Zaostrovanje odnosov med Avstrijo in Slovenilo
ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV
vabi na
redni občni zbor v okviru 55-letnice pregona koroških Slovencev
v nedeljo, 9. novembra 1997, ob 14. uri
pri Pušniku v Ločah
Osem predsedniških kandidatov
Manjšinski kongres v Millstattu
kandidatov, in sicer: Milan Kučan, kandidat Državljanske pobude, Bogomir Kovač s podporo Liberalne demokracije, Tone Peršak (Demokratska stranka) Jože Bernik (SKD in SDS), Janez Podobnik (SLS), Marjan Cerar (neodvisni), Franc Miklavčič (Krščansko socialna unija) in Marjan Polšak (Nacionalna stranka dela). Podpora prvim petim lahko privede do drugega kroga volitev. J. R.
narodnih skupnosti. Začel se bo drevi, 6. nov., in bo trajal do sobote, 8. novembra. Kongres bo v millstattski kongresni hiši in je za vsakogar odprt ter dostopen, prireja pa ga dežela Koroška v sodelovanju z Evropsko federacijo radiotelevizijskih ustanov malih narodov in narodnosti (EEBA).
Kot je dejal predsednik te manjšinske radiotelevizijske federacije Mirko Bogataj (slovenski oddelek ORF), je za narodne skupnosti oz. za njihovo preživetje in obstoj življenjsko pomembno, da se vključijo v elektronski medijski razvoj in ga suvereno in kot subjekti sooblikujejo in se ga poslužujejo.
Zato bojo v petek dopoldne, 7. novembra, kar v štirih delovnih skupinah skušali priti tej problematiki čim bolj do dna in bodo razpravljali o tehničnih možnostih info highwaya in o novih možnostih za manjšine, nadalje o minimalnih standardih za oskrbo narodnih skupnostih z mediji, o partnerstvu med manjšino in večino na radioteleviziji ter o etničnih integracijskih procesih preko elektronskih medijev.
■J ESOLUCIJA koroške dežel-Im ne vlade je v Sloveniji izzvala precej ogorčenja in slovenski politiki so mnenja, daje to vsekakor neobičajno vmešavanje v notranje zadeve države. Na Koroškem so očitno odločeni, da bodo oteževali Sloveniji vstop v Evropsko unijo in zahtevajo od Slovenije - kot že znano - priznanje »staroavstrij-cev« kot manjšino, zaprtje atomske elektrarne Krško, po-
»Priznavati se k svojim koreninam«
Terezija Stoisič, državna poslanka Zelenih in govornica za manjšine, je opozorila štajersko deželno glavarko Waltraud Klasnic na besede, ki jih je glavarka povedala po radiu dobesedno: »V času, ko se Evropa vedno bolj zbližuje, mora biti samo po sebi umevno, da se lahko vsak človek priznava k svojim kulturnim koreninam.« Zato da se bo tudi dežela Štajerska zavzela za tiste ljudi v sosednjih državah Avstrije, ki se čutijo povezani z nemškim jezikom svojih prednikov. Štajerska da je »advokat nemško govorečih manjšin«.
Stoisičeva pristavlja, da mora biti priznavanje vsakega človeka k svojim kulturnim koreninam v resnici samo po sebi umevno, a to ne sme veljati samo za germanske korenine, temveč tudi za slovenske na Štajerskem. »Še posebej, če kdo nosi lepo, »mešano« ime Waltraud Klas-nič, naj bi se ne zavzemal izključno za nemštvo, temveč bolj za kulturno raznolikost.
Poslanka je v tej zvezi kritizirala »strahopetnost« štajerske deželne politke, ki se ne upa priznati k svojim lastnim, slovenskim koreninam in ki ni pripravljena priznati štajerskih Slovencev kot narodno skupnost.
Iz vsebine:
FRANKFURT Knjižni sejem
Največji knjižni spektakel Evrope, frankfurtski sejem, je mimo. Za SV je poročal Andrej Leben o ponudbah koroških slovenskih založb in njihovih novitetah.
Poročilo na strani 3
vrnitev imetja, ki so ga pustili ali izgubili tisti, ki so med ali po vojni zapustili Slovenijo, ter črtanje avnojskih določil.
Napetost med Koroško in Slovenijo raste, Koroška pa se pripravlja na nov udar. Svobodnjaki so predlagali za sejo deželnega zbora v četrtek »aktualno uro« na temo »na Koroškem sklenjenih pogojev za pristop Slovenije k EU in s tem povezanih izjav v Sloveniji«,
■ ... tretji dobiček ima. Razen, če je tretji manjšina, ki mora ponavadi igrati vlogo tistega, ki je zašel med mlinske kamne. Takrat ne velja noben pregovor več, ne govor in očitno tudi pogodbe ne, ki so bile podpisane na mednarodni ravni.
Na Koroškem radi poudarjajo, da je člen 7 ADP pač te izpolnjen. Slovenci pravimo, da to ne drži. Pa ne gre za jasno ločnico, temveč za »koliko« ... Imamo dovolj tabel, dovolj dobro ponudbo na šolskem področju, dovolj radijskega in TV programa, je našim organizacijam, društvom, institucijam itd. zagotovljen vsaj obstoj, če že ne razvoj? Smo resnično enakopravni, nismo
vnesti pa nameravajo tudi nuj-nostni predlog, da je člen 7 državne pogodbe izpolnjen. O tem bodo tudi sklepali in klubski predsednik SP Schiller si po izjavi v Kleine Zeitung »lahko predstavlja glasovanje za to«, čeprav naj bi s to temo ravnali »previdno«. Tudi ljudska stranka pravi, daje člen 7 izpolnjen. Kaže, daje nastal spet eden od konfliktov, ki se bo odvijal na hrbtu manjšine.	S. W.
diskriminirani zaradi pripadnosti slovenski (ali kateri drugi) narodni skupnosti?
Koroški deželni zbor nas ne namerava niti vprašati, kaj si mislimo. Razglasiti namerava člen 7 za izpolnjenega in pika. Potem se pa sekirajte in
letajte v Ljubljano jokat, saj Slovenija sploh ni naslednica sopodpisnice, nekdanje Jugoslavije, šleka pac! Kakor je ttekaj časa kazalo, da se odnosi bistveno zboljšujejo, pa so tisti, ki jim dobri sosedski odnosi niso po godu, pohiteli z ustvarjanjem konfliktov. In spet enkrat narekuje deželno politiko Haider.	S. W.
Prejšnjo sredo so morali kandidati za predsedniške volitve v Sloveniji (23. novembra) vložiti svoje kandidature. Njihovo število se je v zadnjem trenutku močno spremenilo. Nekateri niso zbrali dvoljšnjega števila podpisov, po odpovedi kandidature Ludvika Toplaka (ljudska stranka) pa je na njegovo mesto vskočil predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Veljavne kandidature je vložilo osem
izzivom, ki čakajo narodne skupnosti v dobi elektronskih masovnih občil, je namenjen letošnji 8. evropski kongres
17.00	Otvoritev: državni sekretar za kulturo dr. Peter Wittmann, dež. glavar Christof Zernatto; generalno stališče: Mrs. Bianca Jagger, politologinja, New York; multivizualni show EEBA: Oktet Suha; kitarista Karpf in Polainer; jazz Wolfgang Puschnig, Karl Sayer, Emil Krištof; ars electronica;
19.00	sprejem - vabi dež. glavar Ch. Zernatto
PETEK. 7. NOVEMBRA 1997
9.00- 10.30 Film, nagrajen na 1. festivalu manjšinske televizije v Krakowu oktobra 1997; temeljna predavanja na teme delovnih skupin (tema 1: »Tehnične možnosti: Info higways - nove šanse za manjšine«, predava A. Payrleitner, publicist);
11.00- 12.30 nadaljevanje s temo 2: »Minimalni standardi za oskrbo narodnih skupnosti z mediji«, pred. univ. prof. dr. Karsten Fledelius, Danska; tema 3: »Večina in manjšina -partnerstvo na radioteleviziji«, pred. Mirko Bogataj, ORF, predsednik EEBA;
14.30 - 17.00 razprave v delovnih skupinah 1-3);
19.00	okvirni spored turistično združenje Millstatt
SOBOTA, 8. NOVEMBRA 1997
9.00	plenum s poročili rezultatov delovnih skupin, diskusija;
11.00	povzetek;
12.00	konec prireditve
KRAJ: Kongresna hiša A-9872 Millstatt
Spomin nanje ostaja živ. Prejšnji teden, v dneh pred svinsvati, so predstavniki Zveze koroških partizanov in Generalnega konzulata R Slovenije položili spominske vence na grobove in pred spomeniki padlih partizanov ter žrtev nacističnega nasilja in se poklonili njihovemu doprinosu k postavitvi in razvoju demokratičnih temeljev, na katerih stoji današnja Evropa. Spominska obeležja so na celotnem naselitvenem ozemlju koroških Slovencev. Na sliki zastopnik ZKP Franc Picej in vicekonzul R Slovenije Marko 1/reve.__________________________Foto: sv
PREBLISK
8. EVROPSKI KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI
»Narodne skupnosti v elektronski dobi«
ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 1997
Kjer se prepirata dva,...
BAJTIŠE PRI BOROVLJAH
Svečanost ob partizanskem spomeniku
VEZA koroških partizanov ■■se vsako leto pokloni padlim v borbi proti nacizmu ob enem od mnogih partizanskih grobišč na Koroškem. Tokrat je bila svečanost na pokopališču na Bajtišah pri Borovljah, ki ga je lani uničil plaz. Partizanski spomenik je bil le deloma poškodovan, zato je ostal na istem mestu, pokopališča, kakršno je bilo poprej, pa ni več.
Potem ko so položili venec pred spomenik, na katerem je zapisano ime partizana Pavla Kelicha, ki je padel na pragu svoje domačije v neposredni bližini zdajšnjega spomenika, je predsednik ZKP inž. Peter Kuhar opozoril na dejstvo, da je partizanski upor na naših tleh še vedno kamen spotike za marsikoga. Ko so neznanci razbili spominska obeležja na Ulrichs-bergu in se podpisali s črkami
Predsednik ZKP Peter Kuhar Foto: sv
ZALA, so se časopisi na veliko razpisali o nekdanji partizanki, naši rojakinji iz okolice Železne Kaple, ki je nosila partizansko ime Zala injo mnogi tako kličejo še danes. Sele filmska ekipa z Dunaja je stvar postavila v pravo luč, na Koroškem za to niso bili pripravljeni.
Poleg mnogih domačinov je svečanosti prisostvoval tudi državni sekretar iz Slovenije gospod Stušek, ki je v nagovoru poudaril pomen partizanskega gibanja. Partizani so se uprli ideologiji »nadčloveka« in se borili za človečanske pravice, to pa pomeni, da so dali tudi oni svoj prispevek k današnji združeni Evropi, ki temelji na raznolikosti in enakopravnosti vseh narodnosti, kultur in jezikov.
Tajnica Zveze koroških partizanov Vida Obid pa je ob spo-
Tajnica ZKP Vida Obid Foto: sv
GOSPODARSTVO
Z industrijo gre navzgor
Predstavniki koroške industrije so z razvojem gospodarstva v tem letu kar zadovoljni. V zadnjem kvartalu so se naročila v industriji znatno povišala, delež pri eksportu na Koroškem pa zdaj znaša 55 odstotkov in leži nad avstrijskim povprečjem. Ta spodbuden razvoj gre na račun večjega povpraševanja iz inozemstva. Predsednik koroških idustrijalcev Hermann Hirsch je dejal, da je konkurenca zelo močna, kar se zrcali tudi v nižjih prodajnih cenah in pritisku po racionaliziranju v produkciji. Kljub povečanju industrijske proizvodnje pa ne bo mogoče ustavariti novih delovnih mest. Predsednik Hirsch je kot ponavadi kritiziral previsok sporazum o kolektivnih plačah pri zaposlenih v jeklarski industriji in zvišanje delovnih stroškov, ki hromi domačo konkurenčnost. Stanje v gradbeni industriji je nezadovoljivo zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Zadovoljstvo je izrazil nad razvojem v elektro, kameni, keramični, papirni, strojni, jeklarski in lesni industriji. Tudi tekstilni industriji gre spet bolje.
Evro
Predstavniki industrije so se zelo jasno opredili za uvedbo nove plačilne enote Evro s 1. ja-
nuarjem 1999, ki bo minimiral transakcijske stroške in devizna tveganja. Koroška industrija je na Evro dobro pripravljena, 57 odstotkov (po razultatih raziskovanja javnega mnenja) se že intenzivno pripravlja na monetarno unijo, 28 odstotkov obratov pa sploh ne potrebuje nobenih priprav. Hirsch seje na novinarski konferenci dotaknil tudi debate o pokojninski reformi in predlagal sistem financiranja, ki bi zagotovil pokojnine za vse. Predlagal je večjo odgovornost vsakega posameznika in zasebno pokojninsko zavarovanje (v obliki pokojninskih fondov, kakršne imajo v Ameriki).
Več vajeniških mest
Z vajeniškim pospeševanjem v okviru ANF (Arbeitnehmerförderung) in akcijo 10.000 ter dodatnim pospeševanjem so namenili vajencem oziroma firmam, ki šolajo vajence, približno 24 milijonov šilingov. Sedaj je v industriji zaposlenih 1.000 vajencev, to je za 4,7 odstotka več kot lani. Predstavniki industrije so tudi ugotovili, da sta znanje in kvalifikacija absolventov obveznih šol zelo pomanjkljiva. Vajeniško mesto pa stane industrijalce med 20.000 in
30.000	šilingov na mesec.
meniku med drugim povedala:
»Nacistična ideologija je znala vpreči v svojo oblastno mašinerijo milijone ljudi, ki so v mišljenju, da gre za svetlo bodočnost njihovega naroda, uničevali druge. Kolektivno mišljenje, da so'izvoljeno ljudstvo, ki bo zasužnjilo v svojo korist in za svojo dozdevno višjo kulturo vse druge, se ni uresničilo, ker niso računali z odporom narodov in skupin, ki sojih tako zaničevali. Agresorji in njihovi pomagači niso opu-stošili le življenjskih pogojev in domovin žrtev, temveč tudi svoje lastne.
... Mi, ki teh časov nismo doživeli, kaj radi heroiziramo
Predstavnik R Slovenije državni sekretar Stušek	Foto:sv
in romantiziramo žrtve. Pozabljamo, daje oboroženi boj bil le zadnja in edina možnost za preživetje, ki si je borci niso izbrali sami. Zato je pravilno in potrebno, da se ob spominskih proslavah spomnimo na njihov doprinos k temu, da danes lahko svobodno in v miru živimo, čeprav je za slovensko manjšino še veliko odprtih vprašanj in zakonsko zajamčenih pravic, ki jih Avstrija le z zamudo ali sploh ne rešuje. Kljub temu mislim, da se moramo tudi mi osvoboditi maščevalnih misli in stremljenj, sprejeti različna mnenja tudi med manjšino, drug drugega poslušati in se truditi, da nasilje ne bo ponov-
no dobilo kake družbene osnove.
... Če bomo ohranili mir in pogovorno kulturo, sem prepričana, da bomo lahko reševali še nadaljnja odprta vprašanja, saj dokončne rešitve ni, to je propagiral le nacistični sistem s svojo »Endlösung«.
Kulturni spored so prispevali Tonči Schlapper z recitacijo Aškerčeve »Hajdukove oporoke«, ljudski pesnici Kati Mar-ketz in Karla Haderlap sta zapeli nekaj lastnih pesmi, moški zbor SPD Borovlje pod vodstvom mag. Romana Verdela pa je dal svečanosti še poseben pečat.
S. W.
Boroveljski moški zbor je zapel ob spomeniku	Foto: sv
OBISK ZLSD PRI ZSO
Konstruktiven pogovor
Pretekli ponedeljek je Koroško obiskala delegacija Združene liste slovenskih socialdemokratov pod vodstvom njenega predsednika Boruta Pahorja.
Na informativnem pogovoru, ki je potekal v konstruktivnem vzdušju, je predsednik ZSO dr. Marjan Sturm informiral goste o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, o različnih konceptih obeh centralnih organizacij, o pomenu spomenice,
Predsednik ZLSD Borut Pahor Foto: sv
ki sojo letos sprejeli vsi sosveti avstrijskih manjšin, in o odnosih Repubilke Slovenije do manjšine.
Borut Pahor je dejal, da naj bi Slovenija sprejela zakon o financiranju manjšin, ki naj bi tudi točno določal kriterije le-tega. Trenutno stanje je za manjšine v Italiji kot tudi v Avstriji nezadovoljivo in ogroža obstoj nekaterih manjšinskih struktur. Nadalje so se predstavniki obeh organizacij dotaknili resolucije koroške deželne vlade v zadevi pravic staroavstrij-cev oz. nemške manjšine v RS.
BOROVLJE:
Vendarle pozitiven sklep za podporo dvojezičnemu vrtcu
Kar v tretje je moralo iti, da je boroveljski občinski svet večinsko, z glasovi socialdemokratov in Volilne skupnosti pač, v zadevi dvojezičnega vrtca slednjič le sprejel pozitiven sklep.
V četrtek, 30. oktobra, je odobril prošnjo dvojezičnega vrtca za finančno podporo. Na predlog pristojne referentke za vrtce, mestne svetnice dr. Renate Buchmayrjeve, bo občina dala 200.000 za nakup opreme in jo s tem prevzela v svojo last.
Ta predlog je usklajen z odborom dvojezičnega vrtca, docela nesprejemljiv pa je bil in je za svobodnjake, ljudsko stranko ter listo »Gabron za vse«. Slednja je zahtevala tajno glasovanje o predlogu in s tem hotela s podobnim procederom
kot julija, ko je občinski svet večinsko odklonil ustanovitev dvojezične skupine v občinskih vrtcih, preprečiti podporo.
No, socialdemokrati, oni naj bi temu predlogu očitno šli na limance, so tajno glasovanje jasno zavrnili in ironično pripomnili, da svobodnjakov in ostalih dveh frakcij podpora prav gotovo ne bi motila, ko bi šlo za kakšen drug jezik, na primer za kisuaheli, ne pa za slovenščino.
Ko je odklonilna frakcijska skupina spoznala, da so njeni načrti spodleteli in upi splavali po vodi, so nekateri njeni člani z dokaj agresivnimi prijemi skušali obrniti jadra. Tako je eden od svobodnjakov govoričil, daje bil vrtec zgrajen brez financijskega načrta, kar je pač
pri Slovencih, tej »najbolj zaščiteni manjšini«, očitno navada in si lahko vse dovolijo.
Takšne in podobne trditve je občinski odbornik VS Peter Waldhauser zavrnil kot huda in z ničemer dokazljiva podtikanja, ki vrhu tega močno ogrožajo vzdušje dialoga v občini. Zato upa, da bo po pozitivni odločitvi občinskega sveta možno ohraniti ta dialog in s tem pozitivno in kooperativno vzdušje v občinskem svetu.
Izid glasovanja pa je tudi potrdil, daje boroveljska ljudska stranka, do nedavnega še pomemben komunalnopolitični dejavnik v občini, popolnoma brez samostojnega profila, da se je očitno docela podredila svobodnjakom in postala njihova politična talka.
49. KNJIŽNI SEJEM V FRANKFURTU
Z mravljišča založniškega trga
D 15. do 20. oktobra se je mednarodni založniški svet zbral na 49. knjižnem sejmu v Frankfurtu, - sejmu superlativov, kar se tiče velikosti in udeležbe. Vse pogosteje pa se pojavljajo tudi kritike prav glede megalomanje in komercialne usmerjenosti sejma, ko knjiga postaja zgolj še v celofan zavito blago. Kakorkoli, kdor v Frankfurtu ni zastopan, ta se le težko vključi v mednarodni knjižni trg. Tega se zavedajo tudi koroške slovenske založbe. O dogajanju na letošnjem knjižnem sejmu poroča Andrej Leben.
Enkrat na leto je finančni center Frankfurt tudi središče knjigotržstva. Malo stran od centra, kjer se vrstijo poslovni nebotičniki in bančne palače, se za en teden srečajo v halah imenitnega sejmišča založbe iz vsega sveta. Kakor pričakovano, je bil letošnji sejem še nekoliko večji kot lani. Na 182.441 ( kvadratnih metrih je razstavljalo 9587 firm iz 107 držav in predstavilo 306.219 naslovov, od teh skoraj 80.000 novih. Največ razstavljalcev je prišlo iz Nemčije (2534), Velike Britanije (906) in ZDA (800). Avstrija je bila zastopana s 144 založbami. Za javnost je sejem odprt samo dva dni, sicer pa ostanejo založniki, knjigotržci, agenti, avtorji in novinarji sami med seboj. Kljub temu organizatorji naštejejo več ko četrt milijona obiskovalcev.
Na novi prevod Ivana Cankarja »Aus fremdem Leben« je postal pozorn tudi nemški tisk.	Foto: sv
Knjižni sejem v Frankfurtu je največji svoje vrste. Skoraj nemogoče je, da si človek ustvari pregled o knjižni produkciji in ostali ponudbi, ali pa samo prehodi celotno razstavno površino. Da se strokovnjaki in publika vendar nekako znajdejo, so na razpolago razni tiskani in elektronski vodniki, seznami, online službe v internetu in posebna prometna mreža na sejmišču samem. Organizacija sejma je skorajda perfektna in tudi siceršnja infrastruktura z bankami, restavracijami, trgovinami itd. nudi vse, kar udeleženci sejma potrebujejo.
V okviru sejma stalno potekajo kulturne in informacijske prideditve, da se človeku kar zamegli pred očmi. Sicer letos med
pisatelji in pisateljicami ni bilo toliko slavnih imen, kljub temu pa je bilo skorajda nemogoče izbirati iz ponudbe. Posebno odmeven je bil nastop Giinterja Grassa, ki je kot avtor in državljan v zelo ostrih besedah kritiziral današnjo nemško družbeno politiko, česar od sodobnih pisateljev skoraj nismo več vajeni.
Med viške sejma sta sodila tudi presenetljivi nastop letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za literaturo »Dario Fo«, ter podelitev mirovne nagrade nemškega knjigotrštva turškemu avtorju Yasarju Kemalu, borcu za človekove pravice v svoji domovini.
Knjiga in
elektronski mediji
Že nekaj let je knjižni sejem tudi velesejem za elektronske publikacije in nove medije. In tudi na tem področju se je Frankfurt v zadnjih letih razvil v vodilni sejem. Ravno bližina tiskanih in elektronskih medijev pa napeljuje k vprašanju, ali računalnik in računalniške mreže dejansko ogrožajo knjižno in bralsko kulturo in morda celo raznolikost kulture nasploh. Sejem je pokazal, da se za enkrat novih medijev ni treba bati, kajti nasprotno, nove informacijske možnosti pospešujejo branje in knjižno produkcijo, saj vsak računalniški program spremljajo tudi priročniki vseh vrst, in da kulturno bogastvo ne ogrožajo toliko ejek-tronske mreže kolikor naspamet-ne politične odločitve, vemo že iz koroških izkušenj.
Vendar obstajajo bojazni pred t. i. globalizacijo prav v zvezi z novimi tehnologijami, na kar je opozoril tudi predsednik evropske komisije Jaques Santer. V svojem nagovoru ob odprtju sejma je omenil, da se nekateri ljudje bojijo poenotenja in s tem izginotja kulturne in jezikovne identitete, pri tem pa je poudaril kulturno nalogo Evropske unije in dejal, da ji gre za to, da se mnogolikost obstoječih kulturnih posebnosti ohrani in da naj bi globalizacija ter nove tehnologije služile za njihovo afirmacijo in širitev.
Pota v svet
Letošnje tematsko težišče na knjižnem sejmu je bila Portugalska. Pod geslom »Poti v
svet« se je predstavila kot nekdanja pomembna kolonialna sila, katere identiteto danes označuje prav ta zgodovinska dediščina. Tako je Portugalska upoštevala tudi afrikanske in ameriške avtorje. Ne samo v paviljonu, ki so ga posebej zgradili za knjižni sejem, tudi drugod po Fankfurtu in drugih nemških
mestih so potekale raznovrstne prireditve, ki so obiskovalcem približevale zgodovinsko in kulturno podobo Portugalske. V ospredju je bila seveda literatura, videti pa je bilo tudi številne razstave o portugalski kulturi 20. stoletja, gledališke, glasbene in plesne predstave in filmske cikle. Gurmani pa so se lahko seznanili tudi s kuharsko kulturo v deželi Vasce da Gamme.
V zavest je stopila dežela, ki je sicer članica Evropske unije, o katere literarni ustvarjalnosti pa se doslej v srednji Evropi, če odštejemo redke izjeme, ni veliko vedelo. Kako pomemben je frankfurtski knjižni sejem za promocijo literature in kulture manj znanih dežel, kot je to tudi Portugalska, je videti na tem, da je doslej v nemščino prevedenih samo 105 leposlovnih knjig portugalskih avtorjev, pa še od teh v tem letu kar 40. S tem seveda ni rečeno, da bo zanimanje za majhno deželo na iberijskem polotoku res naraslo, vsekakor pa je bil sejem dobra priložnost, da se Evropi predstavi v vsej svoji raznolikosti. Prihodnje leto bo tematsko težišče posvečeno Švici.
Pisatelj Gösta Maier, ki je tudi
avtor pri Mohorjevi založbi, je signiral svojo najnovejšo knjigo »Die Mitzi war anders«.	Foto: sv
Mainstream ima alternative
Površni pogled na sejemski živžav morda ustvarja vtis, da gre dejansko samo za biznis s knjigami, ne pa za knjižno kulturo. Najlepše je to razvidno ob posebnem oddelku, kjer literarni agenti lahko navežejo stike z nadobudnimi talenti in obratno. Ta oddelek ni bil zgolj slučajno v tej razstavni dvorani, kjer so bile zastopane angleške, ameriške in druge anglofonske države. Sejem namreč ni samo najpomembnejše tržišče za prodajo pravic in licenc, temveč hkrati tudi največji angleško govoreči knjižni sejem sveta.
Vendar sejma ni mogoče označiti samo s kategorijo »naj«. Med razstavljalci je najti tudi številne majhne založbe, ki so specializirane na tematska področja, ki jih je v komercialni knjižni ponudbi komaj najti. Tam najdejo prostor in posluh tudi razne bolj obrobne skupine, teme in ideje. Druga posebnost se kaže ob t. i. eksotičnih državah. Skoraj ena tretjina držav se je sejma udeležila samo z eno založbo. Ob tem gre vsaj omeniti, da znaša delež Afrike in Bližnjega Vzhoda skupaj le en odstotek celotnega svetovnega trženja s knjigami.
Zanimovo je, da je tudi delež srednje in vzhodne Evrope z 1,6 odstotka dokaj skromen.
Zato so v Frankfurtu posebno ponosni na to, da se je udelžba iz srednje in vzhodne Evrope spet znatno povečala. S 700 podjetji iz te regije je knjižni sejem tudi na tem področju spet enkrat najpomembnejši center poslovnih stikov med založbami in knjigotržci. Toda založniška dejavnost v nekdanjih socialističnih deželah tudi še ni tako usklajena kot na primer v Nemčiji. Tako je tamkajšnje združenje knjigotržcev pomagalo pri sestavljanju »Seznama vzhodnoevropskih publikacij« (VOP). Na sejmu so predstavili najnovejšo verzijo tega-seznama na CD-romu. Za zdaj Nemci sodelujejo s češkimi, madžarskimi in poljskimi partnerji, vendar naj bi se ta krog še razširil. Ker je bil kriterij za sodelovanje pri tem pro-
jektu prav razvojni standard držav kandidatk, vendarle nekoliko preseneča, da s Slovenijo stikov niso niti navezali.
Slovenske založbe so bile na sejmu zastopane precej skom-no. Svoje programe je predstavilo le 16 založb in tiskarskih hiš. Zal se slovenske založbe niso odločile za skupno nacionalno razstavo, tako kot velika večina drugih držav, med njimi tudi Avstrija.
Domači prispevki
Iz Koroške se je sejma udeležilo skupaj osem založb, med njimi vse tri slovenske: Drava, Mohorjeva in Wieser. V središču pozornosti novega programa Drave je bila četra knjiga Ivana Cankarja v nemškem prevodu Erwina Köstlerja. Na posebno zanimanje pa sta naleteli tudi monografija o vojnem zločincu Odilu Globočniku in dvojezična zbirka Dragoslava Dedoviča. Posebno slovesen dogodek pa je potekal v soboto, ko je založba Alekto iz Celovca na sejmu slavila svoj deseti rojstni dan. Gerhard Riuss, predsednik združenja IG-Autoren, je ob tem podaril pomen majhnih založb za knjižni trg in opozoril na veliko tveganje, v katero se te založbe vedno znova spuščajo.
V novem programu Mohorjeve je za Koroško zanimiv predvsem novi učbenik (s kaseto) za slovenščino, »Pozdravljen, -a, e,-i«, ki ga je sestavil Miha Vrbinc. Napisan je za začetnike vseh starostnih skupin, pa tudi za tiste, ki bi se radi slovenščine učili sami. Novo v založbi Wieser pa je med drugim serija »Europa erlesen«, v kateri bodo predstavljena evropska mesta in regije z raznovrstimi prispevki avtorjev skozi stoletja.
Vse tri založbe se bodo po Frankfurtu odpravile tudi v Ljubljano na tamkajšnji knjižni sejem, ki bo potekal prihodnji teden. Da v Frankfurtu ni bilo še drugih koroških založb, pa gre najbrž pripisati tudi temu, da so istočasno knjižni sejem priredili tudi v Beljaku. Tem prirediteljem je pri izbiri termina za prihodnje leto želeti malo več občutka.
Knjižni sejem v Frankfurtu je vedno tudi poseben družabni dogodek, kjer se založniki pozanimajo o programih kolegov.	Foto:sv
BOROVLJE-ROZ
Zaključek deželne razstave O
POSOJILNICA-BANK
lyi AD 130.000 obiskovalcev 1^1 si je ogledalo deželno razstavo »... vse je lov«, ki je med 26. aprilom in 26. oktobrom 1997 potekala v Borovljah. Po mnenju pristojnih, med drugim deželnega kulturnega referenta Michaela Aussenvinklerja, boroveljskega župana Helmuta Krainerja in vodje razstave Herwiga Puckerja, pa je v celotno regijo prišlo še enkrat toliko ljudi.
Regija Rož se je na deželno razstavo pripravila s številnimi dodatnimi prireditvami kot so to likovne, etnološke in znanstvene razstave, umetniške delavnice, igre, koncerti, maše in podobno. Tako je obiskovalcem nudila podobo razgibane in kulturno plodne ter bogate pokrajine, ki svojo moč, kreativnost in čar črpa prav iz svoje kulturne in etnične raznolikosti, iz dejstva, da tu živijo in delujejo Slovenci in nemško govoreči sodeželani.
Bogata ponudba, pičla podpora
Slovenci so se na deželno razstavo pripravili zelo skrbno in vestno, v priprave in izvedbo so bili vključeni vsi merodajni prosvetni in gospodarski dejavniki kot sta to obe osrednji kulturni organizaciji SPZ in KKZ, krajevna društva, Slovenski znanstveni inštitut ter Posojilnica Borovlje, ki je bila glavni sponzor Rož-card. Vodja Slovenskega znanstvenega inštituta Avguštin Malle pa je za glavni razstavni katalog prispeval zanimiv članek o gospodarskih stikih boroveljskih puškarjev. Kot vse ostale je tudi ponudba slovenskih društev in
ustanov bila del programa, ki je spremljal glavno razstavo v boroveljskem gradiču.
Ob tem pa je treba poudariti, da so finančno breme za vso to bogato in pestro dejavnost — lok se je razpenjal od Cingelca na Trati do k&k centra v Sent-
tivno, ker nam je med drugim uspelo zelo pozitivno predstaviti koroške Slovence in njihovo kulturo v tej regiji. Slovenska prosvetna zveza je v okviru deželne razstave bila soudeležena pri projektih SPD »Borovlje«, v k&k centru v
v sveški šoli o oblačilni kulturi v Rožu ter o domači arhitekturi, sodelovali pa smo s krajevnim društvom »Kočna«, v Borovljah pa smo med drugim organizirali koncert ruskega zbora Glinke. Na roko pa nam je šla tudi občina Bistrica. Pra-
I	4	■
j	• s	H
Slovenski predsednik Milan Kučan pred otvoritvijo Tedna koroških Slovencev pri Cingelcu na Trati Foto: sv
janžu, od Posojilnice Bank Borovlje do Goršetove galerije v Svečah in do razstave pri Ožekarju v Podnu - nosile slovenske strukture v glavnem same. kajti izjavnega »piskra« je prišlo sorazmerno malo podpore. Občina Borovlje na primer dejavnosti SPD »Borovlje« sploh ni podprla, čeprav je društvo pripravilo nadvse bogato in zanimivo ponudbo.
Mnenja o/po razstavi
Trude Wieser, SPZ, k&k:
Sodelovanje v okviru deželne razstave ocenjujemo zelo pozi-
Šentjanžu pa je pripravila stalno razstavo o »Krivem lovu v Karavankah«. Vse to je naletelo na zelo pozitven odmev, zadovoljni pa smo tudi z obiskom, saj smo beležili kar nekaj tisoč obiskovalcev iz celotnega alpsko-jadranskega prostora. Zelo odmevna je bila Rož-card, katere glavni sponzor je bila Posojilnica-Bank Borovlje. Za to je denarni zavod treba pohvaliti in mu čestitati za pogum do inovacij.
Nužej Tolmajer, KKZ:
KKZ je pripravila dve razstavi
vilno je bilo, da smo se Slovenci vključili v projekt »deželna razstava« in bili prisotni kot subjekt, ne pa zgolj kot objekt.
Amalija Feinig,
SPD »Kočna«:
Reči moram, da smo zadovoljni s potekom razstave. Imeli smo stalno odprto Goršetovo galerijo, sodelovali smo pri razstavah KKZ, pomemben del naše dejavnosti pa je seveda bil slikarski teden. Z obiskom smo zadovoljni, gostje so prišli iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Melhijor Verdel,
SPD »Borovlje«.
Naše društvo je za deželno razstavo skupno s SPZ in posamič s KKZ pripravilo toliko prireditev in razstav, da smo lahko izdali poseben katalog. Ni bilo tedna, da ne bi imeli prireditve, vzporedno s tem pa je teklo pet razstav, tri pri Cingelcu, ena v stari Posojilnici, ena pa v novi, ki smo jih tudi oskrbovali. Po tej poti bi se rad vsem zahvalil, ki so nas podprli in kakorkoli pomagali, da smo uresničili cilje. V posebno čast pa si seveda štejemo, da smo pri Cingelcu na Trati lahko pozdravili presednika R Slovenije Milana Kučana, ki se je udeležil odprtja tedna koroških Slovencev v Borovljah.
Poleg razstav sodijo med viške našega programa igra »Divji lovec«, branje Petra Turrinija, koncert Vlada Kreslina, maša v boroveljski mestni cerkvi, ki so jo oblikovali naš Komorni zbor in mešani zbor iz Sel ter slovenska filharmonija, radijska oddaja v živo ter zaključna prireditev »Dober večer, sosed«. Vmes pa smo postavili še zasebni dvojezični otroški vrtec na noge.
Franc Kelih,
Posojilnica-Bank Borovlje:
Mi smo bili glavni sponzor Rož-card in število obiskovalcev ter njihove reakcije nam dajejo prav, da smo prevzeli funkcijo sponzorja. Sponzirali pa smo tudi eno od razstavnih sob deželne razstave v gradiču.
Po informacijah je nad
100.000	ljudi obiskalo prireditve in ponudbe, ki so bile vključene v Rož-card. Ta kartica je za nas velikega promocijskega pomena, obenem pa vemo, da smo prispevali k skupni in uspešni predstavitvi rožanske regije.	-k
PRED OSREDNJIM KONCERTOM SPZ
»Žive naj vsi narodi«
ZNAMENJU evropskega leta w proti rasizmu potekajo priprave na osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze, ki bo v nedeljo, 16. novembra 1997, ob 19. uri v velikovškem gradu.
Rasizem, ta izrodek človekovega duha, še zdaleč ni premagan. Nasprotno, v mnogih državah grozi z uničenjem posameznih narodov, v nekaterih se zadovoljuje z milejšo obliko nacionalizma, drugje s sovraštvom do tujcev ali lepše s ksenofobijo. V zaostrenih gospodarskih pogojih tudi ni nikakršnih izgledov, da bi človekov um srečala pamet, da smo na tem svetu vendarle vsi le majhen drobec vesolja in da smo si zato, če že ne po barvi kože, po veri in narodnosti, vsaj po naši bivanjski možnosti bratje.
Kakih velikih premikov v premagovanja rasizma v Evropi kljub geslu in razglašenem letu ni opaziti. »Čolni so polni«, vlade sprejemajo omejitvene zakone za tujce oz. migrante, ne omili jih niti njihova življenjska
ogroženost v matičnih deželah. Stanje se celo poslabšuje.
Tudi zategadelj je prav, daje Slovenska prosvetna zveza za letošnji osrednji koncert izbrala prav pesem proti rasizmu. Le kdo je do nje bolj upravičen kot narodna skupnost, ki je v desetletjih na svoji substanci najbolj občutila njegove posledice? Njeno število se je v tem stoletju tako drastično zniževalo, da ja ta utemeljitev več kot upravičena.
Prihodnjo nedeljo zvečer bo v velikovškem novem gradu (Neue Burg) izvedla letošnji osrednji koncert prav na to temo, naslov pa mu je dala iz Prešernove himnične Zdravice » Žive naj vsi narodi...«
In kdo bo nastopal?
Oktet Suha
Nastal je v skrajno težkih narodnostnih okolnostih, na. slovenskem jezikovnem obrobju pred Labotsko dolino. Ohranil se je, dosegel velik kvalitetni razvoj, v preteklem letu pa je za ohranjanje ljudske umetnosti
prejel celo evropsko nagrado. Njegov repertoar obsega slovenske, ruske, češke, italijanske in nemške pesmi.
Willy in Angela Resetarits
Willy je v širni avstrijski in mednarodni glasbeni sceni bolj
poznan kot Ostbahnkurti, to ime pa je dobil prav zaradi svojega zavzemanja za migrante in marginalne skupine. Njegova mati je prodrla v medijsko javnost ob lanskoletnem prejetju pisemske bombe. Pela bosta svoje hrvaške narodne pesmi.
Šukar - vokalno-
instrumentalni
ansambel
Zelo znan in iskan ansambel iz Ljubljane, ki poje pesmi Ro-
mov iz vsega sveta. Njegovi nastopi so prava poslastica sentimentalne glasbe in prav zaradi tega ga je zelo težko pridobiti za delni nastop.
Mahaleo -
vokalno-instrumentalni ansambel z Madagaskarja
Ta bo za poslušalce koncerta zagotovo zelo zanimiv, saj bo predstavil popularne pesmi z Madagaskarja. Na sporedu ima ljudske v svojem jeziku in seveda tudi kritične, ki žigosajo družbenosocialne krivične sisteme v Afriki.
Ne nazadnje pa naj priporočimo še nastop dveh zborov, in sicer
Moškega zbora »Trta« iz žitare vasi in Komornega zbora iz Borovelj
Oba sta pravzaprav našemu poslušalstvu kar dobro znana. Prvi bo prepeval predvsem naše slovenske narodne pesmi, drugi pa bo nastopil tudi z madžarskimi in angleškimi pesmimi.
Koncert Slovenske prosvetne zveze prihodnjo nedeljo v Velikovcu torej obeta veliko. Ne zamudite ga!	J. R.
V Velikovcu bo s pesmimi Romov z vsega sveta nastopil ansambel ŠUKAR
V GALERIJI ŠIKORONJA V ROŽEKU
Inpresivna
razstava Armina Guerina
»Izhajam iz tega, da slika ni razlaga nečesa, temveč realen objekt, predmet s svojim lastnim življenjem. Uspela slika je generator, ki deluje iz sebe in živi dalje. Ob daljšem opazovanju se iz nje pokaže več kot je v stanju sicer predstaviti. Slaba slika je v nasprotju samo potrošnik, ki nič ne proizvaja, se je hitro naveličaš in postane v nadlego.« Tako v predstavitvenem tekstu svoje umetnosti pravi Armin Guerino. Njegovo razstavo so prejšnji petek odprli v Galeriji Šikoronja v Rože-ku.
posnetek, ki sliko obudi v glavi opazovalca, je za Guernia pravi smisel njegove umetnosti.
Mladi Armin si je nadel psevdonim Guerino prav zaradi svoje samostojne umetniške poti. Sicer se ukvarja tudi z opremami kot so npr. poslikava mrliške kapele v Šmihelu, klinaste instalacije v Grebinju ali filmski projekt »Das Gute, das Wahre und das Schöne ...«, ki ga soustvarja z Wilhelrhom Gaubejem, vendar se čuti najbolj slikarja. »Izlete« v tuje metjeje sicer potrebuje, vendar dela na tem, da si pridobi več
Ena izmed »glav« Armina Guerina
Vtis, ki ga doživi obiskovalec, je umetnikov zelo resen pristop do slikarstva. Veliko-formatne slike v temnejših pastelnih barvah (siva, modra in bela) so eno samo psihoanalitično razglabljanje o človeku, ki ga predstavlja predvsem njegova glava. Prav ta je predstavljena v vseh mogočih oblikah in postavitvah, vse slike pa dovoljujejo popolno svobodo opazovalčeve interpretacije. Sele
stalnosti za svoje slikarstvo. Razstava Armina Guerina »Moje slike« v Galeriji Šikoronja bo trajala še do 29. novembra, ogledate pa si jo lahko v običajnem galerijskem času vsak teden od srede do sobote od 15. do 18. ure. Za razlago umetnikovega dela pa galerija vabi na posredovanje umetnosti »Približevanja« v petek, 21. novembra, ob 18. uri.
J.R.
OTVORITEV KNJIŽNICE KSŠŠD
Minimal oswald jani z glasbo v »zahrbtju«...
Začelo seje idilično: v ulici mesečine smo odpirali rdeča vrata. To idiličnost je z glasom podpirala alberta gaggl. Polnokrvni glasbeniki so pričarali vtis lune, ki izžareva toploto. Tolkalec emil krištof pa je s svojo domišljijo dajal utripe, da srca ne bi zaspala. Pevka je izvabila iz svojega telesa presenetljive zvoke. Kitarist primus sitter in basist kari sayer pa sta zapolnila praznino.
Da pa idila ne bi vzbujala občutkov sentimentalnosti, je poskrbel minimal oswald jani. S svojim dvojnim »jaz/ich« ki ga sovraži, se posmehuje naši osladnosti. Bral je tudi iz »Pes-Marice«. Kdor se posmehuje dvojnemu »jaz/ich«, ima navadno dvojnost tudi v duši: oswald je prebral tudi novejše pesmi, ki nosijo poteze resnosti v sebi, kar smo klubaši šele pozno odkrili.
Uspelo je celo minimal oswald janija in minimal trio + I združiti v harmonijo.
Krulijo pa predvsem študent-
ski želodci, ki so pozornejši od zanimanja. Gneča se je zvalila na bife in pijačo - dobrodošli pri odprtju knjižnice. Ko krulijo volčji želodci pod milim nebom v mesečini, iščejo hrano, komaj navajeni na dunajsko lakoto študentov, je kruh bolj »pregrizen« kakor knjiga. Še bolj čudno pa je, da se je priklatil red med knjige. Verjetno pod študentskim geslom: »Kdor ima red, je prelen, da bi iskal«.
Idila se je kljub oswaldu nadaljevala: rdeča vrata so odprla pot do rdečega vina. Kjer je dovolj vina, se spremeni tudi punt (upor) v gnečo pridnih ovac. Tudi jezikovne meje padajo globoko v kozarec whiskyja. Od samih dreves punt ne bo več uzrl osWalda. Ostali bojo spomini na vse več ko minimalni TRIO. Gneča ovac se lahko hitro razprši. Vsaka se je vrnila na svoj pašnik, zapustila ulico mesečine. In spet je minil utrinek večnih klubašev. Navsezadnje je idila le samo privid ... Timi Wüster
PREMIERA V LJUBLJANI
Krvavi Shakespearov Macbeth v CD
Ljubljana je v nedeljo, 2. nov., doživela v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma velik spektakel, doslej »najbolj širokopotezno dramsko uprizoritev na ljubljanskih odrih«. V koprodukciji SNG Drame in Cankarjevega doma je več kot štiridesetčlanski ansambel ljubljanske Drame, okrepljen z gosti, pred več kot tisočglavim občinstvom v avditoriju uprizoril dramo Macbeth, eno najmračnejših krvavih dram angleškega dramatika Williama Shakespearea. Uprizoritev je tudi po finančni plati dosegla rekord, saj je predračun znašal kar 46 milijonov tolarjev, kakor je pred uprizoritvijo na tiskovni konferenci povedal generalni direktor CD Mitja Rotovnik. Besedilo je na novo prevedel Milan Jesih, prevod je pravkar izšel pri Mladinski knjigi.
Režiser drame, ki je vodil skoraj stočlansko ekipo umetniških in tehničnih ustvarjalcev, je bil Janez Pipan. Vlogo Macbetha, kraljevega generala, ki se s pomočjo satanske žene preko trupel povzpne na škotski prestol in nazadnje v blodnjah v boju umre, je igral Igor Samobor. Žal me ni prepričal, svoj lik je doživel šele v drugem delu predstave, ko se mu dobesedno podre svet in spozna, da bo moral plačati za
svoja grozodejstva. Lady Macbeth, njegovo ženo, ki mu je ves čas stala ob strani kot zli duh in ga vzpodbujala v moriji, ko je omahoval, je igrala odlična Nataša Barbara Gračner. Odlične tri čarovnice - prerokovalke Macbethove usode -
so zelo dinamično, igralsko in pevsko odlično odigrale Jette Ostan Vejrup, Maja Sever in Petra Govc. Dostojanstveni škotski kralj Duncan je bil Danilo Benedičič. Zelo dober je bil Aleš Valič kot kraljevi general Banguo.
Impresivna, vendar nekoliko statična je bila scena Andreja Staržišarja, odlični, efektni so
bili kostumi Doris Kristič. Režiser Pipan je uporabil obilo efektov, tako zvočnih in svetlobnih kot tudi obilico vode in krvi, ki je »slišno odtekala iz odrezane glave v pravo vodo«. Skratka, realizma zvrhan koš, istočasno pa veliko magije. Vse
je že malo spominjalo na toliko opevane in tudi kritizirane spektakle mariborskega Tomaža Pandurja.
Letos bosta na ogled le dve ponovitvi, večina predstav bo na sporedu prihodnje leto. Kdor ima rad Shakespearea in spektakle, naj predstavo zagotovo obišče.
Lovro Sodja
Prizor iz veličastne predstave Macbeta v ljubljanskem Cankarjevem domu
Foto: arhiv
KNJIŽEVNA NOVOST
Mono in multikulturalizem?
Anita Hudi na »Veseli jeseni«
Naša kulturnica in besedna ustvarjalka Anita Hudi iz Nonče vasi je letos že osmič sodelovala na natečaju za festival narečne popevke »Vesela jesen« v Mariboru. Kako je ta festival znan in priljubljen, naj potrdi podatek, da ga vsako leto neposredno prenašata slovenska televizija in radio. Ustrezno temu je tudi velika konkurenca poslanih novih besedil in melodij. Letos jih je konkuriralo kar 76, v finale za zaključno prireditev pa se jih je uvrstilo vsega 16.
Da ne bi bili preskromni, naj povemo, da sta bili med njimi tudi kar dve besedili Anite Hudi, in to: »Ljubezen trofi vse«, za katero je glasbo napisal znani slovenski pevec Edvin Fliser, aranžma pa mojster in dirigent Jože Privšek, ter »V Pliberci, v jormaci« v uglasbitvi Rajka Stropnika in aranžmaju Deča Žgurja, na festivalu pa sta ju pela: prvo Romana z ansamblom »Rosa« in drugo Samir Kobler.
Ob tem velikem uspehu Anite Hudi je želeti, da bi izvedeni pesmi našli stalno mesto v glasbenem programu slovenskega radia tako kot so doslej že umeščene narečne popevke »Anzej«, Korajžno pred pogvaj« in St’k ne gra ...
Aniti iskreno čestitamo!
V seriji »Wissenschaftliche Bibliothek Österreich-Slowenien« je pri Mohorjevi založbi pred kratkim izšel drugi zvezek z naslovom: »Un-Verständnis der Kulturen. Multikulturalismus in Mitteleuropa in historischer Perspektive«. Izdajatelja pa sta Michael John, zgodovinar in politolog iz Linza (Avstrija) in Oto Luthar, filozof in docent na Mariborski univerzi.
Dvanajst znanstvenikov in raziskovalcev iz različnih evrop-
skih in zunanjeevropskih držav s področja zgodovine, filozofije, politologije, socialne in gospodarske zgodovine definirajo in pojasnjujejo pojem »mul-
tikulturalizem« predvsem teoretsko iz vidika multidiscipli-narnosti. Večina razprav je napisanih v nemškem jeziku, tri pa v angleščini.
V avstro-ogrski monarhiji je bilo sožitje, sodelovanje in medsebojno vplivanje različnih kultur in jezikov nekaj povsem nujnega in normalnega. Nastajala je multikulturna identiteta (večplastna identiteta). V zvezi z nastajanjem nacionalističnih gibanj in nacionalnih držav so se te »multietnične zveze in vezi« po prvi in drugi svetovni vojni in po razpadu Avstro-Ogrske pretrgale.
Raziskovalci v svojih prispevkih in študijah znanstveno prikazujejo zgodovinsko tradirane oblike multikulturaliz-ma v srednji Evropi, ki naj bi dopolnile trenutne teoretske in praktično-politične razprave predvsem v boju proti raznim oblikam nacionalizma in rasizma.
M. Š.
Michael John, Oto Luthar (Hrsg.), Un-Verständnis der Kulturen. Multikulturalis-mus in Mitteleuropa in historischer Perspektive. Mohorjeva, Klagenfurt/Celovec-Ljub-ljana/Laibach-Wien/Dunaj 1997, 231 str., 275.-
Naslovna stran knjige
PRIREDITVE
ČETRTEK, 6.11.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas
9.00	Prehladno obolenje - Terapijske metode iz homeopatskega, vidika; predava dr. Charlotte Rieder
PETEK, 7. 11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
14.00	Slikanje na les. Voditeljica: Erika Malle; traja do 18. ure
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
15.00	Seminar retorike: Kako namesto kaj? Voditelj: Philipp Karl Maurer; traja do 8. novembra, do 17. ure
CELOVEC, pri Joklnu, Badg. 7 - »Mauthausen-Aktiv Kärnten«
18.00	Ustanovni občni zbor društva »Mauthausen-Aktiv Kärnten«
BOROVLJE, v otroškem vrtcu - Dvojezični vrtec v Borovljah
19.00	Predavanje: »Dvo- in večjezičnost«.
Predava: univ. prof. dr. Dietmar Larcher
ŠENTJANŽ, v k & k
19.30	Občni zbor delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPÖ
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Predavanje: V življenju se učiti umreti.
(Dr. Monika Nemetschek)
VOGRČE, pri Florjanu - KPD Vogrče in okolica
19.30	Martinovanje s plesom.
Igra: Ansambel Gašperji (mladi Avseniki)
SOBOTA, 8. 11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
9.00	Slikanje na les. Voditeljica: Erika Malle; traja do 18. ure
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
10.00	Tečaj jedkanja I (globoki tisk). Voditeljica: Gertrud Kresse
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v kapeli zavoda šolskih sester
19.00	Koncert slov. duhovnih pesmi. Nastopa: Komorni zbor RTV Slovenija; prireditelji: KKZC farna skupnost Šentjakob;
SPD »Rož«; cerkveni zbor Šentjakob;
OBIRSKO, pri Kovaču - EL Železna Kapla
20.00	Martinovanje s koncertom in plesom. Program: Koncert MePZ iz Sel; ob 21. uri ples z ansamblom »ROSA«
ŽITARA VAS, v kulturnem domu - KUMST
20.00	Večer kabareta z Michaelom Prielerjem
NEDEUA, 9. 11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
10.00	Tečaj jedkanja I (globoki tisk).
Voditeljica: Gertrud Kresse; traja do 17. ure;
ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ
10.30	Otroški program »Kozlovska sodba v Višnji gori«. • Gostuje: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel; režija: Matija Milčinski
LOČE, pri Pušniku v Ratečah - Zveza slovenskih izseljencev
14.00	Redni občni zbor ZSI v okviru 55-letnice pregona koroških Slovencev
PONEDELJEK, 10. 11.
ŽVABEK, v ljudski šoli - KPD »DRAVA«
15.00	Dan otroka
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
18.00	Tiffany. Voditeljica: Edeltraud Führer
TOREK, 11. 11.
ŽVABEK, v ljudski šoli - KPD »DRAVA«
17.00	Martinovnje
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Začetek niza predavanj... Ne vrag, le sosed bo mejak!
(Šest. predavanj); Avstrija pred revolucijo 1848-ječa narodov? 1. predavanje: Avstrija pred letom 1848 - otroški vrtec narodov«; predava univ. prof. dr. Andrej Moritsch
SREDA, 12. 11.
CELOVEC, Evropska hiša, Reitschulg. 4 - Club tre popoli
19.00	Predavanje o gospodarstvu (dr. Adolf Rausch)
CELOVEC, v Evropski hiši - Club tre popoli
19.00	Gospodarsko predavanje: »Investieren in Slowenien und Kroatien; predava: dr. Adolf Rausch;
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Dia-predavanje: Mont-blanc, najvišja gora Evrope. Predavatelj: Thierry Monnard
ČETRTEK, 13.11.
ŽELEZNA KAPLA, v zgorni sobi zadruge - Zadruga-Market
19.00	Občni zbor
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.30	Forum za zdrvstvena vprašanja: Obolenja debelega črevesa. Predavatelj: prim. dr. J. Schindler
VETRINJ, v Stadlnu - Kulturherbst in Viktring
20.00	Langer Sarg in aller Kürze, bere Dezö Tandori iz Budimpešte
PETEK, 14. 11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
19.00	Inforamcijski večer: De la artan - telesni trening in notranje zadovoljstvo; predavatelj: Negoslav Petrovič
ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Gledališče »Die Präsidentinnen« (Werner Schwab). Gostuje: Projekttheater Vorarlberg
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na osrednji koncert
»Žive naj vsi narodi...«
v okviru leta proti rasizmu
v Novem gradu
(Neue Burg) v Velikovcu
v nedeljo, 16. 11. 1997, ob 19. uri
Izredno zanimiv glasbeni program!
Marta Schellander iz Rožeka -73. rojstni dan: Vilko Nerz z Bistrice - rojstni dan; Martin Ules iz Pliberka - rojstni dan; Luka Boročnik iz Podkraja -rojstni dan; Terezija Goltnik s Ponikve - 90. rojstni dan; Elizabeta Dobrovnik z Metlove -rojstni dan; Marija Jelen in Karl Sekol iz Dobrle vasi -rojstni dan; Ljudmila Pau-
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 6. 11.
18.10 Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 7. 11.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 8. 11.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
NEDEUA, 9. 11.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (duhovna misel sr.
Regina Tolmajer 18.00 Glasbena oddaja
PONEDEUEK, 10. 11. 18.10 Kratek stik: Kongres TOREK, 11. 11.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 12. 11.
18.10 Martinovanje v pesmi in besedi
Večerna odpade zaradi hokeja!
Delovna skupnost Avstrijske narodnosti v SPÖ
vabi na svoj
redni
občni zbor
v petek, 7. 11.1997, ob 19. uri
v K & K centru v Šentjanžu
Vabljeni vsi, ki so jim vprašanja sožitja v deželi pri srcu!
PRAZNUJEJO
litsch iz Goselne vasi - rojstni dan; Elizabeta Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Jožef Križnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Erika Mischitz iz Buko-vij - rojstni dan; Marko Čik iz Libuč - 29. rojstni dan; Franc Schuster iz Rožeka - rojstni dan; Jelica Steiner, Nanki Krautzer in Nani Zablatnik
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 9. 11.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 10. 11.
2.40 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I narodnostni kongres dežele Koroške: manjšine potrebujejo medije I Pavličevo sedlo: bo po 30 letih uspelo uresničiti mednarodni mejni prehod? I Dvojezičnost v Borovljah: zdaj vsaj finančna podpora privatni skupini I Zmaga kar v prvi tekmi za Evropski pokal: ŠK Aich/Dob premagal Tuzlo s 3 : 0 I »Opašvanje«: s starodavno šego prosijo za žegen domačih živali I Tamburaški festival na Dunaju s skupinami iz Avstrije in Slovenije
K & K IN SPZ
Otroški program
»Kozlovska
sodba
v Višnji gori«.
v nedeljo, 9. 11. • 10.30 v k & k centru v Šentjanžu
Gostuje: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel; režija: Matija Milčinski
Kmečka
izobraževalna
skupnost (KIS)
in Carnica Region Rosental
vabita na
dneve
sadjarstva
razstava starih domačih sort strokovni program: pridelava naravnih sokov, sušenje sadja prezentacija brošure »Rožansko sadje« pokušanje sadja, sokov, žganja prezentacija sadnik izdelkov
■	v soboto, 8. 11., ob 10. uri predavanje (do 12. ure), od 14. do 16. ure razstava in pokušanje
■	v nedeljo, 9.11., od 10. do 16. ure razstava s strokovnim vodstvom; v gostilni Ogris - »pri Miklavžu«
v Bilčovsu
Refemti: ing. Leopold Hehen-berger (kmet. šola Gieshübl); Hans Hergge, sadjar iz Labotske doline; Dl Ernst Dragasch-nig (KIS); dr. Hans Madritsch (KIS)
iz Šentjakoba - rojstni dan;
Marta Schellander, Franc Schuster in Anton Kajžnik iz
Rožeka - rojstni dan; Lizi Malle iz Sel - rojstni dan; dvorni svetnik dipl. inž. Stefan Oraže z Radiš - rojstni dan; Elzi Hribar iz Celovca - rojstni dan; Janko Kölich iz Železne Kaple - rojstni dan.
Čestitamo!
SLOVENSKI
VESTNIK
1'smeijenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32).............šport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Tajništvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATEU IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VSTOP/EINLASS 19.30"
IM ÖGB-HAUS KLAGENFURT
V	DOMU
SINDIKATOV m
V	CELOVCU
FÜR UNTERHALTUNG UND STIMMUNG SORGEN IGRALA BOSTA ANSAMBLA
Mitternachts
Polnočni
fS
THE CAPS &
ALPE ADRIA SEXTETT	■
Show Time PLES
C4S4M
ARRIAGADA & BAND
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
WIR FREUEN UNS AUF IHREN BESUCH.
Ist .« »M NSKI 1
VESTNIK
cquino« r	|S W Putz]
IsfisSSsr-H ^
I ZVEZA BANK ■
Novi Mladi rod
Vsake toliko časa vendarle poroče-mo tudi o izidu naše med mladino najbolj brane revije Mladi rod. V tiskarni Drava so dotiskali letošnjo številko 3/4 in bo, če še ni, vsak čas v rokah mladih bralcev.
Vnaprej povejmo, daje prikupne zunanjosti, v barvnem z otroško risbo poslikanem ovitku, zadnjo stran pa krasi poučna slika prečne flavte.
Mladi bralci, vzgojitelji in učitelji pa se bodo zagotovo
razveselili tudi mnogih prijetnih zgodb o Miklav-zu, božičku m Božiču, ki se nam bližajo z vso naglico.
Novi Mladi rod priporočamo tudi vsem staršem, ki želijo svojim otrokov čimbolj-še znanje slovenskega jezika. Marsikdo pa si bo v dolgih jesensko-zimskih večerih skrajšal čas z razvedrilnimi in poučnimi igricami, katerih je Mladi rod ves poln.
ŠOLSTVO
Dvojezične prijave na Koroškem
LETOŠNJEM šolskem letu w je na 64 ljudskih šolah na Koroškem k dvojezičnemu pouku prijavljenih 1494 otrok, kar pomeni 25,71 odstotka na šolah dvojezičnega območja. Prijave so torej od lani porasle za 0,71 odstotka. Poleg tega je v Celovcu prijavljenih na dveh lj. šolah še 110 otrok. Na predšolski stopnji je od 414 otrok k dvoj. pouku prijavljenih 113. Neobvezne vaje iz slovenščine obiskuje 133 otrok. Na 17 šolah dvojezičnega področja ni nobenih prijav.
Na 16 glavnih šolah obiskuje 275 učencev/učenk ure iz slovenščine; od teh jih je 105 prija-
vljenih po manjšinskem šolskem zakonu, 52 pa je slovenščino izbralo kot alternativo namesto angleščine, 118 pa je izbralo slovenščino za prosti predmet.
Zvezno in zvezno realno gimnazijo obiskuje 445 dijakov, višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru ter tamkajšnjo gospodinjsko šolo pa 129 dijakov, na dvojezični trgovski akademiji pa jih je 140.
Skupno število učencev in dijakov z dvojezičnim poukom je na Koroškem 3173 (lani 3181). Kljub temu je odstotek nekoliko višji, ker je tudi na splošno nekol šolah kot lani.
THEATER WALTZWERK
Vesela vest ali »Messias«
Po poletnih predstavah Slehernika v Borovljah, ki so bile vsekakor naporne za ves gledališki team, so se tokrat odločili za tehnično nekoliko lažjo uprizoritev komedije s tremi protagonisti in tremi glasbeniki. Angleška komedija, ki se ukvarja z »deskami, ki pomenijo življenje«, je zbudila navdušenje med gledalci, ki so očitno željni in žejni tudi razvedrila v gledališču. Max Achatz in Adolf Peichl, oba »težka« profesionalca, sta briljantno upodobila dva potujoča komedijanta oziroma dva, ki sta prepriča-
na v svoje visoko gledališko poslanstvo, pa vendarle ne moreta iz svoje kože in prisrčno ter naivno privatizirata na odru, igrata vloge angelov, svete Marije, Jožefa, vojščakov itd., še rojstvo Jezusa odigrata »prepričljivo« s pomočjo starega plašča.
Občinstvo je nagradilo igralce in režiserja z izdatnim aplavzom in je hvaležno odhajalo iz dvorane. Predstave, ki jih je v boroveljski mestni hiši šest, se bodo nadaljevale v Celovcu do 6. decembra v Napoleonstadlnu skoraj vsak dan.
Na osrednjem koncertu Slovenske prosvetne zveze v nedeljo, 16. novembra, v Velikovcu, bo nastopil tudi priljubljeni Oktet Suha, ki ga vodi Bertej Logar. Podjunski pevci so dosegli visoko pevsko raven, vendar se nenehno razvijajo naprej, saj svojo pevsko »kariero« zelo resno jemljejo. Domača zbora, ki bosta nastopila, sta še »Trta« iz Žitare vasi in Komorni zbor Borovlje.	Foto: SV Julka Fortuna pri izdelovanju raznovrstnih čipk.
Keramičarka Barbara Plevnik Foto: sv
predstavniki trgovske hiše Gerngross.
V prvem’ nadstropju lahko poskusite kvalitetna slovenska vina (od 15. do 17. ure). Priznani slovenski slikar France Slana je za Slovenski teden podaril sliko, ki se bo ves teden licitirala, izkupiček pa bo šel v humanitarne namene. Ves teden poteka predstavitev izdelovanja čipk in vabljeni ste tudi k Foto: sv igri Black jack.
TEDEN VARČEVANJA
Na tradicionalnem dnevu varčevanja so obiskali prostore celovške Posojilnice tudi malčki dvojezičnega otroškega vrtca SŠD v Celovcu. Tam so jih prijazno pogostili in jim podarili maskote in hranilnike. Foto: sv
TURIZEM
Slovenski teden pri Gerngrossu
Do 8. novembra predstavlja Center za promocijo turizma Slovenije svoje raznovrstne turistične ponudbe in kulturno dediščino.
Danes, v četrtek, 6. novembra, se bo predstavila občina Ribnica. Za obiskovalce bosta nastopila krošnjar in lončar, poleg njiju pa še plesna šola »Kazina« iz Ljubljane (ob 11. uri),
obiskovalci pa bodo lahko poskusili pršut. V petek bo nastopila jazz skupina »A band from Home« (ob 14. uri), v soboto pa otroška folklorna skupina »Bohinj« iz Bohinjske Bistrice. Tega dne bodo obiskovalce in razstavljalce nagovorili tudi celovški župan Harald Scheucher, vicekonzul RS Marko Vrevc in
/^e govorimo o mobingu
\__oziroma psihoterorju na
delovnem mestu, pri tem velikokrat mislimo le na tiste sodelavce in sodelavke, ki se ne ravnajo po določenih pravilih, ki večkrat »zbolijo« (ne da bi bili res bolni) ipd.
Vendar pa so izkušnje in raziskave znanstvenika Hein-za Leymanna, ki poučuje in raziskuje fenomen mobinga na Švedskem, pokazale, da sicer ni tipične mobing-žrtve, da pa so v veliki meri ogrožene prav ženske, in sicer tiste, ki nekako ustrezajo sledečim kriterijim:
-	ogroženi so vsi, ki so v neki skupini edinstveni, na primer: edina ženska, edini akademik, edina ženska, ki ima moža in otroke ali pa edina, ki ima drugo mnenje o neki stvari in to tudi zastopa v javnosti;
-	ogroženi pa so tudi tisti, ki so posebno uspešni, ki imajo kvalifikacije, katerih drugi na delovnem mestu nimajo. Velikokrat so prizade-
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Piše dr. Štefka Vavti
ti tudi umetniki in umetnice ali pa pomembni znanstveniki ali znanstvenice;
-	težave imajo dostikrat še tisti, ki so posebej potrebni zaščite, na primer kronično
So ženske najbolj prizadete od mobinga?
bolni sodelavci, samohranilke ipd.;
-	žrtve mobinga pa so lahko tudi vsi tisti, ki so na novo prišli v skupino, ali pa tisti, katerim je uspelo splezati na karierni lestvici stopnico navzgor. Po vsej verjetnosti iz prakse poznate fenomen, da v podjetju najbolj zatirajo tiste, o katerih vedo, da bodo kmalu dobili kako višjo pozicijo. Pri
tem je pogosto v ozadju občutek nevoščljivosti.
Raziskave pa so pokazale še nekaj: ženske niso le žrtve mobinga, velikokrat tudi same kaj rade igrajo to kruto in brutalno igrico.
Zakaj, se boste pri tem morda vprašale? Strokovnjaki imajo tudi na to vprašanje pri roki jasen odgovor: ženske so bile velikokrat vzgojene tako, da konkurirajo s tistimi, ki so nekako na isti stopnji (na primer z drugimi ženskami) in da se kar rade prilagajajo tistim, ki imajo v roki oblast in so s tem »višji«.
Nazadnje pa še nekaj podob, v katerih se mobing prikazuje: hujskanje za hrbtom, opravljanje, odklanjanje odprtega razgovora o nekem problemu, ki je nastal med sodelavci, posmehovanje, pritisk in neupravičena kritika, odklonitev vsake komunikacije, napadi in grožnje ter drugi ukrepi, ki prizadenejo samozavest kake osebe.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
ODBOJKA - EVROPSKI POKAL
Fantastično vzdušje, gladka
J 'O ■■ •
zmaga SK Aich/Dob s 3:0!
Nad 1000 navdušenih gledalcev in navijačev, nekaj jih je prišlo tudi iz Bosne, se je zbralo v razprodani športni dvorani v Wolfsbergu na prvem pokalnem srečanju med domačim moštvom SK Aich/Dob in ekipo Kalesija iz Bosne.
Domače moštvo v zadnjih tekmah nikakor ni igralo v dobri formi (štirje porazi in ena
zmaga preteklo sredo proti Sokolu z Dunaja) in pričakovati je bilo vse drugo kot zmaga. Razumljivo da je bila ekipa, ki praznuje letos 15-letnico, že nekaj tednov v pokalni mrzlici v pričakovanju prvega srečanja v evropskem pokalu.
Dobljani so preteklo soboto zaigrali izredno dobro in ob podpori navdušenih navijačev premagali nasprotnika po samo
enourni igri presenetljivo gladko v treh setih s 3:0 (-8/-3/-2). Varovanci trenerja Bojana Ivartnika so bili od začetka v premoči in diktirali tekmo. Napadalci Mlakar, Kosi in Reiter ter srednji blok so igrali zelo dosledno in napadalno.
Gostje iz Bosne so se v prvem setu samo branili in so osvojili vsega osem točk. V drugem in tretjem nizu pa so bili
Dobljani so navdušili	Foto: sv Veseli obrazi po tekmi...	Foto: sv
brez moči in oba izgubili v komaj 30 minutah! Dobljani so ponovno pokazali, da ob podpori številne publike znajo odlično zaigrati.
Izhodišče Dobljanov za povratno tekmo prihodnjo soboto, 8. novembra, v Tuzli je izredno dobro. S to prepričljivo zmago so storili spodbuden korak za kvalifikacijo v drugi krog pokalnega tekmovanja. Po podatkih govornika na tekmovanju naj bi v Tuzli že prodali 2.000 vstopnic. Pričakovati je, da se bo dvorana v Tuzli spremenila v pravi »čarovniški kotel«.
Po uspeli premieri v EP pa je sledilo v Pliberku praznovanje, ki je trajalo pozno v noč.
Po tekmi
Trener Bojan Ivartnik:«Naši
igralci so me presenetili. Bili so izredno motivirani iri sposobni in to prav zaradi podpore navdušene publike. Če bi imeli svojo domačo dvorano in vedno tako navdušeno publiko, bi gotovo igrali še bolje. Zadovoljen sem z igro in s celotno ekipo.«
Trener Subošašič (Kalesija Bosna): »Za nas je to velik uspeh, da lahko spet igramo v evropskih tekmovanjih. Moram odkrito priznati, da je bilo moštvo SK Aich/Dob močnejše v igri. Presenečen sem, da smo zadnja dva seta izgubili tako gladko. V našem moštvu so manjkali trije standardni igralci. Doma bomo igrali bolje.«
M. Š.
NOGOMET
SAK na tujem nepremagljiv
SAK na tujem vedno spet preseneča. Tudi v zadnji tekmi jesenskega kola proti St. Florianu je zasluženo odnesel točko -1:1 (0:0). Gol za SAK je dal mladi Hajdini v 56. minuti. Le katastrofalni sodnik mu je preprečil zmago, ko je anuliral dva menda regularna zadetka.
Medtem ko je izkupiček točk na domačem igrišču nezadovoljiv, je vodstvo SAK z bilanco na tujem lahko zadovoljno.
SAK je jesensko prvenstvo zaključil na 8. mestu na lestvici (18 točk) in več ali manj tudi
dosegel cilj, ki si ga je odbor zastavil s pomlajenim moštvom ob začetku prvenstva.
Jesenski prvak je postalo moštvo iz Voitsberga z 29 točkami.
Izidi ostalih tekem:
Austria/VSV je pod novim trenerjem Walterjem Knallerjem igrala doma proti Gratkornu samo neodločeno (0:0). Pliberk je tesno, vendar zasluženo premagal Leibnitz z 1:0 (0:0). Lienz je visoko premagal Gries-kirchen s 5:2, WAC pa je na tu-
jem podlegel Zeltwegu z 1:2
(1:0).	"	M. Š.
REGIONALNA LIGA
1. Voitsberg	13	9	2	2	21:10	29
2. Gratkorn	13	7	4	2	24:13	25
3. St.Florian	13	5	6	2	21:9	21
4. Leibnitz	13	5	4	4	14:13	19
5. Rapid Lienz	13	6	1	6	21:21	19
6. Pliberk	13	5	4	4	17:20	19
7. Austria/VSV	11	4	6	1	18:8	18
8. SAK	13	4	6	3	19:15	18
9. Grieskirchen 13		5	2	6	24:24	17
10. Pöllau	13	5	2	6	15:20	17
11.WAC	13	4	3	6	23:18	15
12. Flavia Solva	12	3	4	5	11:20	13
13. Zeltweg	12	3	2	7	9:18	11
14. Rohrbach	13	0	2	11	5:33	2
ODBOJKA
Ženske SK Aich/Dob - AVC izgubile
Pretekli konec tedna je ekipa Dob/AVC doma igrala proti drugemu na lestvici Fürstenfeld. Prvi set se nikakor ni pričel po želji in bile so vedno nekaj točk v zaostanku in ga izgubile. Kljub navodilu trenerja so se vrstile nepotrebne napake predvsem v servisu in napadu. Izgubile so tudi zadnja dva seta. Trener Supnik po tekmi: »Nekonstantna igraje tipična za novo oblikovano moštvo. Vendar hočemo najti do decembra manjkajočo stalnost.«	M. T.
ŠAH
Dve zmagi, en poraz
Prva ekipa SŠZ je v tretji tekmi v koroški ligi doživela tretji poraz. Tokrat je igrala proti izredno močnemu nasprotniku SG Spittal/Ferndorf in podlegla gladko z 1:5. Nastopila je s petimi igralci z ratingom nad 2000 Elo-točk!
Na prvih dveh deskah sta s Th. Manhardtom in Evo Moser igrala dva mladinca, ki štejeta v svoji starostni skupini ne le v avstrijski, marveč v evropski vrh. To je na prvi deski moral spoznati tudi mladi Uroš Kavčič (2200 Elo) iz Kranja, ki je prvič nastopil za ŠSZ in šele po hudem boju klonil Manhardtu. Na drugi deski je Moserjeva
premagala Hattenbergerja, na tretji in četrti deski pa sta G. Živkovič in Joži Amrusch dolgo držala izenačeno pozicijo, končno pa vendar izgubila. Častni točki za SŠZ sta z remiji osvojila Dunja in Aleksander Lukan na peti in šesti deski.
Prvo zmago so slavili šahisti SŠK »Obir« v L razredu vzhod. Kapelčani so v tretjem kolu premagali moštvo iz Grabštanja s 5,5:2,5 in se tako znebili zadnjega mesta na lestvici.
Uspešni so bili tudi šahisti SŠZ/Posojilnica Borovlje 11. Premagali so moštvo ASK/ KSV 4 s 3,5:2,5
L L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 94	Silvo Kovač
Vinkel - N. Gusev / SZ 1964
Bela trdnjava je uspela prodreti na sedmo vrsto in ob podpori dame na beli poševnici ter skakača sredi šahovnice,
■ lil
a b c d e f g h
izvaja pritisk na čmo pozicijo. Pozicijsko prednost je beli, ki je na potezi, tudi uspešno realiziral. Kako poteka zmagovita kombinacija belega?
Rešitev štev. 93
Z žrtvijo kvalitete 1 ...Tf3:! je črni odstranil pomembno obrambno figuro belega. 2.gf3 Lb3:+! Sedaj letijo puščice črnega v pravo smer - beli kralj je postal tarča napada! Po 3.ab3 Dcl+! Za vesel in učinkovit zaključek partije pa še žrtev dame! Polje d2 je v oblasti črnega. 4,Tcl: Td2 mat!
KOROŠKI RAZREDI
■	PODLIGA VZHOD:
Weißenstein - Bilčovs 1:2 (1:2)
1.	Bleiberg	14	10	4	0	41:9	34
2.	Landskron	14	9	3	2	49:12	30
3.	Šmohor	14	7	5	2	27:10	26
4.	Vernberk	14	8	2	4	24:18	26
5.	Bilčovs	14	7	2	5	22:15	23
6.	Oberdraubg. 14	7	1	6	21:22	22
7.	Bače	14	6	3	5	25:23	21
8.	Radenthein	14	4	5	5	17:22	17
9.	BaldramsdorfM 5 2 7 11:31 17
10.	Irschen	14	4	2	8	18:27	14
11.	Weißenstein 14	3	3	8	18:32	12
12.	ASV Lienz	14	3	3	8	9:23	12
13.	Brnca	14	3	2	9	11:33	11
14.	Winklern	14	1	5	8	9:25	8
8./9.11.: Bleiberg-Bilčovs
■l. RAZRED D:
Žitara vas - St. Leonhard 2:0 (2:0) Frantschach - Globasnica l :2 (0: l) Ruda - Šmihel	0:0
Vovbre - Železna Kapla 3:2 (l :0)
1.	Globasnica	14	8	3	3	29:17	27
2.	Vovbre	14	7	5	2	28:16	26
3.	St.Stefan/L.	14	7	4	3	17:12	25
4.	Žitara vas	14	7	3	4	24:14	24
5.	Grebinj	14	6	5	3	24:17	23
6.	Klopini	14	5	8	1	21:15	23
7.	Šmihel	14	6	4	4	26:17	22
8.	Železna Kapla14 6	3	5 26:20 21
9.	Eitweg	14	5	5	4	24:15	20
10.	M. Rojach	14	4	6	4	19:20	18
11.St.Leonhard 14 4 3 7 15:24 15
12.	Ruda	14	1	7	6	10:19	10
13.	Frantschach	14	2	2	10	12:40	8
14.	Labot	14	0	2	12	8:37	2
8./9.11.: Grebinj-Žitara vas, Železna Kapla - Frantschach, Globasnica - Labot, St. Stefan-Šmihel
■	2. RAZRED C:
Dholica-Sele	2:2 (1:2)
Kriva Vrba - Rožek	2:2 (1:1)
Šentjakob - Ledince	0:4 (0:0)
1. Poreče	13	8	5	0	29:7	29
2. Dholica	13	7	4	2	29:15	25
3. Kotmara vas 12		7	3	2	32:17	24
4. Rožek	13	7	3	3	26:21	24
5. Treffen	13	6	4	3	28:21	22
6. Donau	13	6	2	5	30:25	20
7. Kriva Vrba	13	6	2	5	24:19	20
8. Sele	13	4	3	6	22:27	15
9. Šentjakob	13	5	0	8	15:29	15
10.Ledince	12	3	5	4	19:20	14
11. Pošta	12	3	3	6	12:20	12
12.HSV	13	1	4	8	11:23	7
13. Osoje	13	0	2	11	16:49	2
8./9.11.: Kotmara vas - Dholica, Rožek -Sele, Poreče - Šentjakob
*2. RAZRED D:
Gurk - SAK				3:2 (2:0)		
1. KAC	13	11	1	1	33:6	34
2. Gurk	13	9	2	2	30:16	29
3. Oberglan	13	8	2	3	25:12	26
4. SAKU	13	7	1	5	38:22	22
5. Guttaring	12	6	1	5	16:18	19
6. St. Urban	12	6	0	6	17:33	18
7. Steuerberg	13	4	3	6	23:22	15
8. Kraig	13	4	2	7	21:26	14
9. Eberstein	13	4	2	7	15:32	14
10. Weitensfeld	13	3	4	6	14:21	13
11. Ulrichsberg	11	2	4	5	12:16	10
12. Kappel	12	2	4	6	13:18	10
13.Straßburg 13 8./9.11.: Weitensfeld		2 2 -SAK		9	18:33	8
■2. RAZRED E:
Rikarja vas - St. Marg./L. 3:1 (1:1)
Pliberk II-Tinje	2:2 (1:2)
Reichenfels - Djekše	0:0
Važenberk - Galicija	0:1 (0:1)
Dobrla vas - Žvabek	0:0
1.	Sinčavas	14	11	3	0	52:13	36
2.	Rikarja vas	14	11	3	0	46:11	36
3.	Tinje	14	10	3	1	48:14	33
4.	Reichenfels	14	9	1	4	28:16	28
5.	Djekše	14	6	3	5	41:25	21
6.	Galicija	14	5	6	3	21:21	21
7.	St.Marg./L.	14	5	3	6	20:23	18
8.	Šentpeter/V.	14	4	4	6	26:35	16
9.	Dobrla vas	14	3	5	6	14:27	14
10.	Pliberk II	14	3	4	7	17:28	13
H.Preitenegg 14	3	3	8	12:28	12
12.	Žvabek	14	1	8	5	14:23	11
13.	Važenberk	14	2	2	10	10:36	8
14.	Mauterndorf14	0	2	12	10:59	2
8./9.11.: Djekše - Tinje, Mauterndorf - Rikarja vas, Žvabek - Sinča vas, Galicija - Reichenfels, Preitenegg - Pliberk II, Šentpeter/V. - Dobrla vas
KOŠARKA
juniorji
KOŠ - VV.SG Radenthein
60:65 (30:30)
mladinci
KOŠ - BBC
78:55