskega plana izvajanja investicije, je po- stopek oddaje naročila za pripravo projektne dokumentacije zaklju- čen, gradbeno dovoljenje UE Ptuj je bilo izdano že leta 2018. Rušitev starega objekta je predvidena spo- mladi prihodnje leto. Javni razpis za izbiro izvajalca bo predvidoma objavljen še to leto, sama gradnja pa bo potekala v dveh fazah, in si- cer v letih 2021 in 2022. Če bo vse teklo po načrtih, bo nov gasilski dom v celoti urejen in predan svo- jemu namenu avgusta 2022. Pacinje  Investicije na področju gasilstva V dveh letih do novega gasilskega doma Stavba, v kateri deluje Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Pacinje, je stara in dotrajana ter posledično potrebna investicijskih del. Glede na njeno stanje prenova ni smiselna, zato so se gasilci skupaj z vod- stvom ptujske občine že pred dvema letoma odločili za rušitev objekta in gradnjo novega. Investicija, vredna 306.000 evrov, bo v največjem deležu fi nancirana iz občinskega proračuna. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno že leta 2018, nov gasilski dom pa bo predvidoma dokončan avgusta 2022. Foto: ČG Stavba, v kateri deluje PGD Pacinje, je stara in dotrajana. Zavrč  Praznični december trka na vrata Završki Božiček je pripravljen Božiček se leto za letom ustavlja v Zavrču in obdaruje pri- dne otroke. Pričakajo ga otroci s starši na kulturnem do- godku, ki je prilagojen najmlajšim. Za letošnji december bi izvedba tradicionalnega obdarovanja otrok obvisela v zraku, če se na občini ne bi domislili povsem drugačnega načina obdarovanja. »Za praznično, božično obdarovanje otrok smo se dogovorili, da ga bomo izvedli na način, ki bo izvedljiv ne glede na ukrepe, ki bodo veljali v danem trenutku. Kulturnega programa za otroke ne bomo organizirali, tako zbiranja občanov ne bo. Darila bo po občini razvo- zil Božiček sam. Otroci pri tem ne bodo prikrajšani za čarobnost do- godka, saj se bo do njih pripeljal v okrašeni kočiji. Otroci nas bodo počakali bodisi ob hišah ali na kakšnem prej dogovorjenem mestu. Verjamem, da bo za otroke to posebna izkušnja,« je načrte razkril žu- pan Slavko Pravdič. Foto: KG Veroučenci v vlogi pastirjev na lanski uprizoritvi Živih jaslic. Občina bo zagotovila sredstva za darila za vse otroke do 4. razreda osnovne šole, prav tako naj bi darila v vlogi Božička delili predstavni- ki občine. Pri razdeljevanju daril pa bodo sodelovali z završkimi člani Konjeniškega kluba Borl, ki bodo poskrbeli, da bodo tako Božiček kot darila varno prispeli na svoj cilj. Izvedba Živih jaslic še visi v zraku V preteklem letu so v Zavrču prvič uprizorili Žive jaslice. Za or- ganizacijo sta poskrbeli občina in župnija, završki veroučenci pa so predstavo uprizorili. Na dogodku so sodelovali tudi Konjeniški klub Borl, družina Bratuša, člani Gasilskega društva, članice Društva go- spodinj občine Zavrč in domači vinogradniki. Dogodek je bil med ude- leženci dobro sprejet, organizatorji pa so zabeležili številčen obisk kljub nizkim temperaturam. Letos pa je organizacija zaradi nepred- vidljivih ukrepov še vedno v zraku. »Če bo le možno, bomo dogodek izvedli v podobni obliki in zasedbi kot lani. Uprizoritev Živih jaslic je bila dobro sprejeta in si prizadevamo, da bi postala tradicionalna,« je pojasnil župan. Četudi Živih jaslic ne bi bilo mogoče organizirati, bodo poskušali letošnjemu decembru pridihniti praznično vzdušje vsaj s praznično okrasitvijo. Obseg okraševanja pa naj bi bil podoben kot v preteklem letu. Majšperk  Tradicionalnega miklavževanja letos zagotovo ne bo Sprašujejo se, kako naj izvedejo obdarovanje otrok V Sveti Trojici so sklenili, da bo letos Božiček otroke obdaroval brezstično. Tudi v Majšperku si želijo, da bi vsaj eden od treh dobrih decembrskih mož lahko z darovi narisal nasmeh na obraze mladih nadobudnežev, a ključno vprašanje ostaja neodgovorjeno – kako? Slovenjegoriška občina poziva občane oz. starše otroke, ki so se rodili v letih 2014–2019, da na spletni strani izpolnijo obrazec za privolitev obdarovanja, nato pa bo predvidoma 19. decembra Božiček v družbi občinske uprave in župa- na opravil sprevod čez vsa naselja ter med potjo odlagal darila na pragovih hiš. V Majšperku so v preteklih letih tradicionalno organizirali miklavž- evanje s programom za otroke, ki so ga pripravile domače vzgojitelji- ce in KUD Majšperk. Na prireditev so otroke vrsto let vabili pisno, vse do odločitve informacijske pooblaščenke, da pošiljanje vabil, dopisov in drugih pisanj, četudi je morda povsem dobronamerno, ni dopustno. Zadnji dve leti so otroke, stare med 2 in 5 let, v kul- turno-poslovni center vabili preko javnih občil, družbenih omrežij ... Takšen način je namreč po mne- nju informacijske pooblaščenke primernejši in mora imeti pred- nost pred pošiljanjem vabil, saj tovrstno vabljenje ne zahteva ob- delave osebnih podatkov otrok. Medtem ko so torej Majšperčani eno birokratsko prepreko zmogli premagati, pa bo 26. miklavževa- nje zaradi uveljavljene omejitve druženja zagotovo odpadlo. A da otroci vendarle ne bi ostali praznih Foto: Mojca Vtič Na strehi še stare azbestne plošče Stanje obstoječe stavbe je slabo: strešna kritina (salonitne plošče) je dotrajana in poškodovana od toče, enako leseno ostrešje, 655 zidakov objekta je butanih in vlažnih. V slabem stanju je tudi strop iz lesenih stropnikov, notranji ometi so vlažni in odstopajo od sten, temeljev pod butanimi stenami ni. V sklopu obstoječega gasilskega doma je ena garaža za ga- ražiranje gasilsko reševalnega vozila, en prostor za skladišče- nje gasilske opreme, sejna soba in manjša dvorana. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  24. novembra 2020 11Ljudje in dogodki Od približno 19.000 stanovalcev v domovih po državi jih je aktivno okužena že skoraj desetina. Do- movi torej ostajajo žarišča, staro- stniki pa najranljivejša populacija. Ne umirja se niti število okuže- nih stanovalcev in zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj; trend je še vedno naraščajoč. Direktorica Jožica Šemnički ugotavlja, da so razmere trenutno še obvladlji- ve, a izboljšanja (še) ni na vidiku: »Zadnje dni se vrtimo v krogu. Vsak dan se nekaj stanovalcev, ki ozdravijo, vrne v svoje sobe, žal pa vedno znova odkrivamo nove okužene.« Kadrovske težave rešujejo z dodatnimi zaposlitvami in pomočjo Dodaten problem predstavlja dejstvo, da je bilo doslej v vseh petih enotah DU Ptuj okuženih tudi 38 zaposlenih, torej 12 % vseh delavcev. Glavnina okužb je v eno- tah Ptuj in Muretinci. Rešuje jih dejstvo, da so pred kratkim dobili nove sodelavce. »K sreči smo tik pred vzpostavitvijo rdeče cone za- poslili 15 sodelavcev v okviru u kre- pa aktivne politike zaposlovanja in dva dodatno v programu javnih del,« pojasnjuje Šemničkijeva. Pomaga jim tudi ZD Ptuj, ki je za- gotovil dodatnega zdravnika. Na pomoč pa so jim priskočili še trije zaposleni v Zvezi društev za ce- rebralno paralizo Sonček Ptuj ter medicinska sestra ZD Ptuj. Slednja bo delala v rdeči coni v Muretincih. Najbolj primanjkuje zdravstvenih tehnikov. Večina stanovalcev na srečo z milejšimi simptomi V Domu upokojencev Ptuj ve- čina okužbo preboleva brez res- nejših zapletov. Veliko jih je sicer imelo povišano temperaturo, pri posameznikih bolezen spremlja še kašelj, bruhanje, bolečine po celem telesu. »Stanovalcem zago- tavljamo ustrezno prehrano, ve- liko sadja in dodajamo D-vitamin, napitke ... Izrazito neješčim, in če imajo težave s požiranjem, daje- mo enteralno prehrano in druge visoko kalorične beljakovinske na- pitke. Večina k sreči nima težav z dihanjem, manjše težave odpravi zdravstveno osebje v Domu, saj tudi tu oskrbimo stanovalce s kisi- kom. V primeru pojava težav z di- hanjem pa so stanovalci napoteni v bolnišnico in tam ustrezno oskr- bljeni,« pojasnjuje Šemničkijeva. Širjenja ni možno povsem zamejiti Kljub vsem ukrepom za zame- jevanje (razkuževanje, dosledna uporaba osebne zaščitne opreme, merjenje temperature zaposlenim pred prihodom na delo, vsako- dnevno vsem zdravim stanoval- cem ter izobraževanja zaposlenih, stanovalcev in svojcev) se okužbi ni moč z gotovostjo izogniti. Za stanovalce in svojce gotovo najbolj boleč ukrep je omejitev obiskov in gibanja stanovalcev, ki so nameščeni v sivi ali rdeči coni. Od minulega tedna so zdravim sta- novalcem so jim omogočili spre- hode v domski park v spremstvu osebja. V ptujskem DU menijo, da so bili na drugi val dobro pripravljeni, a direktorica ob tem dodaja: »Žal imamo opravka z virusom, ki je bolj prilagodljiv od nas. Kljub veli- kim prizadevanjem vseh zaposle- nih, ki predvsem v rdeči in sivi coni delajo v skrajno oteženih razme- rah, nam okužbe ne uspe povsem zamejiti.« Spodnje Podravje  Umrlo 22 starostnikov iz Doma upokojencev Ptuj Stiske stanovalcev, svojcev in zaposlenih Tudi v drugem valu koronavirusa ostajajo domovi upokojencev največja žarišča okužb. Število pozitiv- nih na covid-19 tako med stanovalci kot zaposlenimi iz dneva v dan raste, prav tako število hospitalizira- nih in umrlih, a k sreči je visok tudi delež ozdravelih. Na Ptuju ugotavljajo, da večina stanovalcev okužbo preboli brez večjih zapletov, da pa nikakor ne gre za nedolžen virus. Umrlo je 22 okuženih stanovalcev – vsi so sicer imeli spremljajoče druge bolezni in so bili že prej v slabem stanju. Foto: Črtomir Goznik Ormož  Rdeča cona v PBO polno zasedena Sprejeli 20 pacientov od drugod V Psihiatrično bolnišnico Ormož so paciente iz različnih bolnišnic po državi, pozitivne na covid-19, začeli preme- ščati v začetku novembra. Najbolj oddaljeni so prišli iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Zaradi velikega števila okuženih s koronavirusom je pred dobrim mesecem dni stopila v veljavo odredba, da morajo tudi psihiatrične bolnišnice zagotavljati cone za zdravljenje pacientov, ki potrebuje- jo zdravljenje zaradi koronavirusa. V Psihiatrični bolnišnici Ormož (PBO) so rdečo cono s petnajstimi posteljami v začetku oktobra že imeli vzpostavljeno, od takrat pa so sprejeli 20 pacientov iz drugih bolnišnic. »Pacienti so bili v začetku novembra k nam premeščeni iz bolnišnic Murska Sobota, Novo mesto, Celje, Topolšica, Ptuj in UKC Maribor. Trenutno imamo v oskrbi 18 pacientov, ki potrebujejo po- daljšano bolnišnično zdravljenje,« je sredi novembra povedal Andraž Jakelj, direktor PBO. Foto: KG Andrej Jakelj, direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož Kljub dodatnim nalogam in skrbem pri organizaciji dela se v PBO za zdaj ne soočajo s težavami, delo pa naj bi potekalo nemoteno. »Bolnišnico smo prostorsko dobro pripravili, poleg tega smo formirali ekipe zaposlenih, ki pri pacientih, premeščenih k nam na podaljšano bolnišnično zdravljenje, izvajajo zdravljenje in zdravstveno nego,« je pojasnil Jakelj. Okužbe tudi med pacienti in zaposlenimi V sklopu izvajanja primarne dejavnosti PB Ormož so sredi novem- bra skrbeli za 35 hospitaliziranih pacientov. »Trenutno nobeden izmed naših 35 pacientov ni pozitiven, smo se pa soočali s covid-19 pozitivni- mi lastnimi pacienti,« je navedel Jakelj. Zanje imajo pripravljen ločen oddelek, prav tako pa nudijo rdečo cono s petnajstimi posteljami za okužene oskrbovance DSO Ormož. V PBO so se okužbe pojavile tudi med zaposlenimi, vendar naj ne bi bile številčne. »Za zdaj ne beležimo tolikšnega upada zaposlenih zara- di bolniškega dopusta, da bi bilo ogroženo izvajanje dejavnosti. Kadra od drugod za zdaj ne potrebujemo,« je dejal Jakelj in ob dodal, da si osebje v bolnišnici medsebojno pomaga pri vseh opravilih. V PBO so s svojim zdravstvenim kadrom nudili pomoč tudi drugim zdravstvenim zavodom, med njimi ptujski bolnišnici. Ob vzpostavitvi oddelka za podaljšano bolnišnično zdravljenje za paciente iz drugih bolnišnic so te zaposlene morali poklicati nazaj; razen enega zdra- vstvenega tehnika, ki še pomaga v murskosoboški bolnišnici. Ormož, Sveti Tomaž  Korona virus tudi v ormoških domovih za starostnike Nekaj starostnikov zaradi okužbe v psihiatrični bolnišnici V Centru za starejše občane Ormož se te dni borijo z okužbami s korona virusom. V enoti v Svetem Tomažu jim je po petih tednih uspelo širjenje okužbe zajeziti, sredi novembra pa so se s prvimi okužbami srečali v ormoškem domu. »Potrjene so bile okužbe pri štirih stanovalcih na lokaciji Sveti Tomaž. Nameščeni so bili v rdečo cono, iz katere se že vračajo. Nobeden s po- trjeno okužbo ni imel simptomov, vsi so se počutili dobro,« je povedala Janja Jurkovič, direktorica CSO Or- mož. Medtem pa se je okužba razširi- la v matični enoti. »Za zdaj širjenje okužbe obvladujemo, nekateri naši varovanci so nameščeni v psihiatrični bolnišnici, za druge smo zagotovili rdečo cono znotraj CSO. Okužba pri naših varovancih za zdaj zdravstve- nega stanja ni močno poslabšala,« je dejala Jurkovičeva. Pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da nekaj varovancev pred okužbo ni bilo v dobri zdravstveni kondiciji. Na obeh lokacijah so že pred zaznanimi okužbami močno spremenili delov- ne procese in vsakdan varovancev. Omejeno je druženje znotraj dom- skih aktivnosti, stiki s svojci pa niso mogoči. Sodelovanje s prostovoljci je v tem času zamrlo, delavnice so potekale v manjših skupinah, več pa naj bi bilo individualnih obravnav. Predpisane ukrepe pa so ob potrje- nih okužbah morali zaostriti. »Zaradi okužb smo morali v Svetem Tomažu v celotni enoti vzpostaviti sivo cono. Zaposleni delajo v 12-urnih izmenah, pri tem pa uporabljajo posebno za- ščitno opremo. Zaradi širjenja virusa Foto: KG Janja Jurkovič, direktorica Centra za starejše občane Ormož, pravi: »Upamo, da se bo stanje čim prej umirilo in so pred nami bolj brezskrbni časi, ko bodo naši stanovalci ponovno uživali dostojno jesen svojega živ- ljenja, kot si zaslužijo: preprosto, svobodno, nasmejano, brez omejitev.« Lani v dveh mesecih 22, letos 49 umrlih stanovalcev Doslej se je v DU Ptuj okužilo več kot 160 stanovalcev, oziroma približno četrtina. Doslej je umrlo 22 stanovalcev, okuženih s covidom-19, razen dveh so bili vsi v bolnišničnem zdravljenju. »Izpostaviti velja, da so imeli vsi ti številne druge bolezni in bili že pred okužbo v slabem zdravstvenem stanju,« poudarja Šemničkijeva. Kljub temu pa se je delež umrljivosti oktobra in novembra letos v primerjavi z letom 2019 zvišal. Lani je v teh dveh jesenskih mesecih umrlo 22 stanovalcev DU Ptuj, letos 49 stanovalcev – od tega 22 s koronavirusom (in drugimi boleznimi). Novih stanovalcev ne sprejemajo Za razliko od nekaterih drugih domov na Ptuju ugotavlja- jo, da imajo za zdaj dovolj prostora za potrebno ločevanje bol- nikov po conah (siva, rdeča). K temu pripomore tudi dejstvo, da ni novih sprejemov in se število stanovalcev (tudi zaradi smrti) zmanjšuje. Namestitev v dom je trenutno možna le v primeru kriznih razmer. se ne izvajajo skupinske dejavnosti. Ker je siva cona vzpostavljena že več tednov, je razpoloženje stano- valcev slabše,« je aktivnosti v domu predstavila Jurkovičeva in pojasnila, da je gibanje v domovih poslej ome- jeno na sobo ter individualne spre- hode v spremstvu zaposlenega. »Da bi pomagali pri stikih z domačimi, za- posleni opravljajo video klice, pošilja- jo fotografi je ali pa stanovalcem pri tem pomagajo. Trudimo se na različ- ne načine,« je še dejala Jurkovičeva. Okužbe tudi med zaposlenimi Ob okužbah med varovanci delo otežujejo tudi okužbe med zaposle- nimi. Med skupno okoli 130 za- poslenimi so doslej zabeležili devet okužb, od tega pa naj bi se štirje že vrnili na delo. Okužbe so zabeležili med zaposlenimi v obeh enotah in med zaposlenimi, ki izvajajo pomoč na domu. Kljub temu jim delo uspeva dobro organizirati. »V času od marca smo zaposlili nekaj ljudi preko javnih del, koristimo programe usposabljanja na delovnem mestu, za pomoč smo prosili študente. Tako lahko še ved- no zagotavljajo nemoten delovni proces po ustaljeni praksi. Ne glede na dodatni kader pa so zaposleni sprejeli številne dodatne zadolžitve in prilagojene delovne procese. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 12 Na srednješolski ravni gimna- zijci šolanje zaključijo s splošno maturo, dijaki strokovnih srednjih šol s poklicno maturo. Primerjava obeh matur pa je praktično ne- mogoča, meni ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga, še posebej se razlikujeta v standardih znanja in ciljih, ki jih preverjata. »Gimnazija pripravlja srednješolce na študij, medtem ko poklicne oziroma stro- kovne šole pripravljajo predvsem na poklic oziroma uvajanje v stro- ko. Izenačevanje vpisnih pogojev poklicne in splošne mature bi po- menilo veliko škodo za celoten slo- venski prostor. Verjetno si še nap- rej želimo ostajati družba znanja in družba, v kateri bo znanje dobilo še večji pomen, kot ga trenutno ima. Z izenačitvijo vpisnih pogo- jev bi storili ravno nasprotno,« je prepričan. Ob tem poudarja, da je že sedaj dijakom, ki končajo na primer strojno šolo s poklicno ma- turo in opravijo še peti predmet splošne mature, omogočen študij strojništva na univerzitetni ravni. »Ob tem je treba poudariti, da se izbrani peti predmet opravlja na eni izmed gimnazij s standardi zna- nja splošne mature.« Zahtevnosti matur ni mogoče primerjati Tovrstna odločitev vlade, ki naj bi sledila strokovni oceni Nacio- nalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, preseneča tudi ravnateljico Ekonomske šole ŠC Ptuj Darjo Harb. Harbova sicer priz- nava, da je zagovornica možnosti, da se dijaki s petim predmetom na poklicni maturi lahko vpišejo v univerzitetne programe na svojem strokovnem področju, a na drugi strani poudarja, da se zahtevnost gimnazijskih in strokovnih progra- mov močno razlikuje. »Gimnazijci pridobivajo nedvomno večjo širino pri splošnih znanjih, ki so jim v na- daljnjem študiju tudi na strokovnih področjih dobra podlaga, medtem ko so strokovne šole usmerjene v poglabljanje specifi čnih strokov- nih znanj. Ta pa dajejo dijakom nedvomno potrebno podlago za visokošolske strokovne progra- me, tistim najboljšim pa s petim predmetom tudi za univerzitetne programe, seveda na njihovem strokovnem področju.« »Spreminjanje sistema v tem času ni primerno« Ob tem bode v oči tudi način sprejemanja. Vlada je sporni člen, ki bi imel daljnosežne posledice, uvrstila v interventni zakon za bla- ženje posledic epidemije v obdobju t. i. drugega vala. Zato ne presene- ča oster odziv številnih strokovnih inštitucij oz. združenj od Skupnosti splošnih gimnazij, Skupnosti stro- kovnih gimnazij do Državne komi- sije za splošno maturo. Šeruga pa ob tem povzema od- ziv Skupnosti splošnih gimnazij, saj pravi, da bi težko našel bolj pove- dne besede. »Takšen predlog je diskriminatoren do vseh dijakov splošnega izobraževanja, ki zaklju- čijo srednjo šolo s splošno maturo. Navedeni člen brez kakršnekoli podlage v epidemiološki situaciji omogoča izenačitev vpisnih pogo- jev med dijaki poklicne mature in splošne mature ter tako v privile- giran položaj postavlja en del sre- dnješolske populacije – maturante poklicne mature. Šolski sistem je premišljen sistem in vsakršna spre- memba, kot je spreminjanje preha- janja med posameznimi stopnjami izobraževanja, lahko povzroči ne- popravljive posledice.« Tudi Harbova meni, da vlada ni izbrala primernega trenutka za spreminjanje šolskega sistema in torej oblikovanje tako pomembnih odločitev. »Že sam način izobraže- vanja v zadnjem letu in dejstvo, da ne vemo, kako dolgo bo ta način (oz. drugačen način od običajne- ga) trajal, bo pustil na tej generaciji mladih, ki so trenutno v izobraže- valnem procesu, veliko nepopra- vljivih posledic. Poseganje v tovr- stno problematiko v tem času ni primerno, zahteva veliko več časa in razprav vseh deležnikov v izo- braževanju.« torek  24. novembra 2020Izobraževanje12 Poslanci državnega zbora bodo o predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije po nujnem postopku razpravljal na izredni seji, ki bo jutri, 25. novembra. Šolsko ministrstvo pa je že sporočilo, da v okviru zakonodajnega postopka šestega protikoronskega svežnja ne bo vztrajalo pri rešitvi, po kateri bi se v času epidemioloških razmer izenačili pogoji poklicnih in splošnih maturantov za vpis na fakultete. Slovenija, Podravje  Z interventnim zakonom vlada spreminja celo šolstvo Proti izenačitvi vpisnih pogojev tako Šeruga kot Harbova Vlada je v predlog šestega protikoronskega svežnja, torej zakona, ki naj bi bil namenjen izključno blaženju posledic epidemije, uvrstila tudi člen o izenačitvi vpisnih pogojev za maturante poklicne in splošne mature. V strokovni sferi je završalo. Proti izenačitvi vpisnih pogojev pa sta tako ravnatelj ptujske gimnazije Boštjan Šeruga kot ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj Darja Harb. Foto: ČG Tovrstna odločitev vlade, ki naj bi sledila strokovni oceni Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, preseneča tudi ravnatelji- co Ekonomske šole ŠC Ptuj Darjo Harb. Ptuj  Večina ptujskih dijakov se izobražuje v domačem kraju Na ŠC Ptuj novih srednješolskih programov prihodnje leto ne bo Šolski center Ptuj, ki pod skupnim imenom združuje štiri srednje in višjo strokovno šolo, je lani na šolsko ministrstvo naslovil predlog po novem programu – teh- niški gimnaziji. Odgovor pristojnih je bil negativen. Letos se za oblikovanje novih programov niso odločili. »Za naslednje šolsko leto ne načrtujemo novih programov, si pa prizadevamo za prenovo po- klicnega in strokovnega izobraže- vanja ter za prenovo višješolskih programov,« je dejal direktor Šol- skega centra Ptuj Oton Mlakar. Število vpisanih dijakov na Šol- skem centru je po oceni Mlakarja sicer zadovoljivo, in kot ugotavlja, jim je vendarle uspelo nekoliko zajeziti množičen odhod mladih v Maribor. Kljub temu pa se še ved- no večina srednješolcev iz Spo- dnjega Podravja, seveda tudi na račun programov, ki se na Ptuju ne izvajajo, odloči za srednješolsko iz- obraževanje v štajerski prestolnici. Po podatkih statističnega urada je bilo v lanskem šolskem letu v Spo- dnjem Podravju (brez občine Slo- venska Bistrica, ki premore skoraj 1.000 srednješolcev) nekaj manj kot 4.000 dijakov, na Šolskem centru Ptuj pa letno beležijo ok- rog 1.400 dijakov. Kje torej mladi iz Spodnjega Podravja pridobivajo srednješolsko izobrazbo? Največ Ptujčanov se izobražuje v doma- čem mestu, in sicer kar dobri dve tretjini mladostnikov, za Ptuj se je odločila tudi večina srednješolcev iz Dornave, Cirkulan, Gorišnice, Vidma, Žetal, Ormoža, Markov- cev, Podlehnika … Na drugi stra- ni pa skoraj polovica Kidričanov obiskuje srednješolske programe v Mariboru, prav tako na največje mesto v severovzhodni Sloveniji prisegajo dijaki iz Slovenske Bi- strice, Lenarta, Starš, Svete Ane, Benedikta. Med bližnjimi izobra- ževalnimi kraji pa so še Slovenska Bistrica (kjer se je izobraževalo nekaj čez 300 dijakov, večina prav Bistričanov), Ormož in Ruše. Sicer pa se vsaj v Ormožu na- dejajo, da bo njihova občina v prihodnjem šolskem letu obseg šolajočih se mladih v svoji občini še povečala. Ormoška gimnazija je letos na šolsko ministrstvo pos- redovala predlog za vzpostavitev novega šolskega programa v šol- skem letu 2021/2022, to je progra- ma zdravstvene nege. Odgovor naj bi prejeli do konca januarja, ko bo objavljen tudi razpis za vpis v srednje šole. Število dijakov v šolskem letu 2019/2020 po občini stalnega prebivališča in šolskega zavoda Ljutomer Maribor Murska Sobota Ormož Ptuj Ruše Slovenska Bistrica Benedikt - 100 3 - 1 2 - Cerkvenjak - 67 - - 6 5 - Cirkulane - 15 - 1 52 - - Destrnik - 33 - 2 57 5 - Dornava 1 37 2 4 55 1 - Gorišnica 1 50 2 15 101 2 - Hajdina - 54 - 1 88 - - Juršinci - 24 1 4 44 - - Kidričevo - 134 - - 71 6 1 Lenart - 278 5 - 7 - - Majšperk - 64 - - 62 - 2 Makole - 49 - - 5 1 17 Markovci - 45 1 9 78 1 - Ormož 15 93 26 70 167 11 - Podlehnik - 14 - - 40 - - Ptuj 1 203 1 22 500 15 1 Slovenska Bistrica - 592 - - 9 18 300 Središče ob Dravi 8 9 4 6 24 1 - Starše - 141 - - 10 8 - Sveta Ana - 82 1 - - 1 - Sveta Trojica - 74 - - 2 1 - Sveti Andraž - 20 1 - 17 2 - Sveti Tomaž 7 20 9 5 41 3 - Trnovska vas - 18 - 1 31 - - Videm - 50 - 5 101 3 - Zavrč 2 13 1 3 33 - - Žetale - 10 - - 32 1 - Skupaj 35 2289 57 148 1634 87 321 Vir: SURS Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Primerjava obeh matur pa je prak- tično nemogoča, meni ravnatelj Gi- mnazije Ptuj Boštjan Šeruga. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 13 Pred tekmo s Taborom so si v taboru šumarjev močno želeli zmago, ekipa Tabora, ki doslej ni osvojila še nobene točke v gosteh, se je zdela pravšnji tekmec. A se račun ni izšel, celo več, Sežanci so bili bližje zmagi od domačinov. Trener Grubor je v začetno enajsterico tokrat postavil Klepa- ča, Kima in Prša. »To so igralci, ki imajo kakovost za igro, želeli smo več narediti preko podaj. To pa seveda ni bilo lahko, gostje so bili dobro organizirani,« je pojasnil svojo odločitev. Najbližje golu je bil tokrat Klepač, Flakus Bosilj se je pomaknil v sredino. Po sramežljivih začetnih posku- sih Gašperja Pečnika in Prša (edinih v prvem polčasu ...) so prve prave priložnosti imeli Sežanci. V 16. in 18. minuti sta se Djalo in Babič po izgubljenih žogah Kidričanov na sredini igrišča in hitrih protinapa- dih znašla v odličnih situacijah, a je njuna strela nekoliko iz strani Luka Janžekovič odlično ubranil. Kapetan Aluminija je bil tudi v na- daljevanju najboljši posameznik na igrišču, v 28. minuti je npr. zausta- vil nevarni strel Babiča. V domači vrsti je bilo v prvem polčasu storjenih preveč napak pri podajah na sredini igrišča (Kim, Horvat, Prša …), kar so gostje izkoriščali za hitre prehode v na- pad, kjer pa tudi niso našli pravih rešitev, oz. je bil na mestu domači vratar. Ob tem so bili gostje bolj čvrsti v duelih, več so dobili tudi t. i. drugih žog. Prvo pravo priložnost na tekmi so imeli šumarji v 51. minuti, ko je Jan Koprivec izpustil žogo po po- daji s strani, Flakus jo je spravil do Ploja, ki je streljal, a je gostujoči branilec žogi preprečil pot v nebra- njeno mrežo. V 62. minuti bi lahko Zebić po napaki Kima zadel za goste, a je njegov strel zletel tik mimo gola. V naslednji minuti se je Zebić odločil za preigravanje, pri čemer ga je Pršo naivno podrl znotraj kazenskega prostora in sodnik Sagrković (odlično je opravil svoje delo) je pokazal na belo točko. K izvedbi je pristopil Mario Babić, ki pa je žogo poslal mimo gola! Podobno kot na tekmi z Dom- žalami, ko je Janžekovič ubranil penal Ibričiću, so Kidričani začutili svojo priložnost za zmago (takrat so sicer izgubili 1:2, o. pa.). Pet minut kasneje so izvedli najlepšo akcijo na tekmi: Horvat je v prazen prostor podal natančno podajo do Prša, ta se je znašel iz oči v oči s Koprivcem, a se je namesto za strel odločil za podajo Klepaču, ki pa je streljal medlo, tako da je sežanski vratar žogo brez težav prijel. Grubor je do 75. minute opravil vseh pet menjav, na drugi strani pa trener gostov Goran Stanković do konca tekme le eno. Izmed svežih moči je še največ poguma pokazal Tilen Pečnik, a je bil tudi on prema- lo konkreten v zaključkih akcij. Ker sta obe ekipi največ stavili na protinapade, je bilo veliko teka- nja na obeh straneh, a so oboji ne- kaj moči prihranili še za zaključek. Obetavnih situacij je bilo kar nekaj na obeh straneh, a so eni in drugi pokazali veliko meri neučinkovi- tosti. Aluminij ostaja pri skromnih osmih doseženih zadetkih na 11 od- igranih tekmah. Jože Mohorič Aluminij – CB 24 Tabor Sežana 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, G. Peč- nik (od 58. Jakšić), Azemović, Pantalon, Ploj, Horvat (od 68. Graj- foner), Kim (od 68. Krajnc), Prša, Matjašič (od 75. Maletić), Bosilj (od 58. T. Pečnik), Klepač. Trener: Slobodan Grubor. CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Salkić, Nemanič, Briški, Mihaljević, Zebić, Makoumbou, Babić, Sever (od 81. Stančič), Rovas, Djalo. Tre- ner: Goran Stanković. Futsal Prvaki v derbiju na Ptuju pokazali mišice, Tomaž še drugič zapored izjemno učinkovit - v zadnjih dveh tekmah dosegli kar 19 zadetkov Stran 14 Tim Gajser Kot otrok sanjal, da bi bil motokros njegova služba Stran 15 Rokomet Do pomembne zmage na račun izkušenj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Rekordno malo zadetkov v sezoni Reprezentančni premor očitno ni dobro vplival na strelce v 1. ligi, v 12. krogu so namreč dosegli najmanjše število zadetkov v sezoni, le osem. Dosedanja negativna rekorda sta bila deset golov v 1. in 4. krogu. Domačini pri tem niso vknjižili nobene zmage, le dva remija (Koper in Aluminij). Sežanci so v Kidričevem prekinili niz petih zaporednih porazov na tekmah v gosteh in izjemnemu domačemu izkupičku dodali še prvo točko z gostovanj. Edini z dvema doseženima goloma je bil v tem krogu Maribor, ki je tudi sicer najučinkovitejši med prvoligaši. Pri Bravu tokrat ni imel lahkega dela, še zdaleč ne, a ga je opravil v maniri nekdanjega dr- žavnega prvaka – pragmatično. Še posebej je to prišlo do izraza v zaključku tekme, ko je bil na igrišču le z deseterico. V derbiju kroga sta se na Fazaneriji pomerili Mura in Olimpija. Rezultat je bil na koncu resda minimalen v korist gostov, a glede na prikazano povsem zaslužen, le izražen s premajhnim številom zadetkov. Igralec tekme je bil domači vratar Matko Obradović, ki je popravljal velike napake v lastni obrambi in zbral vsaj tri ali štiri fenomenalne obrambe. »To je bila morda celo naša najbolj- ša predstava v sezoni,« je po tekmi dejal trener Olimpije Dino Skender. Vsak lokalni derbi s sabo prinaša veliko čustev in naboja starih ri- valov, tako je bilo tudi na Bonifi ki, kjer sta se merila Koper in Gorica. Čeprav je šlo za obračun ekipe iz vrha in dna tabele, je bilo nego- tovo do konca, končalo pa se je z remijem. Na koncu so lahko celo bolj zadovoljni domačini, ki so tokrat nastopili brez kapetana Dareta Vršiča, saj so izenačili iz – milo rečeno – zelo sumljive 11-metrovke. Koprova serija neporaženosti traja že sedem krogov. V dvoboju nekdanjih in sedanjih državnih prvakov v Domžalah so daljšo potegnili Celjani, ki se počasi priključujejo ekipam v zgornjem delu lestvice. Podobno pot so imeli tudi v lanski zmagovalni sezoni … »Rumena družina« na drugi strani ne najde izhoda iz krize in ob Bravu, Gorici in Aluminiju ostaja v spodnjem delu tabele. JM REZULTATI 12. KROGA: Aluminij – CB24 Tabor Sežana 0:0; Bravo – Maribor 1:2 (1:2); strelci: 1:0 Nukić (12.), 1:1 Požeg Vancaš (18.), 1:2 Mlakar (42.). Rdeči karton: Vrhovec (82., Maribor); Mura – Olimpija 0:1 (0:1); strelec; 0:1 Vombergar (45.); Domžale – Celje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Dangubić (56.); Koper – Gorica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Smajlagić (37.), 1:1 Mulahusejnović (75., z 11 m). 1. MARIBOR 12 6 4 2 26:16 22 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 12 6 3 3 14:9 21 3. KOPER 12 5 5 2 18:12 20 4. MURA 12 5 4 3 14:7 19 5. CB24 TABOR SEŽANA 12 5 2 5 15:15 17 6. CELJE 12 4 4 4 13:12 16 7. DOMŽALE 11 3 3 5 16:18 12 8. BRAVO 11 3 3 5 11:16 12 9. GORICA 12 2 4 6 10:20 10 10. ALUMINIJ 12 2 4 6 8:20 10 RAZPORED TEKEM 13. KROGA, V TOREK OB 16.00: Koper – Bravo; OB 18.00: Gorica – Mura; V SREDO OB 13.30: CB24 Tabor Sežana – Domžale; OB 17.00: Celje – Maribor; V ČETRTEK OB 17.00: Olimpija – Aluminij. Želja je ponoviti tekmo 4. kroga Slovenski nogometni prvoligaši bodo tekme 13. kroga odigrali že med tednom. Aluminij odhaja v goste Olimpiji, ki jo je v prvem delu premagal. To je bila ena od dveh dosedanjih zmag šumarjev, ugnali so še Muro. »Nekaj samozavesti smo si z remijem proti Taboru povrnili, to pa je vsaj nekoliko izboljšana popotnica pred četrtkovo tekmo z Olim- pijo. V tej ligi je vse mogoče, tako da ne morejo biti mirni niti tisti na vrhu, niti mi na dnu. Razmišljamo pozitivno, ciljamo na zmago,« je napovedal Slobodan Grubor. Svoj pogled je predstavil še Aljaž Ploj: »Ljubljančani se počasi kompletirajo, dobili so še dva nova igralca (Hrvata Gorana Milovića in Maria Kvesića, op. a.). To bo nedvomno nova zahtevna preizkuš- nja, še bolj bo treba garati za vsak košček igrišča in v vsakem dvo- boju. Ne predajamo pa se vnaprej, želimo si zmage. Zagotovo lahko ponovimo predstavo iz 4. kroga, ko smo jih premagali na svojem igrišču.« Trener Olimpije Dino Skender tokrat ne bo mogel računati na no- vopečenega kapetana Tima Maxa Elšnika (nekdanjega člana nogo- metne šole Aluminija), ki je že zbral štiri rumene kartone. 1. SNL, 13. krog: Olimpija – Aluminij, v četrtek ob 17.00 na stadionu Stožice. Prva medsebojna tekma v sezoni: 4. krog: Aluminij – Olimpija 1:0 (0:0); Matjašič. Nogomet  1. SNL, 12. krog Borbenost zadostna, učinkovitost nična Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Tabora so pokazali veliko borbenosti, učinkovitosti pa niti za vzorec. Aljaž Ploj, Aluminij: »V tej tekmi smo si močno želeli treh točk, vendar moramo biti na koncu zadovoljni tudi z remijem. V uvodu tekme smo kontrolirali potek igre, nato pa smo to rdečo nit zaradi izgubljenih žog na sre- dini izpustili iz rok. Tekma je bila zahtevna, a smo jo z borbo do konca pripeljali do remija, ki je po mojem mnenju pravičen za obe ekipi. Smo v težki situaciji, ni pa drugega izhoda kot trdo delo na treningih. Reprezentančna akcija mi vedno da nekaj dodatne motivacije, igranje za dres z držav- nim grbom je zame velika čast. Igrali smo proti zahtevnim tekmecem, a smo se na igri- šču izkazali in remizirali z Nemci in Rusi. Pred- vsem na drugi tekmi sem res poslal veliko uporabnih predložkov, a ne morem te tekme primerjati s prvenstveno s Taborom, ker sem imel tukaj precej manj prostora. Prvi cilj je bil ohranitev svojega gola nedotaknjenega, kar nam je uspelo. V tej luči moramo nadaljevati, verjamem tudi v to, da bomo v napadu z bor- benostjo v prihodnje dosegali več zadetkov in posledično tudi zmagovali.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Zado- voljni nismo, saj smo ciljali na tri točke, ki jih nujno potrebujemo. Pozitivno je, da smo pre- kinili niz treh zaporednih porazov, še vedno pa so igralci v krču. Napredek je viden, manj- ka pa nam mirnosti pri zaključni podaji, ko bi morali bolje izkoristiti hitre prehode v protina- pad. Na drugi strani pa smo imeli tudi nekaj sreče, saj so gostje zgrešili penal.« Goran Stanković, trener Sežane: »Zame kot trenerja je pomembno, da smo naredili korak naprej na tekmah v gosteh, osvojili smo prvo točko. Zadovoljen sem z igro in pristo- pom, fantom ne morem ničesar očitati, tudi za zapravljeno 11-metrovko ne, to se v nogo- metu dogaja. Tudi na prejšnjih tekmah smo imeli lepe priložnosti, tokrat zadetka vsaj nis- mo prejeli.« Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 14 Osmi krog je s sabo prinašal dol- go pričakovani derbi neporaženih ekip iz vrha lestvice: Ptuja in Do- bovca. Serijski slovenski državni prvaki se niso pustili presenetiti in so sedaj sami na vrhu, Ptujčani pa so po dveh neodločenih izidih na drugih tekmah ohranili dobršen del prednosti pred tekmeci. Razveseljivo je, da so še drugič zapored prikazali dobro predstavo igralci Tomaža. V zadnjih dveh tekmah so zabili kar 19 zadetkov, kar je več kot prej na prvih šestih tekmah skupaj (16). To je nedvomno odlična napoved pred petkovim lokalnim derbijem v Ljutomeru, kjer bodo gostili sosede iz Ptuja. FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec 2:6 (0:2) STRELCI: 0:1 Čeh (2.), 0:2 Duščak (15.), 0:3 Čujec (22.), 0:4 Matošević (24.), 1:4 Pihler (32.), 2:4 Bukovec (34.), 2:5 Matošević (39.), 2:6 Perić (40.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Pauko. Trener: Robert Grdović. DOBOVEC: Puškar, Peček; Mor- dej, Kotnik, Čujec, Čeh, Turk, Perić, Novak, Matošević, Duščak, Gorin- šek, Cesarec, Kotnik. Trener. Kuj- tim Morina. Ko se med seboj pomerita dve neporaženi ekipi lige, potem to vedno s seboj prinaša neka priča- kovanja. Ptujčani so se v takšni vlo- gi znašli prvič, za morebitno prese- nečenje so lahko upali le v primeru svoje najboljše predstave in obe- nem veliko mero sreče. Nobena od teh želja se jim ni izpolnila … Dvoboj najboljših trenerjev na Balkanu Gostje so na drugi strani vajeni pritiska, kot dvakratni zaporedni državni prvaki in udeleženci Lige prvakov pa niso ničesar prepuščali naključju. »Na Ptuj smo se normal- no pripravljali, saj spoštujemo vsa- kega tekmeca. Niso imeli zastonj doslej samih zmag, igrajo discipli- nirano in imajo dobre prekinitve. Vidi se delo odličnega trenerja Grdovića, ki je po mojem mnenju poleg našega trenerja Kujtima Mo- rina najboljši na Balkanu,« je doma- či ekipi polaskal kapetan Dobovca Rok Mordej. Na igrišču v dvorani Ljudski vrti je v petek mrgolelo sedanjih in bi- vših reprezentantov, iz domače ekipe sta to bila Jeremy Bukovec in Tilen Gajser (nastopil je nekoliko poškodovan, kar je bil velik hen- dikep), iz gostujoče pa Damir Pu- škar, Rok Mordej, Kristijan Čujec, Žiga Čeh, Teo Turk, Klemen Duščak … Izstopal pa je odlični Hrvat Ve- dran Matošević, ki je s 13 zadetki trenutno vodilni strelec lige. Domačini so v tekmo stopili s (pre)velikim spoštovanjem do tek- mecev, zato so gostje takoj prev- zeli pobudo. Začetni pritisk so kro- nali že v 2. minuti, ko je po podaji iz kota Žiga Čeh z močnim udarcem s približno 10 metrov – žoga je opla- zila enega igralca in nekoliko spre- menila smer – ugnal Cafa za 0:1. To je vendarle »prebudilo« do- mačine, a je poskusa Rednaka in Bukovca Puškar ubranil. V 4. minuti je Bukovec prodiral proti golu, pri tem pa je bil na približno sedmih metrih zaustavljen z očit- nim prekrškom, česar pa sodnika nista videla tako … Najbližje golu so bili domačini v 12. minuti, ko fan- tastične akcije Rednaku ni uspelo pretvoriti v izenačenje, streljal je mimo gola. Domačine je v prvem polčasu s svojimi obrambami držal v igri vratar Kevin Caf, ki je ubranil celo serijo močnih in natančnih udar- cev. To pa mu ni uspelo tudi v 15. minuti, ko je po podaji iz prekinitve in uigrani akciji v polno zadel Kle- men Duščak – 0:2. »Prekinitve so posledica izjemnega dela trenerjev, poleg tega gre razvoj futsala v to smer. Če pogledamo npr. špansko ligo, je vedno manj golov doseženih na postavljeno obrambo in vedno več iz prekinitev. Mi samo sledimo temu trendu, dobro delamo na treningih, rezultati pa so potem vidni na igrišču,« je svoje videnje po tekmi podal Mordej. Ptujčani so bili v prvem polčasu premalo agresivni in so velikokrat zamujali v obrambi. V napadu so na drugi strani naredili preveč na- pak pri t. i. zadnjih podajah, ko bi morali realizirati prednost. »Trener nam je v pripravi na tek- mo pokazal nekaj njihovih slabosti, a jih nismo znali izkoristiti v popol- nosti: prišli smo sicer v priložnosti, nismo pa zadeli. Poleg tega imajo v golu Puškarja, ki je najboljši vratar v Sloveniji. Tudi naš Caf je branil odlič- no, tako kot že celotno sezono,« je povedal igralec Ptuja Borut Ručna. Drugi del se je znova začel po notah gostov iz Rogatca, Čujec in Matošević sta z individualno ka- kovostjo povišala vodstvo na 0:4. Gostje so kot fi zično močnejša in tehnično boljša ekipa nadzorova- li dogajanje na igrišču vse do 32. minute, ko so zaradi drugega ru- menega kartona Duščaka ostali na igrišču za dve minuti le s četverico igralcev. Že po 26 sekundah je do- mači kapetan Pihler poskrbel za znižanje izida na 1:4. Gol je dal domačinom novega elana in v naslednjih dveh minutah so imeli ob golu Bukovca (izjemen strel iz obrata) še dve 100 % priložnosti za približanje na 3:4, a sta Rednak in Lah iz idealnih pozicij zgrešila cilj. »V drugem polčasu smo zaigrali nekoliko agresivneje, prišli smo malo bližje njihovemu golu. Če bi iz nekaj priložnosti zadeli za 3:4, potem bi se lahko morda tekma tudi obrnila v kakšno nepredvidljivo smer,« je ta del tekme videl Ručna. Od 36. minute naprej so domačini poskušali z igro brez vratarja, a jim tudi s tem ni uspelo streti obrambe Dobovca. Po strelu Rednaka je v 39. minuti za nameček nogo postavil Matošević, žoga pa se je čez celot- no igrišče odbila naravnost v prazen gol – 2:5 … Piko na i zasluženi zma- gi gostov je v zadnji minuti postavil Luka Perič – 2:6. KMN Sevnica – KMN Tomaž Šic bar 6:11 (2:6) STRELCI: 0:1 Kukovec (4.), 0:2 Vajda (6.), M. Senekovič (7.), 0:4 Kukovec (10.), 0:5 Vajda (11.), 0:6 Klemenčič (13.), 1:6 Kneževič (14.), torek  24. novembra 2020Šport14 »Na takšnih močnih tekmah se pridobivajo neprecenljive izkušnje« Thomas Pihler, FC Ptuj: »Gostje so zasluženo zmagali, so za razred boljši od vseh ostalih moštev v ligi. Ne glede na to smo odigrali kar dobro tekmo, a nam je v določenih trenutkih popustila koncen- tracija, zaradi česar smo prejeli nekaj nepotrebnih golov. V nekaterih segmentih nam je uspelo pari- rati Dobovcu, kar je bil tudi en od ciljev. Pozitivno je tudi to, da smo se pri zaostanku 0:4 vrnili v igro in imeli po znižanju na 2:4 še nekaj priložnosti. Do- končno je tekmo odločil gol po odbiti žogi čez ce- lotno igrišče.« Rok Mordej, Dobovec: »Realno nismo odigrali najboljše tekme, kljub temu pa nismo imeli težav na poti do zmage. Videla se je kakovostna razlika med ekipama, morali pa bi tekmo v svojo korist odločiti že prej. V zaključku smo si nekoliko zakomplicirali situacijo, morda smo bili nekoliko preveč lahkomi- selni pri zapravljanju priložnosti, kar je kakovostna in organizirana ekipa Ptuja izkoristila. Kljub temu smo pokazali, da smo trenutno najboljša slovenska ekipa.« Borut Ručna, FC Ptuj: »Dobovcu je izjemno težko parirati, smo pa doslej pokazali, da smo ob Litiji po kakovosti druga ali tretja ekipa v državi. V vsaki tek- mi se borimo po najboljših močeh, doslej nam je to prinašalo uspeh, Dobovec pa je korak ali dva pred nami in vsemi ostalimi. Se pa na takšnih močnih temah pridobivajo neprecenljive izkušnje, ki jih ne moreš dobiti nikjer drugje. Morda bi bili bližje, če bi odpravili individualne napake pri prvem in drugem golu, a prav to je njihova kakovost, da potrpežljivo čakajo na napake in jih nato izkoristijo.« Jeruzalem – Ljubljana 32:28 (13:13) JERUZALEM: Balent, Skledar, Zemljič (9 obramb); Šoštarič 5, Ču- dič 7 (4), Žuran 11, Šulek 1, Kocbek, Kosi 7, Krabonja, Mesarić, Krasnič 1, Ciglar. Trener: Saša Prapotnik. LJUBLJANA: Grudnik (12 obramb), Zorn, Pikovnik; Lukman 3, Jaklič 3, Pangerc 4, Pintar, Arih 1, Stopar 2, Žabjek, Šiško 2, Erak 6 (2), Brulec, Kolmančič 5, Leskovar, Tomšič 2. Trener: Bojan Čotar. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Ljubljana 3/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 14; Lju- bljana 10 minut. RDEČI KARTON: Kocbek (24); Arih (25.). IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Je- ruzalem Ormož). Po natančno 33 dneh so roko- metaši Jeruzalema končno lahko odigrali novo tekmo državnega pr- venstva. V goste na Hardek je pris- pel novinec v ligi, ekipa Ljubljane, pri kateri kot posojena rokometa- ša Jeruzalema igrata Vid Lukman in Miha Kolmančič. V 1. polčasu je bil izid izenačen samo trikrat (0:0, 12:12, 13:13). Ves preostali prvi del tekme so vodili gostje, v treh primerih celo s +3 (4:7, 5:8, 9:12). V 21. minuti je Lju- bljana celo napadala za štiri zadet- ke prednosti, a so gostitelji poskus Mihe Tomšiča blokirali. Zadnjih deset minut 1. polčasa je bilo zelo zanimivih. Najprej je v 24. minuti pordečel Jure Kocbek, sicer letos prvi strelec svoje ekipe, in domačini so ostali še brez enega pomembnega možakarja. V taboru Jeruzalema so sicer manjkali še Tin- ček Hebar, David Bogadi in Matej Niedorfer. Le minuto kasneje je na drugi strani pordečel Matej Arih, Celjan na začasnem delu v Ljubljani. Domačini so v obdobju od 21. do 30. minute prejeli le en zadetek in v 28. in 29. minuti končno dočakali prvi ob- rambi svojih vratarjev. Aleš Zemljič je bil tisti, ki je zaustavil dva posku- sa Ljubljančanov, da na odmor niso odšli z golom ali dvema prednosti. Rokomet  NLB liga, 10. krog Na račun izkušenj do pomembne zmage 1. SFL REZULTATI 8. KROGA: FC Hiša daril Ptuj – FK Dobovec 2:6 (0:2), KMN Oplast Kobarid – FC Litija 2:2 (2:0), Siliko Vrhnika – ŠD Mlinše 2:2 (0:0), KMN Sevnica – KMN Tomaž Šic bar 6:11 (2:6), KMN Bronx Škofi - je – FK Dobrepolje 4:1 (2:1). 1. DOBOVEC 8 8 0 0 68:10 24 2. HIŠA DARIL PTUJ 8 7 0 1 44:22 21 3. LITIJA 8 4 1 3 27:23 13 4. MLINŠE 8 3 3 2 24:30 12 5. TOMAŽ ŠIC BAR 8 3 1 4 35:36 10 6. SILIKO VRHNIKA 8 2 3 3 24:27 9 7. BRONX ŠKOFIJE 7 2 2 3 23:31 8 8. SEVNICA 8 2 1 5 27:44 7 9. OPLAST KOBARID 7 1 3 3 17:21 6 10. DOBREPOLJE 8 0 0 8 9:54 0 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Dobovca so na Ptuju potrdili svojo vrednost, v derbiju doslej neporaženih ekip so povsem nadzirali potek srečanja in zasluženo zmagali. Na fotografi ji je Kristijan Čujec pred domačim vratarjem Kevinom Cafom. Foto: Črtomir Goznik Niko Vajda (KMN Tomaž Šic bar) Futsal  1. SFL, 8. krog Prvaki v derbiju pokazali mišice, Tomaž še drugič zapored izjemno učinkovit 2:6 Kneževič (15.), 2:7 Klemenčič (29.), 2:8 M. Senekovič (29.), 3:8 Kneževič (31.), 4:8 Martič (33.), 4:9 Vindiš (34.), 5:9 Kneževič (35.), 5:10 Vindiš (37.), 5:11 Marot (39., z 10 m), 6:11 Pipan (40.) KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Klanjšek, Marot, Ku- kovec, Plahuta, Vajda, M. Seneko- vič, Klemenčič, Vindiš, Miklašič, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Nogometaši Tomaža so si pred gostovanjem v Sevnici želeli po- noviti predstavo z zadnje tekme z Vrhniko, kar jim je tudi uspelo. Ekipi sta bili pred tekmo sosedi na lestvici, obe sta zbrali po sedem točk, z zmago in novimi tremi toč- kami pa se je ekipa Tomaža sedaj povzpela v zgornji del lestvice. Razlike med ekipami od 3. do 9. mesta so še naprej majhne, sedem jih je v razmiku sedmih točk. Še drugič zapored so varovanci trenerja Mateja Gajserja odlično začeli tekmo in že do 13. minute za- bili šest golov, po dvakrat sta zade- la Niko Vajda in Matevž Kukovec. »Že od začetka se je videlo, da smo boljša ekipa na igrišču, kar smo hitro potrdili tudi z visokim vodstvom. Potem smo nekoliko zmanjšali tempo, kar so domačini – že v prvem polčasu so zaigrali tudi z vratarjem v polju – izkoristili za znižanje,« je o prvem polčasu povedal Matevž Kukovec. Drugi del ni prinesel preobrata, ampak se je odvil po podobnem scenariju kot prvi: po povišanju vodstva na 2:8 so gostje od 30. minute naprej popustili in dovolili domačinom ublažitev poraza. V domači ekipi je Denis Kne- ževič zabil štiri gole, pri gostih je pet igralcev doseglo po dva: ob že omenjenh Vajdi in Kukovcu še Bo- jan Klemenčič, Marko Senekovič in Marcel Vindiš, enega je dodal še kapetan Aleš Marot. Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 15 mecev Jorge Prado je ostal brez nekaj dirk zaradi okužbe, takrat se je tudi Gajser zavedel, kako bli- zu je lahko virus. »To je bil za nas velik šok. Bili smo v Belgiji, ko je to prišlo v javnost, takrat smo se vsi začeli zavedati, da lahko virus pri- de med nas. Potem je bila varnost še bolj poudarjena in si dosti bolj pazil. Tudi zato sem šel neposred- no v Italijo, pa ne z letalom, ampak z osebnim avtomobilom,« je o naj- bolj neprijetnem delu sezone 2020 dejal Gajser. Letos pa zaradi posebnih raz- mer ne bo niti tradicionalnega druženja Hondinih dirkačev na Ja- ponskem: »Letos tega obiska ne bo. Po navadi smo bili tam v začet- ku decembra, ko nas je povabila Honda. Gre za srečanje, druženje, zahvalo vsem njenim dirkačem. Skupaj smo preživeli štiri, pet dni v Motegiju.« »Amerika? Želja še je, ni pa več tako velika kot pred leti« V preteklosti je Gajser velikok- rat nakazal, da je želja po dirkanju onstran luže velika. Zdaj, prizna- va, je želja po selitvi v ZDA malo manjša, še vedno pa ostaja in je tudi v novi pogodbi s Hondo: »V pogodbi je vedno zraven, da so vrata odprta, da sledijo meni. Če bi bila želja iti v Ameriko, bi odlo- čitev prepustili meni. Želja še je, še ostaja, ni pa več tako velika kot pred nekaj leti.« O zelo oddaljeni prihodnosti pa za zdaj še noče razmišljati, čeprav se bo počasi lahko začel primerja- ti z veteranom Antoniem Cairoli- jem, ki ima devet lovorik. »Zdaj, ko imam štiri naslove, se tej številki bližam. Ogromno bo še treba os- vojiti, se pa skušam maksimalno pripraviti in potem uživati v vožnji. Če so ti cilji izpolnjeni, se lahko vsako leto borim za naslov prva- ka. Težko je odgovoriti za eno leto naprej, kaj šele za deset. Bomo videli. Pomembno je, da uživaš v tem, kar delaš.« Potolažil pa je vse svoje navijače. O koncu kariere namreč še ne raz- mišlja. »Nisem še prišel na to točko. Res uživam v tem, kar rad delam. O tem sem sanjal kot otrok. Da bi bilo to moja služba. Upam, da bo moja kariera še dolga in da imam še ne- kaj let pred sabo.« sta, UR da bo zmaga ostala na Hardeku. S svojimi bogatimi izkušnjami so Or- možani rutinirano pripeljali tekmo do srečnega konca. Z novo zmago, peto v prvenstvu, so se igralci Jeru- zalema povzpeli na visoko 4. mes- to. V naslednjem krogu jih v sobo- to, 28. novembra, čaka gostovanje v Ljubljani pri še enem novincu v ligi – Slovanu. Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož): „Za to pomembno zmago smo za- res morali vložiti ogromno truda; mislim, da bo minilo kar nekaj dni, da se bomo regenerirali in 'na pol- no' začeli priprave na naslednjega nasprotnika. V 1. polčasu nam ni- kakor ni stekla igra v napadu. Kar nekaj igralcev nas je zaradi odsot- nosti nekaterih soigralcev igralo na neobičajnih igralnih mestih. Dobro smo prenesli šok po rdečem karto- nu Kocbeka in izvlekli neodločen rezultat ob odhodu na odmor. V 2. polčasu smo takoj prevzeli igro v svoje roke in počasi povečevali prednost v svojo korist. Mogoče smo si celo privoščili nekaj pre- lahko prejetih zadetkov hitrih Lju- bljančanov. Ampak v 2. polčasu je naš napad deloval res odlično in nasprotnikom smo nasuli kar 19 zadetkov. Pravim, da je ta zmaga vredna štiri in ne le dve točki.“ Žiga Stopar (Ljubljana): „Mi smo svojo priložnost za presene- čenje zapravili v prvem delu tek- me. Zelo dobro smo odprli tekmo in prvih dvajset minut je bilo z naše strani več kot le korektnih. Nato je prišel padec v naši igri, predvsem v napadu smo zapravili preveč lepih priložnosti. V 2. polčasu je odlično branil ormoški vratar Zemljič in tudi zelo dobra predstava našega vratarja Grudnika nam ni pomaga- la, da pridemo do presenečenja. Zdaj smo se na lastni koži lahko prepričali, kako so pomembne iz- kušnje in seveda tudi kakovost, ki jo premorejo Ormožani. Naš cilj še naprej ostaja obstanek v ligi.“ Uroš Krstič Svetovni prvak v motokrosu ne- kaj dni po koncu sezone, v kateri si je privozil tretjo lovoriko v elitnem razredu MXGP, že razmišlja o na- daljevanju v letu 2021. Zaradi nove koronske realnosti bodo priprave na novo sezono nekoliko drugač- ne, a Gajser se že zdaj veseli, da bo kmalu spet lahko v boju za nove zmage in nove lovorike. Slabe tri tedne po osvojenem naslovu in dva po koncu sezone, ki jo je končal z zmago, je Tim pojas- nil, da že zdaj komaj čaka na zače- tek nove. »Že dve sezoni opravljamo teste za novo takoj po koncu prejšnje. Pripravljen sem zelo dobro in ve- lika razlika je, če teste narediš takoj, ali pa če čakaš en mesec, ko že izgubiš ritem in fi zično prip- ravljenost, tudi vožnja je takrat drugačna. Zato smo se odločili za takojšnje testiranje, v pogojih, kot so na tekmah, in sem še dva tedna ostal v Italiji, testirali smo na vseh progah, ki so v MXGP,« je dogaja- nje po koncu sezone, ki pa še ni pomenilo konec akcije v letu 2020, pojasnil Gajser. »Sezono 2021 začenjamo malo pozneje, kar mi dovoljuje malo več počitka« Njegovi cilji so kot vedno visoki, na kar kriza nima prevelikega vpli- va. Koledar 2021 predvideva, da se bodo dirkači spet vrnili v stari ritem dirk, torej da ne bo več pri- silnih trojčkov na istem prizorišču. Sezona pa se bo začela mesec dni pozneje kot običajno, kar mu tudi ustreza. »Nekaj sprememb je v koledarju, začenjamo malo pozneje, kar mi dovoljuje malo več počitka. Dva te- dna bom resnično počival, pogre- šam dom, kjer lahko dolgo spim, oz. poležavam v postelji do 12. ure, pogledal si bom kakšne fi lme, igral igrice … Okvirno bomo priprave za naslednjo sezono začeli sredi de- cembra, potem bo kot vsako leto na začetku predvsem kondicija, fi zična pripravljenost, potem bom sedel na motor enkrat do dvakrat na teden, na Sardiniji pa že vsak dan. Potem pa je sezona že tu,« je načrte orisal svetovni prvak. Še enkrat je podoživel najbolj- še in najslabše trenutke v sezoni 2020. »Najtežja sta bila dva odsto- pa takoj po vrnitvi na tekme avgu- sta v Kegumsu. Tam sem se prvih nekaj tekem zelo lovil, naredil ve- liko napak, tudi odstop, pa še te- žave z motorjem sem imel in tam sem izgubil zelo veliko točk. Po drugi strani pa je najlepša zaneslji- Tekmo v golu Jeruzalema je začel Tomislav Balent, od 9. do 19. minute je srečo poskušal Alen Skledar, vendar sta žal oba ostala brez obrambe. Na drugi strani je Tilen Grudnik zbral 6 obramb. Gle- de na prikazano so lahko bili z re- zultatom polčasa 13:13 precej bolj zadovoljni v ormoškem taboru. Šele v 31. minuti so domačini prvič povedli (14:13), ko je zadel Rok Žuran, ki je odigral fantastičen 2. polčas, v katerem je dosegel kar osem od svojih enajstih zadetkov. Svoji najboljši letošnji predstavi sta odigrala tudi Tilen Kosi (7 zadet- vo prva zmaga na dirki v sezoni, to je bilo v Mantovi. Res sem čakal nanjo zelo dolgo, imel sem veliko posamičnih zmag, manjkala pa je pika na i. Zanesljivo pa seveda tudi tista dirka v Arcu, ko sem osvojil naslov prvaka.« Na začetku ni kazalo, da bo lah- ko ubranil naslov iz sezone 2019. Je pa časovno zelo natančno iz- postavil trenutek, ko se je zavedel, da je to povsem realno. »Mantova. Od takrat naprej je začelo vse iti v pravo smer, začel sem nizati stalne rezultate in dobre starte. Na za- četku je to manjkalo, ena vožnja je bila dobra, druga ne. Takrat sem se sestavil in pridobil samozavest, ta prava smer pa je pripeljala do no- vega naslova.« Naslove je težje braniti, kot pa jih osvajati Priznal je, da je braniti naslov težje, kot pa ga osvojiti. »Nič od tega ni enostavno. Oboje je težko, bom pa rekel, da je težje braniti. Predvsem pritisk, ki si ga ustvar- jaš kar sam, ker pričakuješ, da boš rezultat ponovil. Ti pritiski lah- ko presežejo mejo in ne vplivajo dobro. Moraš biti v mejah svojih pričakovanj, ne smeš se pa preveč obremenjevati,« je psihološko plat delovanja na vrhu pojasnil večkra- tni svetovni prvak. Koronska sezona je neposredno posegla tudi v karavano motokro- sa. Eden njegovih najresnejših tek- kov) in Anže Šoštarič (5 zadetkov, met 6/5), v golu pa je pridno začel obrambe zbirati Zemljič (7 obramb v 2. polčasu). Seveda brez pomoči Bojana Čudiča tudi tokrat ni šlo. Kljub težavam s poškodbo je kape- tan stisnil zobe, uspešno realiziral vse štiri sedemmetrovke in k temu dodal še tri zadetke iz igre. Slabši dan sta imela le krožna napadal- ca Teo Šulek in Žak Ciglar, ki sta zapravila štiri čiste mete in poma- gala Grudniku, da je tekmo končal pri solidnih 12 obrambah. Ko so Ormožani v 49. minuti povedli s +5 (28:23), je bilo jasno, torek  24. novembra 2020 Šport, pogovori 15 NLB liga REZULTATI 10. KROGA: Jeru- zalem Ormož – Ljubljana 32:28 (13:13), Riko Ribnica – Maribor Bra- nik 22:28 (13:15), Dobova – Slovenj Gradec 2011 29:30 (12:16), Trimo Trebnje – LL Grosist Slovan 25:21 (13:10). Tekme Koper – Urbanscape Loka, Krka – Butan Plin Izola in Ce- lje Pivovarna Laško – Gorenje Vele- nje so bile prestavljene: ZAOSTALA TEKMA 11. KROGA: Butan Plin Izola – Celje Pivovarna Laško 21:39 (11:16). 1. CELJE PL 9 9 0 0 18 2. TRIMO TREBNJE 8 8 0 0 16 3. GORENJE VELENJE 8 7 0 1 14 4. JERUZALEM ORMOŽ 8 5 0 3 10 5. SLOVENJ GRADEC 8 5 0 3 10 6. MARIBOR BRANIK 7 4 0 3 8 7. RIKO RIBNICA 9 4 0 5 8 8. KOPER 7 3 0 4 6 9. URBANSCAPE LOKA 5 2 0 3 4 10. GROSIST SLOVAN 9 2 0 7 4 11. DOBOVA 9 2 0 7 4 12. LJUBLJANA 7 1 1 5 3 13. BUTAN PLIN IZOLA 8 1 1 6 3 14. KRKA 8 1 0 7 2 Svetovni prvak v motokrosu (še vedno) brez izpita za motor … Na lanskoletni proslavi naslova svetovnega prvaka so Tima neka- teri izzvali z vprašanjem, ali ima izpit za motor. »Ne še,« je bil tak- rat med smehom vseh prisotnih iskren najboljši motokrosist sveta. AMZS mu je takrat obljubil podporo pri tem »projektu« … »Si ta projekt že izvedel,« so ga navijači znova izzvali letos. »Ne še …,« je bil odgovor. Špela bo tako še naprej morala čakati, da jo bo njen izbranec popeljal s cestnim motorjem … Prado, Herlings, Cairoli … »Glavni konkurenti bodo tudi v naslednji sezoni podobni kot le- tos, Prado je že letos naredil velik korak naprej, Herlings se bo vrnil zdrav, tudi Toni (Cairoli) je vedno odličen, ob koncu sezone se je zelo izkazal tudi Febvre, tukaj je še Seewer in kopica drugih, ki se lahko odlično peljejo,« je o konkurentih spregovoril Gajser in se obrnil še na trojico, ki se poslavlja od motokros karavane: »Paulin, Desalle in Leok se poslavljajo, gre pa za voznike, ki so se v preteklih letih borili za posamične zmage in tudi naslove. To samo dokazuje, kako močna je konkurenca za posamične sedeže v tovarniških moštvih. Pogrešali jih bomo, vsem pa želim vse dobro v naslednjih življenjskih izzivih.« Tim nagrado doniral malemu Luku Avto-moto zveza Slovenije je za Tima Gajserja pripravila nagrado v višini 4.444,44 evra (štirice predstavljajo štiri na- slove svetovnega prvaka), a se ji je svetovni prvak odpo- vedal z željo, da AMZS ta zne- sek podari dečku s cerebralno paralizo Luki Brajlihu. Tim mu je sicer že večkrat pomagal, tokratna donacija pa bo na- menjena njegovim terapijam. Motokros  Tim Gajser Kot otrok je sanjal, da bi bil motokros njegova služba Foto: MXGP Tim Gajser: »Okvirno bomo priprave za naslednjo sezono začeli sredi decembra.« Foto: Črtomir Goznik Rok Žuran (Jeruzalem Ormož, št. 17) je bil zelo učinkovit v napadu, velik delež k zmagi svoje ekipe pa je prispeval tudi v obrambi. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  24. novembra 2020Poslovna sporočila16 - - - - - - - - - - »Po izpol- nitvi vseh kriterijev prideloval- ci in predelovalci prejmejo certi- fikat, ki jim daje pravico do upo- rabe znaka, v tem primeru znaka 'izbrana kakovost – Slovenija'.« - - - - - - - - - - - »Upo- rabljajo ga lahko samo tisti pri- delovalci oziroma predelovalci, ki so od imenovanih certifikacij- skih organov pridobili certifikat o skladnosti sadja oziroma izdel- ka iz sadja s potrjeno specifika- cijo. Uporaba znaka »izbrana ka- kovost – Slovenija« je po pridobi- tvi certifikata obvezna,« - - - - »Znak 'izbrana kakovost – Slove- nija' je simbol odgovornosti tako pridelovalca oziroma predeloval- ca kot potrošnika.« Sadje z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«? Znak »izbrana kakovost – preverjene kakovosti. predelovalci v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promo- cijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega pro- vrst visoke kakovosti, ki so dostopne vse leto. Hkrati lahko potrošniki na trgovskih policah naj- dejo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki je jamstvo za preverjeno kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo. Robert Rojko, direktor Inštituta Kon-cert Simbol odgovornosti pridelovalca in potrošnika Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  24. novembra 2020 Poslovna sporočila 17 IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Najboljše imamo doma Znak “Izbrana kakovost - Slovenija” na sadju zagotavlja: • dodatne kontrole, • višjo kakovost, • pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično! www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 18 V tem jesenskem obdobju so v knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož vsako leto organizirali pri- reditve, na katere so vabili obisko- valce. Letos prireditev niso mogli organizirati, zato praznovali dru- gače, virtualno. »S predstavitvami smo obisko- valce virtualno popeljali po krajev- nih knjižnicah v Središču ob Dravi, Sv. Tomažu in Ivanjkovcih. Kaj leži na knjižnih policah, kdaj so knjižni- ce odprte, na katere dogodke smo vas in vas še bomo vabili v priho- dnosti,« so povedali v knjižnici. Akcija je namenjena vsem, pomeni pa tudi odlično priložnost, da se z delovanjem in ponudbo knjižni- ce seznanijo tisti, ki jo obiskujejo manj pogosto. Poleg tega kot no- vost ponujajo tudi nakup darilne- ga bona knjižnice. Največji izziv, s katerim se vse knjižnice srečujejo letos, je zago- tavljanje dostopnosti do knjižnega gradiva. Čeprav so v preteklosti že omogočali izposojo knjig z mini- malnim stikom, pa so ob spomla- danskih ukrepih tudi v Ormožu morali zapreti vrata. Sedaj zaprtje ni potrebno, so pa v veljavi ukrepi, ki jih je treba spoštovati. »V izposojo ponujamo številna najrazličnejša gradiva in vsebine. »Dostop do knjižnih polic je omo- gočen v vseh enotah knjižnice,« je zagotovila direktorica Milica Šavo- ra. Pri tem so v veljavi omejitve v zvezi s številom oseb, ki so lahko v zaprtem prostoru. V osrednji knjižnici v Ormožu se tako lahko hkrati nahaja do 30, v krajevnih pa največ po dva obiskovalca. »Če obiskovalci do nas ne morejo, pa smo še vedno dostopni s številni- mi brezplačnimi elektronskimi sto- ritvami. Med drugim imajo člani knjižnice dostop do branja najno- vejših številk dnevnih časopisov in revij preko spletne storitve,« so še dodali v knjižnici. torek  24. novembra 2020Na sceni18 sindikatov vseh glasbenikov Slo- venije), ki spodbuja produkcijo tudi v koronakrizi, da le-ta ne bi zamrla,“ je v imenu ansambla povedal Boris Kidrič, tudi usta- novni član ansambla, skupaj z Izidorjem Kitakom in Robertom Potočnikom. Posneli so tudi pesem za naše- ga šampiona Tima Gajserja, saj vse člane navdušujejo izjemni uspehi slovenskih športnikov v svetu, še posebej pa, če prihajajo iz njihove soseščine. Ideja o pe- smi za šampiona Tima se je kot prvemu porodila Izidorju Kita- ku med vzponom na Donačko goro, štajerski Triglav. „Doslej namreč Timu Gajserju v čast še nihče ni napisal pesmi. Po vrnit- vi domov sem poklical izvrstne- ga tekstopisca Igorja Pirkoviča in mu predstavil idejo. Že po nekaj urah je poklical nazaj in povedal, da ima tekst. Naredil je srčno besedilo, dodal je tudi osnovno melodijo, ki sva jo do- delala z Bojanom Lugaričem, vse pa smo posneli v studiu Lugo- ton. Pesem je že prišla tudi na ušesa Tima Gajserja, ki je pesem sprejel z navdušenjem. Nekate- ri mediji pa so to pesem že kar proglasili kot himno za Tima,“ je nastanek pesmi opisal Izidor. Moja štirka in pesem za Tima Ansambel Aplavz prihaja iz- pod Donačke gore, iz občine Ro- gatec. Na narodno-zabavni sceni je že od leta 1997, polnih 23 let. Sestavljajo ga Izidor Kitak (harmonika, klaviature, vokal), Robert Potočnik (kitara, vokal), Boris Kidrič (bas kitara, tambu- rice, vokal), Maksimiljan Sovič – Maks (klarinet, saksofon, vo- kal) in Andrej Belšak (trobenta, vokal), po stažu najmlajši član ansambla, za katerega je bila le- tošnja zadnja septembrska sobo- ta nepozaben dan, saj je poročil. V ansamblu po tej poroki ni več samskega člana. „V ansamblu Aplavz korona čas, ko so odpadli številni nas- topi, preživljamo pri ustvarjanju novih skladb. Ko se nam je lani v maju 2019 pridružil Andrej Belšak, smo pridobivali na sve- žem, drugačnem prizvoku. Ker je ansambel po sedemnajstih le- tih oktobra 2019 zapustil Sašo Dobnik, smo ostali fantje še bolj zagrizli v delo in nove ideje, da so naši poslušalci dobili Aplavz resnično v odlični kondiciji. Nastopi so se vrstili, kot že dolgo ne, ampak nam je žal ta korona čas odvzel nastope v živo, zato smo se posvetili k ustvarjanju novih skladb in snemanju. Tako naša pesem Moja štirka tekmuje za Naj polko Gorenca. Ta ista skladba pa je v teh dneh prejela tudi nagrado iz naslova razpi- sa sklada ZSVGS 2020 (Zveze SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Aplavz Polka Moja štirka in pesem za Tima Gajserja Foto: zasebni arhiv Ormoško  Celotedenska akcija knjižnice za povezovanje Ormoška knjižnica praznuje virtualno Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V or- moški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic. Foto: Knjižnica Ormož »Vse enote knjižnice – v Ormožu, Središču ob Dravi, pri Svetem Tomažu in v Ivanjkovcih, obratujejo po običajnem delovnem času. V skladu s predpisi omogočamo dostop do knjižnih polic in izvajamo izposojo,« je povedala Milica Šavora, direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Gajserja pa nista edini skladbi, ki so ju aplazovci predstavili v koro- na obdobju. Basist skupine Boris Kidrič je napisal prav posebno pesem Pozdravljena v belem, ki jo je odpel sam Andrej Belšak svoji izvoljenki Valeriji, s katero se je poročil zadnjo septembrsko soboto. Premierno je bila skladba predvajana na Radiu Ptuj. Aplavzi pa še naprej pridno ustvarjajo, pripravljajo nove skladbe, ki nastajajo na daljavo, zato tudi komaj čakajo, da se bodo lahko ponovno družili na skupnih vajah. Skupaj z vsemi ljubitelji narodno-zabavne glasbe in glasbe sploh, pa tudi komaj čakajo, da se bodo lahko ob- činstvu ponovno predstavili na odrih. Glasbo ustvarjajo za pos- lušalce, za ljudi, da se sprostijo in uživajo. S svojo glasbo želijo razveseljevati še dolgo. Podravje  Novo v trgovinah KZ Ptuj Domače dobrote V treh poslovalnicah Kmetijske zadruge Ptuj, in sicer v Mar- kovcih, Dornavi in Trnovski vasi, so uredili prodajne kotičke z domačimi izdelki blizu doma. Na policah, ki jih kupci že pridno praznijo, je mogoče izbirati med domačimi sokovi, kisi, olji, medom, marmeladami, džemi, posušeno in mleto zelenjavo, kislim zeljem in repo, vloženo zelenjavo, kompoti, zelenjavnim čipsom, piškoti, testeninami in jabolčnimi krhlji. Poleg do- mačih dobrot pa so naprodaj tudi izdelki pridnih rok domačih mojstrov, med njimi lesene deske, predpasniki, futrole in pletene košarice. Projekt Lokalno v lokalnem sofi nancirata Evropska unija iz Evropske- ga sklada za regionalni razvoj in Slovenija v okviru programa CLLD. Sku- paj s promocijo lokalnih izdelkov in dobaviteljev, ki so vključeni v pro- jekt Lokalno v lokalnem, je Kmetijska zadruga Ptuj na svoji facebook strani pravkar začela tudi z nagradno igro, ki bo trajala do 15. decem- bra, nagrajenci pa bodo prejeli domače dobrote, ki so sicer naprodaj v omenjenih treh poslovalnicah KZ Ptuj. Foto: SD V novih prodajnih kotičkih poslovalnic KZ Ptuj v Markovcih, Dornavi in Trnovski vasi so naprodaj domače dobrote lokalnih ponudnikov. Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  24. novembra 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 4 goveji zrezki (pus, ne preveč debeli), 4 velike čebule, 4 stroki česna, 200 g pršuta, olje, moka, olive (brez koščic), poper, sol, origano. Goveje zrezke malo potolčemo in jih natremo z malo soli (pršut, ki ga bomo uporabili kas- neje, je slan!), origanom in poprom. Na hitro jih popečemo na segretem olju, da zakrknejo in postanejo malo rjavi, nato jih preložimo v drugo posodo. Na olje, ki je ostalo, damo nase- kljano čebulo in česen. Malo popražimo in dodamo zrezke. Zalijemo z vročo vodo in dušimo do mehkega. Ko voda povre, dodamo narezan pršut, da se na hitro popeče. Dolijemo še malo vode in potresemo z moko, da se omaka zgos. Na koncu dodamo še na kolobarčke narezane olive. TOREK SREDA ČETRTEK piščančja obara, ajdovi žganci, zdrobovo pecivo s skuto in jabolki segedin golaž, krompir v kosih, makove rezine zelenjavna juha, špageti po bolonjsko, kumarična solata, breskov kompot PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, čebulni zavitek, zeljna solata z majonezo, jabolčna čežana piščančji paprikaš, testenine, motovilec, kvašeni marmeladni rogljički juha, goveji zrezki s pršutom, riž, zelena solata, ledeni veter grahova kremna juha, krompirjevi polpeti, endivija, sadje (mandarine) Zdrobovo pecivo s skuto in jabolki Če vam ni uspelo, zložite gnoj na največ 1 m visoke kupe. Kup naj bo narejen tako, da je v sredini višji, saj mora voda odtekati in prav pozimi je je lahko največ. Višji pa ne sme biti, saj bo drugače zaradi teže mase iz njega iztisnjenega preveč zraka. Zračnost pa je nujno potrebna za uspešno kom- postiranje. Kup nato prekrijte s kakšnim naravnim materialom. Najuporabnejša je sicer koruznica. Lahko gre tudi za trstiko, slamo, seno …, le da je kup zaščiten. Tako se bo gnoj kompostiral in bo nekoliko kasneje spomladi tudi uporaben. Svež, čeprav odležan gnoj pa spomladi bolj škodi kakor koristi mladim vrtninam na vrtu. Že vrsto let so polži res nadležni na vrtu Rdeči lazarji, kot je pravilnejše ime rdečega polža, naj bi k nam res prišli in španskega polotoka, vendar to ni povsem res. Gre v bistvu za celinskega polža, ki se je žal v preteklih letih pri nas preveč razmnožil. Sama menim, da je vzrok tega navdušeno, množično pobiranje polžev s hišico v devetde- setih letih prejšnjega stoletja. Kako si lahko pomagamo tudi brez kemije Nekemijskih načinov zatiranja lazarjev je več, vsi pa pomenijo dolgotrajno, sistematično delo. Naj- bolj pa se obnesejo kombinacije različnih ukrepov. Prvi korak je odstranjevanje vseh možnih skrivališč polžev. Skrivališča so vse grmovnice in višje rastline v bližini zelenjavnega vrta. Tudi kompost ne sme biti preblizu naše zelenjave. Tudi neobde- lana, zapleveljena sosednja zemljišča so idealna skrivališča za polže, zato se poskušajte dogovoriti s sosedom, da plevel pokosi. Drugače pa ob meji s takim zemljiščem zasadite katero izmed cvetlic, ki polžem smrdijo. Pobiranje se še vedno najbolj obnese Polže pobiramo vedno zelo zgodaj zjutraj. Na potke postavljene deske so lahko zatočišče polžev. Najprej pogledamo tam. Polži se čez dan skrivajo v živih mejah, senci pokrovnih rastlin, kompostu, tudi tam jih lahko poiščemo in poberemo. Nekatere rastline: žametnice, hoste, hren zelo privlačijo polže, v njihovi bližini jih vedno najdemo in poberemo. Lahko nastavljamo tudi rezine ali olupke surovega krompirja, skupaj z njimi zjutraj odstranimo polže, lahko uporabimo tudi jabolka, liste sola- te … Baje se odlično obnese s pivom napojena kuhinjska krpa. Nastavimo jo zvečer in že čez kakšno uro jih poberemo prvič. Prav tako gremo polže na njej ponovno pobrat še zjutraj. Naj pa povem, da polžev nikoli, res nikoli ne apnimo ali solimo. S tem naredimo ogromno škodo zemlji, polži pa se pogosto iz tega izvlečejo in preživijo. Nekateri imajo navado, da jih naberejo v po- sodice in potem posolijo ali apnijo. A kamorkoli boste to maso potem odložili, povsod bo potencialni okuževalec okolja. Zeleni nasveti Tudi jesen se počasi končuje Delo na vrtu se počasi zaključuje. Upam, da ste tudi z gnojem že pognojili, saj počasi postaja prehladno tudi za to. Sestavine: 1 kg jabolk, sok in lupina 1 limone, 500 g sveže rikote li podobnega sira (lahko pasirana skuta), 5 jajc, 1 žlička soli, 225 g sladkorja, 125 g masla ali margarine, 100 g pše- ničnega zdroba, 2 vanilijina sladkorja. Iz beljakov in žličke soli stepemo sneg. Posebej penasto umešamo rumenjake, sladkor in vanilijo. Dodamo zmehčano maslo in dobro premešamo. Postopoma vmešamo skuto, zdrob in sneg. Nazadnje dodamo olupljena, na tanke lisče narezana jabolka, ki smo jih prelili z limoninim sokom in po njih potresli naribano limonino lupinico. Premešamo z veliko žlico. Pekač namažemo in vanj vsipljemo pripravljeno maso. Pečemo okrog ene ure pri 180 stopi- njah Celzija (ali je pecivo pečeno, preverimo z zobotrebcem). Preprečimo polžem pot na vrt Med gredice ali okoli gredic ogroženih vrtnin in cvetlic nasujemo snovi, ki jim onemogočajo gi- banje, polži zaradi njih izločajo veliko sline in tudi slabijo, ne morejo pa prečkati te zapreke, naše vrtnine so zavarovane. Te snovi so: kamena moka, kremenčevi peski, žagovina, apnena moka. Plast snovi naj bo široka najmanj za širino dlani. Seveda jo moramo večkrat obnavljati, vedno pa po dežju, da bo zaščita učinkovita. Med gredice ali okoli gredic posejemo belo gorjušico (Sinapis alba), ki s svojimi izločki zadržuje polže od gredic. Če jo sejemo med vrstice, jo seveda režemo ves čas, da ostaja nižja od naših vrtnin. Listje nekaterih rastlin s svojim vonjem odvrača polže: to so gozdna praprot, bezeg, vratič, pres- lica, rman in tuja ali klek. Nabiramo jih in uporabimo za zastirko okoli ogroženih vrtnin, pomešamo jih tudi med slamo, če z njo zastiramo vrt. A tudi to zastirko je treba redno obnavljati. Žal so letos polži očitno postali precej odporni na vonj teh rastlin, še vedno pa je smiselno, da jih nastavljate kar na debelo po poteh. Naravni sovražniki Poskrbimo, da se na našem vrtu zadržujejo naravni sovražniki polžev. To so predvsem ježek, ki je na vrtu zelo koristna žival, pa tudi krastače in slepci. Na ježke pazimo tudi na cesti, saj jih na žalost najdemo veliko povoženih. Če je le mogoče, si omislimo na vrtu vodni motiv, morda se bodo tja naselile tudi krastače. Nikakor pa jih ne preganjamo z vrta, saj so izredno koristne, uničujejo tudi mnoge druge škodljivce. Polžev se ne branijo tudi kače. Polžem smrdijo mnoge cvetlice. Te zasadimo ob robu vrta in gredic. Te cvetlice so: kalifornijski mak, črnika oz. nigella, kapucinke, glavinec oz. centaurea, cosmossulfureus oz. kozmeja, vrtni og- njič, iberisali grobelnik, statice: suhe rože, čebula in česen (letos so česen žal celo pojedli), žajbelj, timijan. Lahko si naredimo tudi pripravek: poparek iz pobranih polžev odganja preživele živali, zato z oh- lajenim in precejenim poparkom poškropimo ogrožene posevke. Sama tega ne zmorem uporabljati, saj je precej umazano delo. Tudi pripravek iz čebule ali česna jih bo pregnal. Pripravki V trgovinah dobite tudi pripravke, ki pokončajo te škodljivce. Teh pripravkov ni treba trositi med ogroženimi rastlinami in po njih. So namreč zelo okusni za polže, zato jih sami poiščejo in se z njimi posladkajo. Goveji zrezki s pršutom Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  24. novembra 2020Poslovna sporočila20 www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Najboljše imamo doma Raznolikost slovenskih pokrajin nam daje bogastvo sezonskega, lokalno pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, ko je primerno zrelo in v najkrajšem času najde pot do naše mize. Uživajmo lokalno sezonsko sadje! IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 21 Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Foto: ČG torek  24. novembra 2020 Za kratek čas 21 Najbrž ste že slišali na svoji najljubši radijski postaji kmalu po poročilih, ko je za vremenom na vrsti poročilo o stanju na cestah, poziv: »Ste tudi vi na cesti opazili kakšno posebnost, policijsko ali radarsko kontrolo? Pokličite to-pa-to številko!« In vas je imelo, da bi poklicali, ker ste opazili radar v Cvetkovcih, policijsko kontrolo pri trževski šoderjami, občinske redarje v kidričevskem križišču ...? In ste se na ta poziv odzvali? »Zatožili« policiste in redarje, da na cesti nadzorujejo promet in iščejo prekrškarje, kar so z veseljem objavili na vaši najljubši radijski postaji (v nadaljevanju: NRP)? Seveda vozniki ob tem obvestilu zmanjšajo hitrost, a brž ko je »nevarno« mesto (nevarno za njihovo denarnico, seveda) mimo, spet veselo drvijo naprej – novemu radarju naproti. Pa ste kdaj pomislili (vi in vaša NRP), da je mogoče ta divjak, ki se je izognil radarju, na naslednjem, nekoliko bolj nenavadnem ovinku zletel s ceste in se poškodoval? Ali pa trčil v kak avtomobil, pešca ali kolesarja? Če bi to vedeli – ali bi si vi (in vaša NRP) rekli: »Prav mu je, divjaku!« Najbrž nikoli ne bi pomislili: če ne bi bilo obvestila o kontroli po NRP, bi »divjaka« ustavili, malce poizprašali, ga »nagradili« s položnico in mogoče s kako točko – a ostal bi živ in zdrav. On in drugi v prometu. Ker s položnico v predalu, verjemite, bi vsaj nekaj tednov vozil po predpisih ... No, vi mogoče nimate slabe vesti, ker ste ovadili radarsko ali policijsko kontrolo, saj se vam to ne dogaja vsak dan. Na radijskih postajah (tudi na vaši NRP) pa se to dogaja nenehno. Pa očitno nikomur nič mar. Ker če obveščajo o policistih in radarjih, imajo več poslušalcev, ki jih to zanima. Če si jih niso dovolj »nakupili« z raznimi kupončki, vrednimi 20 evrov, jih pritegnejo pač kako drugače. Tudi s tovrstnimi »radarskimi« obvestili (ki so za njih zastonj, za nekoga pa usodna). Več poslušalcev prinese več denarja od oglaševalcev. Denar pa je sveta vladar. Divjaki na cesti in posledice njihovega divjanja so pač postranska škoda boja za dobiček ... Pa previdno na cesti (da vas ne zatožim na svojo NRP)! Za šankom »Ste opazili radar ali policiste?« DULLES - letališče pri Washingtonu, EFATE - otok v melanezijski državici Vanuatu, VELAMENT - pretveza, izgovor, IJAR - osmi mesec judovskega koledarja, OMRE, Arthur - norveški pisatelj napetih romanov in novel, ENAKA - pesem Josipa Murna SLIKOVNA KRIŽANKA ”ZAHTEVAMO, DA ZIMA ODSTOPI!” Fo to : B o ri s V o g la r Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 30. novembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matija Kovačec, Gorišnica. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  24. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Od ponedeljka, 23. novembra, vas na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic NE SPREGLEJTE! – edini pravi vodnik za preživetje! Revija samih dobrih novic tokrat predstavlja: Krepčila iz kuhinjskega lonca STARI SLOVENSKI ZDRAVILNI RECEPTI iz zbirke Marije Merljak Ming-San Shih, zdravnik TKM HRANA, PO KATERI HREPENITE, lahko razkriva neravnovesje v telesu Osebni trenerji o nujni vadbi doma NO, KAKO ZAČETI? Robert Strniša o učinkih aronije NE POMNIM, KDAJ SMO BILI NAZADNJE BOLNI Nikoli končana bitka? KAKO SE ZNEBITI VOLUHARJA Naravno nad gripo in viroze PRIPOROČILA SV. HILDEGARDE Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  24. novembra 2020 Oglasi in objave 23 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na Te! OSMRTNICA Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je v 84. letu nenadoma zapustil naš ljubi in skrben mož, ati in dedi Peter Letonja IZ MAISTROVE ULICE 35 NA PTUJU Dragi pokojnik je bil upokojeni avtoprevoznik, uspešen kinolog in član Lovske družine Tomaž pri Ormožu. Od njega se bomo poslovili v najožjem družinskem krogu. Žalujoči: žena Klotilda, sinova Aleksander in Peter z družinama ter hči Brigita s sinom Janom Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas, še korak nam je znan – zakaj? Še solze lahko bolečino nam blažijo in čudoviti spomin nate za vedno v večnosti živijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in svakinje Kristine Ljubec IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelav- cem in znancem za sveče in izrečene tolažilne besede. Zahvaljujoči njeni najdražji Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. OSMRTNICA V 95. letu starosti je 16. 11. 2020 tiho zas- pala naša draga mama Agata Samastur Od nje se bomo poslovili 26. 11. 2020 na pokopališču v Maj- šperku v ožjem družinskem krogu. Hvala vsem, ki se boste na njo spomnili s prižgano svečko. Njeni najdražji SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. Angela Pišek, roj. Pišek, Sestrže 16a, roj. 1942 – umrla 12. novembra 2020; Franc Veselič, Pestike 4, roj. 1921 – umrl 12. novembra 2020; Maks Vinko, Majski Vrh 21, roj. 1934 – umrl 12. novembra 2020; Martin Vinko, Dežno pri Podlehniku 13, roj. 1927 – umrl 12. novembra 2020; Stanislav Črnivec, Brezovec 11b, roj. 1941 – umrl 13. novembra 2020; Jožefa Šmigoc, roj. Zorko, Ptuj, Ulica 25. maja 1a, roj. 1931 – umrla 12. novembra 2020; Kristina Ljubec, roj. Kramberger, Ptuj, Kraigherjeva ul. 16, roj. 1936 – umrla 11. november 2020; Ivan Fras, Ptuj, Ormoška c. 42, roj. 1955 – umrl 13. novembra 2020; Ivan Strgar, Štuki 20a, roj. 1950 – umrl 15. novembra 2020; Ivanka Gradišnik, roj. Gradišnik, Cirkovce 8, roj. 1930 – umrla 13. novembra 2020; Otmar Murko, Vintarovci 23, roj. 1938 – umrl 13. novembra 2020; Štefan Kramberger, Dolič 43, roj. 1930 – umrl 13. novembra 2020; Jožefa Sagadin, roj. Hajšek, Sestrže 31, roj. 1938 – umrla 15. novembra 2020; Anton Sluga, Svetinci 31, roj. 1943 – umrl 08. novembra 2020; Franc Veršič, Markovci 30, roj. 1940 – umrl 16. novembra 2020; Ivan Milošič, Muretinci 48b, roj. 1960 – umrl 16. novembra 2020; Terezija Šmigoc, roj. Kozel, Belavšek 45, roj. 1934 – umrla 17. novembra 2020; Branko Karlovčec, Kidričevo, Kajuhova ul. 7, roj. 1968 – umrl 17. novembra 2020; Ljudmila Grimšič, roj. Breznik, Grajena 10d, roj. 1931 – umrla 17. novembra 2020; Marija Bezjak, roj. Strelec, Bukovci 76, roj. 1924 – umrla 17. novembra 2020; Cecilija Tra- fela, roj. Drevenšek, Sp. Gruškovje 5, roj. 1939 – umrla 18. novembra 2020; Ana Kukovec, roj. Vidovič, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1942 – umrla 17. novembra 2020; Peter Cimerman, Ptuj, Hlupičeva ul. 3, roj. 1933 – umrl 18. novembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE RAZBIJAČ Kriminalno ozadje nasilnih protestov, s katerimi rušijo Janševo vlado ALEKSANDRA PIVEC Velika vrnitev padle političarke – kdo ji pripravlja stranko? LARIS GAISER Analitik o tvegani kazinski igri Janeza Janše ALENKA PUHAR Publicistka o grozljivem blatenju literarnega zgodovinarja Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. Vsako sredo ZA ZVEZDE KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz, Univer- zal, Tomo Vinkovič in ostale v kateremko- li stanju ter vse kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. NESNICE, rjave, grahaste in sussex, v 20. tednu, prodajamo, možnost dostave. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE NA PTUJU damo v najem enosobno sta- novanje, v celoti obnovljeno in popolno- ma opremljeno (1. nadstropje). Tel. 031 438 573. V KRAJU Lahonci prodamo vinogradni- ško parcelo s kletjo v velikosti 60 arov. Južna lega. Voda, internet, elektrika so že v kleti! Informacije na tel. 041 391 813. TEDEN KARITAS, 23. do 29. 11. 2020 Slišim te KLIC DOBROTE sreda, 25. 11. 2020 ob 20.00 Studio 1, RTV Slovenija Štajerski TEDNIK torek, 24. 11. 2020  COLOR CMYK stran 24 Danes bo na Primorskem prete- žno jasno s šibko burjo. Drugod bo predvsem zjutraj in dopoldne precej nizke oblačnosti, nato se bo večinoma zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 15 °C. V sredo bo povečini jasno, po nižinah v notranjosti bo megla ali nizka oblačnost. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Da je serviser v drugem valu epi- demije nudil pomoč pri popravilu pomivalnega stroja po telefonu, nas je opozorila ena izmed bralk. Seveda je brez tega aparata bele tehnike mogoče (pre)živeti, kaj pa v primeru, da se pokvari pralni stroj, kuhalna plošča, bojler? Do minulega četrtka je veljalo, da ser- viserji ne smejo na teren. »Že ob prvi zaostritvi ukrepov pred mese- cem dni servisna dejavnost ni bila med izjemami, kdor jo je izvajal, je kršil zakonodajo. Nato je vla- da v vmesnem času drugega vala servisno dejavnost uvrstila med izjeme, ob zaostrovanju ukrepov pa ponovno prepovedala,« so po- jasnili v podjetju Gorenje servis in izpostavili, da so drugačna pravila veljala pomladi, ko je bila kljub raz- glašeni epidemiji servisna dejav- nost dovoljena. Nezadovoljnih strank je veliko Po enem tednu ponovne prepo- vedi delovanja pa so v Gorenje ser- vis prejeli novo tolmačenje odloka vlade, po katerem lahko ponovno začnejo opravljati nujna popravila pri strankah na domu. »Po tolma- čenju ukrepov vlade lahko zdaj na servisnih enotah tudi odpremo predajno mesto (prostor za pre- dajo aparatov v servisiranje in nji- hov prevzem, ko so popravljeni) in spuščamo v to predajno mesto po eno stranko, ob obvezni upo- rabi maske,« so dodali v Gorenje servis. A ta miš maš s prepovedmi in izjemami bo imel posledice. Kot ugotavljajo serviserji, imajo obilo nezadovoljnih strank, ki jim zaradi Presoja o nujnosti storitve v rokah inšpektorjev?! Za pojasnilo smo se obrnili tudi na vladajoče in z gospodarskega ministrstva so sporočili, da odlok, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev, potrošnikom dovoljuje nekatere izjeme, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. Med te izjeme sodijo tudi nujne servisne storitve, to je popravilo tistih gospodinjskih aparatov, ki so nujni za ohranjanje zdravja posameznika (npr. štedilnik, pečica, hladilnik, pralni stroj) oziroma popravila in vzdrževanje v objektu (npr. popravila ogrevanja, vodovoda, odtokov, električnih inštalacij, prezračevanje itd.), so pojasnili. Dodali so še: »Če potrošnik oceni, da je njegov primer tako nujen in izreden, da sodi pod zgoraj navedeno izjemo, potem je to razlog za nujno izvedbo opisanih del. Opozarjamo pa, da v primeru inšpekcijskega nadzora inšpektorji popolnoma samostojno in neodvisno presojajo ter odločajo o ne/ spoštovanju določb iz zgoraj navedenega odloka.« Slovenija, Podravje  Vladni miš maš z izjemami povzročil nejevoljo med državljani »Trajalo bo, preden zaostanek nadoknadimo« Marsikateremu državljanu se je v teh dneh zastavilo vprašanje, kako se med nakupom moke ni mogoče okužiti, medtem ko se med nakupom noga- vic lahko, ali da delovno aktivno prebivalstvo lahko opravlja delo v družbi sodelavcev, posameznik sam v frizerskem salonu pa ne sme sedeti ali kaj storiti, če se pokvari pralni stroj, bojler. No, vsaj slednjo dilemo je vlada minuli četrtek razrešila, ko je po enem tednu ponovno dovolila opravljati nujno servisno dejavnost. Foto: Dreamstime/M24 Z gospodarskega ministrstva so sporočili, da nujne servisne storitve, popravila in vzdrževanje v objektu sodijo med izjeme. Rojstva: Katarina Mikša, Maistrova ulica 2, Ro- gatec – deček Liam; Teja Kovačič, Sestrže 23, Majšperk – deček Erazem; Andreja Jerenec, Kokolova ulica 8, Ptuj – deček Kevin; Mihaela Sramel, Bobovo pri Šmarju 25b, Šmarje pri Jel- šah – deklica Tara; Katja Jurše – deklica; Karmen Krajnc – deček Tim; Cinthia Bautista Morales – deček Dante; Aleksandra Emeršič – deček Leo. Poroka – Ptuj: Mihael Molnar, Ptuj, Ul. 5. Preko- morske 1, in Ania Delhi Gonzalez Torres, Mehika, Blvd. Valsequillo 8337-40, Fracc. Las Glorias C.P. 72590 Puebla. Foto: Dreamstime/M24 Na vprašanje, ali je treba mleko z okužene kmetije zavreči, na Evropski agenciji za varno hrano pravijo, da nikakor ne, saj ni nobenega dokaza, da bi se koronavirus prenašal s hrano. EU, Slovenija  Ni dokazov, da bi se novi koronavirus prenašal s hrano Mleko z okuženih kmetij je užitno Čeprav spomladi skoraj ni bilo primera, da bi se z novim koronavirosum okužili tudi na slovenskih kmetijah, v jesenskem valu, ko je covid-19 siloviteje zaokrožil med populacijo, tudi kmetom ni prizaneseno. Na nekaterih kmetijah zaradi okužb in obolelosti zato že prihaja do težav pri vsakdanjih opravilih; ker je glavnina poljedelskih del zaključena in pridelki pospravljeni, so najbolj na udaru živinorejske kmetije. Tam namreč primanjkuje zdrave delovne sile, kar pa kmetje za zdaj še nekako rešujejo, tudi s sosedsko pomočjo. Se pa ob okužbah poraja dilema, ali je treba na primer mleko in meso v izogib širjenja okužb na kmetijah, ki so v karanteni, zavreči oziroma uničiti. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da nikakor ne. »Po navedbah Evropske agencije za varno hrano (EFSA) namreč ni nobenega dokaza, da bi se koro- navirus prenašal s hrano. Tako vsaj kažejo izkušnje iz prejšnjih, soro- dnih koronavirusov, kot sta sars in mers. S tem se strinjajo tudi pri Nemškem zveznem inštitutu za oceno tveganj (BfR), kjer z razi- skavo dokazujejo, da takih prime- rov ni. Prav tako ni znanih poročil o drugih koronavirusnih okužbah s hrano. Torej je hrana z okuženih kmetij normalno užitna.« Novega koronavirusa pa niso odkrili niti v pitni vodi. Čeprav lah- ko ta ostane kratek čas aktiven v vodi, navaja EFSA, je voda, ki jo pijemo iz pipe, varna, saj je verje- tnost okužbe od vira vode do pipe skoraj nična. Pri čemer pa je seve- da pomembno, da uporabljamo čiste kozarce in imamo čiste roke. Morebitno prisotnost virusa uniči tudi temperatura pri pomivanju posode v pomivalnem stroju. Pri pripravi hrane velja upoštevati vi- soko raven higiene živil in poskrbe- ti za splošno higieno v gospodinj- stvu, kar Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pri- poročata tudi sicer. Tako naj bos- ta surovo sadje in zelenjava pred zaužitjem temeljito oprana, meso dobro prekuhano ali prepečeno, pozorni pa moramo biti, da ne pri- de do križne kontaminacije med surovimi in že pripravljenimi živili. Površine, ki se jih v stanovanju po- gosto dotikamo, večkrat očistimo. prepovedi niso smeli pomagati. Ne razumejo namreč, zakaj se jim ni dovolilo delo, seveda ob upošteva- nju zaščitnih ukrepov, vsaj za nujne izdelčne skupine (zamrzovalniki, hladilniki, kuhalni aparati, pralni stroji, bojlerji). Tako se jim je sedaj nabralo precej servisnih zahtev- kov. »Vse bomo poskusili rešiti čim prej, a bo zagotovo trajalo, preden ta zaostanek nadoknadimo.« Malo možnosti za okužbo preko embalaže Marsikdo zato vse nakupljeno v trgovini razkuži; tudi zaradi nasvetov v prvem valu epidemije, ko so strokovnjaki o virusu vedeli še zelo malo. Takrat se je, spomnimo, govorilo, da se virus na predmetih zadrži še dolge ure, različno od materiala do materiala. Nedavno pa so iz Evropske agencije za varno hrano (EFSA) sporočili, da je možnost okužbe rok zelo majhna oziroma da je možna le v kratkem času po tem, ko je prišlo do okužbe in kontaminacije. Bolj opozarjajo na naše vedenje v trgovinah, kjer največje tveganje za prenos virusne okužbe predstavlja stik z ljudmi in dotikanje površin, kot so tehtnice, nakupovalne košarice, gumbi dvigal in podobno.