.Gorica* izhaja vsaki torck in soboto. Aho pade na ta dneva praznik, dan poprej.5 Uredništvo so nahaja v .NarodniJTiBkarnr, ulica Vetturiiii št. 9, kamor je naBl.avlj.iti pisma. Hefrankirana piHraa 8<> ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo piima brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vraöajo. TELEfON it. 201. boririt* Jtane na leto 10 K, za pol let* 6 K, za četrt leta 250. Upravnifttvo se nahaja v „Narodni Tiskarnl* ulica Vetturini St. 9. $e plačuje od čveterostolpne petit vrste po lit vin.. za večkratnl natis primercn popust. Po^ameznf Itevilke stanejo 8 vin. in se proda;ajo v uzmh gortSkih trafikah. St. 83. V Gorici, v torek dne 21. oktobra 1913. Leto XIV. Status quo na Bal- kanu ? Kaki.r ^ie ^las po našein in ".;jem časopisju in kakor kaž.ejo \ s,i znaiiieü.i;. /a nas halk;msk(i vpiasanje sploli ne ho nikoli rešeiio. I luck- praske sino dozivch pri iiaši iryjovini, liude ndarcc je dobiu liaša diplotnacija. a veridar še vedno si- liiiio \ otfenj. Cndne na/oie nnaio n*. kateri noxpodje, ki sc hero kot kakc kii- ke. Tako čitaino te elm v nekein sia-i lesnein listu prav čudiio trditei. da k bila našabalkanska politika p-av i/borna in da sinn laliko prav /adovnljin s k..- ncčiiim vspeliom, posebno kar se tiče ^ospodarske strani. Nam se /di narav- nost neverjetno kai take^a, a /di se. da k to inixel vjotov. ill kro;o>\. ki hi /dai morda bill /ad<>\ nl.ini. da hi A\striia priiii Srbiii /opei nasu>;«iki eiiako k.i /adnjic In je. da hi mi /opt.'! placah n.' niilijone hi miliioiic- 111 hi se n.iiii \ vs svet sineial. kaj take.^a se pac ne snu vec zvjoditi. cetndi to nckativi diplu :..-¦ tkni kro^i /e pnskiis ijo, kei delaio ra/- ne protexie in nioke radi te nesreene Al- baillje. Se\eda. ee kdo Illlsll. da sn;.> illicll di.sedaj dobkek od te y;n||jc, pnU'lll lira iii /anienti. da /opet sili \ la popir- nat n^uii. .1 paiiR'iiio in ahsoliiino hi. I 'osehlo i'IKi t< >cka le /.lde\ e d.'.u iiiMiti. da so namrcv ma/juski inayina'.je iako /.aii:. oliiu, 1.1,1 \\ vIiiki I i|i ttc'M M.i \ Srhiji i.uli /asedeni.t al!)anskili mej. Id ma/ai skn \ t^elje lie poiiicni pra\ :^i"lu- \io ovjrsko itolovicd. < Mn pra\ radi \ idiio. da sf mi m.' ki^ hlamirainn. Imt to k k- \oda na niih sc- IiaratistiOni miin. /ato raxno nam n.ii'i radost in \ esc lie pra\ iiič ne u^a.ia, k.i 'Mii sc wse'liio le iiašili ne\'spelin\ . I 'alie hi hil onifiiili uaein, kakn !>. lias |)oslaiiik i/rocil Srhiji ciii proles:. Celo neniski listi pnvdarjajn, da je hila t:l)lika le deinaiše |>reo>.lra. picrnhnsi- iia. Lenin iiastopimo takoj / \clikiini to- I>i, da nam potem sploli nie \w ostane. I akoi pi \i hip i/r;ihiiiio \ sa diploina- tiena sredst\a, pi-iciii ne osiane drir^e- }^a kot da nioliiii/iranio in napowiiü, N'o.isko: v d\ eh skokih nliiina ratio. To I>ae :^sre iiekoliko prcliitro. ir:.;;i ne del;; nohena cliu^a dr/ava in /ato liuli dosr- /eio \spehe, mi pa navadno nie. Y poškv pride scdaj tndi važna toeka o nasili zavc/.nikili. \ prvi vrsti pride tu v poštcv Italija, NeiiK'i.ia ie holj /-a o/.adje. Ako elovek cita naše dnnai- ske liste, potem dohi viis. koi da je pnr-- ziiprav Italija nastopila proti Srhiji, mi da le pomatum). Povsod eitaino nam- i'ee, da ie Itulija vedno nam zvesto oh strani, da tndi ona cueru'ienn zalitexa, da Srhija zapusti tistih jutr alhanskih skal. Kar se tiee Rusijc, Anjrlijc in r'ran- cije zatrjujc nem.ško dnnajsko Oii^opisjc, da sicer te dr/avc uiso nasto|)ile aktiv- no proti Srhiji, a ua njili solidarnost se laliko vedno zanašnmo. Po^lcjnic pa se- diij, kako piscjo tc dni laški listi v Italiji. »Tribiina« v Rimii in »Corriere della se- radnaše str.i:::. da ie ediiin panietiio da Albauijo prcnti- -:'¦"< s\: i n^i'di. Le se \ tetfne nhraii/, ii.ii ve uiiaiii. ee |'a si in napadaki ra/- duiiu. ho tc /a nas se \edim ^eneie K... to iiesmi1 elno pokro\ ite!jsl\o na škod< . ele dr/a\e. Vendar enkrat! i!u di)l^t'in ,;iMI si. sL' o^Lis||i Indl iiekaten neiiiski ^laso\! proii /ikuiiiii iiapadoin. ki jih je napisal. kakni siiio Jc mi poroeah. laški JasniKar l»ar/ini \' milaiiskeiii lisin Corriere dilla ht.i . >pluh ie hilo \ /adiljib 'ednill dobiti . " Haliiaiiskiii IismIi do\n!i ^iadiwi \ lein c/irn in le Jndiii se moraiiio. da mho C"'- tali ie par iiein.ških Clai)ko\. k; so r.; s'.opili prcti tern !ieosiiu\ aiiiin mi šiun.ii - s'mih elankoin. Skoro :^a ni bi'.i» \ It.diii '. eeje^'a lisia. ki hi ne hil pn\edal s\,i- k via iinicnja rroti /nanim ir/aškim od- iokoin. a pri nas .so neiiiski ^n\ arn dr/ase lepo nioleali. kakor da se sp!o!i :ii nie /^odil"'. IJikrat smo /L ;ineli pr:- liko !o OndiH' poliiieno lenobo o/iv;«!saii. .; /asln/iia hi 'še Imišo ^a/en. I'¦'olniesee.nik < k'siei r. Iviindseliaii Im pa in ra\ no |uisebno ra/siricna. ie priiiesel d\.i elanka. ki ohsoiata to vii'Ll.1 I'oeetje laskie.a easoni-ia n: se poseiiihi posiupan.ie /e onu niene^a har/iniia. lo ie med iieiii.skiini listi \ Axstriji skoro ediui .uias. ki si je upal hraniti naše a\ - stni.sko siahsee proti laskini napadoui. \ si dnivii lU'lilieiii lisii so pe\eCini mol- eali /ato. da poka/eio neinsko kiil- tnrno sorodiii.st / italiiansko kiiltnro. kai \ se so pi.sali laški lisii o iKisi iiionariiiji in o polo/ajn laskih iiodani- ko\ pri nas, to ie /e ne\ erjetno. IV.seb- po oni Uar/inije\ i elanki kar inry;olijv> saiiiili neresnie in so tako protiavstrij- ski, da so bili konfiseiiani od avstrii- skili oblasti. Sedaj jih je pa dalo dru- st\o »I.e^a na/ionalcu ponatisniti in na tisoee ra/širiti med Iasko Ijudstvo. Ma jili bo zaslo nekaj tndi ee/. inejo k nam to je eisto ^otovo in vspelt ho /nal hiti inorda veeji kakor ee hi bili ti elauki prosti. »Oesterr. knndselian« je na podla^i dejstev, ki so pri nas tako /nana in jas- na, pobila vsaj nekatere najva/.nejse oeitke onili la/.nji\'ih laskih člankov. Ta- ko n. pr. trdijo laški listi, da iz/ene tr- žaška policija vsako leto okrou 1000 la- škili podanikov, resniea pa je, da jih je izirnala v p e t i b letili komaj okoli ti- soe. Tn je pa treba vpostevati dejstvo. da policija nc iz^anja poštenili in delay- I nil in delomi/iie/i. ki povfcročaio Skandale in poboje med našim posttnini prebivalstvom. > te^a stališea pravzn- pra\ polieija pos!oj);t s to nesnago <¦_• dosti |)remilo in marsikateri teh brez- e.eliie/e. hi sploh tie smel nikoli .stop;!1 na naša tla. halje se Lain repenčijo. ker je tr/a- ^ka polieija prepovcdala laškim dru- št\oin »kiipiie prihode ic/. inejo. lo pa se ie z^odilf) radi neketfa do^odka let(<> meseea inniia. I akrat je bilo \- Trstu :ie- ko laško športno društvo, ki se je ob- naš.ilo nara\nost škaiidaio/nc. Mokier so bill ti bratei na suhem. so bili lepo tiho, ko pa so pa ladiji odpluli /e iil4«;- liki'. od hic^a. si. /agnail di\ji knk proli •\\striii in proti našemn osivekmn \ la ¦ d.i'iil. ') 't-m k 11 * t u r: 1 v r TI di)'Kr(Klku <() nrnkali wi la^Ki in \si nemški listi, 'n i>.it piibiiciiiM iuk»ij. dti se lie pozabi. Ma hi naša dr/a\a nc bila proti h.i- hi1 skrann' taktna i:i obzirna. lej^a r.i: ninre inti nailiiiiš] laški /ajin/.ene. tr«li - ti. /alo pa nam Italija plaäiie s tcm. d;1 skheuje diplomatique ^vete. da hi ^e P(- s\eic\ah proti nam /ato. ker mi izvr- šnienin s\dje a\ stnjsKe dr/a\ne /akf- pe. Kedaj smo mi k- Crhnili. ako so v Italiii u\elia\ili ta ..ii oni laški /akoii? Katera drutfa dr/a\a hi si upala sploh kai takeviii.'' Toda Lain si» ra/vajeiii; ten :4\ e. Žalostno je to. a laška \ lada \ endar ne more reei. da je ona pri \ scm ten» eisio nedol/na. ^\.\ se vi'odi to brez njeue vednosii. Ako hi od vladnili orviano\- IjikNrvo dol'ilo pošteno lekeijo \ teni o/irn, potem iiiislimo. da hi bilo nek<*!i- ko dniK'aee. \a drn^i strani hi pa hi'a /e enkrat eas, da hi ra/sirjeni in iikro- daini avstriiski listi te stwir; sirsini kro- viom pojaMiili, namesto da zatajujejo. kar se ^odi onstran meje. Najboli ne- yedni so \ iem o/irn Nemei. ker ravno neniški listi v takih stvareh i/ so- vraštva do Slovanov niolčijo. I.alie ka/eio Nemei petkr.it lepse koi so. /ato da potem laliko /abavijajo C*rez slovanske drzavljane. Tako poeetje pa ni koristno nasi a\striiski dr/ayni ideji. ampak podpira le laško oholost. Zato. pa ie iireeeisna /asln.^a lista »Ocsterr. Rnndseliaiin. da so vsaj tain prisla ta yprasanja /e enkrat v debato. Zapoeeto delo je treba temeljito nadaljevnti in ko- rist bo v;otovo vsestranska. PoliKčna razdrapanosl na Ceškem. Morda se nikdar do letos ni bik> eesko vprasanje tako pereee kot jc rav- no zadnje dni. \leee se ta zadeva /.o|^a desetletja sem so bili njih za- sto[)iiiki. ki so nasprotovali vsaki re- ionni. ki hi prinesla Cehom nekaj \ eč pravie kot jiin jih hočejo dati Nemei. Kdo izmed stareiših se ne spominja. ka- ke rahuke in poboji so bili nastali let a 1^7 radi znane Badenije\ e jezikovne rciornie. ki ie bila Cehom \ saj deloma praviena. Po vseh nemških inestih ie takrat /a.šumelo in deiiH>iistra^ii in p->- .estnih revolt ie bilo kar na kupe. Poeasi ie lezla bo^ata eeska de/\'!'i . dol'sro\e. finance so pešale in vedni preiMn so pospcšili denarni polotn. Ma- nes je v tern oziru na Ceškem popolen bankrot in de/ela si ne vtegne poma^ati od noheiie strain. Nemei pri \saki priliki poka/eio. da inn in /a sknpen interes, /a obeni bla^or. ampak le za Jisto strankarske /asebno-narodne koristi. Ce hi hila stvar dezeli na korist ali ne. to ni merodajno. inerodaini so le neniski i'ziri. ki ijredo tako daleč. da raie pu- stijo, da Use de/ela finaiično \ edno bolj po /In kot pa da bi se sporaznmeli s če- škinn strankami. Tako poeetje ie narav- nost neodpnstno in kdor ima le količkai smisla /a kako pohtično delo. mora vi- deti. da ta stvar tako ne y;re naprej. ko so po neinški krivdi obtičale ce- ške finance \ blatn. ie šla tndi deželna a\ ttinoinija po vodi. Ako ]iomislimo. da imaio naše de/ele popolnoma samostoi- iiii upra\ c). da delaio in postopaio čisto a\tonoinno. |>otem ie |>ae iasno. kai no- meni iziitiba te avtonomiie. Kakor na Mrvaskem. tako opra\lja tndi na Ce- škem de/elo /e par mesecev posehna. komisija: de/elm /hor je ra/pnščen in odbi»r nima nobene pravice. Tndi pri rej tojki laliko Nemei reeejo; nostra maxi- ma enlpa. po nasi kri\di smo za\o/ili tako dalee. Sicer se nemske politične stranke \ tern o/im opra\ icniejo. ccs. da so Celii kri\ i. Nemei pa nič. toda ta izjiovor ne velia. To so posebno poka- /ali /adnii di^odki. ko ie dnnaiska \lada sknsala se /aeetkom parlament dose I'i kakov panieren kompromis med Nemei in med Celii. Povabila je tedai \ lada obe srranki. toda kot smo /e porocali. >o prišli le Celii na posvetovanje, Nemei pa ne. ees. da oni se ne tnoreio ndele/it: teh (Hisxetovanj. ee sedi /raven tndi češki nainestnik virof Thun. S tern pa so Neinci pokazali, da njiin ni za spravo, ampak le /a prepir. Kdo nai jim potem se vernje, da se oni trndijo za dose^o normalnih razincr na Ceskem? Nobcne- mn painetnemn elovekn vendar cey;a nc bodo dopovedali, kajti ko je bi! eas z.i delo. niso prisli zraven. Kaj pa sedaj? Manes je zaeel zlv.>- rovati parlament. a eesko vprasanje ie tain kjer je bilo. Nekateri so prieakovali /c posebnih odlokov na podlagi $5 14, kar bi pa šlo preeej težko, ker § 14. je le za sknimc avstrijske zadeve, eesko vpra- sanje pa je krajevna eeska zadeva. Mrn- ji'i pričaknjejo. da izide morda kak ev- sarski patent, ki bo omo^oeil na Ce- skeni /oiietno zdravo |>olitieno uredi- tey. Tndi ni manjkalo Klasoy, ki so že lioteli vedcti o razpnstn sedanjega mi- nisterstva, ker Nemei bodo lioteli, da K. (za pet mesecev) 15 K; Anton Koren (za pol leta) 12 K; Ivan Merciiia, vad. učitelj ^ K; Fran Plohl, solski svetnik .3 K; Kai;ol Cigoj, deželni uradnik .} K; dr. Ignac Kobal, stolni vikar 2 K; dr. Fran- eišek Pavletič, odvetnik o K; Ferdinand Sfiligoj, blagajnik 1 K; Fran ßiteznik. vodia »Ceutr. posoj.« 2 K; Milton Klav- zar, dezeini živinorejski nadzornik 2 K; Andrej Ipavcc, profesor .5 K; Ant. Fras, solski svetnik 5 K; (iustav Novak, sol- ski svetnik 2. K; Anton Šantel, šolski svetnik 5 K; Svetoslav Prernrou, vodja »(ioriške Zveze« 2 K; Ivan Kalin, Je- želni uradnik 2 K; dr. Karol Podgornik, odvetnik 5 K; dr. Ivan Hratina, c. k:. knjižniČMii uradnik I K; Ivan Tabaj, pror. verstva 2 K; Viktor liežek, ravnatelj t K; A. Šubic, prof. I K; Pranc Setničar, kancelist 2 K; Adolf Urbančič. mesar I K; Rudolf Lavrcnčie, profesor 2 K; Am. Ovaiz. profesor 2 K; dr. Peter Šorli, stolni vikar 1 K; Pran /^uideršič, ravna- telj (za dva meseea) (> K; dr. I )eruiota, odvetnik (za dva meseea) 2 K. I >alje so placate gospe in gospodi- cne: Havel Štefanija, nC'iteljiea 4<> viu., lirovatin Ant., nadučiteljeva 2 K: Ko- pae Marija. svečarjeva 5 K; Papež Mi- le na profesor je va 1 K; Pavletie Rcrtn. odvetnikova 2 K; Avgusta Šantel, šoi- skega svetnika 1 K. Presrcna livala vsem blaghn do- brotnikotn! Domače in rame vesfi. P. ii. gg. naroenikom. Te tJni razpošiljamo opomiiie oniui p. n. gg. na- roenikom, ki so /aostali / naroenino. Prosimo uljiidno ,da se poslu/ijo opomi- ni; prilo/.enih poštnih položnie in nani posljejo /aostalo naroenino. / listoiu iinaino stroške, katere je treba spnui poravnali. Poročil se ic 2n. oktobra državni poskmcc dr. Ivan \\ c n k o \ i Č / gdeno. Ado W a h o r e i e / I »tinaja. Zavodi »Šolskcga Domai. so tiu'i It tos prenapoliijeni šolske mlade/i. Šte- \ ilu solo obiskuioeih otrok prcscga lan- sko. Wulcanje pri »iNovem Cnsuu j^lede manbnrske Stra/e<< je tudi dovolj zna- c'Iik.. Na vsc kriplje se brani "Novi CaS" pojasniti, kako ie mogočc, da pri- poročujo oni, naeelui ino/.je, tak list svoiini braleem, ki je odkrito uapadel eelc\ škega škofa. List, ki tako grdo n a- p a u a katoliske škofe kot je to storih "Stra/.a". pač ui priporočljiv za katoii- sko Ijudstvo. In vendar »Novi Cas<. p r ¦- p or oca »Strazo«. Zakaj ne pojasnijo gospodje pri »Novem Casu-' tega k r i- čečega n a s p r o t j a. To vendar iii uaeelno, to ni praviluo! Prieakovali smo. da bode »Straža« niorda dohila od »Novega Casa« kak primeren opomin. a »Novi Casu lepo inolei in »Stražo« priporoea! Ali bi ne bilo bolje, da bi se »Novi Cas« nekoliko pobrigai za oni znani članek o katoliskein i adikalizinii kot da priporoea tak list, ki piše o ka- toliskein škofu, da naj poineta pred svojim pragom. Tu je potreben razgo- vor. gospodje, razlogov je zadosti! Sloveski in italijanski napis na po- slopju slovenske in italijanske državne gimnazije v Gorici. Nekdo nani piše: I-epo sc vidita slovenski in italijanski napis na poslopju slovenske in italijan- ske državne gimnazije v Oorici. Oba sta na enem posl'opju, oba na enem proce- lju. To je lepo. Tiijcu, ki pride v Ciorieo in ki opazi to narodno ravnc.-pravnosf pade koj v oei, da so v Gorici doma Slovenci in Italijani. Tako je prav. 'Slovenci in Lahi naj se v Gorici ravno- pravno upestevajo. To naj bi posebno Lahi storili, ki rajše vidijo, da se Ncrne.i v Oorici krepijo in množijo kot pa Slo- venei. Slovenska in italijanska giiti- nazija v eni hiši, pod eno streho je clo- kaz, da smo mi gospodarji in da tretji nima prostora pri nas, k večjeinn kot gost. Slovenski in italijanski napis na poslopju slovenske in italijanske gimna- zije v (iorici naj goriskim Lahom odp'e Nemei so že v ognju radi nove girn- nuzije in »Urazcr Tagblattu pravi, da je nova realna gimnazija z nernškini ucnim jezikom »ncinska» posest. 'lolika je ta realna gimnazija nemška posest, gospo- djc, kot je bila prejšnja stara! Je pač zavod na goriških tleh z nemškim učnim jezikom, a o kaki nemski posesti nigo- vora ne prej ne poznej. In zato, ker ta zavod sedaj ni prav nie bolj nemski k>>t je bit, je eudna premestitev g. vladnega svetnika dr. Ikzjaka s tega zavoda na slovenski. Sieer pa ee se ne motimo je g. dr. Bezjak i z p r a š a n g e r m a n i s t in zato tudi jezikovno usposobljeu za ravnatelja tudi za vsak nemski zavod. Najbolj nas pa zanima, da se dopisnik \- ».(irazer Tagblatt-u«« zaganja radi no- ve slovenske gimnazije ediuo \ Slo- venee, a previdno m o I e i, da imajo Lahi ravno tako uov italjanski zavod. Od kedaj datira to novo prijateljstvo ir< zavezništ\'o? Kai so dohili Nemei od l.aliov, da jim gred(j od Casa tržaškiii odlokov tako na roko? Ali l.ahi ne ve- do vee, kako so padale paliee v Inomc- stu in v (iraden? Koliko lepih laskil: frizur je šlo takrat po zraku, kako je 'v- kla la.ška vroea kr\ca |)o zeleni trati! Je vsc to pozablieno?? Neke nesnage so deli Casa odlagalc svoje odpadke i)ied »^olskim Domoni". \saki dan zititraj je kazal imiazan tlaK pred -Sol. I »omoni idiMi-lctno laško kulturo. ha so to delali Lain iz sovrn- ši\.i do slo\ enskih sol \ (iorici, se ra- zuiiie. Nesnage so se sedaj naveliCak- niazati. Mestnciim snagistratti v album«. K leinn dopisti Min» dobili sc slcdece \'r- stiee. ( MiraCamo sc ponovno na isti na- sid\. da sc hisa St. mi \ Kaini^inski nli.i da vendar enkrat tako urcditi. da bo ndgo\arjala tiindenum in naiciiosta\- iieiiui /ahtevaui ia\ lie higijene. \ |)iaš-.i- nio slavui liuigistra;. ali nima dnlvo placancga organa. ki ima nalogo osve- doeiti sc. da se zdravstveni |)redjiisj \\- poštc\aio. in ali dotiCni organ ni Se nik- ilar j)ogkdal na \ govoru stojcCi Mai.-' XalittA aiiio najodloCncic. da sc stwir spodol-.no urcdi. sicer bonio primnrani na|)cti druge striuic. .N\estni sanitarni (»rgaui pa naj so nc daio /avaiati no prego\oru: Liu clie pendc. piii rcude! Novo društvo. \ ucdelio due 2(>. r. in. sc bo \ rsi! pri ".Menu- ob 1<>' • |ired|). ustauovni obeni zbor društ\a: "l:od|iorni /alog Simon (ircgoreič /a ubogc uOcnec c. kr. slovenske dr/. gimnazije \ (iorici- in siccr s sledeCim dne\ iiim redoni: I.) L'itanie pravil. 2.) \Olitc\ odb.ora. .\) Slucainosti. \ abljeni so vsi mladinoljnbi. Stariše opozarjamo, da se zopet Hindi \ (iorici nekov prorok, ki pre- da\a strmeeim Ijudem o vseh mogoeili in neinogoeih stvareh. r'osebno naj sc mladiui zabrani, da bi poslusala te bc- dastoee. ki so vecje kot babilonska zinc- snjava. Lani ie bilo par deekov zaslo za tern tujini pridigarjem. seveda sebi v\ starisem na skodo. Zato pa naj stariši in sola pazijo, da mladiua ue bo norcii za tern clovekom, ki dela ueko čuduo. liekatolisko propagando. Maturo v iesenskem terininu je na- pravil ua tukajšni c. kr. gimnaziji Josip Pakin iz Rcpcntabra na Krasu. Ob enem je uapravito ta izpit tudi 5 kandidatov laske uarodnosti Praznik sv. Uršule in tovaršic pra- znujejo dancs z veliko cerkveno slav- uostjo rcdovnice tukajsnjega uršulinskc- ga samostana. Ob 10. predp. je bil.i slavnostna sv. niaša, ob 5.M) popoldue pa litanije z blagoslovoin. Jubilejna slavnost goriškega vete- ranskega društva v dvorani »Verdi« je vspela nad vse'dobro. Mnogobrojno fino in elegantno občinstvo je posetilo ta ve- eer, ki ga je drustvo posvetilo spoiuinu na I. 1813. Q. cesarski svetnik Jacobi je \ zaniinivem predavaiiju podal intere- sanhvega gradiva iz one done, vojaška godba pa je s patrijotičnimi koračnica- nii prav izborno poveeala slavlje. Ä.T— —•«._« „.____. dr,m___»«__,____-w__j______ Avgust Perath na Pran Josipovem teka- lišču tako moeno bljuvati kri, da mu je vzelo sapo in se je zadušil. Vpokojen ie bil se-le minolo nedeljo. /!ena mu je umr- la pred 3 rneseci. Gad je pičil ob Soči lnletnega u- eenea tukajšnje realke Ignacija Drosg. Njegov sošolec Neumeister mu je izsesal rano ter ga nesel v lekarno na Korzu, odkoder so ga prenesli v bolnisnieo n- smiljenili bratov. Drosg je izven nevar- nosti; Pri tismiljenih bratih se zdravijo. Jurij Tromba iz Pevme, mesar j)ri i,'. Pogar ranien na desni roki vsled eksplo- zije plina; Andrej Koršie, črevljar iz Ru- pe. ki se je ranil pri padeu s kolesa in neki Albert SeliC iz (iorice, ki je v neki gostilni v Via Orzoni dobil eno po glavi. Poškodbe pri nobenem niso posebno nevarne. Cele vrsie romarjev smo \ideli tc uiii j)o goriških ulicah. iz raznih krajev prihaja v tern Casu posebno mnogo ljudi na sv. (ioro, da se zahvalijo Stvarniku za dobro letino. \ reme je za romanje naravnost ugodno. priictno sotneeee sije na jasneni nebu. Tlakovanje goriških ulic sc nadaliu- ic. hosedai so tlakovali Jos. \erdijevo tekališče. katero delo so koneali. Sedai tlakujejo Semeniško ulico. ki veže že tlak()\aiio Oosposko ulico. Mesnice \ (jorici so od 1. novembra dalje zaprtc ob nedeliah. Ob dnevnikih pa sc zapirajo ob ft. uri zvecer. Cjledališče Central - Bio. Zadnie ne- deiskc p'cdsta\c s koncerti \ Lentra!- hio ¦ so !mIc narav nost izborne. ()bisko- \alci so dobili vtis. da so v kakem \eli- kem iniiderncm iiiestu. ne pa v na>i skromni (joriei. Kineinatografski del ie bil izbran pra\ srcCuo. \idcli smo tu krasne naravne s|jkc iz b<;:aniCncga s\cta: razvoj in cvet buine orbideie. liublieiike stoterih nežnih sre in tudi vi- sokih kronanih glav. Pomorskj vaic ua- šc slavnc mornaricc so gledalce pelialc \ sredo vojaškcga živtlienia. med boino gnncnie topo\ sredi simienja brezkonc- ncga morja. Kakor nalašc za naše voia- štvo \\\ ie bil film: Zabave eskadrona <. ObCinstvo se je divlo iznorni komiki in iz\!stnemu na>topu uavadnili dragon- cev in pa dobrodušnosti joviialnega go- spoda ritmoistra. \ so zabavo pa so p*>- \ccali zvoki voiaškega koncerta. ki ie ncutrudiio s\iral raznc primernc koma- dc i/ inodernih oper in operet. Občin- st\ a ie bilo bi rekli natlačeno polno in i/ vsch ust se ie glasila želja. da bi bila v (iorici sc vcčkrat prilika videti in sli- šati kaj takega. S tern je ¦¦Central-Bio-^ pokazal, da stoji na vrluuicu daiiašniili modernih zahtev. kar je ta kinemato- graf občinstvu nrav posebno priljubil:». Miniilo nedeljo so začdi tociti ua Ooriskeni novo vino (most). Cena mo- stu \ gostilnah je po 12 do SO vin. liter. Minulo uedeljo je muogo tnesčanov na- pravilo izlete \- gorisko t^kolico. /Uisti \- Brda, kjer so pili sladko rebulo. Nekaj slane smo opazili miiuili tc den na polju v goriski okolici, ki je sko- dila zlasti ajdi. Tatvine v openskih vilah. Bogati Tržačani imajo na Opeiuah svoje \il/. v katerili stanujejos svojimi družinami le poleti. Sedaj so večmotna te vile zapu- ščene ni to priliko uporabljujo tatovi, da opravijo svoje ponočne obiske. T)o- sedaj so bili v dveh takih vilah, ali oba- krat so bili prepodem. Novi semenj za živino in bla^o bo dne r>. novembra v Sv. Križu na Vipav- skein. Lovska sezona je letos jako živah- na. Pravijo, da je zajcev in druge divja- Cine še preeej. Smrtna nezgoda vsled neprevidno- nosti. \ Orcliku v postojnskem okraiu je snažil posestnikov sin (ilažar zvečer pi.štolo. Sede! je v kuhinji pri mizi, njc- gova sestra Antonija pa je pripravljaia knno za živino. Med snazenjem je Ola- zar, ki ni vedel, da je pištola nabita, sprožil petclina in krogla je zadela se- stro \- glavo. hekle je bilo takoj nirtv-j. »Slovana«, katerega lastnik je bil doslej hragotin Hribar. je prevzel pose- bni korzorcij. na Celu mu pesnik Oton ZupaneiC. Dve novi slovenski soli na štajer- skem. licželni zbor štajerski ic sprejel še predlog o ustanovitvi siovenske m-j- šeanske sole \- Zalcu in dovolil je tudi stalno vsakoletno podporo za pletarsko šolo v Halozab pri Ptuju. S tern bo vstreženo dolgoletnitn željam štajerskih Sloveneev, cetudi seveda to ni še izda- Icko toliko kot iirn v resnici pritiče. Dobrotnik naroda. \ torek so odpi-li oporok opred kratkim umrlega Karlov- škega župana in bivšega narodnega za- stopnika v hrvatskem saboru. dr. Ivana Ban j a \ č l Č a. Rodoliubni pokojnik je \ sC svoie premozenie. vredno oknli J«Mi.iMift K. zapustil ¦ Matici Hrvatski - in hružbi sv. Cirila in Metoda za Istro«. \saki polovico. Vedno huiša razkritja o delovanju "Canadian PacifiCn. \ aferi druzbe Ca- nadian liicific' prihajajo na dan vedno nova razkritja. hanes ie dognano in do- kazano. da ie imela družba v svoii stuz- bi dva ministeriialna uradnika in sicer nekega dvorncga s\ctnika in nekega nadkomisarja \' trgovsketn ministerstvu. \' službi družbe sta bila tudi dva gališka okrajna glavaria. Ii štirie podkupljenci so niorali pogostokrat intervenirati v korist druzbe. zlasti pa v slučajih, ee je policiia ustavila kak sumljiv izseljeniski transport. Svojo nalogo so izvrševali tem lažie. ker sta bila oba ministeriialna uradnika načclnika izselieniškega oddel- ka v trgovinskem miuistcrstvu. Kom- promitiranih ie " tudi vec poslancev, predvsem Onclul in Petriekv. dočim o imenili ostalib prizadetih poslaneev po- licija se noče uičesar povedati. Poleg gališkili državnih poslancev ie kompro- mitiranih tudi večje število politikov iz drugih dezel. \ družbiui službi je bilo dalje vec uglcdnih ogrskih politikov, ki so se obvczali. da izposluiejo družbi koncesiio za prevoz izseljencev tudi na Ogrskein, kar pa se jim dosedaj Sc ni po- srečilo. Aretaciie v (lalieiji se nadaljuie- jo. Dosedaj je bilo aretiranih že nad 100 oseb. med njimi polovica policijskih in žandarmerijskib organov. Ubegli levi. \ Lipskem je treil tram- vaj v en voz cirkusa Barnuin. Iz eirku- Draginja je prestana bo vskliknil vsak, ki se o tem prepriča v tr- govini J. MEDUED - 60RICH 6ene so sledeče: Moška obleka K 28, 34, 41, 45. Zimska suknja „ 20, 25, 30, 40. Pelerlna „ 15, 20 in 25. Otroöja obleka od 7 K naprej. Prepričjijte se o tem v izložbenih oknlli, kjer cene jasno govore da je v resiilc! DRAOIK JA FRE8TANA. kabinet jako omajeno stališče. Ciotove- ga sc .sedaj šc nie ne ve, ker ni jasno kaj namerava pravzaprav »Netnška na- rodna zveza«, to jc najinočnejša ncni- ška politična stranka. Toda tent gospo- dom stvar nič kaj ne diši in zdi se. da se kesajo, ker se niso vdeležili seje skun- no s Cehi. Kaj sedaj, tega gospodje ne vedo, ker so mislili, da se bo vtada kar stisnila pod klop. če bodo oni zaropo- tali. Sedaj jim predc skrajno trda, ker jasno jef da so ravno Nemci češko-nem- Skc-tnu sporaznmii prav občutno skodt»- vÄli. To jc iaktum in vse njih nasprot- ne izjave jim ne bodo koristile ničesar. Dopisi. Iz Gorice. Bilo je zadnjo nedeljo 1°. t. m. predpoldan je neko ničvreduo žen- šče v spremstvu dveh vojakov dragon- ce\' slo po m i r n s k i c e s t i niinio vu- jašuic, ki so tamkaj in se tako grdo ob- našaio, da se nain gabi opisovati. Ljudje. ki so ta sprevo*'. sreeavali so se zgraža- li. In kam je nazadnje to nesrečno žen- šče izginilo, potem ko se je ločilo od sv^>- je gotovo iie preveč poštene tovaršije? \' ničvredno zloglasno hišo! Torej tako! ni zadosti, da se čez noč vršijo orgije tam okoli. še čez dan morapošten človek s strahoni in nevoljo iti niimo. Mi ok<>- ličarii, ki moranio biti v bližini te gno> nice eloveške nenravnosti. tega ne b(,- demo dalje trpeli. Vprašamo torej priza- dete oblasti, ali so voljne preprečiti po- hujsanje naše mladine - vsaj po dne- vu? Prašamo dalje politično oblast. bo nam li poslala tia posebnega stražnika, ki bo v prihodnje tako pohujšanje vsaj čez dan zabranjeval? Z ozirom na po- štene ljudi, ki rnorajo neštetokrat tam mimo, lahko zahtevamo, da se policijska služba tam okoli tudi nrimerno uredi. Z dežele. C. k. orožiuk. kaierega inie za danes zamolčimo sc poganja v neki ODcini na vso mcč za to, da bi ostal obč. redai, ki se ga hoče poslati iz službe, še nadalje na svojem niestu. Neprevidno je od tega gospoda, da pravi raznim osc- bam, da pride županstvo z orožniki na- vskriž in se mu bo slabo godilo. ako od • stavi dosedanjega redarja. Iemu gospodu bodi povedano. üa se od njega ne pustimo terorizirati. Ce I»usti gospod postajevodia, ki je gotovo vzoren, natančen in vesten v svoji služ- bi. nas pri miru glede obč. redarja. n! treba tudi temu gospodu se toliko zanj pehati. Zakaj se neki ravno ta gospoü. toliko žene radi redarja? Mi snio tega siti. Še teh par dni. kar je med nanii, naj nas radi te zadeve ne sekira več. kcr bomo sicer prirnorani oglasiti se na pri- stojnem mestu. Polilični pregled. Državni zbor. Danes je zo^et sklican državni zbor, ki je počival cele štiri mesece. In še sedaj se zdi, da stvar ni tako godnu k(;t bi bilo po taki pavzi prieakovari. Za silo bo menda šlo, a nie več, kajti stare rane še niso zaceljene, ampak ob- rezane lezasilo. Ko so se gospodje po- slanci letos po leti razšli, je kazalo vse uato, da scbovlada in poslanci potru- dili, da se ustvarijo med počitnicami u- godnejše politične rnzmere kot so bile do sedaj. Pcsebno sta bila dva trna, ki jih je.bilo treba odstraniti: eden je ril gališko, dnrri čcško vprašanje. Cdi štirje n .-, ;. so sedaj pretekli in ne .r.i Ceškev u v Qaliciji se ni obrnilo ru< bolje. iuko se je sedaj sešel parlament precej na negotovo, četudi bo morda rešil vsaj nekaterc stvari, ki jih rcšiti mora. t. j. proraeun in pafinaneni načrr. Eno in drugo je potrebno. Ha bi se pa .zborniea lotila kakega večjega dela, zaro menda ni ne pri vladi ne pri poslancih pravega veselja. Vse je nekam jesensko zaspano, ker je politična letina tako grozno slaba. Razveseljivo to za nas dr- žavljane to seveda ni, a za prvi hip mo- vsaj najnujnejše točke. Da bi se kje po- javila obstrukcija. se zdi skoro izklju- eeno. In tako upajmo mi sieer ne veli- kopotezno, a vsaj na dobromislece z:i- stxlanje, ki bo vendar potegnilo politictii voziček nekoliko dalje proti pravi cesti, ki pelje do cilja. Postftva proti izselievalnini flgentotn. V prihodnjem zasedanju poslanske zbornlce predtoži vlada naert zakona proti poeetju izseljex alnih agentov, ka- kor so ga razvijali pri Canadian I 'acific drn/.bi. Z Hunaja porocajo še o zadevi z due 18. t. in. sledeee zanimive novosti: Thanes se je vrsila \ tnkajšnjeni uraclii Canadian Pacific drnžbe preiskava. Kontiscirali so knjige in korespondenco. Tukajšnji urad drn/.be je oblast nato za- prla. oblast pa je zaprla tudi vse fiüial- ke te družbe v Avstriii. tako da drnz- ba v Avstriji ne more več «delati». Tako bi bilo za enkrat ustavljeno grdo in ne- člo\ esko početje te družbe. Ogrski driavni zbor sklican. Ogrska poslanska zborniea je skli- cana za 25. t. in. Proslava stoletnice bitke pri Lipskem. \ navzočnosti nemškega cesarja. avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, rnskega velikega kneza Ci- rila, saskega kralja, nemskih zveznih knezov in vojaških deputacij se je z velikinii slavnostnii odkril spomenik narodov v lOOletni spomin bitke pri Lipskem. Volilni boj v Italiii se vrši nekoliko drugače kot pri nas. Ysak dan eitanio po laških listih veli- kanske govorance, ki jih inorajo po- slušati ubogi laški volilci od svojili kandidatov. Po navadi pa ne ostane pri govorih. ampak pride do kakega lesnejšega »pretresa<>. Porocali sino že, kako so se bili pred kratkitn premlatili v Neapolju pristaši raznih strank. danus pa beremo v laških listih, da je pri ne- ketn takem volilnein xrazgovoru« v Palennu \' Siciliji advokat Paternosfo ustreli! z revolverjeru nekega industri- jalca. Lltitnatuni Avstrije Srbiji. Avstro-Ogrska je v soboto vnovic zahtevala od Srbije, naj imiakne svoje čete iz albanskega teiitijfija in je takrat napovedala Ndnevni rok za i/.vrsitev te zahteve. Cim Sibija ne ugodi zahtevi. ^rozi Avstrija, da ooseže resno in odlo- čno vmes. Ta korak Avstrije je zopet vzbudil bojevitost Netncev, kajti dunaj- ski listi, ki so se bili glede ru,zmerja med Avstrijo in Srbijo že nekoliko pomirili. so zopet pričeli svojo staro protisrbsko pesem. A njili veselje se je kmalu skalilo, kajti Srbija je koj ugodila avstrijski zahtevi. »Alontagsrevue« trdi, da se Srbi \ Albaniji blizajo Jadranskemu morju te/ zahteva pospešenje akcijc tnonarhije. Jugüslcvanska korespondenca poroča iz Belgrada, da se je v soboto Pasič, takr.j ko jc dobil zadnjo noto Avstro-Ogrskj podal v konak, kjer je kralju Petru pj- roeal o položaju. Pri konferenci. ki je trajala eno uro, je bil navzoč tudi pre- stolcnaslednik Aleksander. Takoj naio je imel vojni minister daljšo konferencr; s prcstolonaslednikom Aleksandrom. V nedeljo pa so se zbrali srbski ininistri, da se posvetujejo o odgovoru na av- strijsko noto, ker odfecvor mora biti In- ter, kajti Avstro-Ogrska zahteva, naj Srbija do sobote zapusti zasedene stra- tegičnc točke v Albaniji. Povelje za to bi moralo v Belgradu torej iziti najpo- zneje v sredo. Koncčno se je sklcnilo koj ugoditi zahtevi Avstrije. Včeraj je gencrahn tajnik v srbskem zunanjem minister- stvu Štefanovič obvestil zastopnika av- strijskegn poslanistva v Belgradu pi. Storeka, da bo Srbija uniaknila svoie eete z aibanskega teritorija ter da je žc izšel tozadevni ukaz. 'I'll nagli odgovor Srbije je na Hu- n:ijn izzval nrpsencčenie. Domnevaio, protipoteza proti ultimatumu ter aa tici i >a tem kaj drugega. Avstrija pa si jc nakopala s tern ultimatumoin nove ne - \secnosti. \ larizu jc avstrijski posla- liik dobil liladen odgovor, ko je kabinetii naznanil korak svoje drzave. Franeoski zunanji minister je odgovoru, da vzaui'j Franeijn ta korak tia zuanje, vendar pa si nridrzuje pravico, da natancnejc pre- studira vzroke, ki so Avstrijo dovedli do tega nepričakovauega in samostojnt1- ga koraka. Francoska vlada hoce pa tn- di vedeti, ali prevzame" Avstrija tudt po odhodu srbskih cet iz albanskegn i/zeinlja vse garaucije za mir in red oh srbsko-albanski meji. France.sko Caso- pis.je hudo napada Avstrijo, ki je s svoio lahkomiselnostjo zopet spravila \r ue- varnost evropski mir. Ha je Srbija koj sklenila odpoklicati s\oje čete z albanskega ozemlja, date doiunevati, da jo je do tega pripravila tripleeutenta, ki je Srbiji obljubila gotove koncesije. Donmeva se, da sc bo treple- ententa potegovala za to ,da se izvrsi uiednarodna okupacija cele Albanije. \elesile liočeio vzeti torej ureditev al- banskih razmer iz izkljuenih rok Av- strije in Italije, kar pomeui za Avstrijo nov uevspeh na diplomaticnem polju. Poleg tega pa je evidentno, da se i1: zbližanje ined Avstrijo in Srbijo zopet za mnogo oliladilo, s eimur so zopet za ninogo oskodovaui interesi naših polje- delcev, trgovcev in industrijakev. Ali se ne bodo se izpametovali na IHinaju!? Četrtino Alhanije so Srbi že /asedli. "Albanska korespondencau poroča iz hraca: Srbi so /e prekoracili razvo'l- je med Jadraiiskini morjem in Prinoui in so /.e zasedli kulo Matješ in Lužo, ki Iežita 41) kilometrov od Leša. Srbi se iiahaiaio \r črti Ohridsko jezero do M;,- lisije in Ujakova in so od cjstc StnuM Kjosk do severne nieje /.asedli poi ni1-1'1- od vzhoda proti morju. Cetrtino Allvi- uiie sc že Srbi zasedli. Tisza o razmerah s Srbijo. Min'r ferski predseduik grc;t Tis/a ie ;{lede na razniere s Srbijo v klu'v.i vladne stranke izjavil: »Prepričan sjiii, da se zadeva take razviie, kakor si jo naš zuuanji urad prcdstavlja. Monarhiia bo z neupogljivo ener/.ijo zastopalu svoje zahte\'e in Srbija sc ne bo zaprla dejanskim premišljevanjeni. ki odgovar- jajo položaju.-s Ko je neki poslauec i7- javil, da dvomi, ce bo imela monarhiia potrebno odlocnost, je grof Tisza izja- vil: »Naša monarhija ne bo imela euer- žije, marveč jo ze ima.« Kako sodi nemška diplornacija? "Norddeutsche Allgemeine Zeitung-*- piše o položaju: Pogajanja med Turčijo in (irško so niinuli teden razveseljivo napredovala. Zdi se, da obe stranki ze- iita, da se nasprotstva inirno rešijo. Kesnejši pa postaja položaj v Albaniji, ki so ga Srbi usrvariii. Srbi se niso za- dovoljili, da so upravieeno odbili aiban- ske napeide, marvee so zadnje tL'due za- sedli znatne dele Albanije in ustanoviii v nekaterih krajih že srbsko upravo. - Sarnostojna država Albanija se jc usta- novila, ker je to Cvropa sklenila, in sicer po dolgt.trajnih razpravah. Vse velesile so interesirane, da po njili ustvarjeno delo ostane, najbolj intercsirani pa sta Avstro-Ogrska in Italija. Samoobsebi se razume, da prieakujc nemška diplo- macija od srbske strain upoštevaiija teh želj, posebno še ker je kornisija za do- ločitev mej ze na delu in potem tako odpade vsak vzrok za kakov političcu konflikt. } rancija in Rusija glede na Balkan edini. P'ariski dopisnik »Novega Vremena« je govoril s Sazonovom, ki je izjavil: Politično obnebje še ni tako oblakov o- čiščeno, da bi niogli reči, vsaka nevar- nost je izginila. Upati se pa sine, da ne nastancjo posebni zapletljaji. Olavno jc, da postopa Francija ob vsakem zaplet- Ijtiju složno z nanii. Sazonov je potrdi', da so se v Franciji zrnanjšale simpatijc za (irško in da bodo Francozi Ruse de- Tisu zanievtiic. i-nu situn,». uwi/^i,,,.«,-,, , \ prasanje : »Ce se priene v Petrogradu bobuati za vojsko ...?« odgovori hi- tro niinister: »Vzame francoska armada Kama, konzul v Mehiki. Voditelj literarnega odseka zuna- njega ministerstva Kania je imenovan za konzula v Mehiki. Njegov naslednik je vitez M on tony. Darovi. Z a »Š o I s k i I) o in« so plačali pi cdscdništvu: upravništvo i'Oorice« za prodane razglednice S. (iregorčiča 1(> K 12 h; društvo »Preše- reiin in podružnica družbc sv. Cirila in Metoda v Št. 1 etru od čistega dohodka veselice 24 K 02 h; volilo pok. Mihaela ^trukelj, vikarja v Cezsoči 112 K 42 h; iz zapuščinc pok. Josipa Skočir, de- kaua v hevinu, izrocil kurat Simon Kos WOO K; Ivan Beduarik o priliki pogve- ba pok. Toma/.a Sedlacek, upravitelja 1 K; I'rgovsko-ot)rlno drustvo v (lorici 20 K; Anton Kutin, c. k. voditelj in uči- telj v Tolminu kot drugi in tretji obrok ustaiiovnine 4(1 K; Josip lvaučič, c. kr. liroiesor v pokoju, na racuu ustanov- uine ion K; "Centralna i)osojilnica« iu,- uiesto .1. M. vsled pogodbe prispevek 2ÖD K; dr. Andrej Pavlica, prof, bogo- slovja, deveti obrok ustaiiovnine 20 K: pri veselici slov. pevsko-zabavnega dru- štva \ Pulju darovali Barbie, Br:ic, Blažič in Koršič 4 K; Ana Bolko, vele- posestnica, za tretje in prvo Oetrtletj1.1 4 K; Ana Fistravec, profesorjeva sopro- ga. istotako 4 K: de/.elni iioslanci o pri- liki letošnjega zborovanja: Josip Foil in K, dr. A. (iregorčič 2<> K. Franc K; Josip Fistravec. profesor 2 K: Josip Kutin, trgovec 2 K; Bernot 1 K; Josip Makuc, trgovec ,\ K; Luka Hu- g:ir, upraviteli 2 K; Ignac Steiner, tr- govec 5 K; dr. Drago,tin Treo. oclvetnik 60 !< ; Anton Rebek',, namestništvcni . svetr.ik 20 K; dr. Josip Srebcrnič, prof, bo'-ioslovja 5 K; dr. Henrik Tuma, od- vetuik 10 K; Olga Zajei:, trgc>vka 10 K; Anton Jakončič, zasebtNi uradnik 5 K; Ivan Sirnčič, denarnica'r 2 K; Rudolf Zarli, uradnik v pok. 2 X: 1. Lutinan I K: dr. Karol Ozvald, pr))fesor 5 K; A!. Fogar, vcleposestnik in " trgovec ,1 K: Jaka Zupančič, prof. 5 K; F. Maser a, prof. 2 K: Ludovik Vaz/ji'z, profesor 2 K; dr. Alojzij Franko, dižclni poslanec in odbornik 25 K; Antoij Skubin, vad- uični učitelj 5 K; Katarina P'otocnik I K; Janez Kaueie, posestn ik 5 K; Janez Wolf, kanonik 5 K; Uidvi^x Lukežič, po- slovodja v »Nar. tisk.« 2jK; Maks Pe- trovčič, gostilničar 2 K; / \ndrej Perva- nje, zavarovalni agent 5 !<; dr. Fran Oabršček, odvetnik 5 K; Vvančič in Ku- rinčič, trgovca 5 K. Central TD« ä| mm Vsaki dan zumvelezanimivi programL J9XW ¦ \ nedeljo pmlpoludno od 10.— 12.: Sestanek vseh oko- -------------------------------------------------^—_...=r=. li(*aiiov v „ßl()\ --= soxetfu vo/.a je pri tcin ubeglo pet levov, ki so v svoji prostosti lutpravili več grozot. (>n policistov se je spravilo ua lov na /verino iü po lö»> otkianili streiiii m> jill \ sell pet iibili. l.evi so naprnvü' za liMi.nnn nutrkov škode. Prepoved brezžičnih brzojavnih postaj. ^.. kr. miiiistrstvo /a boyjocasue in uk je /. razpisom z due 7. septembra Nl.\ št. .o\ prepovedalo brezžične br- zojave na uCnih in znanstvenih zavod'h iii \ sainostaiiih. Za slueaj potrebe. na primer za razne poizkust, se inora i/ prositi dovoljenje c. kr. poštnega in br- zojavnega ravnateljstva. Gospodarstvo. Kruh se je podražil v Zagrebu. S 1. t. ni. so zagrebški peki podražili cenc nialeniu pecivu na ta naein, da stane vsak komad 4 vinarje. pa naj se ga tudi \zaine vee skupai. l')osedaj so nanireč preprodajalci dobivali po 7 koniadov za 2l> \ inarjev. obeinstvo pa po b. odslej pa tega ne bü vee. Podraženje utemeljuje- jo s podražeujem moke in višjimi plača- mi uslu/.beneein. Koliko se porabi v F.vropi kruha? Na leto porabi Nemčija 57.613.000 met. stotov žita. Angleška 7.V>44.immi met. st.. Francosku (W.432.000 met. st., ltalija ()4,44^.mm met. st.. Avstro - Ogrska 57.120.tHHl met. st.. Rusija 178,400.1)00 inet. st. in Španska 4n.167.000 met. st. Okrožnica. Te dni se ie ugotovilo v (iorici in v Foljanu, da je razširjena med čebelami "guila zalegau, to je neka kužna bolezen. ki lahko moeno oškodu- je ali tudi viiiei našo čebelorejo, krr ie nalezljiva. Bolezen se spozna po slede- čih znakih: Pokrovke, mesto da bi bile ravne ali na rahlo vzbočene na zunanjo. so vzbočene ua notranjo stran in imajo na sredini nialo luknjico. V začetku bs;- lezni vsebujejo pokrovke neko snov u- mazano-belkastc barve, ki se spremeni potem v rujavo in ki razširja nek zna- čilno neprijeten duh. Ta temna snov le mrtev plod, ki se končno posuši. Bolezen povzroea neznaten bacil. ki se razviia na eudovito lahek liaein ui ki razširia kugo od satovj-i do satovia. od pania do pania. Kot sredstvo. ki uspešno varuie čebelnjake pred okužeiijem, se priporo- ča čista salicilna kislina, stopljena v al- kobolu. Stopi se 51) graitiov salicilnc ki- sline \ 40i! gramib alkohola: ta razto- pina iiai se uporablja potem. ko se ie. zredčila \- vreli in precejeni vodi. /a ra'^kuzevanje. Voda se pripravi v tre- notkn. ko se rabi; imeti mora nainumj 15 stopinj toplotc. Z raztopino špirita salicilne kislinc. pripravljenega v zgo- raj oztiačentMii razmerin, se lahko raz- kuži 10 do 12 panjev. Za razkuzevani-j zunanjih delov panjev in vosčencga sa- tovja, ki brani zaplodkc in med, se pri- ines'i enemii delu špirita salieilne kisli- ne 24 delov vode, za razkuževanje /e nagnitili celic pa se zmeša poloviea špi- rita in poloviea vode, in ta zmes naj se potem uporablja. Za razku/.enje vscb delov panja. zunanjili kakor znotrajnib, ter vsega o- rodja, ki se rabi pri čebeloreji, naj se uporablja salicilna voda. lstotako naj si tudi čebelar \mije rokc z omenjeno vo- do po vsakem i)regledo\aniti oku/.eni'i panjev. I-YiporoCijivo jo, da se priskrbi tudi eebelam oku/.enili panjev salieilni spi- rit na ta način, da se kane par kapljic v ined. ki se mu ie primešala voda in sla- dkorjev sirup. Nekateri skušaio pregnati »gnjilo zalego« s teni. da kadi jo okužene panic / ..iw.m iiirit(.rii(> dii^u-e (timiianovini nattaline. L men in \esten čebelar pa skrbi za to. da. prebiti oku/.enie panjev po tei bolezni s tern, da zavaruje čebele pred mra/.om. stradanjem in ž.ejo. Cebelar naj se potrudi /e pri iesenskem pregl.*- dovanju panjev, da odstrani iz njih / najvecjo natančnostjo in pazljivostjo vse satovje. ki iiua mrtev plod \- svrho, da se oneinogoei širieuie te bolezni \ prihodnji poinladi. Župaui uaj strogo pazijo na to, da M" ne vtihotapijo v njihove zupanije o- kuženi panji; uadzorujejo naj prenos- ljive cebelnjake in v slučaju sinnnje, da ie izbrulmila kuga med cebelami, naj uapra\'ijo takoj vse potrebne korakc soglasno s pravieami in dolžnosti, ki jih dajejo županoin predpisi deželnega zakona o čebeloreji z due IS. juuija KS79. dež. zak. in ukaz. st. 1.^. 1 kv.elni odbor Sinatra, za svojo dol- /.uost. da opozori vsa županstva na to nevarnost koje žrtev lahko postanejo naši čebelarji vsled nepoznanja bolez- ni ali vsled njenega malouvazevanja. Dezelni odbor pozivlja zupaustv'i, da razglasijo to okrožnico vsem cebe- larjem svojega okoliša. Istočasno naj se obvestijo prizadeti čebelarji, da je de- zelni odbor pripravljen priskrbeti jim zgoraj navedeno razkuzevalno sredstvo v slnčaju, da bi bilo kje to potrebno ;>.1 sicer proti povrnitvi polovice tozadev- nib stroškov. Heželni odbor ie tudi pripravljen poslati na lice mesta svojega strokov- niaka, ki pojde županstvom na roko s svetom in dejanjem. Monopol vžigalic na Ogrskem. O- grsko finančno ministerstvo je že \l- delalo zakonski nacrt, po katerem se u- vede na Ogrskem rnonopol vžigali-". \ lada kupi 42 tvoruic, ki na ()grske:n izdelujejo vžigalice in jih odda za do- bo 24 let v naiem vžigalskemu trustu. Cena vžigalicam se ne poviša. Če se ti je napravila trda koža na podplatih, ki jo ne mores odpraviti >: vsakdanjimi toplimi kopeli. kupi \p le- karni diakilonov obliž (flaster). ta w kmalu znieiiča košo. Sante Busolini trgovec z jedilnim blngom v Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo ngovino iz dosedanjih prostorov na Kornu ši. 13 v ulico sv. flntona štev. Z tik trü;o\iiie g. Ig. Saunis- V i ovih prostonli bo postregel slav. ob- činstvu z najboljšim blagom. nizkimi cenami in dobro postrežbo. —- lstotako tudi v svoji podružnici v Solkanu st. 311. Obenem priporuča svojo apnenlco v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv, Antona štev. 2 in se izvršujejo točno. Glasovir v dobrem stanu se proda. Pojas- nila pri c. kr. poštnem uradu v ^Stanjelu na Krasu. Kdo hoč(^ 1 uro zastonj? Da razžirimo n a š e izvrstne žepne ure povsod, razdelimo 5000 ur zastonj. Pošljite nam VaS natančen naslov na dopisnici na tovarno 9HF" ur -*S KnjiževnosL Vsem (Jriistvoin pripcMDcamo knji- go lvadosla\a Silvestra ^Kupleti in pe- stniu, ki se dobi v »Narodni 'riskarui« v (iorici za K 1.50, po posti poslana K 1.70. Slovcuei nimamo kupletov, društ- va pogrešajo šaljive samospeve. Teuui ie odpomogel gosp. Silvester, ki je spe- suil take kuplete. Kuplete so potein liai- inonizirali priznani slovenski skladate- lji. Cena knjigi je tako nizko postavljena, da je sani glasbeui del tega dela toliko vreden. Priporoeamo to knjigo zlasti dr ust vom. Pozor! lOO.OOO parov «^evlji v. 4 pare čevljev za 9 E. Zaradi plačilnih težkoč ninogih velikih tovari-n spm pooblaščen razprodati veliko mno- žino čevljov mnogo pod tovarniško ceno. Zato prodam vsakomur 2 para možkih in 2 para žen- skih čevljev iz usnja, rujavih ali črnih, elegant- nih nove fasone, velikost po poslani meri v em. Vse štiri pare prodam za K 9> Razpo-ilja po povzetju S. LANDAU, Krakovo, Berka Joselewlcza 3.1154, Zamenjava dovoljena in tudi denar se vrne. Jakob Miklus mizar in lesni trgovec »¦¦- v Fodgori na vottln železnišksp mosta (na ceiti, ki pelje proti Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3 — VI colov debele. 11111111111111111 in 111111111111111 m i iTii i H in Denarja ni, draginja je vedno večja, sas/u- sek pa ntajhen. Aho hocetc s malint trudom gotovo 10 (lo 20 kron na dan s« &asluMti, poš- Ijite v pismu za pojasnilo anamko io vinarjev in svoj natancen naslov na aa Jos p Batič, llirska Bistrica 28 (Kranjsko). Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce stev. 6. UQodna lip prilika. 1 parcela zemljišča blizu Franc Jožefovega tekališča v Gorici pri- pravna za zidanje hiše, je na pro- daj in po ceni. Lega lepa. Več se izve v našem upravništvu. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srehror in zlatnr v Gorici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkveuim oskrbništvom zči vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko ua dorn. Kupujte samo dvokolesa „ALT ENA", francoske vrsie.i ki so najtrpežnejši in na boljši bodisi za na- vadno rabo alt za dirke (-jivalni strojiOrigin c« 1 „Victoria" so naipraktičnejši za vsako hiso. IhU služijo za vsakovrstno ši- va iiji> in stikanjo (vozenje).Stroj U'cc bre/šumno in jo jako trpe- žen. Puške, saniokresc, slamo- reznic.e in vso v to stioko spa- dajoče pred mete se dobi po to- varniški ceui pri tvrdki rl3Jto»h.Xnji!i.r!, rnniul..111.12, Keršeuani i Cuh, jK GO RIGA Stolnl trg št. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska «Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.) NÄJBQU/A /TREHA /EDANJO/TI Firmitr KAsbeshiqci^tnij > skfiljevecfirmit) \ jeumetcn kamen < tw^jboüseyrsfej