Leto VIII T Celju, dne 3. julija 1913. St. 27. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljat ve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. NaroCnina se plaCuje vnaprej. Poumezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ,,Narodni List" v Celju. Kaj mora vsak Slovenec vedeti o Jugoslovanstvu? ii. Nekaj zgodovine. Jugoslovani so se naselili v krajih, v katerih prebivajo danes, okoli 5. in 6. stoletja po Kristusu in so igrali že zgodaj važno vlogo. Tako se je ustanovila v 7. stoletju velika država, ki jo je vladal kralj Samo (623 do 658.) Segala je od jadranskega morja preko današnjih slovenskih in hrvaških dežel tja gori do Cehov. Toda ta država je vsled pritiska Nemcev in drugih tujih narodov kmalu popolnoma razpadla. Posamezni slovanski vojvode in knezi so še nekaj časa branili svojo samostojnost, tako na Koroškem, kmalu pa so prišli zapadni Jugoslovani, zlasti Slovenci, popolnoma pod nemško gospodstvo. Nemci so naseljevali svoje ljudi in so se trudili, Slovence izpodriniti in ponemčiti, toda ta nakana se jim ni posrečila. Slovenci so si ohranili svoj jezik in domovino in sicer vse tiste kraje, kjer so se že pri svojem prihodu iz severovzhodnih krajev naselili v gostem številu, torej Kranjsko, Južni Štajer, Južno Koroško, Slovensko Primorje, slovenske dele Italije in Ogrske. Posamezne naselbine so se našle sicer daleč na severu, kar pričajo še danes mnoga krajevna imena. Vendar so bile te naselbine tako redke, da ne meremo trditi, da bi se vse tisto ozemlje, ki sega celo na Bavarsko, moglo smatrati za nekdaj slovensko posest. Tam pa, kjer so bili Slovenci na gosto (kompaktno)- naseljeni že pred tisočletjem, tam se drže še danes in se zoperstav-ljajo nemštvu bolj uspešno, kakor kedaj poprej. Več stoletij so se morali boriti tudi proti Turkom, a niti ta krvoločen sovražnik jih ni mogel uničiti. Slovenci so z lastno marljivostjo napredovali v izobrazbi in gospodarsko in danes pametni naši sovražniki ne upajo več, da bi nas mogli še kedaj raznaroditi. Naši najbližji bratje, Hrvati in Srbi, so si delj časa obdržali svojo samostojnost. Hrvatje so že v 10. stoletju imeli svoje kralje. Najimenitnejši je bil kralj Zvonomir v ll.stoletju. Pa že v 12 stoletju so prišli Hrvatje v madžarsko odvisnost. Pod odvisnostjo od Madžarov in Nemcev trpe Hrvatje še danes. Osobito oni, ki stanujejo v Istri in Dalmaciji ter na Ogrskem. Hrvatsko-SIavonska je na papirju še danes več ali manj samostojna in naravnost podrejena svojemu kralju, cesarju avstrijskemu; v resnici pa so Nemci Hrvatsko Slavonijo popolnoma izročili madžarski objestnosti. Zgodovina zadnjih 50 let dokazuje to jasno. Madžari zatirajo hrvaško časopisje in sploh vsako hrvaško narodno gibanje ter skušajo na hrvaških tleh uvajati madžarski jezik. Srbi so istotako že 9. in 10. stoletju imeli svoje lastno kraljestvo, ki je po mnogih bitkah s sosedi postalo sčasoma največja država na Balkanu. Tako je Srbija v prvi polovici 14. stoletja obsegala današnjo Srbijo, v zadnji bitki osvojene srbske kraje Črnogoro, Albanijo do Jadranskega morja in vse severne kraje današnje Turčije. Premagala je Bulgarijo in udarila celo na Carigrad. To je najslavnejša doba srbske zgodovine. Toda v istem času so začeli prodirati na Balkan Turki iz Azije. Tudi s Srbijo so trčili skupaj in jo 1. 1389 po strahoviti bitki na Kosovem polju podjarmili. Odslej so ostali Srbi do 19. stoletja pod Turčijo, Belgrad in severni del Srbije je spadal v 18. stoletju nekaj časa tudi pod Avstrijo. Še le 1.1804 se je začela širiti vstaja proti Turkom. Po ponovnih strahovitih vstajah in vojskah, v katerih 'so Srbe podpirali posebno Rusi, je Srbija dobila zopet samostojnost. Pač pa so ohranili vsa stoletja Srbi svojo samostojnost v Črnogori (Črnogorci so Srbi). Takaj niso mogli Turki nikdar streti njihovega junaštva. In danes imamo dve samostojni srbski državi, Srbijo in Črnogoro, ki se bodeta močno povečali vsled zadnje zmagovite vojske proti Turkom, v kateri sta rešila izpod turškega jarma vse svoje rojake. Samostojni srbski državi bodeta torej sedaj šteli skupaj nad 3,000.000 Srbov. Razun tega ostane blizu tri miljone Srbov še vedno v Bosni, Hercegovini, Slavoniji, na Hrvatskem, r.a Ogrskem in v Dalmaciji. Tudi Bolgari so imeli samostojne vladarje že v 9. stoletju. Bolgarsko carstvo je segalo takrat do jadranskega morja in Carigrada. Pozneje so na zapadu zmagali Srbi, s katerimi je sploh prišlo večkrat do vojne. Toda 1.1393. so Turki tudi Bolgarsko podjarmili in sedaj ostanejo Bolgari v turški sužnosti do 1.1878., ko so jih osvobodili Rusi. Ustanovila se je bolgarska kneževina, koje vladar je bil turški sultan še do 1.1908. Takrat je postala Bolgarija samostojno carstvo ali kraljevina. Po zadnji vojski bo v Bolgariji približno 4 in pol miljona Bolgarov. Nesamostojnih (na Romunskem in v Turčiji) ostane potemtakem še vedno okrog pol miljona. Razan naštetih samostojnih jugoslovanskih držav je bilo še več manjših, tako v Dubrovniku v Dalmaciji, v Bosni i. t. d. Toda navedeno naj zadostuje, kajti vedeti hočemo samo, da smo Jugoslovani na Balkanu že svoj čas imeli samostojne države. Podjarmili pa so nas Turki in smo bili v turški sužnosti do zadnje dobe. Še le v 19. in 20. stoletju smo se otresli Turkov. Dalje na zapadu pa smo bili skoraj zmiraj pod madžarsko in nemško nadoblastjo in se še danes z vsemi silami borimo za svoje jezikovne pravice, za svoj narodni obstoj in za svojo gospodarsko samostojnost. Miloš Stibler. • Tretja balkanska vojska. V Celju, 2. julija. Zdi se nam, da je zginilo vsako upanje, da bi se moglo spor med balkanskimi državami mirnim potom rešiti. Krivi so tega deloma prena-peteži, ki jih je zlasti veliko med Bulgari, deloma pa spletkarije onih evropskih velesil, ki jim je bilo skrajno neprijetno, da bi se balkanske države z združenimi močmi povspele do uglednega in močnega stališča v Evropi. Vrhu tega je boja-željnost v vseh treh armadah, ki si stoje danes nasproti v Macedoniji, tako velika, da puške ta-korekoč kar same od sebe pokajo. Generali stopajo v ospredje in pravijo, da bo orožje odločilo prepir Grkov, Srbov in Bulgarov za lepo in rodovitno Macedonijo. Zanesljivo se danes, ko eno poročilo z Bal kana nasprotuje drugemu, položaja ne da pre soditi. Da pa si dobimo svoj delni pregled dogodkov, moramo ločiti med diplomatičnimi koraki in akcijami ter med obžalovanja vrednimi krvavimi dogodki v Macedoniji. V prvem oziru je zanimivo, da se je srbski državni zbor v pone deljek izrekel za to, da se udeleži Srbija name- ravane konference balkanskih ministrskih predsednikov v Petrogradu in Sd podvrže carjevi razsodbi glede Macedonije. Kakor znano, sprva Srbija tega ni nameravala storiti, ker je car napovedal razsodbo na podlagi svoječasne zvezne pogodbe med Srbi in Bulgari. Ta pa je postala vsled razmer za Srbe neugodna. V toliko bi torej Srbija že popustila. Ali Srbi so obenem zahtevali, da se naj car ne drži samo mrtvega pisma v pogodbi, temveč, da naj upošteva, da so Srbi zgubili Albanijo, da so veliko žrtvovali v vojni proti Turkom in da morajo dobiti prosto pot vsaj na Egejsko morje. Ako bo upoštevala Bulgarija te razloge, bo še mogoča mirna poravnava. Vendar pa kaže njen nastop v Macedoniji, da tega ne namerava storiti in da si bo to, kar zahteva, z orožjem v roki osvojila. Bulgarom se v sedanjem njihovem položaju res ne da odrekati poguma in odločnosti. Srbi in Grki so postavili proti njim močne armade, na severu jim groze Rumunci, za hrbtom Turki: vse to jih ne moti in začeli so svoje krvavo delo v Macedoniji, kolikor moremo doslej presojati, odločno in z uspehom. Čujejo se še iz Dunaja, Londona in Petro-grada, pa tudi iz balkanskih glavnih mest posamezni glasovi, da morda še ni vse izgubljeno in da je smatrati bitke v Macedoniji, ki so se izvršile brez vse vojne napovedi, le za prenagljene korake vojnih poveljnikov. Toda diplomatje so tekom balkanske vojske dosedaj še vedno pokazali, da ničesar ne vedo. V naslednjem nekoliko važnejših poročil: Bulgari pravijo, da so jih napadli v ponedeljek Grki In Srbi. Sofija, 30. junija. Po poročilih šefov mace-donske armade so Grki pri Levteri in Srbi pri Zletovem brez vsakega izzivanja od naše strani napadli naše predstraže. Za grškimi in srbskimi četami se gibljejo veliki armadni oddelki. Pri Krivolaku na progi Skoplje - Solun so koncentrirani veliki oddelki z artilerijo. Ti napadi Grkov in Srbov, ki so se izvršili ob istem času, pa so bili izvršeni po skupnem načrtu, ki zasleduje cilj, izzivati naše čete, ki so bile navzlic vsej potrpežljivosti od naše strani končno prisiljene, odgovoriti. Srbski In grški odgovor. Belgrad, 30. junija Bulgarske trditve o napadu srbskih čet niso resnične. Bulgari so poročali v svet o bojih, še predno so se vršili. Prvi napad se je izvršil danes ob 2. ponoči; večje gibanje bulgarskih čet pa je bilo opaziti že od 28. junija sem in je bilo očividno, da se pripravlja napad na naše postojanke. ^ Bulgari so namenoma brez napovedi začeli vojno. Kot novi dokaz njihove sovražnosti služi dejstvo, da so zadržali na meji poslaniškega kurirja, ki ga je poslal sofijski srbski poslanik v Belgrad. Atene, 1. julija. Grška vlada je poslala sinoči bulgarski vladi v Sofijo noto, v kateri ji ostro očita zahrbtno in nepošteno postopanje že tekom vojske s Turki; tako so n. pr. Bulgari odklonili grško pomoč pri Čataldži in Dardanelah, ker niso hoteli Turčije docela premagati in so hoteli hitro skleniti mir, da bi se mogli obrniti proti Srbom in Grkom. Očita se v noti grške vlade tudi, da so Bulgari v ponedeljek brez povoda napadli grške čete severno od Soluna.! Sili Sil: Zanimanje občinstva za Podpisani želi kupiti: ....... celih srečk k K 200 .............. četrtink srečk „ „ 50 ............. osmink srečk „ „ 25 in zahteva, da se mu iste svoječasno pošljejo. Ime in točen naslov: I. avstr. drž. razredno loterijo je že sedaj ogromno in je pričakovati, da se ne bode moglo niti iz daleka vsem ugoditi, zaradi tega priporočamo, da nam se že sedaj da naročilo s tem, da nam se vpošlje priloženi izrezek 68 50-23 Podružnica ljubljanske ___ _ m ' rn% ■■ kreditne banke v Celju. I. avstr. razredne loterije NARODNI DOM obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dn® vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. Boji v Macedonlji. Belgrad, 1. jnlija. Boji med Srbi in Bolgari so trajali na vseh postojankah 20 ur. Srbi so se dobro držali. Na Ovčjem polju so napadli Bulgari Srbe s 100.000 moži. Imeli so velike izgube. Belgrad, 1. julija. Včerajšnji boji so na celi fronti danes ustavljeni. (Druga poročila pravijo nasprotno.) Sofija, 1. julija. Ponoči je dobil generalni štab sledeča poročila: Boj smo včeraj ustavili, ker nas Grki niso več napadali, Rezultati bojev so za Grke neugodni. Potisnili smo jih pri reki Strumi in pri dojranskem jezeru nazaj. Istotako smo ustavili boje s Srbi. Polastili smo se Gjev-gjelija in več točk ob železnici Skoplje - Solun. (Ako odgovarjajo ta poročila resnici — in v prvih dveh vojnah so bila bulgarska poročila navadno zanesljiva — so se Bulgari že zarili med Srbe in Grke in so polastili železnične zveze med srbsko in giško armado. Op. ur.). Ojačenje srbske in grške armade. Dunaj, 1. julija. Grški polki v južni Albaniji in Epira korakajo proti Solunu. Na ta način bo stalo v liniji Gjevgjeli - Solun - Elevtera proti Bulgarom 9 grških divizij. Čez Peč korakajo Srbom na pomoč Črnogorci pod generalom Vnči-ničem. Kmetje, kaj pravite k temu! 1. V seji državnega zbora dne 19. junija 1913 ob 1. nri ponoči je predlagal poslanec Schraffl resolucijo, s katero se poziva vlada, naj predloži v jesenskem zasedanju državnega zbora predlogo, da se vsled rastoče draginje zvišajo plače duhovnikom. Resolucija je bila sprejeta z 226 glasovi. Pruti je glasoval 101 poslanec. 2. Državni zbor je šel 20. junija na počitnice, ki bodo trajale najmanj kake 3 mesece. Poslanci pa bodo vlekli v tem času tudi vsak po 20 K na dan. Sedaj pa računajmo! Zbornica šteje 516 poslancev. Tem se izplača na dan na dijetah 10.320 K, ali okroglo 1 milijon kron za čas trimesečnih počitnic. Smo res radovedni, če bo dal dr. Korošec od svojih nezaslu-ženih dijet kaj za uboge otroke šolam svojega volilnega okraja kot je storil to napreden poslanec g. Roblek. Delovodska šola za elektrotehniko na e. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pri-četkom šolskega leta 1913/14, to je 17. septembra 1913. Delovodska šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljati obiskovalce s sistematičnim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, monterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za sprejem je treba dokazati: 1. da je prosilec dovršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem je ustopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je izučil kakega mehanično- tehničnega ali elektro- tehničnega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) Krstni (rojstni) list; b) zadnje ljudsko-šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v katerih je hcdil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna šola, javna risarska šola, razni kurzi itd.); d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdano potrdilo o neomadeževanem vedenju; f) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in delavniške takse. Iz Gradca. Dne 27. junija t. 1. je promo-viral na tukajšnjem vseučilišču g. Anton Hrovat, starejšina akad. tehn. društva »Triglav" za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! V Ajdovščini je bila 6. junija 1.1. ženitnina g. not. kand. Josipa Jurca in gdč. Marice Bra-tina; za C. M. družbo se je nabralo 24 K. — G. Jos. Vrhunc, hotelir na Bledu, je daroval 5 K v hotelu pri „Pošti" na Jesenicah, — vsoto je poslala družbi ž. C. M. podružnica na Jesenicah. — G. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, je daroval družbi 16 K namesto venca na krsto f gospoda Mart. Karba. — G. Ant. Bole, posest, in trg. v Postojni je izročil tamošnji C. M. podružnici 50 K povodom smrti soproge gospe Amalije. — G. dr. Al. Kokalj, odvetnik v Ljubljani, je izročil družbi neki zaslužek 4 K. — Dunajski slov. tehniki so nabrali v spomin na blagopokojnega profesorja g. Milana Pajka 21 K za družbo sv. C. in M.; vsoto je poslal g. abs. ing. Albin Hallegger. Vsem Ciril Metodovim podružnicam! Na razna pismena vprašanja naznanja se podružnicam ter družbinim prijateljem: Ciril Metodov dan v Ljubljani napravijo ljubljanske ženske podružnice. Naše rodoljubne dame prodajale bodo namreč cvetke v korist družbi dne 5. julija (v soboto) popoldne in dne 6. julija (v nedeljo) dopoldne. — Nameravana prireditev se ,je povsod in v vseh slojih z velikim veseljem sprejela. Naše narodne dame, ki se ne boje pri takih prilikah nobenega truda in dela, so zelo navdušene za celo zadevo; ljubljansko občinstvo pa ima vedno gorko srce za dobrodelne namene. Upati je torej, da C. M. družba dobi zopet nekaj podpore. — Želi se, da tudi podružnice izven Ljubljane prirede v nedeljo, dne 6. julija Ciril Metodov dan t. j. cvetlični dan v korist družbe. Kjer ni mogoče napraviti cvetličnega dneva, bodisi, da ni dobiti cvetk, ali pa ni kraj primeren, oziroma premajhen, naj se pa napravi samo zbirka. — V onih krajih, kjer ni podružnice, naj zbirajo posamezni rodoljubi za družbo. Nikogar se naj ne sili, da naj daruje. Samo prostovoljni tn" radodarni zneski se naj nabirajo. Dobrodošel je' Vsak znesek, tudi!! Vinar. — One podružnice, katere napravijo cvetlične dneve ali zbirke, naj naznanijo prireditve družbi. Naznanja se tudi, da je za prireditev zbirke, oziroma cvetličnih dnevov v javnih lokalih in ulicah, cestah itd. napraviti vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo; na vlogo pa je prilepiti kolek za 1 K. Družba ima nad 300 delavnih podružnic. Ako vsaka podružnica nabere dne 6. julija povprečno samo 20 K, dobi družba nad 6000 K. — Podružnlee in rodoljubi! Na delo f*rej dne 6. julija v korist naše ljube šolske mladine ob mejah. V Postojni na Kranjskem se vrši v nedeljo, dne 6. julija t. 1. velika sokolska veselica. Vstopnina v glasovito postojnsko jamo bo stala ta dan za osebo, ki bode nosila veselični znak, samo eno krono. Iz Gradea. Tretji redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglav" se vrši v petek, dne 4. jnlija ob 8. uri ; zvečer v društvenih prostorih (Sch0nauergasseal7). Spored: običajni. Slovanski gostje dobrodošli! .J. : Štajerski deželni šolski "svet je v svoji seji dne 21. junija imenoval strokovnega učitelja Jožeta Dorfmeistra za ravnatelja dekliške meščanske šole v Mariboru ; za definitivnp učiteljico je imenoval Frančiško L e v s t i k m Št. Jurju ob Taboru in za det učitelja Fr, Goleža pri Sv, Kunigundi na Poh. Začasno je vpokojena def. učiteljica v Žičah Marija Bezlaj. Promocija. Odvetniški kandidat Slavomil Weixl je bil v soboto, dne 28. junija na staro-slavni Kari - Ferdinandovi češki univerzi v Pragi javno proglašen za doktorja vsega prava. Prisrčno častitamo! Sneg v Anlškl dolini na Zgornjem Šta-jerskem. Po toplih in solnčnih dnevih sredi junija je nastopilo mrzlo in deževno vreme. Dne 26. junija je snežilo že od ranega jutra. Sadno drevje je povešalo veje pod težo mokrega snega, žito je vse podrto in leži na tleh. Tekom predpoldneva so odgnali mlado živino s planinskih pašnikov. Sneg je napravil občutljivo škodo. Kvvlzdov tnrl8tovskl fluld. Po velikih, napornih turah vpliva jako krepčilno in oživljajoče, ako si vse ude dobro obdrgnemo s Kwizdovim fluidom, znamka kača (turistovskim fluidom). To sredstvo vpliva sigurno in bi naj ne manjkalo pri nobenem turistu. Važno živežno in kuhinjsko vprašanje je že odnekdaj, ako sta meso in zelenjava kot vsakdanja hrana človeškemu telesu koristna. Nekateri dajo prednost lahko prebavni rastlinski hrani, drugi zopet postavljajo v svoj vsakdanji jedilni list zlasti mesno jed. Vendar so pristaši obeh smeri v eni točki edini, da telesu nikoli ni mogoče dovesti dovolj lahko prebavnih redilnih in užitnih snovi ob absolutni neškodljivosti jestvin, da se ohrani za delo zmožno. Temu dejstvu se ima tudi že 23 let dobro znana Kathreinerjeva Kneippo-va sladna kava zahvaliti, da je tako razširjena. Prve avtoritete so izjavile, da ni bolj zdrave pijače kakor je »Kathreinerjeva". Če se vpošteva, da je ta kavina specialiteta s posebnim »Kathrei-nerjevim postopanjem" zadobila aromatični okus zrnate kave in je poleg tega prav poceni, je razumljivo, zakaj izkušene gospodinje pri nakupu izrecno zahtjevajo „pristno Kathreinerjovo". C«ljj*i o*raj. Iz Celjske okolice. Ker se je morala zadnja seja občinskega zastopa vsled nastale nesklepčnosti prekiniti, se je ista v nedeljo depoldne pod predsedstvom župana A. Fazarinca nadaljevala. V imenu županstva je poročal občinski svetovalec dr. A. Božič. Glede gostilniških koncesij Ploj-Seitz in Pirman-Strašek v Gaberju je izjavil občinski zastop, da ni za nadaljno izvrševanje istih lokalne potrebe. Tozadevno glasovanje se je vršilo tajno, po listkih; 17 glasov je bilo proti koncesijam, 5 za. Domovinska pravica se je podelila Jožetu Borštnarju, Francu in Ani Antlej, Martinu in Tereziji Arčan, Urbanu Koržetu, Antonu We-berju in Ivanu Kvasu. Tri prošnje so bile odklonjene. Istotako se je odklonila prošnja za zvišanje podpore Rdečemu križu. Velika izguba klerikalne posojilnice v Celju. „Sloga" poroča v svoji zadnji številki: „Kle-rikalna posojilnica (pri »Belem volu") v Celju je imela posojeno na nekem falitnem mlekarskem podjetju v Medvodah na Kranjskem vsoto 100.000 K. — Podjetje je faliralo in posestvo je prišlo na dražbo. Kakor je razvidno iz razdelilnega sklepa c. kr. sodnije v Ljubljani z dne 16. junija 1913 opr. štev. E 3479/12-68, na str. 8., pod postavko 12, je klerikalna »Ljudska posojilnica in hranilnica" v Celju propadla s celo terjatvijo 100.000 K z vsemi obrestmi vred." Odgovornost za to poročilo prepuščamo seveda »Slogi". Iz Celja. (Priporočljiv zavod.) ^Bivši Hausenbichlčin penzijonat je prevzelo neko društvo nemških gospa pod protektoratom naših prusakov na magistratu. V zavodu pa ste samo dve nemški dekleti, vse ostale gojenke so Slovenke in Hrvatice. Za slovenske in hrvaške stariše bo zanimivo zvedeti, da sili vodstvo zavoda slovanske gojenke k nemškim slavnostim (v nedeljo n. pr. so ta dekleta pri Rauscherju na mimoidoče turnerje metale cvetlice) in jim vceplja na ta način sovraštvo do materinskega jezika ln roda. Nemški turnarji v Celju. Nemški Celjani imajo po turnarski slavnosti velikega telesnega in moralnega mačka. V tako zelo »ogroženem" mestu, kot je Celje, ki ga hočejo Slovenci že jutri pozobati, obhaja »Turnverein" 50-letnico — in na slavje se priklati komaj in komaj par ducatov turnarjev iz drugih krajev! Slavnostni sprevod je bila prava revščina in o telovadbi pravijo celo najpriprostejši ljudje, da »znajo sokoli stokrat bolje!" Po mestu je viselo mnogo frankfurtaric, in sicer na vsaki hiši čim več, čim bolj je posestnik pri nemški šparkasi zadolžen. N-ikateri trgovci so sploh še le popoldne razobesili nemško capo nad svoje hiše, ker so se bali, da bi dopoldne videli savinski kmetje, komu nosijo svoj denar. Radovedni smo samo, koliko stotakov mestnega denarja je zopet šlo za napajanje in na-krmljenje lačnih turnarčkov? Opozarjamo svoje bralce na prilogo podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju glede naročila srečk prve avstrijske državne loterije. Stopite v zvezo s tem solidnim domačim bančnim zavodom! Iz Petrovč nam poročajo, da so razpoloženi v občinski pisarni volilni imeniki za občinske volitve od 30. junija do 13. julija. Prepričaj se vsak, če je vpisan. Nad deset milijonov gospodinj se zahvaljuje za svoje mehke lepe roke in snežnobelo perila le rabi Schichtovega mila. Iz Gaberja pri Celju. (Velika požarniška slavnost.) Ponovno opozarjamo na prvo veliko slavnost požarne brambe v Gaberjih, ki se vrši v nedeljo dne 6. t. m. na vrtu »Sokolskega doma«. Slavnost se začne popoldne ob 2. uri z blagoslovljenem nove brizgalne, po blagoslovljenju pa se vrši veselica z veliko tombolo. Glavni dobitki tombole,- kolo in šivalni stroj, so razstavljeni v trgovini Priča in Kramar v Celju. Ker je čisti dobiček veselice namenjen za nabavo gasilnega orodja, se vljudno vabi cenjeno občinstvo od daleč in blizu. Veselice se udeleže tudi mnoge druge požarne brambe. Za dobro jed in pijačo je vsestransko preskrbljeno. Med veselico svira polnoštevilna Narodna godba in bode veselica nudila mnogo zabave. Zlet celjskega okrožja C. S. Ž. se vrši dne 13. julija 1913 v Šmartno pri Slov. Gradcu s sledečim sporedom: 1. Odhod iz Celja z vlakom ob 12. uri 47 min. popoldne. 2. V Šmartnem pri Slov. Gradcu: ob pol 5. uri javna telovadba: a) proste vaje članov; b) proste vaje članic; c) telovadba na orodju. 3. Častitka Sokolstva Ciril-Metodovi podružnici k njeni 25 letnici. 4. Slavnostni govor. Vstopnina 40 vinarjev. Poseben vlak iz Šmartna do Celja bo odhajal ob 10. uri 15 min. zvečer. Knjižnica »Slov. del. podp. društva« v Celju bode odslej odprta vsako nedeljo od pol 10. do pol 11. ure. Nahaja se pri »mestu Gradcu«. Veselico na Mrzlici priredi celjski odsek Slovenskega planinskega društva v nedeljo, dne 20. t. m., na kar že danes opozarjamo prijatelje slovenskih planin. Iz Celja. Narodna godba priredi v nedeljo dopoldne na vrtu Narodnega doma zajuterkovalni koncert. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Prva jnžnoštajerska vinarska zadruga. Danačnji številki »Narodnega lista« je priložen cenik vin, ki jih ima v izborni kakovosti na razpolago Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Naročajte raje dobra vina pri domačem podjetju ko pri tujih tvrdkah! Umrl je sinoči mizarski mojster Jurij Sin- kovič. Iz Celja. C. kr. finančno ministerstvo razglaša, da se bode osebna dohodnina in rentnina za leto 1913 odmerila še po dosedanjih postavnih določilih. Tozadevne napovedi se morajo vložiti pri pristojni davčni oblasti do 31. julija 1913. Iz Celja. Nemška dekleta so ustanovila lastno podrnžnico »Siidmarke". Predseduje ji pa hčerka tistega Iglarja, ki je menda še vedno na dopustu kot nadučitelj v Loki pri Zidanem mostu, zato, da na celjskih nemških šolah proti mastni odškodnini poučujejo slovenščino. Pozvali smo že večkrat deželni šolski svet, n»j to zadevo uredi, pa nasproti renegatom ima ta spoštovana c. kr. oblast očividno oči zavezane. Bivši znanci in prijatelji Iglarjevi in vsa slovenska javnost bo sedaj vedela, kaj se ima o tem človeku misliti. »Straži" ni prav, da Iglarja še nismo ostro okrtačili. Storil je pa to že večkrat »Slov. Narod". Glede njegovega dopusta pa lahko »Stražini" poslanci kaj ukrenejo v Gradcu. V Škofjl vasi se vršijo v kratkem občin-Bke volitve. Volilni imenik je razpoložen do 7. julija. Ker je v njem več napak, je dobro, da si ga napredni možje ogledajo in glede nepravilnosti vložijo reklamacijo. G. župnik vojniški se jako zanima za te volitve in bi rad imel v občinskem odboru škofjevaškem farovške kimovce; pa ne bo šlo! Naš »priljubljeni" župan Vrečko bi nas rad zapustil; za naslednika mu je od farovške strani določen runtolski Samec! Pa le počasi, ne prodajajte medvedove kože, dokler je še medved v planini. Razglas o volitvah je na občinski hiši nabit previsoko, tako da se ga težko čita. Ali se je to zgodilo nalašč, da bi nihče nič za volitev ne zvedel? Enaki razglasi bi se morali pač tndi nabiti v Trnovljah, Ljubečni in drugih okolicah naše velike občine. Lepo posestvo s pekarijo,ki izborno uspeva, je pod ugodnimi pogoji v večjem kraju na Dolenjskem na prodaj. Informacije daje moška podružnica Branibor v Celju. Iz Žalca. Tu je umrl brat bivšega zdravnika dr. Beremanna st., mag. pharm. Franc Bersr-mann. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 29. junija. Ugledni rodbini naše sožalje! V Solčavi je izvoljen za župana Jožef Kor-dež, po dom. Ravničar. Ker v Solčavi to drnerače ne gre, drži z žnpnikom. Iz Vranskega. Občinske volitve se vrše danes v četrtek 3. julija. Iz Vranskega. V zadnji štev. »Slov. Gosp." se nekdo hudnje nad g. županom, zakaj ni predlagal v reklamacijsko komisijo »priznano dobrega jnrista". (Misli notarja Jezovška.) Vemo, kam pes taco moli. Ker popisnik bi rad zgago naredil med volilci. Iz Trbovelj. V srede 26. t. m. se je vršil precej dobro obiskan občni zbor moške C. M. podružnice. Iz vzorno sestavljenega poročila blagajnika g. Oseta je razvidno, da je imela podružnica okiog 1300 K prometa, 136 članov, 29 nabiralnikov v oskrbi, kateri so vrgli drnžbi okrog 260 K. Narodnega blaga je prodala okroglo 80 K. Priredile so se štiri gledališke predstave pod vodstvom g. režiserja Pertota, kateremu se občni zbor zahvali. Prvenstvo pri nabiralnikih je dobila gostilna Počivavšek, najpridnejša nabiralka je bila pa Ocepek. Zborovalce je v nad eno uro trajajočem krasnem govoru vspodbujal pot. učitelj g. An te Beg. Odbor se je sledeče sestavil: Josip Moli ml., predsednik, Jože Letnik, podpredsednik, Juro Naglav, tajnik, Josip Tory, namestnik, Fr. Oset, blagajnik, Franc Feštajn. namestnik. Odborniki: Franjo Pertot, Anton Počivavšek, Josip Makovec, Franjo Pungerčar. Pregledovalca računov: Omerzu in Velkavih. Odbor nam jamči, da bode podružnica tudi v bodoče delovala, da ostane kakor dosedaj, najvzornejša na deželi. Sklenilo se je, da se priredi letos večjo slavnost skupno z žensko podružnico. Z željo, da podvojimo število članov, zaključi predsednik občni zbor. Od Št. Jnrja ob Jnž. žel. Tukaj se je smrtno nevarno ponesrečil vrlo naroden mladenič, »Sokol" in član drugih narodnih društev, Franc Ferlež. Peljal se je s konjem, kateri se mu je splašil in pri tem tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. Reveža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Celja. Surovinska zadruga čevljarjev v Celju je imela 22. junija t. 1. svoj 12. občni zbor. Poročal je ravnatelj Morn. Računski zaključek kažek kaže sledeče: dohodkov 81.726 K 57 vin., izdatkov 85.335 K 64 vin., aktiva 45.925 K 22 vin., pasiva 45.175 K 28 vin. Od čistega dobička se je pridjalo toliko rezervnemu fondu, da znaša isti sedaj 2138 K 44 vin. Savinsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek 10. t. m. ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Flereta o »delovni šoli«. 4. Volitev delegatov za »Zavezino« zborovanje. 5. Slučajnosti. Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje radi raznih zaprek namesto 6. julija dne 13. julija točno ob 10. uri na Gorici po objavljenem sporedu. Na Lavi pri Celju se vrši v nedeljo, dne 6. julija ob 3. uri popoldne pri Speiserju vrtni konCfert s šaljivo pošto. Svira laška godba; Domačini in sosedje, pridite! Sv. Štefan pri Šmarja. Tukaj se je poročil 23. t. m. posestnik Franc Senica iz Št. Ru-perta nad Laškim z Ano Škoberne iz Babnegore. SotiolsKi zlet V Šmartno pri StoVctsjem Gradcu 13. julija. Iz Smartncga nazaj Vozi posebni VlaK do Celja. JKariborsKi oHraj. Iz Maribora. Novi most čez Dravo se bode otvoril tisti teden po $0. avgustu. Slavnosti se udeleži en nadvojvoda, več ministrov in štajerski namestnik. V Št. Janžn na Dr. p. so pri občinskih volitvah zmagali — naprednjaki. Torej se „libe-ralna kuga" širi že tudi po tako pobožnem Dravskem polju proti Mariboru! Klerikalci so vložili proti volitvam, katerim je sicer prisostvoval okrajni komisar Wolte iz Ptuja, priziv. Na kako trdnih nogah stoji ta priziv, kaže njegova 3. točka, ki se glasi sledeče: »Liberalna stranka, na -čelu ji učitelja M. L. in A. S. katerima je bil znan volilni akt, je volilno agitacijo izvršila, med tem ko še naša stranka ni vedela, kdaj se bodo volitve vršile." Žalostno. da klerikalna stranka ni vedela za volitve, dasi je imela v dosedanjem občinskem odboru — večino! Ta razlog in pa umazanadenuncijacija dveh učiteljev bo pa tudi namestnika gotovo nagnila, da bo razpisal nove volitve! Neumnost in zlobnost sta si pri naših klerikalcih očividno čisto v sorodu. Neverjetnosti iz slovenjbistriškega okraja. Naš sodnijski okraj je jako obširen. Šteje 43 političnih občin in nekaj čez 19000 prebivalcev. Prebivalstvo je izključno slovensko, samo v mestu samem so našteli kakih 700 Nemcev, katere pa moramo imenovati posili Nemce, da označimo pravilno njihovo naturo. Kajti v resnici nemške rodbine lahko sešteješ na prste ene same roke. Človek bi si mislil, da se ta kopica posilinemcev popolnoma vtopi v slovenskem morju. Pa temu ni tako. S pomočjo Siidmarke, Scbulvereina, vlade in posebno še s pomočjo slovenske nezavednosti si je to neznatno številce osvojilo neomejeno vlado v mestu pa tudi v okraju. Vlada gre Nemcem na roko posebno pri nastavljanju c. kr. uradnikov in prišlo je že tako daleč, da smatrajo Nemci našo sodnijo in davkarijo za nemško posest, to se pravi, da morajo biti uradniki omenjenih c. kr. uradov Nemci ali pa nemškutarji. No prebivalci slovenje-bistriškega okraja imamo že to srečo, da imamo na teh mestih renegate in da moramo neštetokrat okušati znani pregovor: poturica je hujši od Turka. — Ko so se pa te nečuveue lazmere naslikale v časnikih, da tudi širši svet izve, kakšne nenaravne, vsaki naturni kmečki pameti nasprotujoče razmere so to, tedaj pa našim nemčurčkom ni bilo prav. Mi se pač za to ne zmenimo. Celo vladi se je že preveč zdelo njihovo paševanje v okrajnem zastopu, zato ga je pa razpustila in poslala razne Petzolte. Stigerje, Baumane itd. v pokoj, da lahko v miru premišljujejo svoje nešte-vilne grphe. ki so jih zakrivili napram slov. okraju. Pa se bojda mislijo pritožiti proti razpustu; to seveda lahko storijo, papir je jako po- trpežljiva stvarca, ki tudi proti največjim buda-lostim ne zmore ničesar. Pa ljudje, ki bodo ta papir v roke dobili, bodo gotovo zagnali velikanski smeh nad umotvorom svojih čednih bratcev iz Slov. Bistrice. Iz vsega tega sledi: Nemškutarji poberite šila in kopita in pojdite tja, kamor spadate po mišljenju in obnašanju, ker slovenjbi-striška tla so postala vroča in sicer zelo vroča. Bojimo se, da se drugače opečete in bodete morali svoje gnusne opekline radovednemu svetu kazati, ki bo imel za vas le pomilovalen nasmešek. Pa srečno pot vam želimo! Iz Ruš. Slavno »Glasbeno društvo v Mariboru" je priredilo dne 24. maja v mariborskem Narodnem domu koncert v prid Podravski podružnici slov. plan. društva, pri katerem je bilo vseh dohodkov 416 36 K, vseh izdatkov |116'36 K. torej prebitka 300 K. Za ta lep dar se podpisano društvo srčno zahvaljuje: slavnemu glazbenemu društvu v Mariboru; cenjenemu občinstvu, ki je rado kupovalo vstopnice; požrtovalnim gospodičnam, ki so se veliko trudile, da so prodale tako častno število vstopnic; pred vsem pa prireditelju omenjenega glasbenega večera gospodu Vekoslavu B a h o v c u, ki je imel s prireditvijo veliko truda. Podravska podružnica slov. plan. društva v Rušah, dne 27. junija 1913. Davorin Lesjak, preds. Iz Ruš. Velik skupni izlet k Ruški koči se priredi v nedeljo, 13. julija 1913. Želeti je, da se isti dan snidemo slovenski turisti od vseh vetrov. V cerkvi Sv. Areha bode isti dan tudi maševal g. dr. A. Medved. Kdor hoče prenočiti, naj prej javi, sicer pa so železniške zveze na vse kraje prav ugodne. Omenjam še, da je veliko in znano cerkvanje pri Sv. Arehu v nedeljo 20. julija. Planinski pozdrav. Od Sv. Lanarta v SI. gor. (Dr. Gorišek kot lovee na kozle.) Da je dr. Gorišek spreten lovec sploh, osobiti pa tndi na različne kozle, ni znano samo našemu dopisniku »Slov. Gospodarja". Ako se prikaže ta lovec s svojo enocevko na rami, se kar poskrije »uboga divjačina". Izgine iz pozo rišča kakor pene na vinu, kadar ga pretakaš. Med to plašno divjačino se nahaja tudi precej velik kozel, gotovo že star, kajti gornji del njegove velike in debele glave je zelo gol, menda od trkanja z enakimi kozli. Kdor trka, se mu odpre, če tudi neljuba kaznilniška vrata v Ljubljani. V jeseni lanskega leta bi bila še tega kozla zadela zaslužena usoda, da se ni provočasno skril za velik na njivi ležeči knrbus, kateri bi ga pa v slučaju strela ne bil dovolj čuval, ker je bil baje gnil. Gliha vkup štriha. Od Sv. Lenarta v SI. gor. (Gostoljubnost v farovžu). Od farovža pelje zelo pohajana pešpot, ki se črez cesto seveda izgubi, onkraj ceste pa zopet pokaže. Smer pešpoti ti kaže, kdo jo pogosto rabi. Ako še ne veš, dragi bralec, kdo je tako srečen ter se tolikrat brezplačno najužina v farovžu, sprehajaj se popoldne blizu cerkve in kmalu bo tvoja radovednost nasičena. Ali kako se boš začudil, zapazivši moža, financijelno dobro stoječega, kateri pa krčmarjem zelo malo skupiti da, češ, da ne sme piti. A v farovžu se ga pa pošteno nasrka. Ker pozabi na dom, mn tupatam tudi večerjo dajo. Da so ti prepogosti obiski tudi zares gostoljubnemu župniki preveč, še ta sicer zelo pametni mož dozdaj ni zapazil; ali ima debelo kožo. V vsakem farovžu lenarčkega okraja pa je na dnevnem redu sledeče vprašanje: Kdo je tvoj najboljši gost? Duševno oko vsakterega se smehljaje obrača proti centrali. Kaj pa, če so farovska vrata zaprta? Potem jo udari ta častihlepni bogataš, ki v narodnem oziru ni tič ne miš groti gradu, pri grajski na desni strani ceste stoječi krčmi pa naredi »Glej, na levo". Iz Slovenskih gorle. V torek 1. julija t. 1. obhajala je lavatinska škofija 25 letnico smrti knezoškofa Maksimiljana Stepišneka. V to svrho zbrali so se vsi duhovniki v farovžu svojega dekana. Prosimo naznanite nam tistega kateheta, kateri je prišel namesto torka — po torkih je na-vedno veronauk — v pondeljek ali v sredo v šolo. Ali živi kje kaka bela vrana? Menda je ni. Pri Sv. Miklavžu pod Mariborom so zmagali, kakor poroča »Straža", Slovenci pri občinskih volitvah v vseh treh razredih. Ta zmaga je v toliko važna, ker ne bo mogel sedaj Schulverein vriniti nameravane podpore za stavbo nove šole z — nemškim učnim jezikom in ostane šola slovenska. Iz poštne službe. Za poštnega praktikanta je imenovan v Mariboru Leon Werstouscheg (!). Poštnim oficijalom je imenovan Anton Pevec za Praearsko in Terezija LOschnig za Žalec. Proti občinskim volitvam v Orehovi vasi pri Račah, kjer so zmagali pred 14. dnevi z velikimi težavami v 2. in 3. razredu državni poslanec Pišek in tovariši, je vložen ugovor. ptaisKi Oslušovci pri Veliki Nedelji. Velecenjeni gospod urednik ! Par mesecev je že minilo, kar ni bilo nič slišati v vašem cenj. listu o naši »katolški" mladinski zvezi. Na vašo opombo v 5. štev. se je predsednik na videz nekoliko poboljšal. S »tajnikom" L. padli tako. Ko on zvečer opravi svoje častne pisarniške pode, pa hitro krene po ledini navzgor pod okence svoje Trezike. Neko večer v pretečenem tednu je pa fantiču tamkaj slaba predla. Prišel ga je neki fant iz sosednje vasi opominjat, da se ne spodobi takemu pobožnemu gospodu po noči okoli stikati. Da pa bi si g. tajnik to bolje zapomnil, je dobil zasluženi križ čez hrbet, nakar je urnih korakov pobrisal. Res po g. tajniku si moramo ugled vzeti, kakor piše „Slov. gosp.", da se moramo po načelstvu mladinskih zvez ravnati. Kako pa se bodejo potem drugi udje, ki jih je mogoče 15 z načelstvom vred, drugače ravnali kakor po vzgledu tajnikovem? Prihodnjič pa bodemo pogledali v tisto knjigo kjer je zapisano, da mora en posestnik vaškega prevžitkarja po 3—5 mesecev imeti; med tem časom mu siromak dela, na zimo pa ga odpošlje s pridržanjem ene suknje. Tudi častno za slušov-skega modrijana J. in soseda Toneka ! „Liberalec". Umrl je dne 21. junija t. 1. v Majšperku gosp. Janez Korže, posestnik in gostilničar, star 65 let. Iz Ptuja. Poročil se je dne 28. junija t. 1. v Pragi g. dr. Vekoslav Visenjak, odvetniški kon-cipijent pri dr. Fermevcu v Ptuju, z gospico Manjuško Rydlovo iz Smichova. Bilo srečno! Iz Majšperka pri Piuju nam poročajo: Tu je umrl posestnik in gostilničar g. Janez Korže, star 65 let. Še odmevi frankovske slavnosti. Iz Ormoža nam pišejo: Kako zelo se je ponesrečil nemškutarski požarni „Gautag" v Loperčicah in kako velik vtis je napravila od 2000 kmečkih ljudi obiskana slovenska protiprireditev, kaže najlepše besno zmerjanje šnopsarskega „Štajerca ki se še vedno nadaljnje. Znani poštenjak s pre-■* dolgimi prsti, ki so si ga Nemci kupili kot kako domačo žival za ta nečeden posel, zmerja vse skupaj, narodne in klerikalne časnikarje. „Siov. Narod" in ..Stražo", Brenčiča in dr. Serneca. To je pristno germansko maščevanje za poraz. Pa ne bo napravilo na nas in naše ljudi nobenega vtiska. Kadar razna ščeneta lajajo, je znamenje, da mi jahamo! Zanimivo je, da nemškutarji tajijo, da bi bili peli „vahtarico" in da se bojijo bojkota nemških trgovin. Če bi bili junaki, bi izjavili, da so peli svojo veličastno himno in da jim ni nič za slovenske odjemalce! Le psujte iu denuncirajte naprej! Cirll-Metodov dan v Središču. Dne 6. julija priredi naša podružnica v Hrovatovi gostilni v Središču velik vrtni koncert, in tombolo. Začetek ob 7. uri zvečer. Svira »Središka narodna godba« pod vodstvom g. F. Serajnika. Domačini in okoličani, pridite! Odbor. Iz Ivanjkovee pri Ormožu. V ponedeljek dne 2. junija t. 1. je imel na povabilo načelnika ivanjkovške kmt. podr. g. L. Petovarja potovalni učitelj g. Pirstinger v okolišu te podružnice za imenovaui čas zelo aktualna predavanja. Taista so se nanašala mimo drugih tudi važnih vinogradniških opravil največ na pletvino, ki je letos z ozirom na spomladanski sneg in mraz velikanske važnosti. Če plevač ne razume dobro svojega dela, potem je rezaču spoh nemogoče trs pravilno od-gojiti. Udeležba z ozirom na delaven dan ni bila ravno preslaba. Predavanja so se vršila v goricah g. A. B o g š a v Mihalovcih, g. I. B a u m a n a v Veličanih dopoldne, g. Leopolda Petovarja v Ivanjkovcih in g. J. Raj ha v Hujbarju popoldne. Imenovanim gospodom prisrčna hvala za njih prijaznost in gostoljubnost. Brežifti oKraj. Iz Brežic. Prihodnjo nedeljo, dne 6. jul. 1913 ob 4. uri popoldne priredi Sokol v Brežicah na vrtu Narodnega doma veliko ljudsko veselico, pri kateri sodeluje pevski in tamburaški klub hrvatskih akademikov »Mladost« iz Zagreba. Veselični spored obstoji iz glasbenega dela ter zabavno-šaljivega dela. Zvečer v veliki dvorani ples. Iz rajhenburške okolice. G. župnik Cerjak nam je poslal sledeči § 19 popravek: Ni res, da se je zanesel kelih podružnice sv. Ahaca v Raj-henburg, res je, da isti zadnjih 50 let ni bil v župnišču. Ni res, da je škof iz njega pil, res je, da ga ni rabil noben škof nikdar. Ni res, da bi bil jaz ponujal 600 K za kelih, res je, da nisem zanj ponujal nikdar niti vinarja nikoli. Ni res, da bi me bila skrivnostna afera s kelihom naglila v toplice, res je, da je ta afera vsem znana, ker vsi okoličani sv. Ahaca vedo, da je kelih zamenjal bivši cerkveni ključar Franc Radej, znano nadalje, da sem jaz sam že pred petimi tedni to afero naznanil sodniji. V Rajhenburgu, 23. junila 1913. Jožef Cerjak, duhov, svetovalec in župnik. K temu popravku pripominjamo, da so to le trditve župnika Cerjaka. Pred sodnijo bo govorila tudi žena že umrlega cerkvenega ključarja Radeja, ki ga župnik dolži, da je kelih zamen jal — in pa njene priče. Videlo se bo, katera bo obveljala. Župnika Cerjaka opozarjamo, da bo zanj veliko bolje, ako je zelo ponižen; saj ve, da se da ve liko zanimivega povedati o znanem zvonu, sohi žalostne Matere Božje, monstranci v farni cerkvi, računih za novo cerkev itd. StoVenjegrafti oKraj. Iz Šoštanja. V nedeljo, je mislil imeti — dr. Petritschek pri Breschniku shod, na katerem je nameraval na znani svoj način govoriti o razmerah pri šoštanjski posojilnici. Slovenjgraško okr. glavarstvo je pa shod prepovedalo, s čemur je tudi prav storilo. Nesreče, ki lahko zadenejo vsako gospodarsko podjetje, ne smejo služiti posameznikom v reklamo in demagogične namene. EjntotnerslSi oKraj. Iz Ljutomera. Po vsporedu, kakor se ga pred kratkim priobčili časniki, se je vršilo poučno potovanje po ljutomersko-ormoških goricah. V Ljutomeru se je zbralo do 25 udeležencev, med njimi deželni vinarski pristav g. Anton P u k 1 a v e c, delegiran od ces. kr. kmetijske družbe kot strokovni vodja izleta, ces. kr. vinarski pristav g. J, Ž n i d a r i č ing. potovalni učitelj Pirstinger. dalje g. Franc S t a j n k o, načelnik ljut. kmet. podr. in g. Lovro Petovar. nač. km. podr. ivanjkovške. Spotoma so se pridružili ces. kr, vinarski nadzornik g. M a t j a š i č, g. pater P a v e c, administrator admontskih vinogradov, načelnik bol-fensko-miklavževske km. podr. g. Rob. Košar, načelnik ormožke podr. g. dr. Strelec, naduč. Šijanec, precej oskrbnikov in ekonomov in lepo število kmetijskih vinogradnikov in viničarjev, tako da je narastlo število vseh udeležnikov prek 60. Izlet se je vršil točno po programu. V obče se je opazilo, da je trsje po izhodnih legah v rasti dosti bolj zaostalo nego ono po zahodnih. Tupatam je zaostalo delo po goricah, osobico pletvina in vez, deloma tudi drugo škropljenje — posledice mraza. Kot posebnost so se opazile pri goricah odprte cisterne za vodo za škropljenje ki konečno niso druzega, ko mlake s cementom, obzidane, da ne more voda, ki po grabicah v nje priteče, pronikniti v zemljo. V goricah g. Kleinoscheg-a je bila mala južiua, daljši odmor pa je bil pri Jeruzalemu v gostilni gg. Petovarja & Raj ha. Tukaj je predaval g. Pukl a ve c. Iz njegovega govora posnamemo najvažnejše. Trsu je pred vsem treba odgojiti 1/+ m visoko deblo nad zemljo. Pri rezi se bo moralo opomoči trsu kolikor toliko vsled škode povzročene od mraza. Med letom mora posebno letos plevač dobro paziti, da bo prihodnje leto rezaču možno trs pravilno obrezati. Prikrajševanje mladik na šparonih se naj izvrši še le ko grozdje odcvete in to 4 do 6 listov nad grozdom. Pri zalistkih je eno oko pustiti. Odrezo-vanje vrhov se naj vrši, ko isti orumenijo, znamenje, da več ne rastejo. Obiranje listja se naj vrši pametno, t. j. ne vsega listja potrgati okoli grozdja, ker se jagode na vročem solncu le ope-čejo, a se ne razvijejo zadostno in so vsled tega kislaste. Obere se naj torej le toliko listov, da dobi grozdje, ki je popolnoma od listja in rožja obdano, več svetlobe in zraka. Škropiti je spodnje strani listov. Galico je preskušati z lakmusevim papirjem. Ne prezgodaj škropiti, ampak kadar je izvečina mladik peden dolga, prvikrat torej okoli 20. majnika, drngokrat pa med 1. in tif$r junijem, takrat je nevarnost največja za peronosporo. Škropiti grozdje je dobro, toda tudi žveplati pred in po cvetju. Pozno ali jesensko škropljenje, recimo v drugi polovici augusta ni dobro, ker trs ostane zeleni, ne dozori in mu mraz lahko škoduje. Prvo škropljenje se zamore izvršiti tudi s tenaksom, 2 kg na 100 1 vode brez apna. Da bi morali tudi nežni listki in vršički biti poškropljeni, ravno ni neobhodno potrebno, dokler je kosmato, ker jih puh pred 'boleznijo varuje. Med cvetom delati v goricah, škropiti ali žveplati ni greh in ne škoduje ne trsu ne grozdu, če pa delo pravočastno opraviš, pusti gorico med cvetom pri miru. G. Lovro Petovar se je zahvalil g. predavatelju za poljudno in zelo instruktivno predavanje. Ekskur-zisti so si na to ugledali g. Fischerauer-ja strojno stiskalnico, ki jo ]e razkazoval oskrbnik g. V. Kun s t. Za tem pa se je vršil pohod po ostalem delu goric. Mimo grede smo obiskali kleti g. Kolariča in Zadravca iz Slanjče vasi. Daljši počitek smo si privoščili pri goricah g. Zadravca, paromlinarja v Središču, kjer nas je njegova gospa z uprav slovansko gostoljubnostjo sprejela. Ob 5. smo bili pri Stamperju v Vizmetincih ter tako po vsem zadovoljni zaključili to poučno potovanje. Izmed raznih se vr-šečih govorov omenim samo onega g. K o š a r j a, v katerim ozraža željo, naj bi se s!ični pohodi v bodoče raztegnili tudi na bolfenske gorice. Konečno pa bodi na tem mestu izrečena zahvala vsem, ki so kakor koli pripomogli, da se je ta ekskurzija, druga v teh krajih, tako uspešno završila. Razne noVosti. Svojega ljubčka umorila in njegovo srce pojedla. V Kotbusu se je pričela glavna razprava proti 36 letni vdovi Lini KOckeriz, lastnici vrtiljaka, ki je obtožena, da je umorila svojega ljubčka, delavca Karla Frijhlicba, razsekala truplo srce pa pojedla. Že pred osmimi leti, po smrti njenega moža, se je raznesla vest, da ga je umorila. Pozneje se je seznanila s FrOhlichom in pričela z njim ljubavno razmerje. Naenkrat je izginil. Nekaj dni pozneje se je širil iz njenega stanovanja čuden smrad, kakor da se smodi meso. Ko je prišla preiskava, so našli ožgane kosti, okrvavljeno sekiro, s krvjo oškropljeno sukno, v spalnici pa sled velike krvave luže. KOckeritzovo so aretira i ona pa je vse tajila. Šele ko so dognali, da so ožgane kosti nedvomno človeške, je priznala da je sežgala FiOhlichovo truplo, trdila pa je, da je to stori a na njegovo željo in da se je sam umoril. Na razpravi se je razgovarjala, da je imela s FiShlichom prepir: da jo je napadel s sekiro, ona pa se je branila in potem zbežala. Ko se je vroila domov, ga je našla s prerezanim vratom na postelji. Dva dni pozneje je začela sežigati kose trupla. Taji, da bi snedla njegovo srce. Predsednik jo je opozoril, da je to sama pravila v preiskavi. Ona priznava, da je to rekla pravi pa, da takrat ni govorila resnice. Kocke-ritzeva je bila obsojena na smrt. Kongres proti potvaranju živil. Povodom mednarodne svetovne rastave v Gentu v Belgiji še bo vršil tam od 1.—3. augusta t. 1. kongres proti potvaranju živil. Napravi se posebna izložba raznih jedil in kinematografsko se bo kazalo, kako se sestavljajo in potvarjajo razne živežne potrebščine. To je prvi kongres, ki bo razpravljal potvaranje s socijalnega stališča, zato je posebne važnosti za zdravnike, kemike, tovarnarje, trgovce, gostilničarje itd. Železniška nesreča pri Mostarjn. Kakor smo že poročali, je pri postaji Prenj skočila s tira lokomotiva osebnega vlaka. Most, vzadaj nesreče, se je porušil ter padel v Narento. Službeni voz in dva vagona prvega in drugega razreda sta tudi padla v vodo. Kurjač in finančni prokurator dr. Jaroslav Husa, oče osmih otrok, sta mrtva. Tri osebe so bile težko, več oseb pa lahko ranjenih. Škoda znaša več nego 100.000 kron. Bergmann & Co., Oečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-12 Zadnji dopisi. Srbi zmagujejo v Maeedoniji. Dočim so bila prva poročila z macedon-skega bojišča za Srbe neugodna, se potrjuje sedaj z raznih strani, da zmagujejo in da so potisnili Bulgare na celi črti nazaj: Dunaj, 2. julija. Po zanesljivih poročilih so Srbi zavzeli Štip in Krupišto. Bitka za Štip in Krupišto je bila silno krvava. Srbska artilerija je popolnoma razbila bulgarske pozicije. Bulgari so trikrat poskusili z bajonetnim naskokom zopec osvojiti izgubljene pozicije, toda vsi njihovi napori. združeni z velikim junaštvom, so bili brezuspešni. Med tem so Srbi s strahovitim artilerijskim ognjem razrušili Štip. Bulgari so se jeli umikati. Srbi so jih z bajonetom v roki zasledovali več kilometrov. Na potu proti Kočani so Srbi vjeli dva bulgarska bataljona. Cesta v Ko-čano je v srbskih rokah. Izgube na obeh straneh so ogromne. Samo Srbi imajo 1400 mrtvih in ranjenih. Sofija, 2. julija. Semkaj so došle vesti, da se je Srbom posrečilo pri Štipu prodreti bulgarski centrum. Ta vest je izzvala v bulgarski javnosti veliko vznemirjenost. Listi te vesti niso zabeležili. Belgrad, 2. julija. Srbski tiskovni urad javlja: Vest, da so bile sovražnosti ustavljene, ne odgovarja dejstvom. Ves včerajšnji dan so se vršili boji na celi črti. Srbska armada vznemirjena po neprestanih bulgarskih napadih je opustila defen-zivo in prešla v ofenzivo, prodirajoč proti Štipu. Bulgarska stotnija, ki je pri Trogerodu napadla s.bske čete je bila z bajonetnim naskokom odbita in obkoljena ter je konečno morala kapitulirati. Belgrad, 2. julija. Pri Gevgeliju so Bulgari prekinili zvezo med Srbi in Grki in skušali prekoračiti Vandar s pehoto in artilerijo. Dva srbska bataljona sta jih naskočila in razbila. Zveza z grško armado je zopet vpostavljena. Gev-gelij je zopet v srbskih rokah. Na desnem krilu srbske vojske od Krivolata do Gumendže, torej na fronti, ki je dolga 70 km, so se včeraj neprestano vršili ljuti spopadi, Zlasti silna borba je bila na južni fronti ob Vardarju v okolici Štipa. Štip so Srbi bombardirali in ga skoro popolnoma uničili. Bulgari so mesto zapustili. V ti bitki se je posebno odlikoval užiški polk. Padla sta dva višja srbska častnika, ranjenih pa je bilo okoli 20 častnikov. Belgrad, 2. julija. Pri Štipu se je vršila krvava bitka. Štip je padel v srbske roke. Srbi Resen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična »Franci™ Perlrž, znamka :Mw" Uvažujte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitku. Dobi se povsod. «0 prodrli do vznožja Plakovičke planine 10 km od Štipa. Po vesteh iz Skoplja so se Bnlgari morali umakniti tudi iz Kočane. S tem je bulgarska macedonska armada popolnoma odrezana od kju-stendilske. Tu je bila borba najljutejša. Bnlgari so pustili na bojišču 1200 mrtvih in ranjenih. Vrhove pri vasi Drenki je osvojila srbska pehota z bajonetnim naskokom. Bolgari so pustili na bojišča 6 topov in 4 municijske vozove. Včeraj so Bnlgari skušali zavzeti gornji Trogerod, toda napad so Srbi odbili in z bajonetom malodane uničili dotični bulgarski voj. Velesile pritiskajo na Bnlgari j o, da bi popustila. Sofija. 2. julija. Poslaniki Rusije, Francije in Anglije so posredovali pri bulgarski vladi, ter ji nujno nasvetovali, naj popusti in potrpi. Ministrski predsednik dr. Danev je bil v dolgoti ajni avdijenci ponoči pri kralju Ferdinandu. Napoved vojne. Belgrad, 2. julija. Že v najbližjih urah je pričukovati, da se prekinejo diplomatske zveze med Srbijo in Bolgarijo in pride do napovedi vojne. (Ta še navzlic krvavim bojem v Macedoniji ni napovedana! Op. ur.). Rumuni proti Bulgariji. Bukarešta, 2. julija. Kakor hitro bo razglašena napoved vojne med Bulgarijo in Srbijo, bo Rumunija takoj mobilizirala svojo armado proti Bulgariji. Loterijske številke. Line, dne 28. junija 1913: Trst, dne 2. julija 1913 : 31, 87, 57, 64, 58. 17, 87, 11, 68, LISTNICA UREDNIŠTVA. Rajhenbnrškemu učiteljstvu potrjujemo, da ni nikdo izmed njega pisal ali inspiriral člankov, tičočih se župnika Cerjaka. — Mnogim drugim gg. dopisnikom: Zaradi omejenega prostora prosimo za potrpljenje. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobči. ===== ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria- mazilo" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny. Košice (Kaschau) I., poštni predal 12, Ogrsko. Mlinar in žagar, ki se zastopi na vsa dela, išče na stalni vodi službo. Naslov je: Alojz Polutnik, Loke 273, Trbovlje. Bo i H II Zahvala. Povodom smrti naše hčerke, ozir. sestre Neže Lipovšek učenke trgovske šole se tem potom najtopleje zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za srčno so-žalje in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku. VOJNIK, dne 30. junija 1913. Mihael LipovSek, oče. Marija Lipovšek, sestra. I H II Išče se boljša in poštena družina v Celju ali bljižnji okolici, ki bi hotela v rejo vzeti 6-8 mescev starega otroka. Več pove upravništvo „Na-rodnega lista", Celje. 366-1 Odda se v najem s i. avgustom mizarska delavnica v prej Sinkovičevi hiši na Dolgem polju in eilO Stanovanje z 2 soaama. Več pove brivski mojster R. 0Lnderwald v Celju. 362 Otuoriteu obrti. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od Jak. Križmana na Graški cesti strugarsko obrt in jo nadaljujem na Grabnu št. 5. Priporočam se za obila naročila, ki jih bom solidno in po ceni izvršil. 354 2-1 Dominik Lovšin, strugarski mojster Celje, Graben 5. Proda se hiša, vili podobna, blizu Majdičevega mlina ob Hudinji, z enim oralom zemljišča. — Vprašati je pri Koštomaju pri Bukovem žlaku. 363 i Odda se v najem dobrovpeljana, stara tr90Vina„pri]clentt(i nasproti tovarne na Savi pri Jesenicah. — Vprašanja in ponudbe na naslov: Ivanka Pretnar, Jesenice, Gorenjsko. 360 i Sprejme se prodajalca v specerijsko trgovino, vešča nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi. Vstop takoj ali pozneje. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 361 2-1 Pozop! Pozop! 80.000parov čevljev 4 pari le za K 8*50. Zaradi plačilnih težkoč, v katere je prišlo več velikih tovarn, se mi je naročilo večjo množino čevljev prodati. Prodam vsakomur dva para moških in dva para ženskih čevljev na zavezo, obite, iz črnega ali rjavega usnja, elegantne, najnovejša fazona, velikosti I. t., Nr. Cm. Vsi 4 pari stanejo le K 8'50. Razpošilja proti povzetja. D. Wu 1 k a n, Krakau, isaka 3 — 563. Se sme zamenjati ali se denar vrne. 364 12-1 Iščem stanovanje oddaljeno iz Celja 10 —15 minut, z vrtom, znabiti cela mala hišica. Stalo bi naj letno 120 —130 K. Naslov pove upravništvo „Nar. Lista". 355 10-1 Franc Mahen, naznanja, da je otvoril svojo obrt kot oblastveno izkušeni vodnjaški mojster. )£ . Išče za to stroko krepkega učenca, ki bi znal malo nemški. 356 2-1 Surovo maslo kupi vsako množino mlekarna Waasen, Gradec, Jakominigasse 106. 352 2-2 Steckenpf er d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-10 Naprodaj je hiša obstoječa iz šest sob, dveh kuhinj in ene kleti. Zraven je pet drvarnic, vrt, nekaj rodovitnega sadnega drevja in vodnjak. Hiša stoji v čretu štev. 30 ob okrajni cesti Celje-Teharje in je četrt ure od Celja oddaljena. Cena 11000 K. — Pojasnila daje Jakob Stante, nadučitelj v pokoju, Proseniško štev. 2, pošta St. Jur ob južni žel. Prodajalka zmožna nemškega in slovenskega, jezika išče službo. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 346 2-2 Naznanjam, da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo — Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni. 359 2-1 Štefan Strašek v Celju Kisa z gostilno in trgoVtao v Gaberju pri Celju je na prodaj. Leži ob glavni cesti blizn tovarn z več tisoč delavci in blizu vojašnice. Pripravna za fijakarijo. Kupni pogoji nad vse ugodni. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 349 2-2 trgouski pomočnik soliden, 25 let star, mešane stroke, zelo dober manufakturist, zmožen obeh jezikov, želi nastopiti takoj primerno mesto. — Cenjena vprašanja na uredništvo ^Narodnega Lista" pod „Dobra moč". 344 2-2 Malo posestvo naprodaj 10 minut od kolodvora Št. Jur ob juž žel. blizu deželne kmetijske šole, na glavni cesti, enonad-stropna hiša z velikim vrtom, njiva, travnik in lepi gozd. Posebno se opozarja, da je hiša pripravna za vsako obrt. Proda se po zelo nizki ceni. — Več pove Avgust Kincl v Št. Jurju ob južni železnici. 347 3-2 159 20-6 C Razpošiljalna in zaloga vsakovrstnih vin J. Matkovič 232 13-13 Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 JS S5 S- © P 4—u rt-© © © 3 Zdravilišče z vodo in elektriko v Krapini Odprto od I. aprila do I. dec. po sistemu prof. VVinternitza in po Kneippovem i last si. in kralj. pov. trga KRAPINE == i Srednje blago podnebje ; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so^ua razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidropatov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Mfinternitzu na Dunaju ter skozi dalje časa v Worishofenu. Oskrba počeni, stanovanj dovolj: glede teh se treba obrniti na kopališčno upravo. 302 15—3 za letne moške in |enske obleke, kakor moderni krepon, delen, etamin, štikan batist, cefir itd. priporoča s solidno in točno postrežbo velika napodna manufaktupna trgovina Narodni dom CELJE Narodni dom ---—r-4t , _-s-- ■ ■■■iiiiisiiiiiiiiiiuimiiuiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiin j Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, , srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, a brilanti in drugimi kamni. 66 50-25 \ Za ženine in nenestice ** l ZALOGA očal, naoč nkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! svuji k svojim l R. Salmič, Celje, Narodni dom ■ a a m m m a LIKAR .. PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, CElje ' Gosposka ulica štev. 5. 46 51-26 Tj 88 Gradbena, kulturnotehnicna in zemljemerska pisarna 88 Ing. ]. SKoberne 8 ing. 9. Dustinčič Telefon 16.31. Trst, Via. Zonta 9. Telefon 16.31. Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedel-kih zemljišč, izdelovanje geomet; rekih načrtov za zemlje- knjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. Tehnična izvedeniška mnenja in nasveti. Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. Vedno točna izvršitev 1 301 5—5 175 -17 Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Slikar in plesfar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 40-24 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje yseh steklarskih 35 del! 52-27 Na debelo! Na drobno! Letovišče Bohinjska Bistrica Bohinjsko jezero v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Jesenice-Trst-Adrija, 4 nre železniške vožnje iz Celja. — Alpska klima,* stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. Izborne železniške zveze za zlete na Bled, Kranjskogoro, Gorico, Belopeško jezero. Ugodna lega za gorske ture v Julijskih alpah. — Zmerne cene. Informacije in prospekte brezplačno: prometno društvo v Bohinjski Bistrici. 343 11-2 Zapomnite si sliko in ime svalčičnega papirja „Otlomaii" ker se hoče s ponaredbami konzumenta zapeljati. 10 a Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine I izložbeno okno s kamenitim okvirom, I vrata in 3 okna z okviri po nizki ceni. = Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, prodam Goričar & iieskoušek, Celje Graška ulica št. 7, podružnica Rotouška ulica št. Z. Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksacke) v veliki izberi po raznih cenah. Caše iz papirja in aluminija. Za veselice a konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove. 39 52-27 Tovarniška zaloga šolskih ia pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice Savinjskih planin in druge. Zaloga različnega papirja. Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba. UJJ ZVEZNA TISKARNA V CELJU. ffl. .. o > o as •3 = 2 « o S ._ 0» a ~ ce co •--> c o N n ® t- > m m m tmmmm Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "S O O s g< t*r s. § *> 3 D 93 2. C5< K" c P B ax •e -j y a to ' to -i Lastna knjigoveznica • C-.v. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, je član druge ali ne in jih obrestuje nepretrgano od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plačuje zadruga sama En ga ne odteguje vlagateljem. po pet in pol od sto S II 01 |z |o 86 49-25 Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun Ste v. 26.283. Telefon St. 48 Pisarna je v Celju, Botovška ulica št. 12 xxxx>oooooooooo< Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure xxx dopoldne. xxx S SI §g |s » Južnoštajerska hranilnica v Celju m Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. dopoldne in jih obrestuje po X i I A od dneva po vlogi do dneva dviga J^ 1 I (I do 12. nre v Narodnem domu. ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost ▼log jamčijo okraji: Šmarje, So- t 2 0 štanj, Sevnica, Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -20 jr "Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, ^ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje ITH.