naša luc 1983 8 Jb' ——V. A M A'..^''‘"St'->V ,.-<-r*w. -j«).; v . • > > \ v ' 's: I S^ s L- w-**4>. - II» /— ^:r' jF^^k i \ !;l> I I -:■#*&• '«TT,r ^ '•^1py v'1*;. .■>'./ .• i h M ; •' i 1H v. \vwl\ yr- »^cx.v. • •.•i*3fc ^«r'■• ■- '; , . - ' •- - ^ > \*> * ■ ■ «c- ■ t'•.*,■£ / • ‘V ‘v ■ . •, j t* /A'* ■■;t, ... — '■ < / . •.! * / * i'. » A* • •v..* > > .. A/' abc Slovenije naša zemlja PREDALPSKO HRIBOVJE To je najobsežnejše hribovito območje Slovenije. Na njem prevladujejo višine od 700 do 1000 metrov, le izjemoma dosežejo čez 1500 metrov. Številne doline potokov in rek so neenakomerno široke in preidejo včasih v tesne soteske. Slovensko predalpsko hribovje delimo v zahodno (Breginjski kot, Tolminska kotlina, Baška grapa, Idrijsko, Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje), osrednje (Ljubljansko polje, Ljubljansko barje, Bistriško polje, Sorško polje, Kranjska ravan, Radovljiška ravan) in vzhodno (Posavsko hribovje, Celjska kotlina). Ta obalpski svet ima te-le značilnosti: ZAHODNO HRIBOVJE - Tu je nekaj višjih vrhov (Blegoš, Porezen, Matajur). Ob prometnejših poteh se uveljavljajo kraji z manjšimi industrij- CERKNIŠKO JEZERO je že dolgo znano po znanstvenem in kulturnem svetu in je Srednji Evropi najlaže dostopno presihajoče jezero. Po daljšem jesenskem deževju včasih v nekaj dneh Cerkniško polje zalije, polet pa je suho in poraslo s kislo travo. Le Zadnji kraj pod gozdnatimi strminami Javornikov ostaja stalno pod vodo in je zatočišče divjih rac, čapelj in drugih povodnih ptic. Po jezerski kotlini teče Stržen, izginja v mnogih ponik-vah in se v kraških jamah pod zemljo pretaka v Rakov Škocjan. V jezeru živijo ščuke, linji in menki. Ob odtekanju jezera se umikajo v kotanje in požiralnike. Včasih so jih nalovili cele vozove. (Po F. Planina: Slovenija, turistični vodnik) skimi obrati (ob obeh Sorah, Bači, Soči). Kmetijstvo se vedno bolj usmerja k načrtnemu gojenju živine. OSREDNJE HRIBOVJE - V Ljubljanski kotlini se križajo glavne poti. Ob tem prometnem križu se je razvila Ljubljana; ta se posebno ob vpadnicah hitro širi. V večjih krajih (Ljubljana, Radovljica, Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Medvode, Domžale) se je močno razvila industrija zaradi izrabe gozda, vodne sile, premogovnikov v Posavju, močnega prometa in delovne sile. VZHODNO HRIBOVJE - V Moravški in Tuhinjski dolini so skladi rjavega premoga, ki ga kopljejo v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku (črni revir). Doline in prelazi omogočajo dobro povezavo Podonavja s Sredozemljem. Celjska kotlina ima ugodno podnebje za vinsko trto, sadje in hmelj. Ta in Savinjska dolina sta znani po kmetijstvu in industriji (Polzela, Prebold, Liboje, Žalec, Celje, Štore). V Velenjski kotlini so znatni skladi lignita (šoštanjske termoelektrarne). Velenje je znano po industriji. Na vsem tem področju so številni termalni in mineralni vrelci, ob njih pa zdravilišča (Dobrna, Laško, Rogaška Slatina, Topolščica, Medijske toplice). KRAŠKI SVET Kraški svet vključuje predele južno od Ljubljanske kotline in zahodno od reke Temenice. Na njem se vrstijo kraške planote z vmesnimi kraškimi polji. (Cerkniško in Planinsko polje se ob obilnem dežju spremenita v jezeri.) Po njih vijugajo ponikalnice. Bujni gozdovi so osnova lesni industriji. Na jugozahodu se kraške planote dvignejo na tisoč metrov (Snežnik, Javornik, Hrušica, Nanos, Trnovski gozd). Proti severovzhodu je Kras nižji in ima malo vredno hosto (Suha krajina, Dolenjski Kras). Od kmetijstva ima tu le živinoreja neki pomen. Vsa kraška pokrajina slovi po naravnih lepotah in posebnostih kraških pojavov (kraške jame), tako da je tudi mednarodni turizem pomemben za tukajšnje gospodarstvo. a s TABORSKO JAMO je odkril župan v Ponovi vasi Josip Perme, zato se je_ imenovala pred zadnjo vojno Županova jama. (Ker se je Perme med vojno odločil proti revoluciji, je pač moral vstati po vojni nepoznan.) Taborska jama leži blizu Turjaka. Sredi gozda je vhod v Ledenico, nato gre pot po jami navzgor v umetni rov, ki drži v vhodno brezno, skoz ozki rov z „orglami“, zastori in belimi stoječimi kapniki, v visoko „Veliko dvorano“ z „baldahinom“, „spomenikom“ in množico visečih kapnikov, naprej dol v Blatno dvorano s sigastimi ponvicami. V bližini Taborske jame stoji nad cesto Šentjurski tabor, ki je med najbolje ohranjenimi tabori pri nas. Na kraju davnega gradišča stoji gotska cerkvica (15. st.), okrog nje visok zid s strelnimi linami, od treh obrambnih stolpov je ohranjen eden. (Po F. Planina: Slovenija, turistični vodnik) PRIMORSKI SVET Pod planoto Kras se začenja zelo razgibano gričevje, ki se širi do Tržaškega zaliva. Slovenska obala je dolga 37 km. Ob njej se živahno razvija turizem (Portorož, Lucija, Piran, Izola, Fjesa, Valdoltra, Ankaran). V Sečovljah so znane soline. Hitro rast je doživel Koper: tu je civilno in cerkveno upravno središče, pa tudi precej industrije in pristanišče. Ribolov je še vedno malo pomemben. Na rodovitnih nižinah in v gričevnatem zaledju uspeva kmetijstvo. Vipavska dolina in Goriško polje sta znani po pridelovanju sadja, zelenjave in grozdja. Brda so posebno ugodna za gojenje vinske trte in sadja. Pomembna je industrija v Novi Gorici, njenih obrobnih naseljih in Ajdovščini. Zaradi bližine meje sta se tukaj razvila tudi trg in promet. Slika na naslovni strani: KRJAVLJEVA KOČA na Muljavi, zraven Jurčičeve rojstne hiše. mesečnik Ib b na?Tem6 ROSO IUC 8 Pred kratkim je izdalo koprsko Ognjišče knjigo Vinka Ošlaka POGOVORI POD ŠOTORI. V njej se ta slovenski mislec v prijetni obliki pogovora manjše počitniške druščine sooči z nekaterimi osnovnimi življenjskimi vprašanji (Je vesoljstvo plod slučaja? Kaj je oseba? Ali Bog biva? Kaj je moralni zakon? Kaj je zakon o protislovju? Kaj je napredek? Odkod zlo? Kaj je demokracija?) O demokraciji pravi avtor med drugim tole: Demokracija je tak način skupnega življenja ljudi, ki v ničemer ne dela sile nad komerkoli, dokler kdo sam ne poskuša uporabiti sile ali zvijače, da bi si zagotovil kakršnokoli posebno pravico oziroma dokler ne prekrši katerega od pravičnih zakonov, ki jih je po svobodno izvoljenih predstavnikih sprejelo ljudstvo. Skoraj vse države na svetu se proglašajo za demokratične. Dejansko pa je demokracija velika redkost. Vse države na svetu imajo predstavniške skupine, ki sprejemajo zakone in nadzirajo vlado, ali redke so izbrane tako, da bi resnično predstavljale večino prebivavst-va. Tam, kjer ne spoštujejo niti zunanje splošne volilne svobode, je sestava skupščine že vnaprej do zadnjega poslanca natančno predvidena v vrhu vladajoče in edine stranke. Seveda taka enobarvna skupščina lahko zastopa le svoje gospodarje. In če skupščina ni pravilno izvoljena, tako da bi predstavljala vse ljudstvo, potem tudi od zakonov, ki jih taka skupščina sprejme, ne smemo pričakovati bogvekaj. Nobena skupščina, nobena človeška oblast, nima pravice niti razpravljati, kaj šele odločati o tem, ali ima vsak človek, ki ni zagrešil zločina in mu to ni bilo dokazano, pravico do življenja, do osebne nedotakljivosti, do sporočanja svojih misli in čustev, do hvale ali kritike ... Noben parlament ne sme dovoliti razprave o tem, ali se vsi ljudje rodimo z enakimi pravicami in dolžnostmi ali ne, ali imamo vsi enako človeško dostojanstvo in neodvisnost ali ne. Samo eno bitje ima pristojnost, da sprejme ali ovrže postavo vesolja, na kateri slonč tudi vse človeške postave. Osnova in poroštvo demokracije je lahko le neomejeno in neskončno bitje — Bog. # Vinko Ošlak je v teh stavkih navsezadnje izrazil le prepričanje vseh naprednih ljudi. Prevedeno v naše današnje slovenske razmere to pomeni, da ima noš narod neodjemljivo pravico, da si svoje predstavnike izvoli svobodno (brez varuštva partije), da sprejmejo ti predstavniki pravične zakone In da vsem občanom zagotovijo pravico, da smejo svoje misli in čustva svobodno (= tudi proti vladajočim) tudi javno, to je po tisku, TV in radiu sporočati. Kdaj bo naš narod spet uvrščen med napredne narode tudi glede teh pravic? Založnik: Avguštin Čebul, župnijski urad St. Lenart. 9587 Bičarja vas. Odgovorni urednik: dr. Janez Hornbock. 9020 Celovec. Vik-trlnger Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. 9020 Celovec. Viktrmger Ring 26. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Viktringer Ring 26. A-9020 Klagenlurt Austria NAROČNINA (v valuti zadevne dežele): Anglija S tun Avstrija 130 šil. Pl m iti Razlika v cenah je zaradi neenake poštnine v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava NAŠE LUCI. PRINTED IN AUSTRIA kajpada nas zanima, kaj je novega doma __ na sploh VELIKANSKA ŠKODA ZARADI SUŠE Na Primorskem, predvsem v sežanski in koprski občini, je suša uničila skoraj polovico letošnjega pridelka. Samo v piranski občini so ocenili, da je zaradi pomanjkanja moče okoli 152 milijonov dinarjev škode. V hribovitih predelih okoli Kopra je uničenega 80 odstotkov pridelka. Krompirja bo za 40 odstotkov manj, paradižnika za 50 odstotkov, breskev in grozdja pa za trideset odstotkov. Mnoga gospodinjstva v slovenski Istri so bila brez vode v. poletnih mesecih. Že zdavnaj bi morali zgraditi višinski vodovod, vendar se je vedno zataknilo pri denarju. Letos so načrtovali 90 milijonov dinarjev iz rednih prispevkov vodne skupnosti, zbrali pa ga bodo verjetno deset odstotkov manj. Vedno višje cene in delovni stroški pa sproti zmanjšujejo vrednost zbranih denarnih sredstev. USPEH SLOVENSKIH PLAVALCEV Na 9. sredozemskih igrah sta Kranjčana Borut in Darjan Petrič dobila dve medalji. Borut je postal zmagovalec na 200 metrov kravl, njegov brat pa je bil tretji. Kranjska plavalca sta se doslej na domačih in tujih prvenstvih skoraj vedno uvrstila med najboljše in Sloveniji zaslužila že marsikatero zlato medaljo. GASILSKE DESETINE TEKSTILNE INDUSTRIJE TEKMOVALE 44 desetin iz vse Slovenije se je udeležilo republiškega tekmovanja v Preboldu. Pomerile so se v štafetnem teku, v vaji s hidrantom, tridelnem napadu in v vaji z brentačo. Prvo mesto je osvojila desetina tovarne nogavic v Polzeli. S tem tekmovanjem so proslavili tudi 110-letnico domačega gasilskega društva tekstilne tovarne v Preboldu. V okviru tega praznovanja in tekmovanja je bilo tudi posvetovanje gasilskih strokovnjakov iz vse Slovenije o požarni varnosti v podjetjih. ZBIRATELJI PLASTIČNIH ODPADKOV PRIHRANILI INDUSTRIJI ŠTIRI MILIJONE Na Slovenskem so zbrali okoli 1200 ton tovrstnih odpadkov. Podjetja Plastik iz Kanala, Plastenka iz Radomelj in Surovina-Regeneracija iz Maribora so iz odpadnih zabojev za sadje in steklenice, veder, plastičnih avtomobilskih delov, embalaže za barve in kemikalije ter vrečk pridobili polietilen, ki so ga zopet uporabili kot surovino za izdelavo plastičnih izdelkov. S tem so prihranili okoli štiri milijone nemških mark, ki bi jih sicer morali izdati za uvoz surovin. USPEŠNA SEZONA SLOVENSKEGA RADIJSKEGA ORKESTRA Letošnjo sezono je radijski orkester RTV Ljubljana zaključil z zelo uspelim nastopom na dubrovniških poletnih igrah. Letos so bili radijski simfoniki na turneji po Združenih državah Amerike in Kanadi, kjer so nastopili na 24 koncertih. Veliko pohval so želi tudi na turneji po Nemčiji in Švici. Nastopili so tudi na Jugoslovanski glasbeni tribuni v Opatiji. Koncerte so snemali tudi na plošče, ki so prišle na trg v začetku septembra. V prihodnji sezoni'je radijski orkester razpisal abonma za osem koncertov, v katerih bodo prevladovali avtorski večeri. Nastopili bodo tudi v evropski radijski oddaji „Spoznavajmo nova imena". Orkester je v pretekli sezoni vodil dirigent Anton Nanut. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI SEJEM „VINO 83“ Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 29. avgusta odprli vinski sejem Vino 83, največjo tovrstno prireditev v Evropi. Letošnji sejem je že 29. po vrsti. Udeležilo se ga je 580 razstavljalcev iz 24 držav. Kot je v otvoritvenem govoru povedal Mihail Šefer z jugoslovanske gospodarske zbornice, je namen sejma spremljati domače in tuje dosežke v pridelavi vin in drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Strokovna komisija je ocenila vzorce poslanih vin. Jugoslovanska se niso kaj dobro odrezala. Med 354 vzorci vin je bilo le šestnajst takih, ki so dobila zlato medaljo, naslova šampion za najkvalitetnejše vino pa ni dobilo nobeno naše vino. Veliko bolje so se odrezala avstrijska vina. Od 334 vin je komisija podelila stotim zlata odličja. CELJE, mesto ob zavoju Savinje. V srednjem veku je bilo sedež mogočnih celjskih grofov, sedaj pa je živahno kulturno, cerkveno, industrijsko, trgovsko in turistično središče. kajpada nas zanima, kaj je novega doma od tu in tam BORL „Haloška transverzala", ki so jo slovesno otvorili ptujski planinci, se začne pri Borlu in se potem vije preko Haloz do 883 metrov visoke Donačke gore. S to otvoritvijo so tukajšnji planinci proslavili 30-letnico planinskega društva. Pot je dobro markirana, prehoditi pa jo je mogoče v treh dneh. Na kontrolnih točkah so namestili žige. Za prehojeno pot dobi vsak planinec spominsko značko. BOVEC Iskrino podjetje Soča je zgradilo nov industrijski obrat. Tovarna ima 500 kvadratnih metrov površine, zaposlovala pa bo trideset delavcev. V tem obratu bodo sestavljali dve vrsti dinam za kolesa in vžigalne kable. Povpraševanje po teh proizvodih se je skokovito povečalo, odkar je zaradi pomanjkanja bencina marsikateri avtomobilist presedlal na kolo. CELJE Septembra je celjska cinkarna praznovala 110-letnico obstoja. Danes zaposluje podjetje 2322 delavcev. Ob tem visokem jubileju se podjetje lahko pohvali s pomembnimi gospodarskimi dosežki. Tudi izvoz niso zanemarili. Na zahodno tržišče se je izvoz v primerjavi z lanskim letom povečal za trideset odstotkov in dosegel 4,6 milijona dolarjev. Podjetje je zelo odvisno od uvoza surovin, predvsem cinka in žvepla. Lani so odprli tovarno kisline In novo valjarno cinkove pločevine. ČATEŽ OB SAVI Krajevni praznik, ki naj bi domačine spominjal na povratek izgnancev iz nemških taborišč, je bil tudi letos proslavljen s številnimi delovnimi dosežki. Tako je gasilsko društvo Čerina na ta dan slovesno prevzelo gasilsko vozilo. Na Malem Cirniku je lovsko društvo odprlo obnovljeno lovsko kočo, ki je odprta tudi številnim izletnikom. Na slovesni občinski seji pa so spregovorili o možnostih razvoja turizma in kmetijstva. KOSTANJEVICA OB KRKI V kostanjeviškem gradu so odprli stalno razstavo del slovenskega slikarja Zorana Didka. 0 umetnikovem delu in njegovi življenjski poti pa je na otvoritvi govoril slikarjev rojak, umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel. S to razstavo se je v tem kraju začela bogata kulturna jesen. Že konec septembra so odprli sedmi grafični bienale jugoslovanskih otrok, ki mu je sledila razstava del Franceta Kralja. LENDAVA Obsežne in temeljite znanstvene raziskave zemeljskih plasti so pokazale, da se v lendavskem kotu nahajajo tri sto metrov debele plasti kakovostnega premoga. Z rudarskimi deli naj bi začeli že drugo leto. Strokovnjaki računajo s petdesetletnim izkoriščanjem premogovnih zalog, ki so po kalorični vrednosti boljše od ostalih vrst premoga v Sloveniji. LIPICA Zanimanje za lipiško kobilarno se je letos zelo povečalo. Našteli so pet odstotkov več obiskovalcev kot v enakem obdobju lani. Zelo dobro obiskovane so bile tudi predstave dresurnega jahanja, kjer so našteli kar deset odstotkov več ljudi. Za četrtino večje je bilo število tistih, ki so se odločili za jahalno šolo. Le hotel je bil slabše obiskovan. Izostali so namreč tisti „turisti“, ki so se do pred enim letom ustavljali v tem kraju ob italijanski meji. Lipiški jahači so letos dosegli lepe uspehe na mednarodnih turnirjih. LJUBLJANA Narodni muzej je v sprejemni dvorani Cankarjevega doma pripravil izredno zanimivo in bogato razstavo „Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugo- (dalje na strani 9) Gost sedi na terasi v znani beograjski gostilni Dva jelena in večerja. Ker je hladno, plača večerjo m se preseli v gostilno, da bi spil še kozarček. Natakar pa mu noče postreči; pogoj je večerja. Gost zaman skusa z računom dokazati, da je že večerjal — natakar vzvišeno zavrača tako naročilo in denar. Pravi, da se mora ravnati po predpisih in da bi se sicer tudi drugi gostje skušali izogniti večerji, naposled pa pribije, da nima časa, da bi se ukvarjal s tako nepomembnimi naročili. DELO, Ljubljana, 31. maja 83/2. Tednik Front slobode v Tuzli piše, da se je v gračaniški tiskarni pokvaril neki stroj — šlo je za zelo pomemben del — in proizvodni proces je seveda zastal. x y* l t, rt Ker so stroj kupiti v Zvezni republiki Nemčiji, so tja poslali tudi teleks in prosili za pomoč. Ze čez kak dan je prispela pošiljka iz ZR Nemčije, z njo pa tudi velika presenečenja. Kartonska škatla, v kateri/e prispel nadomestni del, je bila izdelana v — gračaniški tiskarni. A to še ni bilo vse. Člani kolektiva so doživeli pravi šok, ko so videli vsebino pošiljke. Sklopka, ki je bila vzrok za zastoj v tiskarni, je imela oznako, da je bila izdelana v dobojski tovarni. Zadevo so kaj kmalu pojasnili: v Gračanici izdelujejo embalažo za tovarno iz Do-boja, ta pa prodaja svoje blago tujim kupcem. DELO, Ljubljana, 25. jun. 83/2. __________________________________________________________/ ■ slovenski katolicizem na tehtnici ali v našem narodu vera upada? Pred kratkim se je v stiškem samostanu zbral nekakšen senat slovenske Cerkve: škofje in višji predstojniki in predstojnice redov so se sešli k pogovoru o ogroženosti nravnih vrednot v slovenskem prostoru. Tu je povzetek njihovih ugotovitev. KAKŠNO JE NRAVNO OZRAČJE? Neugodni pojavi v današnjem slovenskem prostoru so: upadanje vere, nespoštovanje življenja, razvrednotenje družine in splošna nravna otopelost. • UPADANJE VERE - V našem narodu upada cerkvenost, nekoliko počasneje od nje pa tudi vera. Življenje postaja nekako brez pravega smisla. Važen je zaslužek in z njim povezana življenjska raven, potem pa uživanje. „Življenje je pač treba izživeti, sicer boš umrl, ne da bi polno zaživel,“ mislijo mnogi, še več jih pa tako živi. * • • ŽIVLJENJE NI VEC VREDNOTA -Med najhujšimi črnimi pegami sodobnosti je gotovo izgubljeno spoštovanje do življenja: samomori (Slovenci smo pri vrhu svetovne lestvice), premajhno spoštovanje do starih in onemoglih, naraščanje števila umorov nerojenih življenj (na 100 rojstev je 70 splavov), kakor da življenje nerojenega otroka ni več vrednota. • RAZVREDNOTENJE DRUŽINE - Nekoč (še ni tako dolgo od tega) je slovenska družina pomenila zdravo nravno jedro naroda. Otrok je doživljal soglasje med besedo in življenjem in to ga je zorilo v zdravo in usklajeno osebnost. Danes se družine razkrajajo, vse več je ločitev, vse več zunajzakonskih skupnosti, vse več mladih ljudi, ki hotč ostajajo sami. • NRAVNA OTOPELOST - Najhujše zlo je splošna nravna otopelost. Ni največja nesreča greh, veliko hujše je, da se greh dela popolnoma neprizadeto, kot da ni nič slabega. Izgubili smo smisel za greh. V naših sredstvih družbenega obveščanja pogosto beremo poročila, kako gnila je zahodna družba. Ni bilo pa v njih zaslediti poročil o zelo razširjenih in iskrenih pogovorih o temeljnih vrednotah človeka, ki so bili pred nekaj leti v Zahodni Evropi zelo živahni. KJE SO VZROKI ZA TO? Seveda je odgovorne v slovenski Cerkvi pri pogovoru zanimalo, kje so vzroki za to zlo v današnjem slovenskem prostoru. Odkrili so te-le: • ODGOVORNOST CERKVE - Za to stanje je soodgovorna Cerkev. Krščanstvo je dolga stoletja oblikovalo ali vsaj sooblikovalo nravno podobo slovenskega človeka. Če je danes ta podoba v dobršni meri izmaličena, pomeni, da oblikovavci niso vedno izbirali najboljših poti, ali pa da njihovo življenje ni bilo vedno v skladu z njihovim naukom. Prav zaradi tega čuti Cerkev na svojih ramenih vso težo skrbi. • ODGOVORNOST DRUŽBE - A Cerkev ne more nositi vse odgovornosti. Ne more odgovarjati npr. za nravno * V avstralskem Melbournu se je POHODA PROTI SPLAVU udeležilo 5000 ljudi. Nekaj oporečnikov Je skuialo v preddverju tamkajinje ženske bolnlinice, kjer splavljajo, razviti prapor z napisom SPLAV JE ZLOČIN, pa jim je policija to preprečila. * Dunajski kardinal König je pred kratkim zavrnil prakso nekaterih držav, ki se ravnajo po starem načelu: podložnikom določa vero oblast. Helsinki so leta 1975 hoteli drugače: VERSKA SVOBODA je nujen sestavni del človekovih verskih pravic. Helsinško sklepno listino so podpisale tudi socialistične države, zato jih ta obvezuje. • Sovjetski pisatelj SOLŽENICIN, ki živi v tujini, je pred kratkim dejal: „Milijoni kmetov so bili pobiti, da bi vero zatrli v najgloblji korenini. Milijoni ur propagande so bili namenjeni temu, da bi Izžgali vero Iz otroških src. In vendarle kljub vsemu temu komunizem ni uničil krščanske vere. Krščanstvo je šlo skoz obdobje zatona, zdaj pa raste in se na novo razcveta. To je najbolj obetavno znamenje, ki ga lahko vidimo ne le v naši domovini, marveč povsod po svetu.“ • AMERIŠKI KATOLIČANI bodo v kratkem poslali na Poljsko dve toni obutve. Plačali bodo tudi prevoz z ladjo. V zadnjih dveh letih so poslali tja obleke In hrane za 75 milijonov dolarjev. d razsulo tistih mladih, ki o Cerkvi in o Bogu niso še nikoli slišali in ko gredo mimo cerkve, ne vedo, kaj to sploh je. • POTROŠNIŠTVO — Slovenski kulturnik Bojan Štih je zapisal tole: „Ta trenutek je slovenski človek vseh starosti in poklicev izročen na milost in nemilost pogubnim vplivom gospodarstva in tehnokracije. Ob vsem tem pa še bedastemu tekmovalnemu športu, krvavemu ubijalskemu lovu, bedastim popevkam, prostaškim veselicam, mračnim disco-clubom, demagogiji žurnaliz-ma v časnikih, na televiziji in na radiu. Družbenonravni položaj slovenskega človeka je zožen na gospodarsko raču-nico: delitev dobička, odkrivanje izgub, medsebojno točkovanje, določanje toplih obrokov in počitnic itd. Ampak vse to je hudo narobe . . . Dokler ne bo naš človek odločal o svoji skupni narodni usodi, bo izročen viharjem sodobnega gospodarstva in tehnokracije, v katerih se ne bo znal obnašati, ali pa se bo umaknil v potrošništvo ..." KAKO NAJTI PRAVO SMER? Kjer je bolezen, tam je treba iskati zdravilo. Kakšna so zdravila za današnjo verskonravno krizo v Sloveniji? • OZNANJEVANJE EVANGELIJA -prva dolžnost Cerkve je, da oznanja evangelij in odkriva smisel življenja. Zelo močne dokaze ima, da ji bodo zlasti mladi verjeli. Bog je ustvaril nas vse, zato smo vsi sinovi istega Očeta med seboj bratje. • ZGLED — Seveda je sama beseda premalo, pa naj bo še tako izbrana in bleščeča, če za njo ne stoji življenje. In če je kdaj pridigo Cerkve zasenčilo to neskladje, bi se mu morali v prihodnosti na vso moč izogibati. Zlasti mladi so silno občutljivi za tisto najglobljo iskrenost, ki združuje besede in dejanja. • ISKATI POTI DO LJUDI - Ne moremo trditi, da bi se pri nas ne trudili za sodobno oznanjevanje. A kako doseči tiste, ki nikoli ne prestopijo cerkvenega praga, ki nikoli ne vzamejo v roke verskega časnika ali knjige? Kaj narediti, da bodo naše sporočilo sprejemali in ga udejanjali v življenju? • POŽRTVOVALNOST POSAMEZNIKOV — Še tako urejena organizacija je zaman, če ni ob njej drobnega, potrpežljivega in nadvse požrtvovalnega osebnega dela posameznikov. Trpljenja je veliko, treba pa je trpeče iskati in jim nesebično služiti., • UREJENE DRUŽINE - Prihodnost je mogoče graditi na urejenih družinah. Živa žarišča so, iz katerih lahko greje duhovnost in visoka nravna zavest. Zato je treba nagovarjati odrasle, da bodo postali občutljivi za dogajanja v okolju, da jim ne bo vseeno, kaj se godi, in da se bodo znali odločati. . DUHOVNA GIBANJA - Treba je podpreti tudi razna duhovna gibanja, hkrati jih pa nagibati v odprtost in apostolsko dejavnost. Morda govori Duh našemu času prav s pomočjo teh gibanj. Po DRUŽINI • KRISTUSOVI PRIČEVAV-Cl Je naslov nove In dopolnjene izdaje prevedenih Izvirnih poročil o pričevanju In mučenlitvu Kristusovih u-čencev prvih treh stoletij. Knjiga Je Izila Jeseni pri Mohorjevi družbi v Celju (v prednaročilu Je po 350 din, kasneje bo po 450 din). • Na Korinju nad Krko pri Stični so odkopali staro naselje, v njem pa dobro ohranjene temelje In zidove stare krščanske cerkve Iz 4. do 6. stoletja. S tem Je dan nov dokaz, da je na sedanjih slovenskih tleh zaživelo krščanstvo kmalu potem, ko Je v rimski državi doseglo svobodo. • Na Brezjah so se srečali KATOLIČANI IZ TREH SOSEDNJIH ŠKOFIJ: Iz ljubljanske, celovške in videmske. Somaševalo je osem škofov In blizu lOO duhovnikov, vernikov Je pa prišlo 5000. Bogočastje se Je vršilo v slovenščini, nemščini in italijanščini. Nadškof Šuštar je v govoru povedal, da so se predstavniki treh narodov zbrali z željo, da bi okrepili medsebojne vezi, poglobili krščansko bratstvo In tako gradili prihodnost Evrope v miru In pravičnosti. Kljub temu da je bilo delivcev obhajila veliko, je obhajanje trajalo zelo dolgo. Vmes so se vrstile pesmi v vseh treh jezikih. Maši je sledila kratka akademija z govorom škofov imenovanih treh škofij in petjem zbora iz Naklega in kvinteta Gorenjci. • Koprski škof Jenko je blagoslovil TEMELJNI KAMEN ZA NOVO CERKEV V PORTOROŽU, ki bo posvečena Rožnovenskl Materi božji. ob stoletnici rojstva ljubljanskega škofa Rožmana dobri pastir Nadaljujemo z Rožmanovim življenjepisom. Kot pomočnik nadškofa Jegliča je škof Rožman opravljal dolžnosti generalnega vikarja, poleg tega je pa po dve uri na dan predaval na ljubljanski bogoslovni fakulteti cerkveno pravo. Obenem je hodil govorit na mnoga slavja, kamor so ga vabili, in napisal marsikateri članek v verske, posebno mladinskeji-ste. REDNI ŠKOF 31. julija 1930 je nadškof Jeglič mesto ljubljanskega rednega škofa zapustil. Škofu Rožmanu je bilo ob tem silno hudo, saj je zgubil tako izkušenega svetovavca in prijatelja, a z novim položajem se je moral sprijazniti in zaorati ledino sam. Temeljna smer Rožmanovega škofovanja je bila, skušati poglobiti in ponotranjiti vse versko življenje v škofiji. Za razumevanje Rožmanovega dela se je treba vživeti v tisti čas. Označevale so ga predvsem tri stvari: svetovna gospodarska kriza, kraljeva diktatura v Jugoslaviji z liberalnim predznakom in bližajoča se vojska. Posledica mednarodne gospo- darske krize je bila v Sloveniji brezposelnost delavcev in zadolženost kmetov. Diktatura kralja Aleksandra (začela se je 6. januarja 1929) je zadušila sleherno svobodno politično, prosvetno in mnogokrat tudi versko delovanje. Slovenska katoliška društva (Prosvetna zveza, Orel) so bila razpuščena. Liberalna telovadna organizacija Sokol, v katero so učitelji po šolah silili tudi katoliške otroke, je vzgajala v protiverskem duhu. Neredko so morali duhovniki zaradi ovadb in sumničenj pred sodišča, čemur so sledile globe, aretacije in zapori. Glede bližajoče se vojske je škof Rožman zapisal, da v prihodnosti niso izključene revolucije in da je generalni vikar Nadrah pred imenovanjem njega za ljubljanskega škofa rekel, da bo prihodnji ljubljanski škof mučenec. POTI DO CILJA V dosego zastavljenega si cilja je škof Rožman zavzeto vključil menda res vsa razpoložljiva sredstva. • STIK Z DUHOVNIKI Duhovniki, ki so imeli s škofom stik, so soglasno izjavili, da jih je imel škof rad in da je bil do njih zelo preprost. Vedno jim je naročal: „Skrbimo za svoje lastno posvečenje!“ Eden od njih je zapisal: „Bil je škof, ki je svojo škofovsko službo opravljal res kot oče, kot dušni pa- frleče semenke — mogočen računalnik Semena so, opremljena z zavitimi krili, frlela na tla kot nežen helikopterski desant. Te leteče semenke, to čudovito jadralno modelarstvo, ki vznikne kar takole, Iz mokre prsti! Pri njih ne moremo pogrešati vrhunske aeronavtične pameti, vgrajene v njihovo pravilno ukrivljenost in obteženost. Predvsem pa jih krasi popolna eleganca in preprostost. (Najvišji nivö nekega izuma se začne šele tam, ko se ta izčisti v popolno enostavnost In eleganco, kakršno vsepovsod najdemo v naravi.) Niti stotinke grama snovi ni nikjer odveč. Tudi za te ljubke letalce je moral računati neki računalnik, ki presega vse, kar znamo izračunati na zemlji. O galebih sploh ne smemo govoriti, ker že semenke presegajo vsa naša inženirstva. Pri galebih se nam bi od ustvarjalne sile, ki je pri njih uporabljena, zavrtelo. Ta nedolžno preprosta semenka ni samo neko krilce, ki elegantno leti stran od drevesa, ampak je tudi sama mogočen računalnik, ki zna to, česar vsa človeška pamet ne spravi skupaj: ukazuje prsti, vodi, dimu in svetlobi sonca, da se uredč kot visoko drevo. In to drevo bo spet vsako leto eksplodiralo v tisoče takih čudežnih semenk... Kdo je mojster vsega tega?_________________________Vinko Ošlak, POGOVORI POD ŠOTORI^ stir, in ne kot dostojanstvenik in kot knez. Ob njem sem se vedno počutil kot mlajši brat ali kot njegov sin." V novoletnem pismu duhovnikom (1940) je zapisal: „Z vso vztrajnostjo in modrostjo moramo pobijati največjo laž sedanjosti, komunizem.“ • OSEBNI VPLIV Škof Rožman je veljal za enega najboljših slovenskih cerkvenih govornikov v svojem času ali celo za najboljšega. Za to ga je usposabljala ne le temeljita bogoslovna izobrazba, marveč nič manj njegov prijeten nastop in topel glas. Pridigal je v ljubljanski stolnici, po vsej škofiji na birmah, pa tudi povsod, kamor so ga vabili, vabili so ga pa mnogo. V govorih je priporočal predvsem evharistično vzgojo, duhovne vaje po stanovih in verske organizacije, med njimi najbolj Katoliško akcijo in Marijine kongregacije. Pri kanoničnih vizitacijah župnij rnu je bila všeč preprostost in toplina. Pri pregledu župnijskih knjig, bogočastnih prostorov in predmetov je bil pa zelo natančen. S temi obiski je svojo škofijo dvakrat prepotoval, drugič ne čisto vse — prehitela ga je vojna. Birmal je 125.000 otrok. Najbolj so mu bili pri srcu otroci. Pri kanoničnih vizitacijah se je najdlje zadržal v šoli, kjer je otroke verouk tudi sam spraševal. Za otro- ki je imel najrajši mladino, posebno fante. Zelo tesno je bil povezan z Orlom, kasneje s Fantovskimi odseki in Dekliškimi krožki, to je, telesno vzgojnimi katoliškimi organizacijami. K zaprtim duhovnim vajam je poskušal spraviti zlasti moške. Družine je pa nagovarjal, naj se včlanijo v bratovščino sv. Družine, kasneje tudi v društvo Družina. Kot je obiskal Severno Ameriko, je obhodil kot misijonar nad 40 slovenskih naselbin in povsod vzpodbujal k verski in narodi zvestobi. • PASTIRSKA PISMA Kot vsak škof je tudi Rožman nagovarjal svoje vernike s pastirskimi pismi. Razumljivo je, da so se ta dotikala najvažnejših dušnopastir-skih vprašanj. Njegova zasluga pa je, da je začutil utrip časa in v gospodarski krizi ljudi v teh pismih nagovarjal ponovno k temu, da potrebnim zares pomagajo. Ko so jugoslovanski škofje napisali skupno pastirsko pismo in v njem protestirali proti protiverski vzgoji v Sokolu in proti siljenju šolske mladine vanj, je režim najbolj napadal Rožmana, ker je vedel, da je on duša tega odpora Cerkve. Celo so mu grozili s konfinacijo. (dalje na strani 32) (------------------------------\ ateist v stiski Spominjam se hude stiske v letalu nad Alpami. Bilo je to v začetku petdesetih let. Zraven mene je sedel ugleden državni in politični uradnik. Ko je bila naša stiska na višku in smo v strahu že videli in okusili smrt, je sosed nenadoma začel moliti. Bila je to živčna, raztrgana in jecljajoča molitev, polna božjih besed in molitvenih vzklikov in tudi prošnjd. Ampak nobene vere nisem občutil v sosedovi molitvi, ki sem jo v lastnem strahu poslušal. Ko je stiska minila in smo potniki spoznali, da smo rešeni, je sosed v svojem na novo odkritem in povrnjenem ateističnem ponosu opazil moje vprašujoče oči. Še zdaj slišim njegove zmedene besede: „Molil sem, kaj? Toliko so nas trpinčili v mladosti s tem prekletim veroukom, da se človek mimogrede spozabi.“ Nisem odgovoril ničesar. Molčal sem, kajti tudi jaz sem se v letalu bal smrti. In v svojih časih je bilo v meni več strahu kakor pa junaštva ali celo poguma. Ko sva se s sosedom poslovila drug od drugega na beograjskem letališču, pihala je ostra divja košava in je bilo komajda razumeti človeške besede, sem mu rekel: „Srečno in zbogom!“ Vedno se bomo motili drug o drugem in nikoli ne bomo spoznali, kaj se v bližnjem skriva in zakriva. Kultura pa je pot k upanju, verovanju in svobodi. K človečnosti in strpnosti, ki sta naši edini možnosti na Zemlji. Bojan Štih, KRISTUS SE JE USTAVIL V EBOLIJU V______________________________ M k mati vzgaja za delo Mati je posebej vzgojiteljica za delo hčerd, In sicer na področju, ki je za po-znejio srečo v zakonu Izredno važno: v gospodinjstvu. To je namreč podlaga za telesno In duievno dobro počutje vseh, ki spadajo k družini. So ženske, ki naredijo vse prej, samo ne drobnih stvari vsakdanjega gospodinjstva. Berejo knjige in časopise, da se ohranijo „duhovno sveže“, njihovi otroci pa so bledolični In zanemarjeni. Rade se udejstvujejo Izven družine, kjer Je le mogoče, samo tam ne, kjer Je njihova naloga — domä. Pa še drug tip matere, ki ne vzgaja za delo, je. To so od jutra do večera nenehno zaposlene ženske, ki pa vsak prijem spremljajo z vzdihovanjem, vsak korak s stokanjem. Pa še drugačen primer: Mama pere. Potem obeša perilo. Hčerka Je zraven, podaja mamici kose perila In zato bo mamica pri večerji rekla: „Očka, danes ml je šlo pranje hitro od rok. Veš, če ml Metka pomaga In podaja kos za kosom, potem še enkrat hitreje končam.“ Će hoče mož, da bo mamica vsakdanje delo opravila z veseljem In bo tako svoji hčerki dobra učiteljica, potem ne sme biti preveč obremenjena. To pomeni, naj tudi on prime za delo. Tako se JI vsakdanje delo tudi ne bo zdelo ponižujoče. Ernest Eli: MODRI STARŠI - SREČNI OTROCI „v samici sem prišel do prepričanja, da Bog je“ • Z nekako petindvajsetimi leti sem šel službovat v Sarajevo, ki je prava mešanica raznih ver: so Židje, muslimani, katoličani, pravoslavni, protestanti, še kakšna sekta, zraven pa veliko verske brezbrižnosti. Med neko sejo je predsedujoči, izobražen musliman, poprosil: „Preden začnemo, vas lepo prosim, da ne kadite! Sem musliman, zdaj je bajram, strogi post. Postim se in prosim, da mi tega ne otežujete. “ Odrevenel sem. Kako izpolnjuje ta človek obveznosti svoje vere! • Čez nekaj let me je na ulici v Sarajevu ustavil direktor velike banke, Jud. Rekel mi je: „Poslavljate se odtod, mladi gospod. Naj vas v življenju spremlja vse dobro! A ne pozabite: Če zapustiš Boga, zapusti tudi on tebe. Kdor je Bogu zvest, je lahko prepričan, da ga on ne zapusti.“ Od njega nisem pričakoval takih besed. • Po vojni sem bil v službi v podjetju, katerega direktor je bil nekdanji mornariški častnik. Ko sva bila nekoč sama v sobi, mi je rekel: „Več mesecev sem bil zaprt, tudi v samici. Tam sem veliko premišljeval in končno prišel do prepričanja, da Bog je." Malo hudomušno sem mu odgovorit, da sem sam o tem že dolgo prepričan, hvala Bogu, brez aresta. • Znani, zdaj že pokojni univerzitetni profesor, pisec številnih znanstvenih in poljudnih knjig, v katerih se je rad obregnil ob Boga in vero, mi je nekaj let pred smrtjo dejal: „Mene imajo vsi za ateista. Pa nisem. Prepričan sem, da Bog je, odklanjam pa posredništvo, duhovnike. Z Bogom se pogovarjam brez njih.“ Ugovarjal sem mu, saj se duhovniki niso postavili sami. • Ko sem nekoč našemu velikemu arhitektu Plečniku potožil, da neke zadeve ne morem in ne morem uresničiti, mi je svetoval: „Pri vsaki življenjski nalogi storite tisto, kar lahko storite! Kar ne gre, pa prepustite Bogu, in vse se bo rešilo prav.“ Kakšna modrost! In kakšna vera! Po DRUŽINI \________________________________________________________________________/ (nadaljevanje s strani 3) slavije". Razstava je združila najžlahtnejše dosežke keltske umetnosti in kulture od 4. stoletja po Kristusu, ki jih hranijo muzeji v Jugoslaviji in Avstriji. Posebno lepe primerke iz dobe, ko so se Kelti naselili na ravninah Save in Donave je posodil graški muzej Joaneum. LJUTOMER Turistično-gostinska prireditev „Prleška bratev“ je tudi letos lepo uspela. Vinogradniki iz prleških in ljutomerskih goric so v povorki pred Slovinovo vinsko kletjo prikazali stare šege in običaje prejšnjih viničarskih rodov. Prleško bratev je pripravilo domače društvo kmetijskih tehnikov z namenom, da pozabljene navade zopet oživijo. LOGATEC Razstava logaške obrti, na kateri je sodelovalo 65 obrtnikov, je pokazala lepe dosežke te gospodarske panoge v tej občini. Večina obrtnikov sodeluje z združenim delom, predvsem z lesno industrijo. Uslužnostna obrt je manj razvita, ker je občina doslej vlagala vanjo premalo sredstev. Razstavo, ki so jo pripravili v okviru občinskega praznika, so dopolnjevala tudi srečanja obrtnikov iz ljubljanskega področja in seja odbora obrtnih zadrug, ki delujejo v Zvezi obrtnih zadrug Slovenije. MARIBOR Zaradi velikega pomanjkanja gostinskih delavcev v tej občini, kjer je zelo težko dobiti natakarje in kuharje, se je zavod za zaposlovanje odločil, da 300 brezposelnim diplomantom strokovne šole za blagovni promet ponudi tečaj za gostinstvo. Tečajniki naj bi se do zime usposobili za natakarje in kuharje, združenje za gostinstvo in turizem je tudi predlagalo ustanovitev posebnega izobraževalnega centra za gostince, saj Sostinske šole niso več kos potrebam slovenskega gostinstva in vedno zahtevnejšega turizma. Maribor V letošnjih prvih sedmih mesecih je tonema Elektrokovina izpolnila že sedemdeset odstotkov letošnjega izvoz-nega načrta. Na dolarsko tržišče so iz- med vtsliumi Z izrezki iz slovenskih in tujih listov skušamo prikazati resnično podobo sedanjega slovenskega trenutka. Čeprav smo pri izboru za resnico nadvse natančni, odgovarjajo končno za utemeljenost poročil njih pisci oziroma uredništva zadevnih listov. L_____________________________/ FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: BOSANSKI PROCES ________ Veliki proces v Sarajevu se bliža koncu. Pred sodiščem stoji 12 obsojencev, mohamedancev, ki so obtoženi „nacionalizma“, da je s tem pač zabrisan vtis, da gre za kaznovanje zaradi vere. Obtoženci imajo ugledne poklice in se branijo dostojanstveno in razumno. Proces ima značilne znake komunističnega sodstva: sodišče se za to, kar povedo obtoženci in njihovi branivci, ne meni. Nekaj prič je svoje izjave preklicalo in javno povedalo, da so bili izpostavljeni pritisku. „Ali me bo to sodišče branilo, če^ bom povedala resnico?“ je vprašala neka žena pred svojo izjavo. Druga žena je rekla, da so jo pet dni po ure dolgo zasliševali in da se je morala na policiji svojo izjavo naučiti na pamet. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 20. avg. 83/8. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG: STROGE KAZNI V 5^RAJEVU______________________ ________ Nihče ni bil ranjen in nihče ubit; ni bilo nobene tatvine in nikjer niso našli orožja. Kljub temu so kazni zelo stroge: 15 let ječe za obtoženega Beh-mena in 14 let ječe za obtoženega Izetbegoviča. To se je zgodilo po dolgem procesu v Sarajevu konec tedna. Obsojeni naj bi bili poskušali ustanoviti teroristično organizacijo z namenom, da bi vzpostavili v Bosni islamsko republiko. V obtožnici je stalo: „Skrivno združevanje s prevratnimi cilji“, povezano s „sovražno propagando“ proti Jugoslaviji. Stroge kazni imajo brez dvoma notranje politične cilje in bodo verjetno imele težke zunanje politične posledice. Sleherniku v Jugoslaviji naj bi postalo jasno, da mora računati z neusmiljenim zasledovanjem, če svoje versko prepričanje, npr. islamsko vero, rabi za to, da zastopa drugačno družbeno ureditev, pa četudi po mirni poti. Da so priče pri procesu svoje izjave, ki so jih bile dale preiskovalnemu sodniku, preklicale, ker so jih, kot so rekle, trpinčili, ni v Jugoslaviji nekaj tako redkega. Da so pričam, ki so govorile v prid obtožencem, oblasti zagrozile s povračilnimi ukrepi, prav tako ni v Jugoslaviji nekaj izrednega. Da so stalinistične metode v Jugoslaviji povsem premagane, je sedaj po sarajevskem procesu težko trditi. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 23. avg. 83/3. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG: JUGOSLOVANSKA TAJNA POLICIJA OSTAJA MOČNA SILA Jugoslovani bi komaj mogli bolj prepričljivo dokazati, kako v neki socialistični deželi še ob smrti ravnajo z ljudmi, ki so nekoč uživali ugled, pa so lepega dne padli — ne ker bi ravnali načelno drugače kot njihovi tovariši, temveč ker so vse počeli le nekoliko bolj popolno kot oni. Konec tedna je v Ljubljani umrl dosti neznani Miha Marinko v starosti 83 let. Dnevnik Borba ga je na naslovni strani počastil kot velikega revolucionarja. Skoraj istočasno je umrl Aleksander Rankovič, star skoraj 74 let. Temu je Borba posvetila kratko osmrtnico na 7. strani. A Rankovič je bil v času svojega padca (1966) eden Titovih namestnikov, pa se je, kot pravi napol uradno besedilo Tanjuga, uprl razvoju samoupravljanja in politiki enakopravnosti med narodi, ter je izrabil funkcijo šefa državne tajne službe. Vse to je res. Ko je bil Rankovič na oblasti, je komajše poznal meje lete. Njegova tajna policija UDBA je prodrla na vsa področja družbenega življenja, zapirala nasprotnike režima, jih mučila in včasih tudi ubijala. Na Golem otoku je Rankovič uredil jugoslovanski Gulag — in slehernika, ki ni soglašal s Titovim odpadom od Stalina (ki so ga včasih vsi častili), so v kamnolomih na Golem otoku mučili včasih do smrti. Šele ko je dal Rankovič napeljati v Titovo splanico mikrofone, ko mu je bilo vedno bolj všeč, da so govorili o njem kot o Titovem nasledniku, ko so se Slovenci in Hrvati vedno bolj pritoževali nad vsenavzočnostjo Srba Ran-koviča, je moral 1966 iti. Ali je po njem prišla doba demokratičnega socializma? Ne, v praksi je spet zmagala oblast nad idealom. Oblast je namreč imel rad ne le, Rankovič, temveč tudi Tito se ni mogel od nje odtrgati. To je bil eden razlogov, da je Tito že 1971 odstavil liberalne partijce v Zagrebu in Beogradu in da je 1974 novo samoupravljanje na zunaj pozdravil, ga pa že vnaprej postavil pod varuštvo partije, pa tudi UDBE. „Družbeno-politična neoporečnost“ je bila spet prvo merilo za vodstvena mesta v gospodarstvu. Tajna služba je spet dobila, čeprav v milejši obliki, stare pravice. Za kulisami reforme je šlo za neke vrste ponovno leninizacijo. Da do danes še ni prišlo do neredov, je vzrok tudi v tem, da jugoslovansko vodstvo — drugače, kot so storili Poljaki pod Gierekom — ni pustilo nobenih opozicijskih skupin. Posamezne „oporečnike“ trpijo, skupine pa takoj razbijejo. Kljub nasprotnemu zatrjevanju je torej od Rankovičevega duha marsikaj ostalo. Zato je videti uradna kritika Rankoviča ob njegovi smrti nekoliko hinavska. Spore s stalinizmom v Jugoslaviji sem in tja le tedaj pozdravljajo, če se nanašajo na druge socialistične dežele in zato ustvarjajo na Zahodu lepo podobo o Jugoslaviji. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 22. avg. 83/4. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: SPOR OB KNJIGI „VEČ STRANK ALI ENA STRANKA?“ Najnovejši spor, v katerega je zapletena zveza starih partizanov, je gonja proti dvema beograjskima zgodovinarjema, Vojislavu Kostunici in Kosti Ca-voskemu. Tadva sta pod naslovom Več strank ati ena stranka opisala, kako so komunisti takoj po vojni izrinili meščanske stranke. Partijsko glasilo Komunist opravičuje pri svojem napadu na oba pisatelja še danes nekdanjo obsodbo voditelja Nacionalne kmečke stranke, ki je bila združena s komunisti v ljudski fronti, Dragoljuba Jovanoviča. Ta je že pri razpravah o ustavi 1945, ko je videl, da se stvari razvijajo v smeri komunistične diktature, v parlamentu opozoril, da je prva Jugoslavija razpadla, ker je v njej gospodoval en sam narod; druga bi utegnila razpasti, ker hoče v njej gospodovati ena sama stranka. Kasneje je bil Jovanovič obsojen na desetletno ječo. Odgovor režima na omenjeno knjigo je dokaj začudljiv: po eni plati brani režim vse, kar so takrat storili proti začetkom meščanske in demokratske politike, po drugi pa očitno noče trpeti, da bi kdo o takratnem načinu ravnanja komunistov javno pisal. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 2. sept. 83/7. vozili za sedem milijonov dolarjev. Največ elektromotorjev so kupili Iranci, Nemci, Italijani in Francozi. Izvažali so tudi svetilke in dušilke za fluorescentno razsvetljavo. Letos so uspeli prodreti tudi na zahtevno avstralsko tržišče. MARIBOR Priljubljena sejemska prireditev „Vesela jesen" je zopet privabila veliko število ljudi. Na sejmu je sodelovalo okoli trideset jugoslovanskih proizvajalcev, ki so razstavili več kot petdeset vrst sadja. Na otvoritvi so spregovorili tudi o problemih slovenskega sadjarstva, kot sta zastarelost sadnih sort in pomanjkanje sredstev za modernizacijo sadovnjakov. Rečeno je bilo tudi, da je današnje slovensko sadjarstvo še precej daleč za dosežki izpred druge svetovne vojne. Takrat so slovenski sadjarji izvozili letno 3000 vagonov kvalitetnih jabolk. 0 teh številkah današnji sadjarji doma le sanjajo. MARIBOR Nemško mesto Marburg in štajersko glavno mesto sta se pred leti pobratili. Odtlej se je sodelovanje med predstavniki družbenih organizacij lepo razvijalo. Letos pa je prišla skupina marbur-ških maturantov na obisk v Maribor. Mladinci so si ogledali tovarno avtomobilov TAM. Seznanili so se tudi z aktivnostjo mladine v prostem času. Na žalost so pozabili obiskati številne mladinske skupine v župnijah, ki po svojih aktivnostih nič ne zaostajajo za uradnimi mladinskimi skupinami. Obisk so zaključili z izletom na Pohorje. MIRNA NA DOLENJSKEM Letošnja dobra letina krompirja na Dolenjskem je rešila mnogih skrbi tovarno za predelavo krompirja Kolinsko. V tovarniških skladiščih je že okoli 4000 ton industrijskega krompirja, se pravi polovica količine, ki jo bo tovarna predelala v letošnji predelovalni sezoni. Tovarna bo povečala proizvodnjo krompirjevih kosmičev. MOZIRJE Savinjsko-šaleška veterinarska postaja je septembra praznovala 25-letnico svojega delovanja. Postaja, ki zaposlu- je štirinajst delavcev, ima pomembne zasluge za razvoj govedoreje na tem območju. Tako so leta 1963 našteli samo 336 čistih pasemskih živali, danes pa jih imajo že desetkrat več. NOVO MESTO Iskrino podjetje Avtomatika se je iz dosedanjih neprimernih prostorov v nekdanji tovarni igrač TIN preselilo v nove proizvodne prostore na Veliki Cikavi pri Novem mestu. 290-članskemu kolektivu se s tem odpirajo nove razvojne možnosti. Še naprej pa bodo razvijali svoj dosedanji program, ki obsega proizvodnjo spojnih elementov, električnih spajal in elektrokonfekcije. Po mnenju direktorja bo podjetje v naslednjem letu povečalo prihodek za dvajset odstotkov ob enakem številu zaposlenih. NOVA GORICA „V letošnjem letu se sicer tudi v novogoriški občini močno odražajo očitne težke gospodarske razmere. Poslovni rezultati so slabši kot v preteklih letih“ — je na proslavi občinskega praznika povedal župan. Zato hočejo z novimi naložbami spremeniti gospodarsko strukturo, tako da bi le to več izvažalo. Začeli so z gradnjo tovarne strešnikov, podjetje Vozila Gorica pa se je preusmerilo v proizvodnjo specialnih vozil. Veliko si obetajo od nove pršu-tarne, največje v Jugoslaviji, ki jo gradi Mesna industrija Primorske. Družbene dejavnosti pa bodo v prihodnje še bolj financirali s samoprispevkom. PALČJE OB PIVKI S prostovoljnim delom so gasilci in drugi krajani zgradili nov gasilski dom. Odprli so ga na dan občinskega praznika. Prvo lopato v zemljo so zasadili že pred dvema letoma, ko so od dotacij gasilske zveze in z izkupičkom gasilskih veselic zbrali dovolj denarja za Prva dela. Nekaj denarja sta prispevala tudi krajevna skupnost in republiški svet za požarno varnost. Dom je stal °koli milijon dinarjev. POSTOJNA »Sto družin na Nanos“ je bilo geslo letošnjega pohoda na postojnsko domačo 9oro. Pohoda, ki ga je priredilo postojnsko planinsko društvo, se je ude- DELO: IZGUBE SO ČEDALJE VEČJE Čeprav dokončnega polletnega obračuna poslovanja slovenskega gospodarstva služba družbenega knjigovodstva še ni opravila, pa je že zbrala podatke o izgubah. To so seveda še predhodni podatki, ki pa govore znova o velikem povečanju izgube. V prvem polletju letos je namreč znašala izguba slovenskega gospodarstva 10,93 milijarde dinarjev, kar je za 88,8% več, kot je znašala v prvih treh mesecih letos. DELO, Ljubljana, 10. avg. 83/12. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG: ODGOVORNOST v JUGOSLAVIJI JE NA POČITNICAH___________________ Že nekaj tednov poskuša jugoslovanska vlada občanom košček za koščkom dopovedati, kateri ukrepi so potrebni, da bo gospodarstvo „stabilizirano“, kot se temu uradno pravi. Marsikateri občan si počitniškega razpoloženja ne da pokvariti. Razlogov za to bi bilo dovolj. Tu je npr. odmrznjenje uradno že eno leto „zamrznjenih“ cen. Veleblagovnice dobivajo od dobaviteljev dnevno sezname, na katerih je vsako pot navedenih sto proizvodov, ki se na mah podražijo za 30 do 200%. Posebno je povzročila slabo voljo cena kruha. V Srbiji naj bi se cena zvišala za največ 20%, a komaj v kakšnem kraju je poskočila za manj kot 40%. Ob vsem tem je pred nekaj tedni minister za kmetijstvo z zadovoljstvom naznanil rekordno žetev pšenice. Prvič po mnogih letih ni treba žita uvoziti, prvič po mnogih letih lahko v Vojvodini spet mislijo na izvoz žita. Ali kmalu zatem je prišlo razočaranje. V Srbiji, posebno pa v Črni gori so poldržavna podjetja nakup žita tako slabo organizirala, da ni bil na določenih področjih načrt izpolnjen niti 50%-no. Včasih je ostalo žito na poljih, pogosto pa je potovalo v skednje zasebnih kmetov, namesto v silose pol-državnih podjetij. Marsikateri direktor podjetij, ki bi bila morala organizirati nakup, je prav v avgustu odpotoval na letni dopust. 2 vsem tem bi se večina funkcionarjev sprijaznila mirno kot običajno, ko ne bi celotnemu stabilizacijskemu načrtu naenkrat grozila nevarnost s čisto nepričakovane plati. Od ogromnih novih posojil, ki jih je Zahod Jugoslaviji odobril, je slaba milijarda dolarjev namenjena za uvoz polizdelkov, ki naj bi zastajajočo, včasih celo do 50% neizkoriščeno industrijo, spet pognala v tek. A komaj kakšno samoupravno podjetje je pripravljeno sprejeti takšno posojilo. Podjetje namreč, ki kupi s posojilom material v tujini, mora dokazati, da bo blago, ki ga je izdelalo s tujim denarjem, spet tudi izvozilo, torej da je zmožno posojilo vrniti. Tednik Nin se je s podjetji trdo soočil: Resnični odgovor na vprašanje, zakaj noče nihče posojil, je treba iskati v dejstvu, da se ne more sedaj nihče več, z nobenim možnim izgovorom, izmakniti odgovornosti. Za gospodarstvo najbolj odgovorni ljudje so se mesece dolgo razburjali in razpravljali, pozabili pa so poiskati za blago kupce v tujini. Ni čudno, da se v takih razmerah v jugoslovanskem gospodarstvu grmadijo pojavi razpadanja. Hrvaško podjetje za prečiščevanje petroleja Ina je moralo sedaj izvoziti nafto, da je lahko do roka poravnalo dolgove v tujini. S tem pa je preskrba z energijo v Jugoslaviji znova ogrožena. Na Hrvaškem so delavcem izplačali le del plač, ker podjetja niso več zmožna plačila. Nekateri vseučiliški profesorji v Zagrebu so morali na plače čakati cel mesec. , Kako je na splošno z odgovornostjo tistih, ki bi morali odgovarjati za celotno kolobocijo, je hotel zagrebški tednik Danas zvedeti od predsednika hrvaške Gospodarske zbornice. Vprašanje je postavljeno preveč „narav- nost“, je odgovoril ta funkcionar: morda je vsega skupaj krivih 15 do 16 ljudi, a brez „marksistične analize“ je obtožiti teh 15 ali 16 ljudi neodgovorno. Kaj je marksistična analiza, pa ta funkcionar ni povedal. SÜDDEUTSCHE ZEITUNG, München, 20. avg. 83/3. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG: JUGOSLAVIJA SE USMERJA V GOSPODARSKE REFORME __________________ Kraigherjeva komisija, to je komisija politikov in strokovnjakov pri državnem predsedstvu za pregled gospodarskega sistema in gospodarske politike, je dala svoja priporočila. Sedaj gre za to, ali se bodo ta uresničila. Trije dejavniki so za reformo temeljni in samo iz njih naj bi sledile globoke spremembe: prvič hočejo vključiti kot najvažnejši uravnalec gospodarskega dogajanja trg, drugič hočejo imeti menljiv dinar, ki bo stalno prila-gajan dejanskemu menjalnemu tečaju, in tretjič hočejo tako za kmetijstvo kot za tako imenovano „malo gospodarstvo“, to je za zasebno obrt, končno odstraniti ideološke pregraje, ki še vedno so. Kdo bi utegnil ugovarjati, da je bilo v teku let v Jugoslaviji takšen program že nekajkrat čuti. Vendar to pot, pravijo, ni nobene druge izbire kot ga zares uresničiti. Trenutno je velika nevarnost za reformo inflacija. Z odmrzitvijo cen, zvišanjem obresti na stvarno mero in z drsečim prilagajanjem dinarja navzven se je zvišala inflacija (v celem letu bo dosegla okrog 30%); če ne uspe ta njen vzpon omejiti na dobo preurejanja, bi utegnile biti posledice nevarne. Tako doslej preširoke možnosti za dosego posojila, kot tudi državni proračun in višanje osebnega dohodka, deloma brez zveze z zvišanjem proizvodnje, so spodbujali inflacijo. Sedaj si prizadevajo, da bi te vire inflacije zamašili. Zavedajo pa se, da utegne nadaljnji upad življenjske ravni povzročiti resne družbene in celo politične težave. FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG, Frankfurt, 29. avg. 83/10. DRUŽINA: CERKEV IN NJENA SVOBODA Ko ob različnih priložnostih slišimo razprave o položaju Cerkve v „socialistični in samoupravni družbi“, pogosto naletimo na misel, da si „Cerkev sama določa razsežnosti svoje svobode“, in sicer kolikor usklajuje svoje delovanje in cilje z vsemi drugimi dejavnostmi, cilji in prizadevanji, ki so navzoči v tej družbi. Pomembno je, da je rečeno, da si „Cerkev sama določa razsežnosti svoje svobode“. S tem je namreč tudi povedano, da družba, ki jo opredeljujemo kot „socialistično in samoupravno“, nikakor ni že vnaprej do Cerkve sovražno razpoložena. Cerkev zanjo ni tujek, temveč njen sestavni, se pravi, enakopravni del. Družba, v kateri bi bili verni člani nezaželeni, a vendar prenašani tujek, bi svojim vernim članom vcepljala občutek strahu, negotovosti in nesprejetosti. (Kdo pa more trditi, da tega občutka ne srečamo kdaj tudi pri naših vernikih?) V družbi, ki vernike samo prenaša, se ti ne morejo počutiti docela domš. Odtujeni so ji, so nekakšen njen proletariat, ki izvira iz nazorske različnosti. Verniki se v taki družbi ne morejo počutiti kot docela njeni člani, držijo se ob strani, če že niso na stran tako ali drugače odrinjeni. Da lahko verniki svoje cilje usklajujejo z drugimi družbenimi in zasebnimi koristmi, morajo biti v tej družbi najprej odkrito in stvarno, ne samo v izjavah, sprejeti. To sprejetost morajo čutiti, doživljati. Takrat o tem tudi ni treba veliko razpravljati. Kjer je praksa zadovoljiva, je izjav navadno malo. ležilo 500 družin in 1600 planincev. Tega velikega uspeha ni moglo preprečiti veliko neurje, ki je v noči zajelo to območje. Na vrhu Nanosa so popoldne priredili veselico, na kateri je za poskočne viže poskrbel oktet Bori iz Postojne. RADOVLJICA Tovarna Almira je septembra slavila 35-letnico svojega obstoja. Na slovesnosti na Bledu je radovljiška občina podelila temu uspešnemu podjetju Plaketo mesta Radovljice, osem zaposlenih pa je dobilo občinske medalje. Almira je v preteklih letih dobila številna domača in mednarodna priznanja za svoje kvalitetne proizvode. Na tujem tržišču bo 740-članski kolektiv letos zaslužil okoli milijon dolarjev. Da bi zmanjšali odvisnost od uvoza volne, so v zadnjih letih vložili mnogo denarja in truda v pospeševanje ovčjereje na Gorenjskem. Za podjetje dela tudi veliko žensk na domovih, kjer si s pletenjem ustvarjajo dodatni ali pa edini zaslužek. RIBNICA Na prvo nedeljo v septembru so številne stojnice po ulicah spomnile ljudi, da je napočil čas sejmov v tej občini. Številni obiskovalci so verjetno prvič v življenju videli, kako so spretni suhorobarji za stojnicami izdelovali rešeta, žlice, obode, kuhalnice, krošnje in drugo suho robo. Ribniško turistično društvo, ki je sejem pripravilo, je tako hotelo zbuditi zanimanje za suhoro-barstvo. V jeseni pa bodo pripravili še več podobnih prireditev. ROGAŠKA SLATINA Število prenočitev v tem znanem slovenskem zdravilišču se je v prvem polletju 1983 zmanjšalo za okoli devet odstotkov. Izostali so največ tisti gostje, ki so jih doslej na zdravljenje pošiljale zdravstvene ustanove. Tudi število tujih gostov je padlo. Povečal se je le obisk Avstrijcev. Posledice slabega gospodarskega položaja čutijo torej še prav posebno bolni ljudje. Zdravilišče je letos zabeležilo le večjo prodajo mineralne vode in brezalkoholnih pijač. RUŠE V začetku leta si je tovarna dušika za- Zato bo izjava, da si „Cerkev sama določa razsežnosti svoje svobode“, dobila vso svojo težo takrat, ko bo odnos do nje kot tujka sorazmerno redek, posamičen in zanemarljiv pojav. Žal pa še ni tako. Včasih lahko na primer beremo, da nekateri obravnavajo Cerkev in njeno dejavnost v okviru razprav o družbeni varnosti. Se pravi, da je zanje Cerkev še vedno nekaj nevarnega, nekaj, kar nas lahko ogroža. Še slabše je, ko vernik zve, da so Dejstva so najbolj prepričljive izjave. Izjave, ki jih vsakdanje življenje bolj malo potrjuje, pa ne samo nikogar ne prepričajo, temveč sejejo nezaupanje, vzbujajo nejevoljo in načenjajo ugled ter avtoriteto tistih, ki jih dajejo. I kje z zaskrbljenostjo ugotovili, da se je pri njih dejavnost Cerkve okrepila. I To jih skrbi. Ali ni takšna vznemirjenost neumestna? Kaže namreč, da ima-I jo tam dejavnost Cerkeve za nevarno. Zakaj strah, če se kje krepi versko I življenje? Zakaj poziv: Ne pustiti nobenega „praznega prostora“ (bolje bi bi-I lo: prostega časa), da se ne bo vrinila Cerkev? Zakaj sploh to tekmovanje s I Cerkvijo? Kjer je ta miselnost še navzoča, tam je očitno vernost nezaželeni I tujek. Pri vsem tem pa ni pomembno samo to, da je takšno stališče nasprotno črki in duhu naše zakonodaje. Huje je, ker se s tem ustvarja ozračje in razpoloženje, ki onemogoča ali pa vsaj otežuje istovetenje vernikov kot članov njihove družbe, z vsem, kar ima to za posledico. Upoštevati je treba, da ima tudi Cerkev svoje potrebe in da zanje najbolje ve ona sama. Ne moremo govoriti o usklajevanju, če se mora Cerkev samo podrejati temu, kar je opredeljeno in prikazano kot „družbeni interes“. Nobenega usklajevanja ni, če le politične razmere in koristi narekujejo mero in stopnjo navzočnosti vernosti in Cerkve v družbi in njenem življenju. Bilo bi pa najhuje in celo žaljivo, če bi bilo treba to usklajevanje tako razumeti, kot da gre za preprosto trgovino „daj-dam". Žaljiva bi namreč takšna razlaga te izjave ne bila v prvi vrsti za verne, temveč za tiste, ki za to izjavo stojijo. Kdor bi jo namreč tako razlagal, bi enačil nosivce te izjave z vsemi diktatorji in preganjavci Cerkve. Kateri režim v zgodovini je nasprotoval Cerkvi, če se mu je docela podredila, če mu je pokorno in vdano služila in ubogala vsak njegov ukaz? To je bilo čisto navadno izsiljevanje. Cerkev naj se odpove vsemu, kar ni trenutno „moderno“ ali družbeno-politično koristno in funkcionalno, pa bo uživala mir, svobodna bo in njenim članom se bo dobro godilo. Koliko je še danes totalitarističnih režimov, ki ponujajo takšna svojevrstna „usklajevanja“ interesov, ki pa niso nič drugega kot nagovarjanje, naj se Cerkev odpove zvestobi sebi in svojemu poslanstvu! Vedno so se našli oblastniki, ki so kaj takega zahtevali od Cerkve, vedno pa so tudi umirali krščanski mučenci, ki takih kravjih kupčij niso mogli sprejeti. Povrh pa je treba v tej zvezi ponovno opozoriti, da imajo ljudje neke temeljne pravice zato, ker so ljudje. Te tako imenovane človekove pravice sodijo k dostojanstvu in svobodi človeške osebe, in nobena družba, nobena oblast nima pravice nad njimi. Tudi pravica do celovite in neokrnjene verske svobode in svobode vesti sodi mednje. Posameznik je tako poseben in enkraten, da si družbena skupnost ne more domišljati, da se njeni interesi docela ujemajo z interesi vsakega njenega posameznega člana in da ti člani drugih interesov sploh ne morejo Nova, devet kilometrov dolga gozdna I Puščati. da i° Posamezniki lahko imajo. Če tega ne upoštevaje diktator-oesta pod Vetrilom, bo gozdarjem zelo ska' in