V TOZD LJUBLJANSKE OPEKARNE
Izgubi se ni moč izogniti!
V SCT-jevem tozdu LjuMjanske opekarne se že nekaj let nazaj ne morejo otresti slabega poslovanja. Ugube se iz leta v leto večajo in tudi letos slanje ni nič boljše. Delovna oreanizadja bo letošnje poslovno leto končala z okrog 43,750.000 djnarji izgube, medtem ko je bilo ob koncu leta za nekaj več kot 31 milijonov dinarjev izgube.
Kljub temu, da sta bila obrata na Viču in Brdu že opuščena in sta tako ostala Opekarnam le še obrata Indop in Mengeš, se ta temeljna organizacija ne more postaviti na noge. Vzrokov za tako stanje je več in če jih ne bo mogoče v najkrajšem času odpraviti, je obstoj tozda vprašljiv. Do zdaj so namreč izgubo pokrivali v okviru delovne organizacije SCT, kar bodo naredili tudi letos. SCT je pripravljen narediti še več. Tako bo Ope-karnam »odpisal« posojila pri interni banki in poleg tega primaknil še 20 milijonov dinarjev za obratna sredstva v prihodnjem letu.
Med glavnimi vzroki za izgubo pri Opekarnah navaja-jo tehnološko zaslarelost strojne opreme, dislociranost obratov ter omejen fizični obseg proizvodnje. Dislocira-na obrata sta tehnološko zaključena s posamično kapaci-teto, ki pa je kar za 70 odstotkov nižja od današnjega optimuma. Poleg tega pa je tozd obremenjen tudi s fiksnimi stroški za opuščena obrata Vič in Brdo.
Kot glavni vzrok pa so tu prenizke končne cene izdel-kov v primerjavi s cenami goriva in energije nasploh. Elektrika se je od ieta 1980 do konca leta 1982 na primer podražila kar za 198 odstotkov. Pri opekarnah so izračunali, da bi morali cene izdelkov povečati za 61 odstotkov, če bi hoteli pokriti stroške pri proizvodnji opeke. Pri tem bi bili seveda najbolj prizadeti individual-ni graditelji, ki pokupijo 92 odstotkov izdelkov, medtem ko družbeni sektor porabi le osem odstotkov opečnih izdelkov.
Člani našega izvršnega sveta so ob tem poudarili, da bi bilo tako povišanje skorajda nesprejemljivo. V primeru, da se takemu koraku ne bi mogli ogniti, pa bi se morala v odpravo težav v Opekarnah vključiti tudi medobčinska gospodarska zbornica in ne nazadnje tudi Ljubljanska banka Gospodarska banka Stanovanjska banka. Slednja naj bi pri takem povišanju individualnim gradiieljem ;refimo omogočila ugodnejše odplačevanje posojil - na primer v daljšem roku.
Zaradi izgube v minulem letu so pri Ljubljanskih opekarnah pripravili sanacijski program, ki pa do zdaj organizaciji ni veliko pomagal. V njem so predvideli nekatere izboljšave pri proizvodnji, s čimer bi slanje vsaj malo popravili. Kratkoročne naloge so uresničljive brez večjih vlaganj. V predinvesticijs|ti študiji zaobnovp Qpe-karn, ki je bila narejena januarja letbs, so predvidelir da bi potrebovali za naložbo 106,660.000 dinarjev - vendar tudi po tetn posegu uspešno poslovanje ne bi bilo zago-tovljeno. Vzrok za to je spet preveliko nesorazmerje med cenami.
Delavci tozda Opekarne so namreč v zadnjih treh letih naredili kar precej, da bi pripomogli k boljšemu poslova-nju. Tako so povečali fizični obseg proizvodnje, zmanjša-li porabo električ.ie energije na tono proizvodov, zmanj-šali porabo mazuta, toplotne energije ter povečali delov-no učinkovitost oziroma zmanjšali porabo delovnega ča-sa in tono izdelavnih ur. Veliko več bi težko naredili. Odločitev o naslednjem koraku je sedaj v drugih rokah.
Kmetom bodo povrnili škodo
Letošnja suša je precej prizadela tudi naše kmete. V krajevni skupnosti Polhov Gradec so zaradi pomanjka-nja moče pridelah od 20 do 30 odstotkov manj krme kot so načrtovali. Nič bolje ni v krajevni skupnosti Črni vrh. Da kmetje zaradi manjše količine krme ne bi zmanjšali števila krav v hlevih, so se člani našega Kotniteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo odločili, da jim bodo skušali nastalo škodo (skupaj s škodo, ki jo je povzročila toea, se je številka povzpela;kar na 900.000 dinarjev) vsaj deloma povrniti.                r
Da pa bi stalež živine zagotovili še v večji meri, so se pri Komneju odločili, da bodo prizadetim kmetom dali koruzo in ne denarja. V krajevni skupnosti Polhov Gra-deč imajo kmetje skupno 577 glav živine in za vsako govedo bodo dobili od 20 do 40 kilogramov koruze. pač glede rta to, koliko škode so zaradi suše ulrpeli.        -