Giacomo Scotti ' r' nrpjpl , -A ■ ^pizzow nagradol Lio V Sloveniji od 1. avgusta prepovedano kajenje na delovnih mestih Primorski SOBOTA, 23. JUNIJA 2007 Št. 148 (18.9B1) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Prodija rušijo predvsem »prijatelji« SandorTence Italija je v tem času brez prave opozicije in hkrati tudi brez vladne večine. Desna sredina je razbita in ne ve pravzaprav, kaj hoče, leva sredina pa se hoče čimprej znebiti predsednika vlade Romana Prodija. To je žalostna podoba tega otožnega zatona tako imenovane druge republike, ki se v resnici ni nikoli rodila, ampak je bila le slab posnetek prve, ki jo marsikdo pogreša. Palača Chigi je vse bolj podobna pravemu bunkerju, Prodi pa osamljenemu krmarju čolna, ki pluje proti vetru in valovom. Po vseh znanih dogodivščinah v zvezi z Demokratsko stranko so ministrskega predsednika včeraj napadli štirje levo usmerjeni ministri, ki očitajo vladi slabo vodenje pogajanj s socialnimi partnerji, začenši s sindikati. Tarča njihovih kritik je sicer finančni minister Tom-maso Padoa Schioppa, »končni cilj« pa je Prodi. Vlada bo najbrž zdržala do jeseni, kaj se bo zgodilo potem, pa je nemogoče napovedati. Demokratska stranka, ki je še ni, bo takrat najbrž dobila svojega liderja Walterja Veltronija. Prav je, da se Levi demokrati in Marjetica zavzemajo za novo stranko, slabo pa je, da vse to tako ali drugače posledično šibi vlado. Na eni strani torej velike nedorečenosti z novo stranko, na drugi pa stalni napadi t.i. radikalne levice, ki se očitno ne more na noben vživeti v vladno mentaliteto. Za Prodija in njegovo vlado torej »prijateljski ogenj«, ki j e včasih dosti bolj boleč od sovražnikovega. bruselj - Težavno iskanje kompromisov na vrhu EU, nekaj sklepov pa so že sprejeli Z novim letom brez meje s Slovenijo Odpravili bodo meje na kopnem - Letalske meje bodo izginile v marcu ITALIJA - Za Prodija same težave in ovire Štirje levo usmerjeni ministri kritični do vladne usmeritve Romano Prodi res ne preživlja najboljših trenutkov, prej nasprotno ansa RIM - Štirje ministri iz vrst levice so ostro kritični do finančnega ministra Tommasa Padoe Schioppe in posle dič no tu di do mi nis tr ske ga pred sed ni ka Ro ma na Pro -dija. Finančnemu ministru očitajo neprimerna stališča v pogajanjih s socialnimi partnerji, začenši s sindikati. Zaostruje se tudi polemika med predsednikom Conf-industrie in sindikalnimi voditelji CGIL, CISL in UIL. Na 19. strani BRUSELJ - Vrh Evropske unije že dva dni išče težko ravnovesje in usklajuje stališča voditeljev držav članic. Pogajanja so trajala pozno v noč, že sinoči pa so dosegli znaten napredek glede zahtev Velike Britanije, pa tudi Nemčija in Poljska sta vsaj delno ugladila spor s tem, da bi začela nova oblika glasovanja v Evropskem svetu veljati šele leta 2014. Med sklepi, ki bodo zapisani v sporazumu, pa je tudi prevzem schen-genskega sporazuma s sgtrani devetih članic EU, med temi Slovenije. Mejo na kopnem bodo v teh državah odpravili 1. januarja 2008, mejne pčrehode na letališčih pa iz tehniučnih razlogov spomladi, ob uvedbi poletnega voznega reda v letalskem prometu. Na 18. strani Dvojezični napisi: danes bo na Dunaju kancler Gusenbauer sprejel predstavnike koroških Slovencev Na 3. strani V zgoniški občini kmalu nova industrijsko-obrtna cona? Na 6. strani V Gorici se začenja obnova Travnika Na14. strani slovenija - Socialni demokrati Pahor je izbral tekmo z Janšo LJUB LJA NA - Pred sed nik SD Bo rut Pa hor je vče raj spo ro čil, da na jesenskih predsedniških volitvah ne bo kandidiral za predsednika republike, ampak bo stranko popeljal na parlamentarne volitve. V stranki so njegovo odločitev sprejeli z navdušenjem. Odzvala sta se tudi predsedniška kandidata Alojz Pe ter le, ki me ni, da se je Pa hor od -ločil razumno, in Zmago Jelinčič, po mnenju katerega je Pahor z odločitvijo »dokazal, da se v bistvu boji prevzeti odgovornost predsednika«. Po mnenju analitikov je Janez Janša dobil močnega nasprotnika.Prvak SD je odločitev, da ne bo kandidiral za predsednika republike, sprejel, ker ljudi, ki mu zaupajo in katerim kot strankarski voditelj odgovarja, ne želi pustiti na cedilu. Prav tako je sedaj najmanj primeren čas, da bi se znaš la stran ka v ka kr šni ko li ne go to -vosti, neenotnosti ali celo krizi, je dejal. »Zdaj res ni čas za to. Zdaj je čas za pot navzgor,« je poudaril Pahor in dodal, da se SD želijo uveljaviti kot najmočnejša levosredinska stranka. Pa hor bo ta ko sto ril vse, kar je v njegovi moči, da s stranko skupaj uspejo na parlamentarnih volitvah prihodnje leto, je povedal. 2 Sobota, 23. junija 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Saj ni res! ... pa je!! Boštjan Lajovic / Dogajanje v Sloveniji v zadnjih dneh bolj sodi v rubriko »saj ni res, pa je!«, kot pa v neko normalno državo. Potem, ko lahko v medijih že tedne prebiramo tako rekoč najbolj zaupne informacije o delovanju slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sove, je za vrhunec afere poskrbel kar nekdanji premier Anton Rop, ki je prostodušno povedal, da so tajni agentje leta 2004 prisluškovali Ivu Sa-naderju, predsedniku hrvaške vlade. A to sploh še ni vse: v prisluškovalno mrežo so ujeli tudi takratnega opozicijskega prvaka Janeza Janšo. In tudi to še ni vse: kot trdi Rop, naj bi se Janša in Sanader dogovarjala o organiziranju incidentov v Piranskem zalivu, ki so takrat, tik pred volitvami, močno razburjali slovensko politično prizorišče. Kot je še povedal Rop, naj bi tajni agentje vedno vsaj kakšna dva dneva prej napovedali, da se bo v zalivu zgodil incident. Si predstavljate? Hrvaški premier in slovenski opozicijski prvak naj bi načrtno organizirala incidente v Piranskem zalivu, in to kar po telefonu, da bi tako pomagala Janši na oblast. Tajna služba naj bi prisluškovala premieru sosednje države, nekdanji slovenski premier pa to mirno javno prizna? Parada slovenskih političnih neumnosti je s tem gotovo doživela enega žalostnih rekordov. Oba najmočnejša politična tabora sta pohitela z obtoževanjem in razlagami. Levica ničesar ne zanika vnaprej, pač pa zahteva natančno preiskavo, ki naj pokaže, kdo ima prav. Desnica Ropove trditve razlaga kot dokaz, daje Sova pod njegovim vodstvom delovala politično in prisluškovala političnim tekmecem, povrhu vsega celo premieru sosednje suverene države. Rop naj se umakne iz politike, odgovornost pa morajo prevzeti tudi v njegovi novi stranki, Pahorjevih socialnih demokratih. Manjše stranke vzdržujejo varno razdaljo do obeh in čakajo, kaj se bo izcimilo iz vse bolj kaotične situacije. Odzvala sta se tudi oba premiera: Janša je dejal, da gre za najbolj podle obtožbe, kar jih je kdaj slišal, Sanader pa, da gre za eno največjih političnih neumnosti. O podlosti v slovenski politiki bi se dalo razpravljati, tudi glede neumnosti je spisek zelo dolg, a vendar ima Ivo Sanader prav. Tone Rop je res naredil največjo neumnost, ki ga bo bržkone stala politične kariere. Za svoje eksplozivne tr- ditve nima namreč nobenih dokazov. Iz Sove so nemudoma sporočili, da v njihovi dokumentaciji ni nikakršnih podatkov o prisluškovanju Sanaderju in vsebini pogovorov z Janšo. Tu je še pomemben pravni vidik, zanka, v katero se je ujel Rop: če sta se Sanader in Janša res dogovarjala, bi moral to nemudoma naznaniti organom pregona, saj gre za kaznivo dejanje. Da ne govorimo o tem, da seveda nihče pri zdravi pameti ne bi v medijih govoril, da je prisluškoval tujemu premieru. Nelogičnosti s tem še ni konec: jasno je , da bi Janšo takšno početje, če bi bilo resnično, spravilo v zapor, ne pa na čelo vlade. Zakaj ga torej Rop poleti 2004 ni razkrinkal in si s tem široko odprl vrata za še en mandat v vladni palači? Rop zdaj razlaga, da stvari ni spravil v javnost zato, ker je želel obvarovati ugled države. Še ena razlaga za antologijo političnih neumnosti! Toneta Ropa lahko zdaj pred politično smrtjo morda obvaruje le še objava avtentičnih dokumentov, ki bi potrjevali njegove trditve. To pa bo zelo težko, saj bo nasprotna stran z lahkoto izkoristila njegovo nepremišljenost in zavračala avtentičnost dokumentov, češ da gre za produkcijo para Sove. Janez Janša je nemudoma opozoril na to možnost, hkrati pa z delovanjem domnevne para Sove spretno opravičuje svoj sporni poseg v tajno službo. Po drugi strani j e seveda možno, da so vladni ljudje uničili morebitno zanje obremenjujočo dokumentacijo in da je bil prav to glavni motiv ustanovitve vladne komisije za nadzor Sove, kot trdi levica. Vsekakor bi se morali zdaj politiki umakniti iz dogajanja in zadeve prepustiti strokovnjakom. Ti naj ugotovijo, ali obstaja dokumentacija o prisluškovanju, ali je sploh kdaj obstajala, i n kdo j o j e uničil? Imamo v Sloveniji res svoj Watergate: ali res obstaja oziroma je obstajala para Sova, ki je prisluškovala političnim tekmecem? Ugotoviti bo potrebno tudi, kaj je sploh še ostalo od Sove. Je ta služba sploh še operativno zmožna, ali bi jo kazalo razpustiti in ustanoviti novo? Če sedanji politiki, vladni in opozicijski, ne bodo omogočili kakovostne strokovne in objektivne preiskave, ki bo to zadevo enkrat za vselej spravila z dnevnega reda političnih obračunavanj, so zadnje upanje za Slovenijo volivci. A glede na stopnjo politične kulture v Sloveniji, ne kaže preveč pričakovati. Ne od preiskave, ne od volivcev. SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Izkušnje in teorije Le redkokdaj se starši vprašujemo po teoretičnem modelu, ki bi ga lahko izbrali za svoje vsakdanje vzgojne obveznosti. Tu pa tam nas preblisne, da smo preveč popustljivi, ali prestrogi. Tega, kar otroci potrebujejo, si ne moremo pridobiti z denarjem: dovolj časa zase, dovolj prostora, posvečati jim moramo dovolj svojega časa, primerno pozornost, ljubeznivost, jih voditi in se z njimi pogovarjati. Starši nismo vedno stoodstotno uspešni. V sodobnih negotovih in nezanesljivih razmerah je vse več pozivov po vrnitvi k družinskim vrednotam, k tradicionalni stabilnosti in gotovosti, ki jo danes včasih doživljamo le še kot pretekle sanje. Toženje po preteklih časih in obujanje tega, kar je bilo, pa še nista rešitev za probleme, ki nam jih zastavlja sodobni čas. Vse, kar presodimo, da se dogaja napačnega in negativnega, moramo razvozlati danes in skušati preusmeriti v pozitivnost, primerno sodobnemu življenju. Konstruktivno se moramo prilagoditi časom, v katerih živimo. Še pred nekaj desetletji so izvedenci opozarjali, da bo treba, ko se bo delovna doba zmanjšala, ljudi učiti, kako kakovostno porabiti več časa, ki bo na razpolago. Ta predvidevanj a se niso uresničila: kljub skrajšanemu delovnemu tednu imamo vse manj časa za svojo družino ali za svoje prijatelje. Premalo časa tudi za svoje otroke. Potrebovali bi natančno opazovanje njihovega vedenja, da bi jih laže razumeli v njihovem razvoju. Pri tem nam pomaga tudi teorija. Zunaj vzgojno-izobraževalne-ga poklica ne slišimo pogosto o modelih vzgoje ali o vzgojnih teorijah. Lahko pa tu pa tam preberemo imena Montessori, Erikson, Piaget, Dewey, Vygotsky in druga. Ljudi, ki so preučevali zgodnje otroštvo. Izdelali so teoretične temelje o pravilni skrbi za otroke, predvsem v vzgoj-noizobraževalnem procesu, se pravi v šoli in razredu. S svojimi ugotovitvami nam pomagajo bolje spoznati način, kako otrok razmišlja in se odziva. Naše učinkovanje nanj je tako uspešnejše. V časih, ko se zlobno in ne vedno upravičeno razraščajo sumi o pedofilskih zlorabah, se včasih skoraj bojiš na ulici nasmehniti se tujemo otroku, da bi te ne ošvrknil strog in nezaupljiv pogled odraslega, ki je z njim. In vendar je še veliko ljudi, ki resnično ljubijo otroke, ki jim želijo dobro in ki še vedno živijo v veri, da so otroci naša bodočnost. Tem ni vseeno, kaj naši najmlajši mislijo, kaj čutijo, kako se obnašajo in kako jih bomo na najprimernejši način vzgajali. Najboljši ključ do vzgojnega uspeha je medsebojno učinkovanje teorije in prakse. Nekoč so teorije o odraščanju izpostavljale predvsem vzajemno učinkovanje dedne osnove in ožjega okolja, to je družine; danes pa je čedalje več poudarka tudi na vplivu širše družbe in sodobne kulture bivanja na posameznika. Očitno je bilo nekoč vzgajati lažje. V zadnjih desetletjih se je življenjski slog v družini in družbi ostro zasukal. Nekoč so starši brezskrbneje pošiljali otroka na ulico, saj ni bilo tolikih nevarnosti in uličnega nasilja kot danes. Tudi razvoj sredstev javnega obveščanja, širjenje komunikacijskih možnosti in konzumistična miselnost največkrat ne delujejo v prid najmlajšim članom naše družbe. Preveč brezskrbno namreč trosijo podobe nasilnega vedenja in nasilnega reševanja konfliktnih situacij med nezrele osebnosti, ki so še brez pravih življenjskih izkušenj in trdnih izhodišč. Omenjeni teoretiki, ki so delovali večinoma v 20. stoletju so vsak zase postavili lastno teorijo o najbolj učinkoviti vzgoji. John De-wey(1859 - 1952) je bil po izobrazbi filozof in se je vzgojnim problemov posvečal s svojega poklicnega zornega kota. Bil je utemeljitelj progresivne pedagogike, kateri so blizu še Lev Vygotsky, Maria Montes-sori in Jean Piaget. Po njegovih besedah je ta pedagogika pomenila »kopernikanski preobrat«, zlasti zaradi tega, ker je težila k razumevanju otroka in je utemeljevala vzgojo in izobraževanje v javni šoli v težnjah, ki so bile usmerjene v otroka in njegove potrebe. Po tem načelu niso bili več v središču vzgojne dejavnosti učne vsebine in predmeti, kakor se je to dogajalo v tradicionalni šoli, pač pa je postal izhodišče sam otrok s svojimi potrebami. Medtem ko je bil učenec v tradicionalni šoli le pasivno, recep-tivno bitje in torej objekt izobraževanja in vzgoje, katerega naj bi oblikovali z zunanjimi vplivi, in se je moral prilagoditi učni snovi, saj je šola poudarjala učne programe, učne vsebine in zakonitosti svojega strukturiranja, je sedaj prišlo do popolnega preobrata : iz objekta je učenec postal subjekt. Progresivna pedagogika se je navezovala na znanstveno psihologijo in bila pod močnim vplivom pragmatizma in behaviorizma. Njeni teoretiki so poskušali izoblikovati didaktiko, ki bi temeljila na znanstveno spoznanih zakonitostih otrokovega razvoja. Tako so nastali tudi poskusi kurikularne teorije - težnje, da bi izdelali nadideološki model načrtovanja kurikuluma. Tudi sami lahko v praksi ugotovimo, da se morata vzgoja in izobraževanje osredotočiti na otroka, biti dejavna in interaktivna ter upoštevati poleg vsega ostalega tudi otrokovo družbeno okolje ter navade skupnosti, v kateri otrok živi. Vzgoja zahteva dobrega opazovalca. Taka je bila npr. leta 1870 rojena Maria Montessori, ki je kljub očetovi želji, naj bi postala učiteljica, kot prva ženska v Italiji diplomirala iz medicine ter postala pediatrinja. Na osnovi svoji izkušenj je kmalu ugotovila, da je večina problemov z otroki nastane zaradi nesposobnosti odraslih, da bi se otrokom približali na primeren način. Ko je leta 1907 odprla svojo prvo hišo za otroke v Rimu je bil njen namen preprečiti otrokom zaposlenih staršev biti prepuščeni cesti. V svoji skrbi za primeren odziv na otrokove potrebe je opremila svoje domove s pohištvom po njihovi meri in z orodjem po meri otroških rok. Veliko njenih idej o vzgoji je tako samoumevnih, da jih danes jemljemo kot povsem naravne in enostavne. Leta 1934 je zapustila Italijo, v kateri je bil na oblasti Mussolini, in je leta 1952 umrla na Nizozemskem. Podobno je zelo pomembno delo za spoznavanje značilnosti otroštva opravil Erik Erikson (19021994), ki je ugotovil način, kako se v zgodnjem otroštvu razvije osnova za človekov emocionalni in družbeni razvoj ter za njegovo duševno zdravje in ga opredelil v osmih starostnih življenjskih fazah. Podobno se je epistemolog (raziskovalec izvora znanja) Jena Piaget (1896-1980) spraševal in raziskoval, na kakšen način pridejo otroci do spoznanj oziroma znanja. Podobno kot njegovi, že omenjeni sodobniki, se je začel tudi Lev Vygotsky (1896-1934) zanimati za proces, po katerem se ljudje učijo, predvsem je ugotavljal, kako se razvijata kognitivno razumevanje in jezik. Umrl je pri 38 letih za tuberkulozo. V svojem kratkem življenju je nakazal, da otrokov družbeni in kognitivni razvoj potekata vzporedno, pri čemer razvoj govora ter psihofizični razvoj učinkujeta drug na drugega. Vsi omenjeni misleci so bili prepričani, da se pomemben del otrokovega učenja uresničuje skozi igro. (jec). univerza v vidmu - Letos mineva že 35 let, odkar se na videmski univerzi lahko študira slovenščino Sodoben študij s tradicijo VIDEM - Letos mineva že 35 let, odkar se na videmski univerzi lahko študira slovenščino. Slavnostna otovo-ritev študija je potekala na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 1972. Prisotnost slovenščine pa ni tako mlada, saj i z Vidma oz. Vidna, kot mu nekateri raje pravijo, izhaja Videmski rokopis, ki je datiran z letom 1458, priča pa o živahnih gospodarskih in kulturnih stikih med Furlanijo in Slovenijo v 15. stoletju. Leta 1607 pa je Alasia da Som-maripa za komunikacijo Italijanov s Slovenci v Vidmu izdal Italijansko-slo-venski slovar. Ti stiki so še vedno močni, o čemer pričajo gostovanja slovenskih umetnikov v okviru univerze pa tudi zunaj nje. Tako smo bili priča prisotnosti dveh slovenskih literatov v razmaku slabega meseca, in sicer je konec aprila v okviru univerze potekal dvodnevni simpozij o pesniku Goriških Brd Alojzu Gradniku, ter v okviru prireditve mesta Videm Vicino/lontano, gostovanju Draga Jančarja. Tudi stiki med videmsko in ljubljansko univerzo Rektor videmske UNIVERZE FURIO Honsell segajo že v same začetke slovenistične-ga študija v Vidmu, kar se kaže predvsem v rednem gostovanju slovenskih predavateljev, in sicer so bili to v preteklosti Tine Logar, Boris Paternu, Milko Matičetov, kar jih je le nekaj iz zgodovine študija. Iz tega pa se je rodila tudi potreba po formalizaciji stikov, do katere je prišlo leta 1984, ko sta obe univerzi podpisali konvencijo o sodelovanju, z namenom spodbujanja medsebojnega spoznavanja in študija italijanščine in slovenščine na obeh univerzah, predvideval pa je tudi izme- njavo lektorjev. V zlatih časih študija slovenščine so se lahko pohvalili tudi z do 85 študenti, trenutno pa je vseh študentov okrog 50, med katerimi so zamejski Slovenci, Italijani, Furlani in celo nekaj Slovencev se najde. Danes se slovenščino predava na Fakulteti za tuje jezike in književnosti, na Oddelku za jezike in civilizacije južne-vzhodne Evrope, ter na Fakulteti za izobraževalne vede. Slovenščino se da študirati kot študijski ali izbirni premet, in sicer tri leta z možnostjo podaljšanja še za dve leti (po bolonjskem sistemu). Za slove-nistiko si prizadevajo izr. prof. dr. Roberto Dapit, ki predava slovensko književnost, Laura Sgubin, ki predava jezik in prevajalstvo ter lektorica Polona Liberšar, na razpolago pa je tudi bogata knjižnica, kamor se ves čas steka nova leposlovna in strokovna literatura ter periodika in dnevno časopisje. Pogosto pa gostujejo tudi predavatelji iz Slovenije, predvsem z ljubljanske Filozofske fakultete ter z Univerze na Primor skem. Študenti med študijskim letom spoznavajo Slovenijo, njeno zgodovino in sodobnost, kulturo in književnost ter seveda jezik, pridobivajo pa si tudi prevajalske izkušnje, na Fakulteti za izobraževalne vede pa poleg jezika in književnosti spoznavajo tudi zgodovino in antropologijo. Odvisno od izbrane kombinacije študija, lahko študenti usvajajo znanje celo iz marketinga, stikov z javnostmi ipd., kar daje študentom možnost, da slovenščino tudi širše unovčijo. Študij pa je zanimiv že samo po sebi, saj v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, vsako leto organizirajo različne projekte, tako so letos v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske književnosti v Vidmu gostili pisatelja Marjana Tomšiča, študenti pa so prevajali njegovo literaturo, lani pa so s predvajanjem novejših slovenskih filmov obeležili 100-let-nico slovenskega filma. Center za slovenščino videmski univerzi omogoči vsaj eno štipendijo za obisk Seminar- ja slovenskega jezika, literature in kulture (letos celo dve štipendiji), drugače pa imajo študentje možnost zaprositi tudi za štipendije Socrates Erasmus in tako za dlje časa študirati v Ljubljani ali Mariboru, žal pa je za tolikšno število študentov vseh štipendij vendarle premalo. To je tudi eden od raz-lo gov, da se vsa ko le to za štu den te slo -venščine iz Vidma, Rima in Padove organizira 4-dnevni izlet po Sloveniji, hkrati pa je za vse zanimiva izkušnja, saj je nekaterim to edina možnost spoznati državo, katere jezik študirajo, na koncu študijskega leta pa svoje vtise v slovenščini in italijanščini strnejo v skupni brošuri. Zaradi bližine Gorice in Nove Gorice ima Videm veliko prednost, saj si študenti lahko ogledajo slovensko gledališko predstavo ali obiščejo kakšno drugo prireditev ter tako tudi izven univerze negujejo svojo povezanost s slovenščino. Polona Liberšar, lektorica slovenščine na Univerzi v Vidmu / ALPE-JADRAN Sobota, 23. junija 2007 3 deželne svet - V ponedeljek v pristojni komisiji Avdicije o zakonu za zaščito Slovencev Paritetni odbor je poslal v Rim svoja stališča o seznamu občin dežela TRST - V pristojni komisiji deželnega sveta bodo v ponedeljek avdicije o zakonskem predlogu za zaščito slovenske manjšine, s katerim bi se morala skupščina ukvarjati pred avgustovskimi počitnicami. To velja tudi za zakon za Furlane in furlanšči-no, o katerem bo tekla razprava na torkovih avdicijah. Avdicije za zakon o Slovencih se bodo začele ob 14.30. Prošnjo za avdicijo so predložile Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Slo ven ska go spo dar ska-pro svet na skup nost, Slo ven sko de žel no go spo -darsko združenje. Kmečka zveza, Agrarna skupnost, Deželni urad za slovenske šole, Sindikat slovenske šole, tržaška škofija ter nadškofiji Gorica in Videm. Nadalje še združenja Lega slava, šolsko didaktično ravnateljstvo iz Špetra Slovenov, Občina Rezija, Združenje za zaščito identitete Rezije, društvo Rozajanski dum ter Anton Feri in Samo Pahor. V zvezi s slovensko manjšino gre omeniti, da je paritetni odbor včeraj uradno poslal v Rim odgovor na pomisleke, ki jih je prejšnja Berlusconi-jeva vlada nekaj dni pred lanskimi volitvami izrazila v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona v Čedadu, Miljah, Gorici in Trstu. Dokument, ki smo ga v celoti objavili, je podprlo 15 članov pa ri tet ne ga od bo ra, pro ti je gla soval Adriano Ritossa (Nacionalno zavezništvo), medtem ko se je Stefano Ri-gotti (Forza Italia) vzdržal. Na torkovih avdicijah o zakonu za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika bodo svoje mnenje najprej povedali zastopniki združenj občin in pokrajin, univerz v Trstu in v Vidmu, Odbora 482, Furlanskega filološkega društva, knjižnice Joppi in šolskih oblasti. Za avdicijo je zaprosila tudi Deželna agencija za zaščito Furlanov in fur lan šči ne (Ar lef). Člani deželne komisije, ki ji predseduje Kristian Franzil, bodo v to rek tu di pri sluh ni li sta liš čem zdru -ženj Colonos, Glesie Furlane, La Grame in La Patrie dal Friul. Na avdicije so se nato prijavili tudi zastopniki radia Spazio 103, založbe Kappa Vu, inštituta Placerean, študijskega krožka Pasolini ter kulturnih združenj Menocchio, La barca di Babele in Majakovskij. Kot omenjeno naj bi oba zakona de žel ni par la ment pro učil na ju lij - Z avdicijami v palači deželnega sveta se začenja sklepni del postopka za odobrfitev deželnega zakona za slovensko manjšino skem zasedanju, pred tem pa morata pred lo ga še sko zi re še to Fran zi lo -ve komisije. Za furlanski zakon bodo najbrž v komisiji oblikovali ožji odbor, za slo ven ske ga pa ne. Vzporedno s predlogom deželnega odbora bo pristojna komisija obravnavala tudi zakonski predlog za furlanščino, ki so ga predložili svetniki desne in leve sredine, med kateri mi je tu di Bru na Zor zi ni Spe tič ( -SIK). Prvi podpisnik zakona je zastopnik Marjetice Giorgio Baiutti, od predloga pa se je ogradil vodja svetniške skupine Marjetice Cristiano Degano. Dejal je, da stranka podpira zakon Illyjeve uprave (predložil gaje odbornik Roberto Antonaz) in ne »prečnega« predloga svetnika Baiut-tija in ostalih. Za kon o Fur la nih in fur lan šči ni je ustvaril nekaj težav tudi v samem deželnem odboru, ki pa so bile potem pre mo šče ne. Po mis le ke nad ne ka te -rimi členi so imeli zastopniki Illyje-ve občanske liste, ki so zagrozili, da zakona ne bodo podprli, če ne bo odbornik Antonaz delno spremenil njegove vsebine. Stvari so se potem uredile, tako da bi moral deželni svet vzporedno odobriti tako zakon za zaščito Slovencev, kot zakon za zaščito Furlanov. Oba zakona sodita med predvolilne obveze Demokratične Kakšna bo usoda civilne motorizacije? VIDEM - Uslužbenci civilne motorizacije bodo v bližnji bodočnosti postali uslužbenci štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine, čeprav ne ka te ri sin di ka ti te mu od loč no na -sprotujejo. Deželni odbornik Lodovi-co So ne go me ni, da usluž ben ci s pre -hodom pod okrilje pokrajin ne bodo prav nič iz gu bi li, kot nji ho vi ko le gi v drugih italijanskih deželah. Sindikat CISL je v zvezi s tem zagrozil s protestno stavko. Sonego polemizira s tem sindikatom, češ da je pred leti sam predlagal »pokrajinsko re ši tev«, se daj pa se z njo ne stri -nja, kar je zelo čudno, meni odbornik. Deželna uprava pa bo v kratkem pod svoje okrilje sprejela uslužbence avtocestnega podjetja Anas. Tudi oni, zagotavlja Sonego, ne bodo s tem prehodom nič izgubili, temveč bodo celo nekaj pridobili. Uslužbenci Anas v Venetu so pred nekaj dnevi prešli pod okrilje tamkajšnje deželne administracije. skgz in sso - Obisk v Ljubljani V ospredju sredstva in odnosi z matico LJUBLJANA - Predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka sta v četrtek dopoldne obiskala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri predsedstvu slovenske vlade. Predstavnika manjšinskih organizacij sta predstojniku urada Zorku Pelikanu in sodelavcem orisala zdajšnji položaj v Italiji s posebnim ozirom na stvarnost slovenske narodnostne skupnosti. Posebej je bila izpostavljeno prizadevanje SKGZ in SSO kar zadeva uresničevanje zaščitnega zakona. S tem v zvezi sta Štoka in Pavšič izrazila zadovoljstvo nad delom paritetnega odbora. Predstavnika manjšine pričakujeta, da bo rimska vlada čimprej posredovala predsedniku republike dokument paritetnega odbora, ki določa območje zaščite. Štoka in Pavšič pa sta posebej izpostavila velike težave, ki nastajajo v manjšini zaradi zaradi nezadostnih finančnih sredstev. To je posledica petnajst let nespremenjenih prispevkov, ki jih manjšini namenja italijanska država. Sogovornike v Ljublja- ni sta seznanila z zadnjimi obiski v Rimu, na katerih je bilo, ob finančnih težavah, posebej izpostavljeno vprašanje šolstva. V zvezi s finančnimi problematikami sta predsednika krovnih organizacij podčrtala pozitivne pristope, ki jih je uvedel urad pri predsedstvu slovenske vlade in ki so sad zakona o Slovencih v zamejstvu. Tako predstavniki krovnih organizacij kot samega Urada so izpostavili pomembnost usklajevanja in dogovarjanja, kar se je pozitivno izkazalo ob zadnjem razpisu. Priložnost obiska v Ljubljani sta pred sed ni ka SKGZ in SSO iz ko ris ti la za oce no od no sov med manj ši no in matico, ki se kažejo tako na vladni kot na parlamentarni ravni. Izpostavljena je bila obenem potreba, da bi najvišji predstavniki slovenske vlade ob bližnjih srečanjih z italijanskimi kolegi posebej naglasili težave, ki so znotraj narodnostne skupnosti nastale zaradi nezadostne finančne pomoči, ki jo manjšina prejema skozi zaščitni zakon. koroška - Gusenbauerjev predlog o dvojezičnih napisih Manjšina za usklajenost Haider napoveduje odpor CELOVEC - Odštevanje v vprašanju dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem se je začelo - na Koroškem kot tudi na Dunaju. Potem ko sta se v četrtek predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Matevž Grilc in Marjan Sturm dogovorila, da bo o predlogu avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja (skupno 162 dvojezičnih tabel, toda brez razširitvene klavzule), dokončno odločal razširjeni Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) prihodnjo sredo, 27. junija. Ze danes, soboto, je sporedu sestanek NSKS in ZSO s kanclerjem oz. visokimi zastopniki urada zveznega kanclerja na Dunaju, ki bo najverjetneje odločilno vplival na odločitev manjšine oz. razplet v naslednjih ne kaj dneh. Do Gusenbauerjevega predloga je včeraj zavzel stališče tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik. Predsednik tretje organizacije koroških Slovencev se je zavzel za ustvarjenje širokega konsen- romska skupnost Avtohtonost bo opredelila vlada za znotraj slovenskih struktur, pa čeprav njegova organizacija ni članica Koordinacijskega odbora. Vsebinsko se Sadovnik do predloga avstrijskega kanclerja ni opredelil. Dejal je samo, da se bo predsedstvo SKS takoj sestalo in oblikovalo mnenje, ki ga bo posredovalo tudi obema krovnima organizacijama koroških Slovencev za današnji sestanek s kanclerjem Gusenbauerjem. SKS namreč na sestanek nima vabila, kot Sturm in Grilc pa tudi Sadovnik upa, da bo po današnjem razgovoru na Dunaju zadeva jas-nej ša. Kot je znano, je Gusenbauer slovenskim organizacijam v Celovcu posredoval predlog s 162 kraji, ki naj bi dobili dvojezično tablo, pri čemer pa seznam ne vsebuje več večjih krajev, čeprav imajo le-ti nad deset odstotkov slovenskega prebivalstva. Namesto razširitvene klavzule pa predlog predvideva, da bi pri uradu zveznega kanclerja ustanovili neko »konsenzno komisijo« oz. nek odbor, ki naj bi v bodočnosti reševal vprašanje postavitve morebitnih dodatnih krajevnih LJUBLJANA - Na podlagi novele zakona o lokalni samoupravi, ki jo je državni zbor sprej el s 44 glasovi za in 13 proti, bo vlada z uredbo določila merila, s katerimi bo opredelila avtohtonost naseljene romske skupnosti. Poslanci so s 53 glasovi za in nobenim proti potrdili tudi novelo zakona o lokalnih volitvah, ki bo prinesla milejše pogoje za kandidaturo neodvisnih župa-nov.Sprememba zakona o lokalni samoupravi se nanaša na občine, v katerih imajo Romi v občinskem svetu najmanj enega predstavnika, saj bi po novem vlada z uredbo določila merila o avtohtonosti romske skupnosti. Avtohtonost je namreč pogoj za določitev predstavnikov Romov v občinskem svetu. Vlada je takšno rešitev predlagala zaradi zagotovitve enake obravnave Romov na avtohtono poseljenih območjih v Sloveniji ter zaščite njihovih interesov, kakor tudi zaradi dejstva, da se meje občin lahko spremenijo pred vsakokratnimi lokalnimi volitvami, kar bi pomenilo, da novo nastala občina ne bi imela romskega predstavnika. V veljavnem zakonu je naštetih 20 občin, ki so bile dolžne že do lokalnih volitev leta 2002 zagotoviti tam naseljeni romski skupnosti najmanj enega predstavnika v občinskem svetu. Od teh le občina Grosuplje doslej še ni uresničila omenjene zakonske dolžnosti. Rešitve novele zakona o lokalnih volitvah pa spreminjajo določila o številu potrebnih podpisov za vlaganje kandidatur za člane občinskega sveta s podpisovanjem po večinskem in proporcionalnem volilnem sistemu. S tem se sledi odločbi ustavnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da mora zakonodajalec določiti tak kriterij, ki bo tudi neodvisnim kandidatom oziroma listam kandidatov z realno možnostjo za pridobitev mandatov v občinskem svetu omogočil kandidiranje. Dva odstotka potrebnega števila podpisov za kandidiranje za župana se nanašata na število volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in ne več na število volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev. (STA) tabel ter druga vprašanja v zvezi s sožitjem med obema narodoma na Koroškem. Vprašanje dvojezične topografije pa hoče Gusenbauer oz. avstrijska vlada urediti z ustavnim zakonom. Ob tem so predvideni še nekateri »spremljevalni ukrepi«, med drugim dodatna finančna sredstva za dvojezične občine in regije, v katerih bodo postavljali dvojezične table, ter finančno pospeševanje manjšinskih ustanov in prekomejnih projektov. Za predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma je predlog avstrijskega kanclerja »vsekakor vreden, da se o njem resno razpravlja in da se ne a priori odkloni«, za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevža Grilca pa je v Gusenbauer-jevem predlogu »toliko nedorečenih stvari, da ocena za ali proti v tem trenutku ni možna«. »Kot realist sem bolj pes-mističen kot optimističen, da bo predlog uresničen še pred poletjem,« je dejal Grilc, ki je opozoril tudi na dejstvo, da Gusenbauer svoj predlog niti še ni uskladil znotraj vlad, torej z opozicijskem partnerjem. Prav tako ne s Koroško in deželnim glavarjem Haiderjem. Kako hoče vlada ureditev še pred poletjem spraviti »pod streho«, je velika neznanka. Po Gusenbauerju na bi predlog nove ureditve obravnaval pododbor za ustavna vprašanja že 28. junija, do srede julija, torej še pred parlamentarnimi počitnicami, pa naj bi o novi ureditvi sklepal še avstrijski parlament. Če pa do 28. junija ni mogoče doseči širokega konsenza o predlogu - k temu naj bi prispevala okrogla miza z vsemi zainteresiranimi v torek na Dunaju - je Gusenbauer zagrozil, da rešitve tega problema v tem mandatu vladajoče koalicije ne bo več. Ali je Gusenbauer s svojim ultimatom napačno ocenil situacijo, se bo hitro izkazalo. Koroški deželni glavar Jorg Haider se je včeraj že odzval na kancler-jevo napoved o dodatnih finančnih podporah za dvojezične občine z očitkom »diskriminacije večine, ki jo ne bo dopuščal«. Ob tem je tudi odkrito posvaril kanclerja pred »rešitvijo vprašanja na lastno pest« ter »pred ukazom odrejenim z Dunaja«. Državnozborski poslanec svobodnjaške stranke v avstrijskem parlamentu Karlheinz Klement pa je sporočil, da bo njegova stranka »z vsemi sredstvi« skušala preprečiti obravnavo vladinega predloga v parlamentarnem pododboru za ustavna vprašanja. Ivan Lukan 4 Sobota, 23. junija 2007 GOSPODARSTVO / sdgz - Opravljen tudi občni zbor za videmsko pokrajino Uveljavljanje Servisa med beneškimi podjetniki Izpostavljena potreba po intenzivnejšem delovanju združenja za člane ČEDAD - Prejšnji teden so se zbrali na pokrajinskem občnem zboru tudi podjetniki SDGZ iz Čedada. Na sedežu Servis-SDGZ v Ulici Manzoni 31 (v bližini blagovnice Vidussi) poslujejo tudi uradi Kmečke zveze za videmsko pokrajino in patronata INAC. Uslužbenca podjetja Servis Giovanni Marse-u in Roberto Cedron urejata vse predvidene knjigovodske storitve za lepo skupino podjetij iz Benečije, Čedada in širše okolice, tudi iz okoliša stolov v Manzanu. Ta najbolj oddaljena podružnica Servisa posluje že več let z dobrimi rezultati in vztrajno širi krog klien-tov. To je seveda v ponos tudi združenju v Benečiji in njegovim članom, ki resda niso tako številni kot stranke Servisa, so pa kremeniti in zvesti. sdgz Nov odbor sekcije Adriano GARIUP, elektroinšta-later, Srednje - predsednik Rudi BARTALOTH - Slovensko kulturno središče Planika iz Ka nal ske do li ne Vladimiro (Igor) CONT, CIEM srl - mednarodna trgovina, Čedad Teresa COVACEUSZACH, gostil na Sa le e Pe pe, Sred nje Claudio DURIAVIG, finančni sve to va lec, Če dad Romano PALUDGNACH - fi-nanč ni sve to va lec, Če dad. Pred sed nik SDGZ iz Če da da, elektroinštalater Adriano Gariup, ki je sicer bolj znan po svoji igralski dejavnosti v Beneškem gledališču, je na občnem zboru poudaril prav to zadovoljstvo, da se Servis slovenske organizacije v Benečiji vedno bolj utrjuje in pridobiva zaupanje s strani domačinov in drugih podjetnikov. Dokaz o strokovnosti poslovanja urada je tudi nedavni vpis knjigovodje Roberta Cedrona, ki skrbi za plače in druge zadeve v uradu, v zbornico svetovalcev za delo. Pre den so se ude le žen ci ob čne ga zbora spustili v obravnavo specifičnih sindikalnih vprašanj združenja v Benečiji, je tajnik gostinske sekcije SDGZ Udeleženci občnega zbora beneške sekcije SDGZ Davorin Devetak, ki je tudi zastopal deželno organizacijo, predstavil prisotnim go stin cem po bu de zdru že nja, ki so iz -recno namenjene njihovemu sektorju: na primer vodnik oziroma seznam tipičnih gostinskih obratov slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini in italijanske manjšine v Istri. Ta vodnik naj bi zajel naše domače gostilne od Milj do Sv. Višanj. Gostilničarki Mariji Gil-di Primosig, ki je pravkar slavila 40-let-nico delovanja (Pri Pošti v Klodiču), predsednici združenja Invito Patrizi-i Marinig in ostalim je orisal tudi vse možnosti projekta Imprendero. Z nekaterimi dejavnostmi bi se člani iz Benečije lahko okoristili tudi s pomočjo partnerjev v SDGZ, ki sodelujejo pri omenjenem projektu in so dejavni na Videmskem. V nadaljevanju občnega zbora so udeleženci izpostavili potrebo po intenzivnejšem delovanju za člane, od ponudbe novih konvencij do možnosti promocije samih članov pri ostalih kolegih SDGZ v Benečiji in tudi v Trstu in Gorici. Funkcionar Kmečke zveze Stefano Pre dan, ki je na ob čnem zbo ru zasto -pal gozdarsko zadrugo Elena, pa je predlagal, da bi se iskalo sredstva za boljše sodelovanje tudi v okviru evropskih programov. Na koncu razprave so člani sekcije izvolili nov pokrajinski odbor in potrdili na čelu prizadevnega Ga-ri u pa. tz - Niz obiskov Antonio Paoletti v gosteh pri Kmečki zvezi TRST - Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti bo v ponedeljek na obisku pri Kmečki zvezi oziroma njenih včlanjenih podjetjih. Obisk sodi v okvir programa monitoringa in spoznavanja ozemlja, ki ga izvaja predsednik zbornice in ki je v tem smislu že obiskal tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje in njegova podjetja. Paolettijev obisk pri Kmečki zvezi se bo začel v ponedeljek ob 8.30 v Dolini, kjer ga bodo sprejeli predstavniki organizacije in ga odpeljali na ogled zadruge Dolga Krona, kjer je v teku projekt za prestrukturiranje v agroturstične namene in v center za promocijo tradicionalnih proizvodov. Obisk se bo nadaljeval z ogledom nove kleti kmetijskega podjetja Parovel Euro v Boljuncu, končal pa se bo z ogledom turistične kmetije Edi Zobec v Boljuncu, kjer med drugim gojijo losose in proizvajajo pivo. trst - Širitev AcegasAps si bo pripojil družbo Apga TRST - Tržaško-padovska multiservisna družba AcegasAps Spa je sklenila, da si bo pripojila družbo Apga Srl iz kraja Piove di Sacco v pokrajini Padova. Apga, ki upravlja integrirani ciklus vode v nekaterih občinah padovske pokrajine, bo integrirana v skupino AcegasAps na osnovi menjalnega razmerja 34,57 delnice AcegasAps nove izdaje z nominalno vrednostjio 5,16 ev-ra za vsakega od 3966,5 deleža podjetja Apga z nominalno vrednostjo tisoč evrov na delež. Gre za skupaj 137.122 delnic, ki so vredne 707.549,52 evra. Operacija bo izvedena z zvišanjem kapitala družbe AcegasAps prek izdaje novih rednih delnic, ki bodo dodeljene članom družbe Apga. Upravni svet AcegasAps je na četrtkovem zasedanju v Trstu imenoval tudi dva nova podpredsednika, in sicer Domenica Minasolo iz Pa-dove in Manlia Romanellija iz Trsta. prometne infrastrukture - Razprava ob predstavitvi študije o petem koridorju Neevropski odnos Slovenije do povezovanja infrastruktur in pristanišč TRST - Predsednik komisije za transport v Evropskem parlamentu Paolo Costa, predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli in deželni odbornik FJK za infrastrukture Lodovico So-nego so bili gostje na včerajšnjem srečanju o petem železniškem koridorju, ki so ga združenje podjetnic in menedžerk Aidda, revija Nordest Europa.it in založba Mar-silio priredili ob izidu knjige Franca Mi-gliorinija Un corridoio tutto da inventare (Koridor, ki si ga je treba v celoti izmisliti) s podnaslovom L'alta velocita per far crescere citta e distretti (Visoka hitrost za rast mest in okolišev). Razgovor z avtorjem in gosti je po uvodu deželne predsednice združenja Aidda Caterine Della Torre vodil direktor tržaškega dnevnika Il Piccolo Sergio Baraldi, ki je razpravo začel z izzivalnim vprašanjem: Ali peti koridor sploh bo, in če bo, kdaj? Peti koridor bo, je bil odločen So-nego, ki sicer ni hotel postavljati rokov, a je prepričan, da bo zagotovo operativen leta 2025. Res je, da ta evropska prometna os od zahoda proti vzhodu doživlja vsak dan nove probleme, vendar se stvari premikajo, je povedal Sonego in v dokaz navedel, da je Slovenija še pred dvema letoma zavračala čezmejni odsek bodoče hitre železnice kot prioriteto, danes pa se pogovarja z Deželo FJK o njegovi trasi, kar se - po odrešilnem predlogu naše deželne uprave, je podaril odbornik - dogaja v okviru evropskega programa Interreg III. Veliko manj prizanesljiv je bil do Slovenije predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, ki je koprskemu pristanišču očital, da nima evropskega pristopa k problematiki severnojadranskih pristanišč in prometnih infrastruktur. Če naša pristanišča ne bodo imela povezav z zaledjem, ne bodo preživela, in če se ne bodo specializirala, bodo postala drugorazredna pristanišča v Sredozemlju. Sodelovanje pomeni preživetje, pri tem pa ni mišljeno vsiljeno programiranje sodelovanja, saj za to skrbi trg, ampak infra-strukturno povezovanje, je dejal Boniciolli, ki se zaradi odpora Kopra proti sodelovanju boji, da bo to omejevalo razvoj Trsta in Reke, Koper pa bo ostal izolirani otok. Kot dokaz za svojo trditev je prvi mož tržaškega pristanišča navedel nezani-manje Slovenije za tistih 6 kilometrov železniške povezave med tržaškim in koprskim pristaniščem. »Blagovni tokovi se usmerjajo traja, kjer so najhitrejše poti,« je še dejal Boniciolli, za katerega torej sploh ne more obstajati vprašanje, ali zgraditi peti koridor. Evroposlanec Paolo Costa je optimistično prepričan, da se bo gradnja hitre železnice na petem koridorju začela pred letom 2010 in končala do leta 2020. Seveda je za to potrebnih kar nekaj pogo- jev, prvi pa je ta, da je treba v Italiji preseči emotivni pristop in zbrati pogum za odločitve. Njegov recept je preprost: postaviti je treba časovne roke (in jih seveda strogo spoštovati, kar v tej državi ni navada), potem se je treba pogovarjati in dogovoriti med različnimi upravnimi nivoji (lokalne uprave, dežele, vlada), na koncu pa mora najvišji nivo prevzeti odgovornost za odločitev. To se navadno dogaja s sklepom vlade. Ko je stvar enkrat sklenjena, pa o njej ni več mogoče odpirati ponovnih razprav, kot se v Italiji redno dogaja (glej pokojninske reforme in dejstvo, da nova vlada postavi v razpravo odločitve svoje predhodnice). V drugih državah, zagotavlja Costa, je to normalna praksa, pri nas pa se nikoli dokončno ne odloči. Zakaj? Ker nihče ni dovolj pogumen, da bi sprejel nase odgovornost odločitve. In to potem negativno učinkuje na razvojne možnosti: v trenutku, ko bosta preseženi obe naravni zapornici, kot sta Alpe in Pi-reneji, bo evropska lokomotiva potegnila z vso močjo, zagotavlja evropski poslanec. Vlasta Bernard Evropska centralna banka 22. junija 2007 evro valute povprečni tečaj 22.06 21.06 ameriški dolar 1,3441 1,3397 japonski jen 166,75 165,50 kitajski juan 10,2430 10,2069 ruski rubel 34,8300 34,7680 danska krona 7,4432 7,4435 britanski funt 0,67305 0,67210 švedska krona 9,2448 9,2543 norveška krona 7,9870 8,0345 češka krona 28,650 28,605 švicarski frank 1,6576 1,6613 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 245,70 248,91 poljski zlot 3,7780 3,7957 kanadski dolar 1,4411 1,4303 avstralski dolar 1,5847 1,5819 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1662 3,2036 slovaška krona 33,713 33,814 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 83,79 84,03 turška lira 1,7600 1,7592 hrvaška kuna 7,3248 7,3305 Zadružna Kraška banka 22. junija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,35944 1,33153 britanski funt 0,68141 0,66573 švicarski frank 1,68628 1,64520 japonski jen 172,2942 161,8547 švedska krona 9,47662 9,02337 avstralski dolar 1,62816 1,55947 kanadski dolar 1,47274 1,41667 danska krona 7,59813 7,31186 norveška krona 8,17297 7,8070 madžarski florint 298,692 233,9754 češka krona 32,89575 25,7445 slovaška krona 38,8861 30,4326 hrvaška kuna 7,85096 7,00062 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 22. junija 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3613 0,6825 7,556 1,4621 168,88 1,6841 8,091 9,381 1,6033 7,57 1,3278 0,6657 7,370 1,4261 164,72 1,6426 7,891 9,150 1,5638 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 22. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,60 delnica cena € var. % ALLEANZA 9,875 -0,81 ATLANTIA 24,48 -1,45 BANCA ITALEASE 20,22 -1,56 BMPS 5,045 +0,70 BPI 11,2 -1,01 BPM 10,89 -1,79 BPVN 21,15 -1,08 CAPITALIA 7,485 -1,02 ENEL 7,915 -0,81 ENI 26,62 -0,63 FIAT 21,51 -0,09 FINMECCANICA 23,16 -0,60 GENERALI 30,39 -0,52 IFIL 7,935 -0,75 INTESA 5,58 -0,59 LOTTOMATICA 31 +0,78 LUXOTTICA 27,69 -1,84 MEDIASET 7,86 -0,41 MEDIOBANCA 16,9 -1,47 MEDIOLANUM 6,165 -1,33 PARMALAT 3,2475 +1,45 PIRELLI 0,877 -0,93 SAIPEM 24,48 +0,91 SNAM 4,4075 -0,17 STMICROELEC 14,35 -0,10 TELECOM ITA 2,0825 -0,79 TENARIS 17,92 -0,36 TERNA 2,5625 -0,60 UBI BANCA 19,68 -1,85 UNICREDITO 6,75 -0,63 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Sobota, 23. junija 2007 5 odnosi s sosedi - Anketa Ministrstva za zunanje zadeve Slovenija bi morala nujno izboljšati odnose s Hrvaško Najljubša sosednja država je Avstrija 39,8 % vprašanih, sledijo Hrvaška s 23,8 %, Italija s 16,9 % in Madžarska s 4,8 % državni zbor - Od začetka avgusta na delovnem mestu Nič več kajenja Namen zakona je preprečevanje pasivnega kajenja - Vrsta spremnih ukrepov LJUBLJANA - Od začetka avgusta bo tudi v Sloveniji kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih popolnoma prepovedano. Poslanke in poslanci so namreč včeraj s 45 glasovi za in 13 proti sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Protikadilska novela naj bi predvsem upoštevala nova spoznanja o škodljivosti pasivnega kajenja. Ključna sprememba uvaja popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi. Kadilnice bodo morale izpolnjevati določene tehnične pogoje, v njih ne bo dovoljeno jesti in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega pro- stora. Kadilnice pa še vedno ne bodo dovoljene tam, kjer je bila že doslej v veljavi popolna prepoved kajenja - v zdravstvenih ter vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Druga pomembna sprememba se nanaša na kajenje mladih. Omejitev dostopa tobačnih izdelkov mladoletnim osebam bo dosežena z višanjem starostne meje s 15 na 18 let, tako za prodajalce kot tudi za kupce tobačnih izdelkov. Odslej bo prodajalec od kupca lahko zahteval, da z osebnim dokumentom dokaže, da je dejansko star 18 let in torej lahko kupi tobačne izdelke - tako, kot je že uveljavljeno pri prodaji alkoholnih pijač. Poleg tega bo na embalažah tobačnih izdelkov poleg drugih zdravstvenih opozoril tudi telefonska številka za pomoč pri odvajanju od kajenja, ki jo bo določil minister za zdravje. Kot določa prehodna določba, bo zakon začel veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu, torej predvidoma v prvih dneh letošnjega avgusta. DZ i e poleg tega s 56 glasovi za in Na delovnih mestih ne bo več polnih pepelnikov štirimi proti potrdil tudi zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, ki dovoljuje pridobivanje tkiv in celic samo na podlagi prostovoljnega in neplačanega darovanja, kar preprečuje možnost trgovanja z deli človeškega telesa. Zakon določa, da na področju postopkov v zvezi s tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, deluje v ustanovi za tkiva in celice, ki jo za opravljanje dejavnosti imenuje in jim izdaja dovoljenje javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Ta bo izvajal tudi nadzorstvene preglede in kontrolne ukrepe. Vse dejavnosti se bodo opravljale kot javna zdravstvena služba in jo bodo izvajali javni zdravstveni zavodi. Državni zbor je v drugem branju med drugim sprejel koalicijsko dopolnilo, po katerem bi pridobivanje tkiv in celic, ki se uporabljajo za avtologen način zdravljenja, poleg javnih zdravstvenih zavodov lahko opravljali tudi zasebniki. (STA) LJUBLJANA - Zunanje ministrstvo je na svoji spletni strani včeraj objavilo rezultate javnomnenjske raziskave o odnosih Slovenije s sosednjimi državami, ki se posveča predvsem odnosom s Hrvaško. V raziskavi, ki jo je MZZ naročil pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je 71 odstotkov vprašanih odnose s Hrvaško označilo kot slabe.Skoraj polovica jih je sicer menila, da bi Slovenija morala imeti najboljše odnose s Hrvaško, dobra četrtina pa, da je s tega vidika za Slovenijo najpomembnejša Avstrija. Osebno najljubša sosednja država anketiranih je Avstrija, saj se je zanjo opredelilo 39,8 odstotka vprašanih. Po priljubljenosti ji sledijo Hrvaška s 23,8 odstotka, Italija s 16,9 odstotka in Madžarska s 4,8 odstotka. Drugo je navedlo 5,4 odstotka vprašanih, z »ne vem« jih je odgovorilo 9,3. V raziskavi, ki je zajela 722 anketirancev, izvedli pa so jo med 11. in 15. junijem letos, je skoraj polovica vprašanih ocenila, da je Hrvaška tista sosednja država, s katero bi morala imeti Slovenija še posebno dobre odnose. Na vprašanje, s katero od sosednjih držav bi morala imeti Slovenija še posebno dobre odnose oz. katera od sosednjih držav je za Slovenijo s tega vidika najvažnejša, se je namreč za Hrvaško izreklo 47,9 odstotka vprašanih. Sledijo ji Avstrija s 25,5 odstotka, Italija s 6,2 odstotka in Madžarska z 1,5 odstotka. 13,6 odstotka vprašanih je pri tem vprašanju navedlo drugo, 5,3 odstotka je odgovorilo z »ne vem«. V raziskavi je kar 71,1 odstotka anketiranih na vprašanje, kako ocenjujete odnose med Hrvaško in Slovenijo, odgovorilo, da so ti slabi. Po mnenju 16,1 odstotka vprašanih so odnosi med državama normalni, za dobre pa jih je označilo 9,1 odstotka vprašanih. 3,7 odstotka vprašanih na vprašanje ni znalo odgovoriti. Na vprašanje, kakšna bi morala biti politika Slovenije v odnosu do Hrvaške, je 66,5 odstotka vprašanih menila, da bi morala biti ostrejša in trša kot do sedaj. 14,1 odstotka jih je menilo, da bi morala biti enaka, 3,9 pa, da bi morala biti bolj popustljiva in mehkejša. 15,5 odstotka jih na vprašanje ni znalo odgovoriti. Najpomembnejši razlog za slabe odnose med Slovenijo in Hrvaško so po mnenju 40 odstotkov vprašanih nerazčiščeni problemi iz časov SFRJ. 32,4 odstotka jih medtem meni, da je razlog neprimerna politika Hrvaške, 8,4 odstotka pa, da neprimerna politika Slovenije. 8,2 odstotka vprašanih krivdo pripisuje staremu sovraštvu, medtem ko je 11,1 odstotka odgovorilo z »ne vem«. Po mnenju večine anketirancev je pri odnosih med Slovenijo in Hrvaško najpomembnejše vprašanje o meji. Takega mnenja je 46,5 odstotka vprašanih. Sledi teritorialni dostop Slovenije do odprtega morja, kije najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama po mnenju 27,8 odstotka vprašanih. Pet odstotkov vprašanih meni, da je glavno vprašanje Nuklearna elektrarna Krško, 3,6 odstotka pa, da so to devizne vloge varčevalcev v nekdanji glavni podružnici LB v Zagrebu. Z 1,9 odstotka sledi mei a na Muri, z 1,1 odstotka zemljišče na levem bregu Dragonje. Drugo je naštelo 4,6 odstotka, na vprašanje pa ni znalo odgovorili 9,4 odstotka vprašanih. Najpomembnejše vprašanje v zvezi z mejo s Hrvaško pa je po mnenju večine vprašanih kar meja na splošno. Tako namreč meni 62 odstotka vprašanih. Sledi meja na morju, ki se zdi najpomembnejše vprašanje o meji 31,6 odstotka vprašanim. Da je to meja na Muri, meni 1,2 odstotka vprašanih, da so to zemljišča na levem bregu Dragonje, pa odstotek. Na vprašanje ni znalo odgovoriti 4,2 odstotka vprašanih. Glede dolgov nekdanje glavne podružnica Ljubljanske Banke v Zagrebu so odgovori vprašanih dokaj enakomerno porazdeljeni. 34,2 odstotka vprašanih je namreč mnenja, naj hrvaškim varčevalcem dolg poplača LB iz denarja, ki so ji ga dolžna hrvaška podjetja, medtem kot jih24,1 odstotkame-ni, da naj Hrvaška in Slovenija nadaljujeta s pogajanji. 16,3 odstotka jih meni, da naj varčevalcem dolg izplača Hrvaška, 2,8 pa, da naj to stori Slovenija. Na vprašanje ni znalo odgovoriti 22,6 odstotka vprašanih. Kar zadeva gospodarsko sodelovanje med državama, ga je 40,6 odstotka ocenilo kot zadovoljivo. Daje dobro, je menilo 21,9 odstotka vprašanih, medtem ko jih je 15,2 menilo, da je slabo. Z »ne vem« je odgovorilo 22,3 odstotka anketiranih. Kulturno sodelovanje med državama je bilo ocenjeno nekoliko bolje. 35,2 odstotka vprašanih je menila, daje to zadovoljivo, 31,3 odstotka pa gaje označila za dobro. 13,3 odstotka vprašanih je menila, da je slabo, na vprašanje pa ni znalo odgovoriti 20,2 odstotka. Večina vprašanih se zavzema za strateško partnerstvo med Slovenijo in Hrvaško. Takega mnenja je namreč 57,1 odstotka vprašanih. Primerno se takšno partnerstvo ne zdi 26,7 odstotka vprašanim. 16,2 odstotka vprašanih jih na vprašanje ni želela odgovoriti. Sicer bo glede na raziskavo 35,3 odstotka vprašanih počitnice preživela na Hrvaškem. 57,1 odstotka pa jih na Hrvaškem ne bo počitnikovalo, medtem ko 7,6 odstotka vprašanih na vprašanje ni znalo odgovoriti. (STA) ljubljana - 25. junija 1991 je bila razglašena neodvisna in samostojna država Jutri zvečer v Ljubljani osrednja proslava ob 16. obletnici samostojnosti Republike Slovenije LJUBLJANA - Država Slovenija letos praznuje 16. obletnico. 25. junij, ko je leta 1991 republiška skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, praznujemo kot dan državnosti. Osrednja državna proslava bo jutri, v nedelj o,na predvečer praznika na Trgu republike v Ljubljani, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša. V nedeljo zvečer, še pred osrednjo državno proslavo, bo v počastitev praznika tudi slavnostna seja državnega zbora, na kateri bo slavnostni govornik podpredsednik DZ Sašo Peče. V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja pa bo ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran daroval mašo za domovino. Na Ljubljanskem gradu bodo v nedeljo zgodaj popoldne odprli razstavo Enotni v zmagi - demokratizacija in osamosvojitev Slovenije. Ob dnevu državnosti bodo na predvečer praznika praznovanja tudi drugod po Sloveniji in jih bodo ponekod nadaljevali s kresovanji. 25. junija 1991 je bila razglašena neodvisna in samostojna država. Na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani je takratni predsednik države Milan Kučan izrekel zdaj že legendarni stavek: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Ustanovitev samostojne države je sicer leta 1990 na plebiscitu podprlo 88,5 odstotka volivcev. Jeseni leta 1989, natančneje 27. septembra, je takratna skupščina sprejela ustavna dopolnila, v katerih je bila zapisana neodtujljiva pravica slovenskega naroda do samoodločbe in s katerimi je Slovenija uveljavila pravico do odcepitve od takratne SFRJ. Bila pa so podlaga za uvedbo večstrankarskega sistema in parlamentarne demokracije. Ustavna dopolnila so omogočila ustvarjanje in delovanje političnih strank in pripravo ter izvedbo prvih večstrankarskih demokratičnih volitev, ki so bile nato izvedene 8. aprila 1990. Na podlagi teh dopolnil je bila 27. decembra 1989 sprejeta nova volilna zakonodaja in zakonodaja o političnih strankah. Na prvih večstrankarskih volitvah je zmagala opozicija, združena v Demos. Kot že omenjeno, je 23. decembra 1990 potekal plebiscit, ki se ga je udeležilo več kot 93 odstotkov volilnih upravičencev. Okoli 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili plebiscita, je podprlo slovensko pot v samostojnost, kar je predstavljalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra, ki ga obeležujemo kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Ko je Slovenija 25. junija 1991 razglasila neodvisnost države, pa so prestolnico že preletavala letala tedanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Takratna jugoslovanska vlada je že v noči razglasitve neodvisnosti na mejne prehode začela pošiljati takratno JLA, s čimer bi Slovenijo odrezala od sveta in jo zadržala v Jugoslaviji. Sledila je 10-dnevna vojna, iz katere je Slovenija prišla kot zmagovalka. V vojni za samostojno Slovenijo naj bi imela JLA 44 mrtvih in 146 ranjenih, slovenska stran pa 19 mrtvih in 182 ranjenih. Ubitih je bilo tudi 12 tujih državljanov. Ob tem je bilo ujetih 4693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov. Po posredovanju evropske diplomacije je bil na Brionih 7. julija sestanek med jugoslovansko in slovensko delegacijo, na katerem so sklenili sporazum, s katerim je Slovenija ohranila nadzor nad svojim ozemljem skupaj z zunanjimi mejami, slovenske sile so odpravile blokado enot JLA, ki so se morale vrniti v vojašnice, izpuščeni so bili vsi vojni ujetniki. Slovenija pa se je za tri mesece morala odreči nadaljnjim osamosvojitvenim ukrepom. Ker do 8. oktobra ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je Jugoslavija razpadla. Ze med tem moratorijem so neodvisno Slovenijo priznale Hrvaška, kot prva, nato pa Litva, Gruzija, Latvija in Es- tonija. Evropska skupnost je pred božičem 1991 sklenila, da bo 15. januarja 1992 priznala neodvisni državi Slovenijo in Hrvaško. Vatikan je Slovenijo priznal 13. januarja 1992. Skupščina Republike Slovenije je 23. decembra 1991 sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije. Z njenim sprejetjem je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, temelječemu na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Aprila leta 1992 so Slovenijo priznale tudi Združene države Amerike, 22. maja istega leta pa je bila Slovenija sprejeta tudi v Združene narode, maja 1993 še v Svet Evrope. 1. maja 2004 je Slovenija kot polnopravna članica vstopila v Evropsko unijo, država članica zveze NATO pa je postala 29. marca 2004. Mihael Korsika, STA 1 4 Sobota, 23. junija 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zgoniški občinski svet - Skupščina sprejela načrt, o katerem se bo morala izreči dežela Zgonik: kmalu nova industrijsko-obrtna cona? Regulacijski načrt jo predvideva - Nastala naj bi na območju za tovarno Telit vzdolž Trbiške ceste Vse kaže, da bo na Krasu v zgoniški občini zrastla nova industrijsko-obrtna cona, vsaj dvakrat večja od obrtne cone Zgonik. Nastala naj bi za tovarno Telit, in naj bi se raztezala vzdolž nekdanje Trbiške ceste v smeri proti Gabrovcu. Obsegala naj bi kar 24 velikih hal, štirikrat več kot obrtna cona Zgonik. Novica o nastanku nove industrijsko-obrtne cone je pronicnila v javnost na četrtkovi seji zgoniškega občinskega sveta. Skupščina je med drugim razpravljala o nekaterih gradbenih dovoljenjih. Kot zadnja točka je bila na dnevnem redu razprava o načrtu družbe Sviluppo 24 in drugih o »po-drobnostnem občinskem regulacijskem načrtu na zasebno pobudo za parcelizira-nje za gradbene namene na področju industrijskih in obrtnih dejavnosti.« Župan Mirko Sardoč je takoj pojasnil, da gre za gradbeni poseg, »ki ni majhne narave« in »predvideva nastanek novega industrijsko-obrtnega zaselka,«, tak poseg pa »je predviden po obstoječem občinskem regulacijskem načrtu«. Pristojna občinska gradbena komisija je že izdala pri-volilno mnenje o načrtu. Gre pa le za tehnični aspekt celotne zadeve. Dokumentacija je bila podrobno pregledana, tehnični urad je izdal določene pogoje za ureditev prometa ob nekdanji Trbiški cesti, ki jih je projektant tudi izpolnil. Po tehnični plati naj bi bila torej dokumentacija popolna. Dejstvo, da je v regulacijskem načrtu na tem območju predvidena industrijsko-obrtna cona, dopušča občinski skupščini le eno možnost: da načrt sprejme. In to kljub grobemu posegu v kraško naravo. V dvorani se je razvila živahna razprava. Načelnik skupine Pol za Zgonik Nicola Guarrino je iznesel vrsto pomislekov, predvsem kar se tiče prometa, ki bi se močno povečal, ko bi ta druga gospodarska cona v občini res zaživela. Na tem območju bi se povečalo število tovornjakov, s tem pa tudi nevarnost. Vprašal pa se je, ali občina res potrebuje nove hale za industrijske in obrtne dejavnosti, in ali bo to pripomoglo k gospodarskemu razvoju občine. Podžupan Vladimir Budin mu je odgovoril, da »je v Trstu potreba po tovrstni pobudi.« Svetnica leve sredine Rossana Gi-orgi je vprašala, ali je načrtovalec vključil v dokumentacijo tudi oceno vpliva strukture na okolje, opozorila pa je na zaščitena območja, v katerih naj bi bili tovrstni posegi dokaj sporni. Župan Sardoč je pojasnil, da bi v sodnih krogih težko branili zavrnitev načrta, saj je ta v skladu z namembnostjo območja in torej z normami regulacijskega načrta. »Ta predlog lahko le sprejmemo, ker nimamo konkretnih možnosti, da bi odločali drugače,« je ocenil, ob tem pa tudi zelo natančno nakazal, kakšen naj bi bil nadaljnji postopek pred dokončno odobritvijo načrta. Po sprejemu načrta bo le-ta romal na deželo. Deželna uprava bo morala izdati svoje pripombe k načrtu. In prav v tej fazi bo mogoče ugotoviti, ali bo dežela ravnala s tem projektom tako, kot je doslej ravnala z drugimi, mnogo manj vsiljivimi gradbenimi načrti na Krasu. Doslej je bila namreč dežela zelo pikolovska, ko je obravnavala načrte za minimalne preureditve ali obnove že obstoječih poslopij. »Predpisala je celo, da morajo domačini na lastnih vrtovih saditi izključno avtohtono rastlinje,« je ponudil župan Sardoč zgovoren primer ukrepanja deželnih organov, ko so imeli opravka s prošnjami posameznih Krašev-cev. Občinski svet je sprejel načrt o nastanku industrijsko-obrtne cone z glasovi leve sredine, brez Giorgijeve, ki se je vzdržala, kot so se vzdržali tudi svetniki Slovenske skupnosti in Pola za Zgonik. Uprava sedaj upa, da bo dežela pri presoji načrta uporabila enaka merila kot pri obravnavi drugih mnogo manj vsiljivih in naravi bolj prijaznih gradbenih načrtov. Nova industrijsko-obrtna cona naj bi nastala vzdolž nekdanje Trbiške ceste, za tovarno Telit kroma zgonik - Predstavitev obračuna 2006 Opravili vsa javna dela Lani je imela občina skoraj 100 tisoč evrov presežka - Uspeh tradicionalne razstave vin Vsa predvidena javna dela, ki jih je imela zgoniška občinska uprava v načrtu v lanskem letu, so bila do konca leta zaključena. Novico o zavidljivem uspehu je župan Mirko Sardoč po sre do val ob čin ski skup šči ni med četrtkovo sejo, ko je poročal o obračunu poslovanja za finančno leto 2006. »Opravljena dela sedaj bogatijo občinsko imovino,« je poudaril, in jedrnato navedel, kaj je bilo postor-je no: par kir ni pro stor pred ob čin sko stavbo, širitev pokopališča v Zgoni-ku, ureditev cestnih znakov, ureditev razsvetljave, zaključek evropskega projekta Ogenj brez meja, ureditev stavbe v kamnolomu pri Repniču v okviru projekta Spoznaj Kras, obnova vrtca v Gabrovcu, drugi odsek del za ure di tev ob čin ske ga po slo pja, ureditev osnovne šole v Saležu, obnova ogrevanja v športno kulturnem centru v Zgoniku ter ureditev centra samega. Sardoč je uvodoma iznesel zadoščenje nad obračunom s pozitivnim predznakom, kar potrjuje dobro upravljanje občinske strukture. Obračun 2006 kaže nekaj več kot 98 tisoč evrov presežka. Če k temu prištejemo še upravljanje ostankov v višini nekaj več kot 112 tisoč evrov in ne upo rab ni os ta nek šprej šnjih po -slovnih dob v višini 126 tisoč evrov, zna ša skup ni os ta nek ne kaj več kot 336 tisoč evrov. Župan je ob tem dodal, da je kar 35 odstotkov obračuna namenjenega za osebje, občina pa krije razne storiitve - na primer šo-labus in šolska kosila - do 45 odstotkov. Ob ra čun 2006 je bil odob ren z glasovi levosredinske večine, medtem ko so se svetniki Slovenske skupnosti in Po la za Zgo nik vzdr ža li. V svojem uvodnem poročilu je Sardoč poročal o delovanju uprave v zadnjem obdobju. Izpostavil je predvsem občinsko razstavo vin, ki so jo letos - ob prispevku dežele - obogatili številni posveti in srečanja, kot so bili posvet o turizmu, posvet o paši in po svet o bio ma sah. »Vlo že nih energij je bilo veliko, smo pa prepričani, da smo na pravi poti, ko stremimo po uravnovešenem razvoju tega našega kraškega območja, kjer naj samo ozemlje odigra poglavitno vlogo. Pri tem bomo uspešni le, če bomo med sa mo po ve za ni; to nam je v malem uspelo, saj sama razstava vin je bila, vremenu navkljub, o tem živ dokaz,« je ocenil župan Sardoč, ki je obenem izpostavil enkratno sodelo-va nje vseh druš tev, mla dih in sta rej -ših generacij. Načelnik svetniške skupine Slovenske skupnosti Dimitri Žbogar je pohvalil popestritev razstave vin z razstavo živali, drugimi prireditvami in posveti, ki so bili na visoki strokovni ravni. Pogrešal pa je ob tem stališče uprave, češ, kaj namerava uprava se daj sto ri ti. Sardoč mu je odgovoril, da so se vložena sredstva obrestovala, podžupan Vladimir Budin pa, da je bila občina deležna pohval o posvetih, ki so pripravljeni zato, »da se vsi skupaj ne kaj nau či mo«. Pred dne vi so se čla ni ob čin ske uprave udeležili srečanja z novoizvoljenimi odborniki Kulturno-rekrea-cijskega društva Dom Briščiki. Ob tej priložnosti so izročili priznanje občine Zgonik bivšemu predsedniku društva Mariju Briščiku, ki je to funkcijo opravljal celega četrt stoletja, in sicer »za dolgoletno požrtvovalno in nenadomestljivo opravljeno delo za rast in razvoj KRD Dom Briščiki ter v prid celotne občinske skupnosti.« kroma Ob koncu svojega uvodnega poročila se je župan Sardoč obregnil ob odpadke. Sporočil je, daje uprava dala nalog zunanji strukturi, da izdela študijo in pripravi predhodni načrt za preureditev smetarske službe s ciljem, da bi izboljšali to storitev. Po predvidevanjih bo ta predhodni načrt pripravljen do septembra meseca. Občinska uprava je pre-pri ča na, da je za de va po memb na in za to po treb na ši ro ke so u de lež be. Zato se je odločila za ustanovitev delovne skupine, ki bo pregledala in prerešetala predhodni načrt o sme-tarski službi. Delovno skupino bodo sestavljali dva svetnika levosredinske večine ter po en svetnik Slovenske skupnosti in Pola za Zgonik, predsedoval pa ji bo župan. »Mislim, da je tak pris top ko re kten, saj gre v smer, ki smo jo v tem ob čin skem sve tu več -krat podčrtali, in sicer iskanja rešitev v sozvočju, v prid celotne skupnosti,« jepojasnil Sardoč. Občinski svet je na seji med drugimi odobril sklep o obnovitvi konvencije za skupno upravljanje šolskih kosil med občinsama Zgonik in Repentabor. V bistvu gre za potrditev obstoječe konvencije, in sicer za nadaljnjih pet let pod istimi pogoji, ki jo je re pen tabr ski ob čin ski svet že ob no vil. Endesa vztraja pri uplinjevalniku Španska družba Endesa še verjame, da bo v Trstu lahko zgradila plinski terminal in to sredi zaliva. Projekt močno zagovarja predsednik Francisco Perez Thoden, ki, kljub vsemu, pozitivno ocenjuje nedavno stališče Dežele FJK, ki ni bilo ravno naklonjeno načrtovanima plinskima terminaloma. Tudi deželni novinarji solidarni z Jurijem Tudi deželni novinarski sindikat iz FJK izraža solidarnost koprskemu karikaturistu, publicistu in javnemu delavcu Francu Juriju, ki mu Primorske novice po 15 letih sodelovanja niso več obnovile pogodbe. Juri je po mnenju sindikata le poslednja žrtev »čistke«, ki je v teku v Primorskih novicah. Juriju niso obnovili sodelovanja, meni še deželni sindikat, ker je v zadnjem času brez dlak na jeziku opozoril na »politično lustracijo«, ki je v teku v slovenskih občilih in tudi v javni upravi v Sloveniji. Novinarji Fur-lanije-Julijske krajine izražajo tudi solidarnost novinarskemu kolektivu Primorskih novic, ki dela v vseh težjih razmerah, mnogi novinarji in sodelavci pa realno tvegajo odpustitev. Evropski poslanec Musacchio na Krmenki V okviru Praznika komunističnega tiska, ki ga na Krmenki prireja Krožek SKP občine Dolina, bo dre-vi v gosteh evropski poslanec SKP Roberto Musacchio. Dotaknil se bo tem okolja ter izsuševanja onesnaženih območij. Srečanje se bo začelo ob 18.30, sledil bo ples z ansamblom Mi. Občina Dolina: letovanje v Riminiju Uprava občine Dolina - Odbor-ništvo za Socialno službo sporoča, da je v teku vpisovanje za letovanje v Ri-miniju, ki bo od 3. do 10. septembra 2007. Letovanje, v organizaciji Občine, je namenjeno občanom, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30; četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007), kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g, z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov.Sporočamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 94/g, z dne 13.6.2007, bodo sprejeta vpisovanja tudi občanov s stalnim prebivališčem izven občine Dolina, s prednostjo za občane Občine Milje in vsekakor po zapolnitvi mest za občane s stalnim prebivališčem v občini Dolina. Občani s stalnim prebivališčem izven občine Dolina plačajo celoten znesek letovanja. Za informacije pokličite na Občino Dolina - Urad za socialno skrbstvo - tel. 040 8329209. Miljski občinski uradi v ponedeljek zaprti Občina Milje sporoča, da bodo v ponedeljek občinski uradi povečini zaprti. Redno bodo delovali le socialni urad za skrbstvo na domu, urad za dom ostarelih, mestni redarji, urad za demografijo in statistiko, urad za pokopališča ter osrednja občinska kuhinja. / TRST Sobota, 23. junija 2007 7 lions club trieste europa - Neapljsko-istrski pisatelj prejel Tomizzovo nagrado Giacomo Scotti: V svojem srcu nisem nikoli poznal meja Scottijevo življenje in delo je prikazala prof. Pagnini - Pozdravila Budin in Paoletti »Ne moremo vzeti škarij iz izstriči iz zemljevida Slovenije, Hrvaške, Črne Gore in drugih dežel ter jih preseliti, denimo, v Indijski ocean; ne moremo izstriči Italije in jo postaviti v Atlantski ocean. Ne moremo ločiti narodov; "obsojeni" smo živeti drug ob drugem, voditi dialog, delati to, kar so več kot tisoč štiristo let delali naši predniki, ko so iz Jadrana ustvarili morje, ki je združevalo ljudi.« Tako je povedal pisatelj Giacomo Scotti, ko je sinoči prejel nagrado Fulvio Tomizza. Bila je to že četrta nagrada, ki jo je podelil Lions Club Trieste Europa zaslužni osebnosti za spodbujanje dialoga in sodelovanja med narodi v našem obmejnem prostoru. Prvi trije dobitniki so bili Predrag Matvejevic leta 2004, Ciril Zlobec leta 2005 in Corrado Belci lansko leto. Slovesnost se je odvijala v hotelu Greif Maria Theresia v Barkovljah. Udeležence sta uvodoma pozdravila predsednik kluba Edi Daneu in ceremoniar Giovanni Paoletti, namen nagrade in njeno zgodovino pa je orisal bivši predsednik Vittorio Piccoli. Poudaril je, da je sam Lions Club Trieste Europa nastal z namenom, da bi v sodobnem evropskem duhu pomagal premagovati pregrade med tukaj živečimi narodi in da ta svoj cilj uresničuje tudi z nagrajevanjem ljudi, ki se v Tomizzovem duhu zavzemajo za dialog. »Hvalnico« letošnjem dobitniku je podala prof. Maria Paola Pagnini. Obnovila je nenavadno življenjsko pot, ki je Giacoma Scottija privedla iz rojstnega Saviana pri Neaplju v naše kraje. V Tržič je prišel ob koncu druge vojne skupno z zavezniško vojsko, za katero je delal. Tu se je navdušil za socialistične ideale do tolikšne mere, da je s skupino tržiških ladjedelniških delavcev po vojni šel gradit Ljudsko republiko Jugoslavijo na Reko. Svoj naivni idealizem je kmalu drago plačal, saj je bil večkrat zaprt in deportiran na Goli otok. Toda ob tem je Scot-ti vse bolj odkrival potrebo po dialogu med tu živečimi narodi in v tem duhu je napisal kakih sto literarnih in zgodovinskih del. »Kdor pozna Giacoma Scottija, ga ne more ne ljubiti,« je dejala Pagninijeva. »In to zaradi njegove preprostosti, skromnosti, zaradi njegove inteligence, zaradi njegove zmožnosti polno živeti življenje in izkušnje, zaradi zmožnosti odkrivanja lepote in dobrote v obupnih okoliščinah, zaradi kmečke moči, ki so mu jo podarili predniki, tiste moči, ki zna počakati, da vihar mine,« je še dejala. Tomizzovo nagrado je Scottiju izročil predsednik Edi Daneu, takoj za tem pa je Predsednik Edi Daneu izroča nagrado Giacomu Scottiju kroma imel besedo nagrajenec. Ganjeno se je zahvalil za počastitev. Poudaril je, da v svojem srcu ni nikoli poznal meja in da moramo meje spet in spet presegati tudi v naših krajih in časih. »Vselej smo jemali eni od drugih, eni drugim smo nenehno dajali, posojali, zapuščali. V novi Evropi narodov in dežel toliko bolj potrebujemo drug drugega v medsebojnem razumevanju in prijateljstvu... Jadran je zaliv Mediterana, je mor-je-most v osrčju Evrope, je voda, v katero se stekajo različni jeziki in kulture, pa tudi skupna znamenja in sanje miru,« je še dejal. Udeležence sta ob koncu nagovorila vladni podtajnik Miloš Budin in predsednik trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Budin je dejal, da sožitje zahteva nenehen napor, saj zmaga proti nacionalistični in siceršnji zaprtosti ni nikoli dokončna. Dobitniki Tomizzove nagrade po Budinovih besedah upravičeno veljajo za zgled tovrstne vztrajnosti. Paoletti pa je izrazil prepričanje, da med ljudmi, tako rekoč »v bazi«, sožitje ni nikoli problem. Problem se pojavi, ko politiki in drugi voditelji z vrha sejejo razdor za svoje kratkoročne koristi. Večera so se udeležili še drugi ugledni gostje, med njimi konzulki Slovenije Tanja Mljač in Srbije Dejana Peruničič. Po slovesnosti je bila klubska večerja, med katero je Edi Daneu predal predsedniško »kladivo« Dariu Stecchini. (mb) zelezarna Minister za okolje pripravlja dosje »Čas pogajanj se je iztekel, zdaj bo treba ukrepati.« Tako je dejal minister za okolje Alfonso Pe co rar o Sca ni o, ko je v teh dneh na zadevni servisni konfe-ren ci pre gle dal po dat ke o ones -naženosti na območju škedenjske železarne. »Nahajamo se pred okoljsko, zdravstveno in zaposlitve no emer gen co, ki ne do pu šča nikakršnih podcenjevanj. Zaradi tega sem generalni direkciji mi-nistrtva naročil, naj pripravi informativni dosje o zadevi. Dosje bo nared v nekaj dneh in bo povzel razvoj dogodkov v zadnjih letih, pri čemer bo tudi izpostavil, kaj vse ni bilo narejeno za zaščito okolja in zdravja krajanov. Zdi se mi po treb no, da se vse pristojne ustanove in vsi vpleteni dejavniki brez odlašanja pripravijo na čas odločitev, upoštevajoč zaščito okolja in zdravja ljudi, pa tudi zagotovitev dohodkov in zaposlitve zainteresiranih delavcev,« je zaključil minister Pe-coraro Scanio. zahodni kras - Visok življenjski jubilej mm »v • •• v V0|* Križani so s pesmijo voščili slavljencu Alojzu Košuti Križani so s pesmijo voščili sovaščanu Alojzu Košuti ob njegovi 105-letnici. V skupini pevcev moš ke ga zbo ra Ves na, ki so Ko šu -ti občuteno zapeli za visok življenjski jubilej, je bil tudi dolgoletni pe-vovodja in še danes aktivni pevec Frančko Žerjav (foto Kroma), ki je v primerjavi s Košuto skoraj »mladenič«, saj je pred kratkim slavil »šele« devetdeset let... V Tripoliju, kamnoseškem zaselku med Križem in Nabrežino, je torej v četrtek pod večer zado-nela slovenska in kriška pesem, ki jo je Košuta z veseljem poslušal. Navzoči so bili tudi njegovi sorodniki, ki se domačim pevcem in celotni kriški vaški skupnosti toplo zahvaljujejo za zelo prijeten dogodek in tudi za številne prejete čestitke. naselje s. nazario - Italijanska predšolska struktura Še 400 tisoč evrov za obnovo vrtca Desnosredinska občinska uprava zelo pozorna na strukture v ezulskem naselju - Niso našli prostora za slovenske jasli, kot je bilo dogovorjeno z Illyjvo občinsko upravo Naselje S. Nazario, 4. septembra 2002: odprtje prenovljene predšolske strukture kroma Tržaška občinska uprava bo korenito obnovila prostore in dvorišče ita li jan ske ga otroš ke ga vrt ca Sil ves tri v Naselju S. Nazario. Občinski odbor je na seji dne 11. junija letos odobril sklep o obnovi, ki bo stala skupno 400 tisoč evrov. Desnosredinska mestna uprava je zadnjih pet let zelo pozorna na italijanski vrtec v Naselju S. Nazario. Septembra 2002 je s pompom odprla prenovljeno strukturo z jaslimi, v kateri pa ni bilo mesta za slovenske otroke, kot je predvideval načrt prejšnje, Illyjeve uprave. Odprtja se je udeležila do ma la vsa des no sre din ska upra vi -teljska garnitura, predsednik zahodno-kraškegga rajonskega sveta Bruno Rupel pa je bil od so ten iz pro tes ta, ker se Dipiazzova uprava ni držala obljube, da bi v predšolski strukturi dobili svoj prostor tudi slovenski otroci. Decembra 2005 je odobrila izvršil ni na črt za pre no vo sa ni ta rij, oken in zunanjih vrat. Ta dela so bila zaklju-če na ok tob ra la ni. Sedaj je na vrsti novo prenavljanje pred šol ske struk tu re. Mes tna uprava je v triletni načrt del 2007-2009 vključila dopolnitev obnove notranjih prostorov in ureditev dvorišča. Ta nov poseg predvideva celotno zamenjavo talne obloge, notranjih vrat in preples-kanje prostorov. Poleg tega bodo spre-me ni li ne ka te re no tra nje pro sto re, in sicer pralnico. Uredili bodo popolnoma novo slačilnico za postrežnice, nov urad in shrambo. Obenem bodo ogrevanje in električno napeljavo prilagodili varnostnim in protipožarnim normam. Na dvorišču pa bodo namestili športno igrišče za minibasket in mi-niodbojko, uredili pa bodo tudi majhno igralnico na prostem ter počistili zelenje. Pre no vi tve na de la bo do sta la skupno 400 tisoč evrov. Občinska uprava bo krila strošek z deželnim prispevkom v višini 100 tisoč evrov ter bo najela posojilo za preostalih 300 tisoč IG Sobota, 23. junija 2GG7 TRST / kmetijske organizacije - Predstavili priziv proti odloku o evropsko zaščitenih območjih Kršili so zakon in pravice slovenskega prebivalstva na Krasu Vključitev nekaterih območij v Sic in Zps je za kmetijstvo in njegove prebivalce smrtni udarec Vključitev nekaterih delov tržaškega in goriškega Krasa med evropsko pomembna območja (italijanska kratica Sic) in območja s posebno zaščito (Zps) pomeni za kmetijstvo in njegove prebivalce smrtni udarec, ker vodi v gospodarski in etnični propad. Toda brez kme tij stva izgubi teritorij vse svoje značilnosti, ki jih prav deželna uprava na osnovi evropskih direktiv namerava samovoljno zaščititi. Skrbeti za varstvo okolja in vzporedno zapostavljati kmetijstvo pa je kratkoma-lo bedasto. Zato je treba ustrezno odločitev deželne uprave razveljaviti, ker je protizakonita in ne spoštuje vrste zakonskih določil, med katerimi so pravice občanov do informacij in soodločanja ter nenazadnje normativi zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji. To je poudaril tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec včeraj na Trgovinski zbornici, kjer so na tiskovni konferenci predstavili izredni priziv na predsednika republike proti sklepoma o usta-no vitvi ob mo čij Sic in Zps na tr žaš kem in goriškem Krasu, ki jih je deželni odbor FJK odobril 19. januarja in 8. februarja letos in s katerima je proglasil za zaščiteno območje več kot 12 tisoč hektarov tržaškega in goriškega Krasa. O prizivu in njegovem pomenu so vče raj ob ude lež bi predsed ni ka Trgo -vinske zbornice Antonia Paolettija (ki »podpira« priziv) govorili še pred-sed nik Zve ze ne posrednih ob de lo val -cev Dimitrij Zbogar, deželna predsednica Konfederacije kmetov Italije CIA Ema nue la Bot teghi, ko or di na tor Agrarne skupnosti Karlo Grgič, član vod stva Trgo vin ske zbor ni ce in si cer član Kmečke zveze Walter Stanissa ter Silvester Metlika v imenu boljunške srenje. Na srečanju so že zlasti naglasili nekorektno ravnanje deželne uprave, ki ni o zade vi sploh nudi la in for ma cij krajanom in kmetovalcem oz. njihovim organizacijam, kaj šele da bi o tem skupno odločali. Stanovske organizacije so že večkrat protestirale in zahtevale us trez na sre čanja z Deže lo FJK ter deželnim odbornikom Enzom Mar-siliom, kar pa ni obrodilo sadov. Od junija lani je prevladalo zatišje vse do odobritve omenjenih sklepov, da so bili prizadeti v bistvu prisiljeni ubrati pravno pot. Zato je zdaj zahteva vsaj po zamrznitvi deželnih sklepov, tudi ker že povzročata - kot je dejal Grgič - veliko škodo kmetovalcem. Dovolj je pomisliti, da za gradnjo hleva zahteva občinska uprava načrt o njegovem vplivu na okolje, ki stane 8 tisoč evrov. Stroš ke in sploh povzročeno ško do bi morala Dežela FJK povrniti, pravi Grgič. Še hujše je Stanissovo mnenje, po katerem bi morali nadomestiti deželne upravitelje, ker ima njihovo početje negativne učinke na gospodarski razvoj. Če hočemo trajnostni razvoj, je nenazadnje povedal Zbogar, je pač prej nujno dogovarjanje glede razvoja, šele nato je lahko govor o omejitvah. Pri vsem tem je skratka deželna vlada večkrat kršila zakon, je poudaril Bukavec. Kršila je zakon št. 241 iz leta 1990 (člen 7), ki določa, da mora javna uprava zagotavljati prozornost javnih ukrepov in obenem soudeležbo pri zade tih skup nos ti. Deže la FJK, pra -vi Bu kavec, pa je s sa mo volj nim odlo -čanjem močno omejila razvojne možnosti tradicionalnih dejavnosti na kraškem območju in predvsem kmetijstva, tj. najučinkovitejše panoge za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Dežela je kršila tudi zaščitni zakon (št. 38/01, člen 21), ker pri določanju zaščitenih območij ni upoštevala izrednih primerov (v »izrednih« primerih direktive EU niso več obvezujoče), kijih predstavljajo tako zaščita kot razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ukrepi Dežele FJK so torej skrajno negativni in ogrožajo obstoj slovenskega prebivalstva na ozemlju, Včeraj so priziv proti ustanovitvi območij Sic in Zps na tržaškem in goriškem Krasu kroma kjer je zgodovinsko prisotno, ker zelo otežkočajo vsako gospodarsko dejavnost. Dalje je deželna uprava sprejela ukrepe brez potrebne strokovne podlage in enostavno brez preverjanja osvojila študije in dokumente, kijih je posredovalo pristojno ministrstvo, občani pa že spet niso imeli možnosti preverjati utemeljenosti teh odločitev. Omenjeni ukrepi še najhuje oškodujejo teritorij in kme tij stvo, katerima zdaj resnično grozi propad. S propadanjem in uničevanjem kmetijstva, ki je najboljši sopotnik naravnega okolja, je na pro pad ob sojena tudi de di šči na, ki jo je človek ustvaril na Krasu s tisočletnim delom. Težave, ki jih vnašajo normativi na območjih s posebno zaščito, odvračajo mlade in onemogočajo posodabljanje obstoječih kmetijskih dejavnosti. To gotovo vodi v gospodarski in etnični propad, meni Bukavec, is točas no pa bo pro pad lo tis to na rav -no ravnovesje, ki ga želijo zaščititi. Konec poletja bo znano, kje bo razprava o prizivu proti Deželi FJK za preklic sklepov deželnega odbora. O tem je namreč pristojno ministrstvo za okolje, priziv pa bodo analizirali posvetovalni oddelki Državnega sveta. Dežela FJK ima vsekakor 60 dni na razpolago, da zahteva, da se namesto Rima o zadevi razpravlja na deželnem upravnem sodišču (DUS) v Trstu. Aljoša Gašperlin civilno sodišče - Zaključek obravnave Razsodba o tožbi zoper NLB morda konec julija Na civilnem sodišču v Trstu se je včeraj končala obravnava v okviru postopka, v katerem 711 pretežno hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) zahteva od Nove Ljubljanske banke (NLB) izplačilo deviznih vlog v višini okoli deset milijonov evrov. Po navedbah odvetniške pisarne Volli, ki zastopa varčevalce, sedaj čakajo samo še na razsodbo sodnika, ki bi lahko bila znana konec julija. Kdaj natanko, niso vedeli povedati, saj naj bi imel sodnik 40 dni časa za sprejem razsodbe. Predsednik uprave Ljubljanske Banke Borut Ožura je potrdil, da ga je ena od odvetnic včeraj obvestila le, da je bil postopek končan, druge podrobnosti pa mu še niso bile znane. Dodal je še, da je glede na to, da so imeli veliko različnih pripomb v zvezi s tožbenim zahtevkom, prepričan, da bo sodnik tožbo zavrnil. Poudaril je namreč, da Božidar Vukasovič, ki je v imenu varčevalcev vložil tožbo, glede njihovih ugovorov ni povedal ničesar konkretnega. Pred dnevi so sicer iz LB namigovali, da bi lahko Vukasovič umaknil 108 zahtevkov varčevalcev, ker pooblastila varčevalcev Vukasoviču niso bila podpisana v skladu z italijanskimi predpisi, česar pa Ožura včeraj ni mogel potrditi. V pisarni Volli pa so dejali le, da gre za zapleteno vprašanje in da je v procesu kakih 20 problemov, ki jih ni mogoče vseh naenkrat razjasniti. Pos topek pro ti NLB na tr žaš kem civilnem sodišču se je začel 30. septembra 2003. NLB vztraja, da ni pravna naslednica pogodbenih razmerij LB, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, v skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994. Ome nje ni zakon do lo ča, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije, ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ - te so ostale LB. (STA) policija - Aretacija Tudi drugi bančni ropar za zapahi Agenti letečega oddelka tržaške policije so minuli četrtek aretirali 32-letnega Tržačana Alexa Russignana pod obtožbo, daje sodeloval pri dveh bančnih ropih v Trstu. Tako nam je sporočil tiskovni urad tržaške kvesture, ki je pojasnil, da se aretiranec zdaj nahaja v začasnem priporu v ko-ronej skem zaporu. Do ropov je prišlo lanskega 10. oz. 17. oktobra. Prvi je bil na škodo podružnice denarnega zavoda Friulcassa v Bat-tistijevi ul. drugi pa na škodo škedenjske podružnice denarnega zavoda Unicredit. Preiskovalci so pod vodstvom javnega tožilca Raffaela Tita letošnjega 26. marca že dali aretirati Micheleja Gancija iz Trsta, češ daje sodeloval pri obeh hudodelskih dogodkih. Ganci je medtem tudi že priznal svojo odgovornost. Toda preiskave so se nadaljevale, saj je bilo od vsega začetka jasno, da je Ganci imel pajdaša. To so potrdile priče obeh dogodkov, sicer pa je vpletenost dveh roparjev razvidna tudi iz posnetkov varnostnih video kamer. Preiskovalci pa so se dalj časa ubadali z vprašanjem, kdo je drugi ropar, saj je moški v škedenjski podružnici nosil integralno zaprto čelado za motoriste, tako da ni bil prepoznaven, in sploh se je znal spretno skrivati. Toda s pomočjo najsodobnejših tehničnih sredstev so naposled le zbrali dokazno gradivo, ki je Russignana pribilo. Priporni nalog proti njemu je na Titov predlog izdal sodnik za predhodne preiskave Vascotto. trg cagni - Minulo noč Avto v obcestni drog: sopotnik mrtev, voznik pa ranjen V noči na petek se je pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji v Trstu pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje en Tržačan, drugi pa se je hudo ranil. Smrtna žrtev je 40-letni A. M., ranjenec pa je prav toliko let stari L. M. Nesreča se je pripetila ob 3. uri po polnoči. Moška sta se vozila v avtomobilu vrste lancia Y po Ul. Flavii, ko je L. M., ki je sedel za volanom, pri trgu Cagni izgubil nadzor nad vozilom: lancia Y je z vso silo čelno trčila v obcestni drog mestne razsvetljave ter se nato odbila, tako da je obstala sredi ces ti šča. Na kraj nesreče so kmalu prišli rešilec 118, prometni policaji, karabinjerji in gasilci. Slednji so brez večjih težav potegnili iz razbitin voznika L. M. Drugače pa je bilo s potnikom A. M., ki je ostal ukle ščen v skrotovičenih plo čevinah, tako da so gasilci morali seči po hidravličnih kleščah. Medtem ko sta dva gasilca delala s tem orodjem, sta druga dva pazila, da se ne bi vnel bencin. Med drugim sta prerezala žice pri bateriji, da se ne bi ukresa la usodna is kra. Ko so iz razbitin potegnili drugega moškega, je postalo takoj jasno, da mu bo težko rešiti življenje. Zdravniško osebje ga je kakih 30 minut skušalo oživeti, toda brez uspeha. Medtem je rešilec 118 že prepeljal L. M.-a v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Izvide o nesreči je opravila prometna policija, ki skuša tudi ugotoviti natančno dinamiko nesreče. Kriški teden: za zaključek Pika Nogavička Deseta izvedba Kriškega tedna se bliža h koncu. Zaključni večer običajne kriške poletne pobude bodo danes izoblikovali mladi igralci Dramske skupine Slovenskega odra, ki bodo z začetkom ob 21.00 uprizorili v Domu Alberta Sirka igro Pika Nogavička Pika Nogavička je ena najslavnejših junakinj sodobne mladinske literature. V letošnjem letu ji po celem svetu posvečajo še posebno pozornost, saj bo jeseni preteklo natančno sto let od rojstva avtorice tega lika, slavne švedske pisateljice Astrid Lindgren. Pika Nogavička se je prikupila otrokom vsega sveta, saj pooseblja skrite sanje vsakega izmed njih: je izredno močna, pogumna, vesela in bogata, poleg tega pa še popolnoma svobodna, ker sme početi prav vse, kar se ji ljubi. Igrico, ki je primerna za otroke vseh starosti (tudi odrasli se zabavajo ob njej), izvajajo mladi igralci Slovenskega odra. Gre za skupino, ki jo sestavljajo mlajši igralci Radijskega odra, ob katerih nastopajo še nekateri mladi, ki so se posebej izkazali na raznih gledaliških tečajih Radijskega odra. Priredbo in režijo je podpisala Lučka Susič, glasbo Aljoša Saksida, koreografijo Jelka Bogatec, sceno pa je pripravila Magda Samec. Po zaključku veseloigre pa bodo člani SKD Vesna prižgali običajni svetoivanski kres pri Procesiji, kjer bodo Križani nazdravili najdaljši noči v letu. (MiK) Poletni večeri pod zvezdami Občina Devin Nabrežina prireja od 14. do 28. julija na trgu v Nabrežini Kamnolomi niz prireditev Poletni večeri pod zvezdami, ki predvideva vrsto koncertov, (med temi tudi enega v sklopu Folkesta), gledaliških predstav in filmskih uspešnic iz letošnje sezone. Poleg koncertnega prostora bo na trgu pred županstvom postavljen v sodelovanju z domačimi proizvajalci kotiček za promocijo, po-kušnjo in prodajo tipičnih krajevnih izdelkov, v sodelovanju s krajevnimi društvi, organizacijami in ekonomskimi operaterji pa bodo delovali kioski s hrano in pijačo. V sklopu prireditve se bodo lahko predstavila tudi krajevna društva, ki bodo seznanjala javnost s svojimi dejavnostmi. Zainteresirana društva, ki bi rada predstavila svoje dejavnosti na prireditvi, krajevna društva in ekonomski operaterji, ki nameravajo sodelovati pri upravljanju kioskov, morajo predstaviti predlog najkasneje do ponedeljka 25.6.2007 do 12. ure, naslovljen na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, Nabrežina 102 - fax 040 201307. Nadaljnje informacije nudi urad na tel. št. 040 2017372. pristanišče Ilegalen tovor odpadkov Finančni stražniki in cariniki so v starem pristanišču prestre-gli ilegalen tovor 27 ton odpadkov, ki je prihajal iz Albanije in je bil namenjen v Ancono. Odpadki so se nahajali na tovornjaku, ki se je malo prej izkrcal s trajekta na poti iz Drača. Med rutinskim pregledom je šofer izročil finančnim straž ni kom in carini kom do ku -mentacijo, po kateri naj bi šlo za »drugotne surovine«. V resnici pa so agenti na tovornjaku našli kovinske dele, plastični material, pro izvod ne odpad ke, vrvi in dru -ge sno vi, ki so po oce ni stro kov -njakov škodljive za okolje in za zdravje ljudi. Finančni stražniki in cariniki so tovor zasegli, sod nim ob las -tem pa so prijavili direktorja in do bavitelja podjetja, ki je uvo zilo tovor. Le-ta naj bi bil skup no vre -den 1.650 evrov. Kaže, da gre za poglavje iz širše zgodbe. / TRST Sobota, 23. junija 2007 9 pokrajina - Predstavili rezultate ankete, ki so jo izvedli višješolci Tržaški dijaki večinoma samostojno izbirajo svojo šolsko pot Tržaški najstniki in zlasti najstnice se pri izbiri višje srednje šole oziroma didaktične smeri povečini odločajo samostojno, vpliv staršev in prijateljev naj bi bil pri tem omejen. Ugotovitev izhaja iz ankete o izbiri šolske poti in o šolskem okolju nasploh, ki so jo v sodelovanju s tržaško pokrajinsko upravo in raziskovalnim institutom IRSSES izvedli dijaki pedagoškega liceja G. Carducci. Slednji so včeraj predstavili sadove svojega dela v dvorani pokrajinskega sveta, kjer jih je sprejela pokrajinska odbor-nica za šolstvo Adele Pino. Zbrane podatke so komentirali tudi profesorice, koordinatorji in predsednik sveta dijakov Marco Lussetti, kateremu gre pripisati zamisel za projekt. Na vprašanja je odgovarjalo 376 dijakov iz vseh razredov raznih tržaških li-cejev ter tehničnih in poklicnih zavodov. Pri izvajanju ankete na slovenskih šolah so italijanskim sovrstnikom priskočili na pomoč dijaki liceja Antona Martina Slomška. Rezultati kažejo, da se je 87 odstotkov vprašanih deklet po opravljeni mali maturi samostojno odločilo za nadaljnjo šolsko pot. Pri fantih je odstotek nekoliko nižji (78 odstotkov), družina in prijatelji pa vplivajo pri teh izbirah približno v enaki meri. Profesorice so pripomnile, da imajo mladi včasih občutek, da sami odločajo, v resnici pa jih vsekakor pogojuje družina, če že ne drugače vsaj podzavestno. Zakaj pa se najstniki opredelijo za določeno šolsko smer? Glavna dejavnika sta pri tem šolski predmetnik in dijakovo študijsko nagnjenje (55 odstotkov vprašanih), sledijo sloves šole (34 odstotkov), delovne perspektive (25 odstotkov) ter »dobrohotnost« šole do dijakov (15 odstotkov) itd. Nekaj več kot polovica anketirancev je a posteriori zadovoljna s svojo izbiro (55 odstotkov), cela petina vprašanih pa je razočarana in bi raje zamenjala šolo. Kar nekaj zanimivih podatkov je prišlo na dan tudi v zvezi s splošnim počutjem v šolskem okolju. Odnos s profesorji je 59 odstotkov vprašanih ocenilo za dobrega in koristnega, ostali pa menijo, da jim profesorji ne nudijo potrebne pomoči. Tri petine dijakov občuti upoštevanje in pomoč s strani staršev, medtem ko ne-zanemarljivih 20 odstotkov ne zaznava v družinskem krogu nikakršne podpore pri študiju. Glede tega so se navzoči strinjali z ugotovitvijo, da bi morali profesorji opaziti določene probleme, ki se pojavljajo med dijaki in starši. Njihova naloga je tudi ta, da enim in drugim ponudijo roko in skušajo te težave smiselno premostiti. (af) Dijaki liceja Frane Prešeren na letošnjem državnem izpitu kroma rmv - Dvodnevno taborjenje Odprta vrata v naravo Akcija je namenjena članom in vsem, ki bi radi pobliže spoznali delovanje organizacije »Odprta vrata v naravo« je posebna in najnovejša taborniška akcija, ki se bo zgodila danes, 23. in jutri 24. junija v Jamljah. To je pravo taborjenje, kjer bodo potakale vse značilne taborniške aktivnosti: od postavljanja šotora do priprave ognja, od postavljanja pionirskih objektov do lo kos tre l stva, od scout balla pa vse do nočnih iger. Dvodnevno taborjenje na jasi v Jamljah (postavili bomo smerokaze) bo letos name-nje no vsem čla nom RMV in obe nem vsem tistim, ki bi radi za dan ali dva spoznali naše aktivnosti na taborjenju, se zabavali v naši družbi in preizkusili s tipičnimi taborniškimi aktivnostmi. Člani RMV se bodo zbrali danes, ob 9.00 na parkirišču nasproti gostilne Pahor (nasproti križišča s cesto za Doberdob). Posebna akdija »Odprta vrata v naravo« je namenjena vsem, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Tabora se lah ko vsa kdo ude le ži v ce lo ti ali le del no (ne kaj ur ni obisk). Otrok se namreč ob prihodu prijavi in se takoj vključi v dejavnosti. Skupine bodo pod vodstvom vodnikov (starejših tabornikov) spoznavale in gradile taborne objekte, se igrale ali se preizkušale v lokostrelestvu, pionir -stvu ali prižiganju ognjev. Razdeljene bo do po sta rost nih sku pi nah, ta -ko da bo vsak obis ko va lec vklju čen v sku pi no gle de na sta rost. Vse ak -tivnosti bodo tudi prilagojene starostni skupini in obenem krožno spla ni ra ne, ta ko da bo do vse sku pi -ne preizkusile vse delavnice. Otrok lah ko pri de na obisk ka dar ko li, za odhod pa se starši odločijo sami. Vsak ude le že nec bo do bil vse ob ro -ke (jutranjo in popoldansko malico, kosilo in večerjo). Kdor bo želel pre-spa ti pod šo to rom, mu bo do or ga -nizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Celotna akcija je popolno ma brez plač na. Vsak ude le že nec bo dobil tudi majčko. V soboto se bo program začel ob 10.00 uri. Pet skupin bo pod vodstvom iz ku še nih sta rej ših čla nov sestavilo vse glavne taborne objekte: ognjišče, šotore in vhod. Gleda-liško-glasbena delavnica in igrice z vodo bodo popestrile sobotne aktiv-nos ti. Da nes zve čer bo do ta bor ni ki priž ga li ti pič ni ta bor ni ogenj, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Ob petju pesmi se bomo zabavali tudi s ške-či, ki jih bodo pripravili člani. Programu ob ognju bo sledila še nočna igra: Napad na svečo. V nedeljo se bodo aktivnosti začele ob 10.00 uri. Tudi v nedeljo bo pet delavnic: lokostrelstvo, pionirski objekti, scout ball, prižiganje ognjev in pospravljanje šotorov. Skupine bo do kro ži le po ena kem klju ču kot v soboto. Zaključek akcije bo ob 17.00, sle dil bo se sta nek za dvo te -densko taborjenje. Za vse dodatne informcije: 340-1635884 (Majna), 335-5316286 (Veronika). (V. S.) prosek - Zaigrajmo skupaj na Proseku Z godbo Parma se zaključuje niz ■ V V • letošnjih srečanj Poseben koncert je bil namenjen domači godbi in mladim glasbenikom kroma Danes je na sporedu še zadnje glasbeno srečanje Zaigrajmo skupaj na Proseku, ki jih že deseto leto zapored organizira Godbeno društvo Prosek, pod pokroviteljstvom Za-kodnokraškega rajonskega sveta, Zve ze slo ven skih kul tur nih druš tev in Za druž ne kraš ke ban ke. Le tos so po leg tra di ci o nal nih, sko raj is ti tu -cionalnih sponzorjev podprli večere še bencinska črpalka AdriaEner-gy, semenarna AgroSosič z Opčin, Druš tve na gos til na Pro sek ter Go -spodarsko društvo na Kontovelu, kar je organizatorjem v veliko čast in spodbudo za nadaljevanje po zastavljeni poti in dokaz da je pobuda še ka ko ce nje na. Po izjemnem nedeljskem koncertu v znamenju swinga in prvotnega jazza, ki ga je izvajala sekcija šti rih po zavn in bas tu ba tr žaš ke -ga oper ne ga or ke stra, in sre di nem že tra di ci o nal nem kon cer tu do ma -če god be in nas to pu mla dih go jen -cev glas be ne šo le bo do no coj nas -topilo Godbeno društvo Viktor Par ma iz Trebč, ki je bi lo usta nov -ljeno ob pustnem času leta 1913, pod tak tir ko Fer da Maj cna. Med I. sve tov no voj no god ba ni de lo va la za ra di od ho da čla nov na fron to. Med voj na ma je de lo va nje god be bilo skromno, zaživela pa je šele po II. svetovni vojni, ko je prevzel mesto di ri gen ta do ma čin Da ni lo Kralj. Prelomno je bilo leto 1967, ko je dirigent postal Franc Benčina in usta no vil god be niš ko šo lo. Mno go di ri gen tov se je vrs ti lo po njem vse do le ta 1986, ko je ka pel niš ko mes -to prev zel iz ku še ni di ri gent Lean -der Pegan. Godba se je uveljavila doma in na tujem. Sodelovala je na raznih tekmovanjih in pridobila več nagrad. V novem tisočletju je godba bila na gostovanju v kraju Man zi a na ( Rim) in se po bra ti la s tam kaj šnjim god be nim druš tvom, le ta 2006 pa še z god bo iz Mar ci al -le (Firence). Ob praznovanju 20. letnice kapelniškega dela Leandra Pe ga na je sled nji pre dal di ri gent sko pa li či co svo je mu učen cu Lu ki Car -liju, ki je z letošnjo sezono polnovredno prevzel dirigentsko mesto. Po pet de se tih le tih je ta ko na kr mi -lu god be po nov no do ma čin kar je bi lo še ka ko po zna ti v brez hib no po da nem pro gra mu ter od lič no iz -vedenimi še kako zahtevnimi skladbami. (m.r.) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 23. junija 2007 KRESNICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - luna vzide ob 14.11 in zatone ob 1.01. Jutri, NEDELJA, 24. junija 2007 JANEZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,1 stopinje C, zračni tlak 1012 mb pada, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 61-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 18. junija, do sobote, 23. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Melara - Ul. Pasteur (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141 - 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. IG Sobota, 23. junija 2GG7 TRST / U Kino ALCIONE - 18.30, 21.15 »Zodiac«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »I fantastici 4 e Silver Surfer«. ARISTON - 20.00 »L'amore e eterno finché dura«; 21.30 »Ricordati di me«. CINECITY - 19.10, 21.30 »Ocean's thir-teen«; 16.00, 21.30 »I pirati dei carai-bi: Ai confini del mondo«; 16.15, 17.00, 18.10, 19.15, 20.05, 21.30, 22.00 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.30, 19.45, 22.10 »Le regole del gioco«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Hostel: parte 2«; 16.10, 18.00, 19.45 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 16.00, 18.50, 21.45 »Il destino di un guerriero«. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »XXY« nagrajen v Cannesu leta 2007. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuya« nagrajen v Berlinu leta 2007. FELLINI - 16.00, 20.10 »Il destino nel nome»; 18.00, 22.10 «Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 18.00, 19.30, 22.00 »Il destino di un guerriero«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.45, 20.30, 22.15, »Finché nozze non ci separino«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 19.00, 22.00 »Zodiak«; 16.00, 18.40, 21.20, 23.55 »Oceanovih 13«; 20.30, 23.45 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 14.30, 16.30, 18.30 »Shrek Tretji« (sinhroniziran). NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »TMNT: Tartarughe Ninja«; 22.15 »Goal 2: vivere un sogno«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Hostel: parte 2«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Io e Beethoven«; 18.20, 22.15 »Ti va di pagare«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«. SUPER - 16.00 »I Robinson: una fami-glia spaziale«; 17.30 »I pirati dei Ca-raibi: Ai confini del mondo«; 20.15, 22.00 »La citta proibita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; Dvorana 2: 17.00, 18.30, 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Nin-ja Turttles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi: Ai confin del mondo«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.20 »Il destino di un gurriero«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »Hostel: parte 2« prepovedano mladim pod 14. letom. H Šolske vesti DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra. RAVNATELJSTVO liceja A.M.Slomška prosi, da starši potrdijo vpis v prvi razred pedagoške in družboslovne smeri za šolsko leto 2007/2008, do 30. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti SPDT organizira tridnevno potepanje po karavankah od 29. junija do 1. julija 2007. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v kočah. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 - Livio. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 048178398 (Mila), 0481-78121 (Miloš). ¿i Čestitke ^ AŠD PRIMOREC priredi ŠPORTNI PRAZNIK na nogometnem igrišču v Trebčah 16., 17., 23., 24. junija f)elovali bodo dobro založeni kioski Turnir 7x7 na malem igrišču Danes, 23.6. ples z ansamblom PLIMA Jutri, 24.6. \j3les z ansamblom FERALJj Danes se bosta vzela Dragi GINO, naj ti 60. rojstni dan privleče mnogo smeha, sonca, sreče, takšne, ki je ne pobriše nikdar več iz tvoje hiše. To ti želimo Alma, Učko, Andrea s Tamaro in Vilma. Dragi GINO, čez hribček dolin-ce ravno polje, voščila ob 60. rojstnem dnevu pošilja ti moje srce. Žena Alma. Danes praznuje 90. rojstni dan sestra in teta IVANKA FONDA iz Sv. Ivana. Iskrene čestitke ji želijo sestra Pepka in ostala žlahta. BERNI, TEBI IN TAMARI želim obilo sreče! Mama. Draga VALENTINA in PAOLO! Danes se bomo vajine poroke udeležili in se bomo z vama ob tem pomembnem dnevu veselili! In medtem ko bodo v tej magični noči vsi kresovi po Krasu žareli, vama bomo mi iz srca zaželeli: da bi tudi vajina ljubezen skozi vsako temno noč močno svetila in da bi se dan za dnem vedno tako ljubila! Karin, Mara, Fjona, Jan, Diego, Andrej. Pri sv. Ivanu naša IVANKA že mnogo let slavi in danes okroglih 90 let slavi! Za visoki jubilej ji iz srca čestitamo vsi, ki jo imamo radi. 0 Prireditve ANSAMBEL HAPPY DAY v sodelovanju s športnim rekreacijskim društvom »Vaška Skupnost Praprot«, organizira danes, 23. in 24. junija 2007, praznik ob 20. letnici delovanja. V soboto, 23. junija ob 16. uri odprtje kioskov; ob 21. uri nastop skupin Happy Day, Martina Ferri in Martin's Band, Alter Ego, New York, Eclipse (Pink Floyd cover band) in M2 Dj's. V nedeljo, 24. junija ob 17. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop skupin duo Norman in Gregor, Naši fantje iz Brega, trio Bršljan, Mladi kraški muzikanti, The Autentics, Happy Day revival in plesna skupina Terpsihora. Čredo ovac bo v nedeljo vodil pastir Omar Marucelli. GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zahodnokraškim rajonskim svetom priredi glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Prose-ku«, danes, 23. junija, ob 20.30 God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč. Koncerti bodo na dvorišču Rajonskega sveta na Proseku. SŠKD TIMAVA vabi na kresovanje 2007, ki bo v Štivanu na predvečer Sv. Ivana, danes, 23. junija 2007, ob 20.30. Nastopila bo plesna skupina kulturnega društva Kremenjak, obeta pa se tudi slastno tekmovanje sladic in peciva. Priporočamo se za udeležbo in toplo vabimo k sodelovanju. S Mali oglasi ENKRATNA PRILOŽNOST! Zaradi družinskih razlogov privatnik proda privatniku trgovinsko dejavnost: prikupna trgovina z darilnimi predmeti in nakitom, vsa v steklu, glavna postaja, stalna klien-tela. Tel. 389-6757289. NUJNO IŠČEMO vzgojitelje z ustrezno diplomo in znanjem slovenščine. Info/razgovori tel. 0403480325, 040-3475895, mob. 3474201706, gospa Virno, 4000 KV.M NEZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 27.500 evrov. Tel.347-6145807. DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje (80 kv. metrov) na Proseku. Tri sobe, kuhinja, balkon in parkirišče. Tel. 333-1129574. KAVARNA V TRŽIČU išče natakarico. Zaželena je dinamičnost, volja do dela in dostojnost. Curriculum vitae posredovati na info@pahor.it ali na tel. št. 0481-40469 od 9. do 13. ure. KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko z diplomo (t.i. »qualifica« ali po možnosti »qualifi-cazione«) in izkušnjami. Nujna rekvizita odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007. KUPIM STARE raztrgane karpone. Tel. v večernih urah na št. 040-226752. KUPIM knjige za IV. razrede višje šole. Tel. 340-0030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo krasno mucko. Tel. 040-826941. LJUBITELJU ŽIVALI podarim tri male kužke mešance, majhne rasti. Tel. 040-228781. NUDIM KNJIGE za I., II. in III. razred nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. NUDIM LEKCIJE matematike dijakom nižjih in višjih srednjih šol, tudi v po- ODPRTA VRATA V NARAVO TA80R, KI SE GA LAHKO UDELEŽIŠ TUDI TIH Danes in jutri v Jamljah od 10.00 dalje INFO: Majna 3401635884 Veronika 335531628 6 Vabljeni vsi osnovnošolci in srednješolci!! SKD VESNA ZDRUŽENJE ZA KRIŽ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KAISKI TEDEN 1007 KRIŽ AAMSI, ff.«, 01 £O.J# Dom Albert Sirk Dramska skupina 'Radijskega odra sledi KRES pri Procjsji Damjana in Andrej "Živio ohcet!" jima kličemo vsi pri SKD Vesna OBNOVLJENA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KD IVAN GRBEC vabi v nedeljo, 24. junija, ob 18. uri v društvene prostore, v Škedenjski ulici 124, na zaključni koncert pevske sezone »Vesela pesem na kresni dan«. Vodi in samostojno nastopa dinamična Marjetka Popovski, povezuje Sara Trampuš. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA S. MIHAELA iz Zgonika, vabita na koncert »V spomin na Mariota«, ki bo v četrtek, 28. junija 2007, v cerkvi Sv. Urha v Samatorci ob 21. uri. Večer bosta oblikovala oktet Odmevi iz Sa-leža ter nonet Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni! PIHALNI ORKESTER RICMANJE v sodelovanju z Občino Dolina priredi skupni koncert z Brkinsko godbo 2000 v Parku v Prebenegu v četrtek, 5. julija, ob 20.30. HI Osmice Danes se poročita naša odbornika Bernard Hrovatin in Tamara Vicman Vse najboljše na novi življenjski poti! Društvo Noe letnih mesecih. Dolgoletna izkušnja. Tel. 349-4952267 (Sv. Ivan - Trst). NUDIM VSE KNJIGE za I., II. in III. razred DTTZ Žige Zoisa. Tel. na št 3393036533. NUJNO IŠČEM dva dijaka - študenta za raznašanje letakov v Trstu in okolici za obdobje 2 tednov. Tel. št.: 3338337691. OPČINE: prodaja se stanovanjska hiša 210 kv. m v mirnem okolju z dobrimi povezavami: dnevna soba s kaminom, kuhinja, dve kopalnici, tri spalne sobe, klet, dva pokrita parkirna prostora, velik vrt, terasa. Arco immobiliare 340-2311464. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA išče prodajalko z urnikom part-time. Klicati od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure na tel. 348-4718441. PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 12/02, prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim stiri zimske gume. Tel. 335-387517. PRODAM kmečki voz Macoratti, nosilnost 40 kvintalov, z dokumenti. Tel. 333-2331049. PRODAM motor Cagiva SST 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljaznik, letnik 1981. Tel 3486001728. PRODAM VW Polo CL Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik '93, temno plave barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 3486001728. RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 334-6690936. SLOVENIJA: v bližini mejnega prehoda Bazovica se prodaja dvostano-vanjsko hišo, 420 kv.m (2x 210 kv. m) z velikim vrtom. Možnost nakupa tudi v četrti gradbeni fazi vsaka 165.000 evrov. Arco immobiliare 340-2311464. STAR SEM 6 LET, v četrtek, 14. junija zvečer, sem pred občinsko telovadnico v Dolini, izgubil moj najljubši nahrbtnik. Kdor ga je dobil naj pokliče mojo mamo na št. 339-7823420. V STROGEM SREDIŠČU NA OPČINAH, dajem v najem prostor, 59 km z dvema manjšima prostoroma, uporaben lahko kot skladišče, ambulanta ali za manjšo obrt. Informacije na tel. št. 040-211043. ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548. jjV Sklad Mitja Čuk vabi na KRES NA PUKL'C Opčine, danes, 23.6.2007 zvečer Sodelujejo vaška društva, skavti in taborniki Tradicijo bomo obudili s pesmijo, družabnostjo, prigrizkom in osvežitvijo... MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN V SODELOVANJU Z ZSKD IN SLOVENSKO PROSVETO vaßita na SVEfcOlVAWSKO ttoč danes, 23* junija ob 20.30 na Jami v Boljuncu NASTOPILA BOSTA Tamburaiki ansambel SKD F. 'Freieren s sodelovanjem ftarjetke Popovski in pod vodstvom Ervina Terjala „ fer Ženska pevska skupina Dekleta s Škofij pod vodstvom Marjetke Popovski. SLEDIL 30 SVETO/VENSKI KRES OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040299450. Toplo vabljeni! NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak. NA KONTOVELU pri Deanu, bo od 22. junija do 1. julija 2007, osmica delovala, kjer bosta vino in suha hrana botrovala. OSMICO sta odprla Stanko in Alma v Samatorci. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Ladi Rebula, Rep- nič 2. Tel. 040-229174. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166. V PREBENEGU na Bržnici je odprl osmico Davorin Bandi. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Furlan. Tel. 040-229293. Prispevki VSAKOLETNA OSMICA NA KATI-NARI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri. Margaret in Boris Mi-halič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. Namesto cvetja v spomin Štefanije Štrajn darujeta Ankica in Elide 30,00 evrov za SKD Valentin Vodnik. N. N. daruje 500,00 evrov za ŠD Sokol. V spomin na dragega moža in očeta Ljuba Grilanca daruje družina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V spomin na Draga Bukavca darujeta Vanda in Stana Husu 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na dragega Paola Franze daruje Anica Callin 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob rojstnem dnevu dragega Piera Callina se ga spominjajo Anica, Silvija in Riccardo in darujejo 50,00 evrov za Durštvo Promemoria. V spomin na Dušana Žerjala daruje Peter Krmec z družino 20,00 evrov za pevski zbor Jadran - Milje. V spomin na Marijo Crisma por. Ber-senda (Giordano) daruje Peter Krmec z družino 20,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. V spomin na dragego prijateljico Meri darujejo Eda, Mariza in Darina 60,00 evrov za zgoniško cerkev. Angelca Malalan prispeva 20,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. / GodbENO dRUŠTVo PROSE^ Zveza sLovENskih kulruRNili dRuŠTEv ¡N ZAhodNokRAŠki RAjoNski SVET vabijo na glasbene večere ZAIGRAJMO SKUPAJ NA PROSEKU Danes, 23. junija ob 20.30 Zahodnokraškega rajonskega sveta Na spoREdu: Koncert godbenega društva "Viktor Parma" iz Trebč, vodi Luka Carli (MMKOohMm KL(M» uhjIU udu luu V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu TRST 13 Obvestila KRES NA OPČINAH! Sklad Mitja Čuk vabi vse, ki imajo les na razpolago, da pokličejo na št. 040-212289 v dopoldanskem času. KRUT obvešča, da bo od ponedeljka, 25. junija 2007, pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. NŠK TRST obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija vse do 31. avgusta 2007 knjižnica poslovala po poletnem urniku: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marija-nišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo tajništvo od ponedeljka, 25. junija 2007 dalje, delovalo s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.00-01.00. AŠD PRIMOREC prireja v soboto, 23. in v nedeljo, 24. junija Športni praznik pri nogometnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski, potekal bo turnir v malem nogometu, v večernih urah pa bo ples. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od danes, 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Za vse informacije se lahko obrnete na tel. št. 348- 4702070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. KD SLOVAN - Padriče priredi danes, 23. junija KRESOVANJE 2007; ob 17.30 extempore za otroke, od 18. do 19. ure ogled svetoivanskih venčkov ter nagrajevanje, ob 20.30 nastop MePZ Skala-Slovan. Sledi prižig kresa Zad za kalom. Vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD CHEER DANCE FRANCE PREŠEREN vabita na SVE-TOIVANSKO NOČ danes, 23. junija ob 20.30 na Jami v Boljuncu. Sodelujeta Tamburaški ansambel SKD France Prešeren s sodelovanjem pevke Marjetke Popovski - vodi Ervin Zer-jal in ženska pevska skupina Dekleta s Škofij - pevovodkinja Marjetka Po-povski. Sledil bo svetoivanski kres. OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Prijaviti se je treba do danes, 23. junija voditeljem zbora ali družini Brecelj na tel. št. 040209023. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št. 328-4559414. SKD S. ŠKAMPERLE prireja kresovan-je na Stadionu 1. maj: ob 20.45 odprtje razstave osnovnošolskih otrok,ob 21.00 nastop pevskega zbora o.š. O. Zupančič in plesne skupine Show Chance, potem pa do kresa s harmoniko Dušana Kovača.Danes, 23. junija od 20.30 ste vljudno vabljeni na Stadion 1. maj! SKLAD MITJA ČUK prireja v sodelovanju z vaškimi društvi na openskem Pikelcu kres za god Sv. Ivana danes, 23. junija. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek občine Dolina vabi na Praznik komunističnega tiska na Krmenko. Danes, 23. junija, ob 18.30 poseg evropskega poslanca SKP Roberta Musacchija, sledi ples z ansamblom Mi. V nedeljo, 24. junija, ples z ansamblom Evergreen. V ponedeljek, 25. junija, ples z ansamblom Oasi. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščamo člane, da se bo dvodnevni tabor odvijal v soboto, 23. junija in v nedeljo, 24. junija 2007 v Jamljah. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9.00 na parkirišču nasproti gostilne Pahor (nasproti križišča s cesto za Doberdob). Zaključek dvodnevnega tabora bo v nedeljo, 24. junija ob 17.00 na tabornem prostoru. Sledil bo sestanek za tabor. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. TABORNIŠKI SREČNO! TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo na akcijo ODPRTA VRATA V NARAVO, ki je namenjena vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Akcija se bo odvijala v Jamljah, 23. in 24. junija 2007. Program: lokostrelstvo, pionirstvo, prižiganje ognjev, športne igre, spanje pod šotori, večerni ogenj...Začetek aktivnosti ob 10. uri. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Akcija je popolnoma brezplačna. Otrok se prijavi ob prihodu, za odhod pa se starši odločijo sami. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Informacije: 340-1635884 (Majna), 3355316286 (Veronika). VAŠKE ORGANIZACIJE BAZOVICA vabijo danes, 23. junija 2007, ob 21. uri na kresovanje pri Babni ogradi (stara cesta za Sežano). ki bodo prvič v zgodovini ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 33. Šagro v Praprotu danes, 23. in v nedeljo, 24. junija 2007. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno danes, 23. junija. KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa jutri, 24. junija 2007, ob 6.30 s Trsta, trg Oberdan izpred Deželne palače in iz Bazovice ob 6.45 s postankom v bližini bivšega poštnega urada. SLOVENCI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMAR- JA bodo v nedeljo, 24. junija ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Štramarju počastili svojega zavetnika sv. Ivana. Slovesno mašo bo daroval zlatomašnik p. Bogomir Srebot. SLOVENSKI KLUB sklicuje v ponedeljek, 24. junija 2007, izredni občni zbor, na katerem bodo člani preučili možnost včlanitve v nastajajoči Di-stretto culturale. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Vabljeni. V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 25. junija, v Peterlinovo dvorano v Trstu, kjer bo ob 20.30 okrogla miza Tajni dokumenti o Osimskih sporazumih. Ob izidu že drugega zbornika Arhivskega društva Slovenije Viri o nastajanju Osimskih sporazumov, bodo spregovorili zgodovinarji prof. dr. Božo Repe, avtorica in urednica obeh zajetnih zvezkov dr. Viljenka Škorja-nec in urednik Virov dr. France M. Dolinar. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORA-TORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040211113 ali na št. 335-8186940. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom. SKD IGO GRUDEN obvešča, da se v Nabrežini nadaljujejo poletne delavnice. Oblikovanje usnja za otroke: 25., 26. in 28. junija, od 9. do 12. ure; za odrasle: 25. in 26. junija, 2. in 3. julija ter 9. in 10. julija, od 20. do 22. ure. Tel. št.: 333-8980166 (Erika Kojanec). Šivanje bleščic za otroke: 9., 10. in 11. julija ter 16., 17. in 18. julija, od 9.30 do 11.30. Tel št.: 338-8475906 (Sandra Poljšak). SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 26. junija 2007, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. junija, redna pevska vaja. ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA v torek, 26. junija 2007, od 20. ure na igrišču na Konto-velu. Vabljeni atleti, člani, starši in prijatelji. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 27. junija, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! AŠD IN SKD PRIMOREC vabita na koncert skupine The Authentics v četrtek, 28. junija 2007, ob 20.30 na nogometnem igrišču v Trebčah. NA TRGU pred škedenjskim muzejem, bo v četrtek, 28. junija ob 20. uri, koncert godbe iz Sv. Antona pri Kopru. Pred koncertom bo nastopila plesna skupina. V tem času bo trg zaprt za promet. ZADRUGA NAŠ KRAS IN KD KRAŠKI DOM vabita na Štrekljev večer v petek, 29. junija 2007 ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu, na katerem bo nastopil MoPZ Vinogradnikov iz Šentruperta. V okviru večera bo tudi odprtje likovne razstave Štefana Pahorja »TI-TANI - pozabljeni bogovi«. Avtorja bo predstavil Štefan Turk. Večer v sodelovanju s KD K. Štrekelj iz Komna in JSKD-OI Sežana. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592. SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara. ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Kati-nara. Sobota, 23. junija 2007 530 OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http://www.comune.dui-no-aurisina.ts.it« www.comune.dui-no-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija! ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Nabrežina, Slovenska kulturno-go-spodarska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čoko-ladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Pred-prodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovan-je v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040-360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. dvignili Malaiana na sam vrh človeške piramide. Credo ovac bo v nedeljo vodil pastir OMAR MARUCCELLI G CftEOHO CMPEMTIVO DtLWJO ZMRUiNA K SAŠ W BMKJ HQ Kmetija Boljunec 357 Tel./ Fax 040 227019 Gsm. 3333248011 ODPATJE KIOSKOV OB 17.00 UM 12 1 4 Nedelja, 24. junija 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH Zlate delnice & yu-loto ovvero »sciu' scia'« a la croa Milan Rakovac Ki če kamo, ja u historiju, ogni tanto insomma. Mi zamiri pametna peršuona, da ča ce mi to. Mi govori ta cierta peršuona; globalizacijska zvir nas melje i žere, a ti pišeš o fojbah, o monte Krn, o Tegetov-amiraljo, o Vlačič-Trubar, o, ansi bejati naši glagoljaši - i sve to kako baza naše formule za sutra. A ča ču brižan, digo mi, lako j e za globalizaciju, tuote ordiniva naša domača lustracija & tranzicija & demokratizacija & pretvorba; ča če sve sku-pa reči ladrija ča nan je privrnula žie-pe znuopoko i pobrala naše bieče, hi-že, fabrike, hotele, banke. I sad bi uo-na, beštija domača brigantska, da bu-demo mi drugi politički korektni, i da se okrenemo budučnosti. Pur, kritiku priman i se zajno sad na ubračan h budučnosti. V Zagrebu so pretekli teden podeljevali zlate delnice najboljšim tyco-onom bivše Jugoslavije. Spet drugi se zbirajo okoli pobude, da bi bilo dobro organizirati loto »od Vardara sve do Triglava«...Alora, slovanska idila na vse strani, kaj? Medtem sta vrhovni državni Mla- den Bajič (hrvaški Antonio di Pietro) in »Uskok«, posebna antikorupcijska agencija, v bleščeči akciji pod imenom Maestro, dala pozapreti sam vrh HFP, Hrvaškega fonda za privatizacijo. Priča smo dolgo pričakovanemu procesu lustracije tranzicije, namesto lustraci-je zgodovine, kar zagovarjajo krogi, ki bi hoteli izkoreniniti vsako sled »komunistične mentalitete«. Zapravo samo rubne zemlje bivše Jugoslavije, Makedonija i Slovenija, održavale su u potonjem dobu odrede-ni unutarnji kontinuitet, izvjesni soci-jalni i ekonomski normalitet, dok je svugdje drugdje, uz odličan izgovor i »legitimitet« rata, obavljena totalna lustracija, najčešče u divljačkim razmje-rama. Na političkom planu, u Bosni i Hercegovini, Hrvatskoj i Srbiji, groteskna »tranzicija« je socijalističke strukture pervertirala u rasistički nacionalizam kripto-nacifašističke srži, zaodjenut u demokratsko stranačko ruho. Zajedničko je u svim pojavama demoniziranje komunizma kao odličan izgovor za ordinarnu pljačku nacional-nog ekonomskog resursa, od bankov- nih računa i penzionih fondova do tvornica hotel, poduzeca Insomma, i ga lustrado e sopre-sado e resentado propio tutto, disen-do a noi altri cittadini; eco qua, i soldi a noi, la democrassia a voi. E invesse, Mladen Bajic e compania giudissiaria ga 'verto la scatola de Pandora, e sem-bra che i lustradori sara' lustradi anche lor - i - e iera l'ora! In tako je Bajic hrvatski Sciu' scia' (šu ša), lustra-scarpe iz italijanskega neorealističnega filma. Krasna besedna igra, iz angl. SHOE-SHINE, (lošče-nje čevljev), kot so male loščilce imenovali ameriški vojaki v Neaplju 1945. Tranzitorji in lustratorji naše preteklosti, so tako, hvala bogu, sami postali žrtev lustracije. Enako kot sojenja vojnim zločincem je lustriranje lustratorjev ključna operacija za južnoslovansko zgodovinsko katarzo. Medtem ko zločinci v svojih okoljih pogosto ostajajo heroji, tatovi, ujeti z rokami v marmeladi (pa naj se še tako široko smehljajo z lakiranih naslovnic tabloidov), ostajajo - tatovi. slovensko stalno gledališče - Ocena ljubljanskega Dnevnika Med desetimi najboljšimi predstavami tudi Pasolinijev Svinjak Drama Svinjak Pier Paola Pasolinija, produkcija SSG, ki jo je režiral Ivica Buljan, je bila razglašena za eno izmed desetih najboljših predstav po izboru Dnevnikovih kritikov. Izbirali so Gregor Butala, Jaša Dernovšek, Igacija Fridl Jarc, Tanja Lesničar-Pučko, Barbara Orel in Ana Perne. Umetniški vodja SSG Marko Sosič je ljubljanskemu Dnevniku o sezoni povedal: »Svojih ocen glede uspešnosti sezone sicer ne dajem rad v javnost in presojo raje prepuščam gledalcem in poklicnim gledališkim kritikom, saj menim, da tako vendarle ohranjam določeno higieno pri svojem delu. To seveda ne pomeni, da po potrebi ne bi branil vsake predstave iz naše produkcije, še posebno to velja za tisto najšibkejšo. Na vašo prošnjo pa bi vendarle povedal, da je bil zastavljeni program sezone v celoti izpeljan, čeprav je bil s produkcijskega in organizacijskega vidika izjemno zahteven. Mislim, da smo večinoma tudi uresničili tiste umetniške in estetske cilje, za katere smo verjeli, da jih lahko dosežemo. Re-pertoarni izbor je bil v glavnem naklonjeno sprejet, čeprav sta bila določen del gledalcev in predvsem določen segment slovenske politike v Italiji, ki »pozorno in konstruktivno« sledi našemu delu, zelo kritična do prevelike prisotnosti italijanskega jezika v posameznih produkcijah. Sam sem ponosen na celotno sezono.« Novinar Gregor Butala pa v Dnevniku ugotavlja: »Razveseljivo je, da se je po dolgih letih hudih težav na noge končno postavilo Slovensko stalno gledališče v Trstu, in sicer tako v finančnem kot v programskem smislu.« Ravnatelj SSG, Tomaž Ban pa je o uspešnosti Paso-linijeve drame povedal: » Predstava Svinjak mi je posebno pri srcu, ker smo z njo dokazali, da naš teater zmore veliko. Kvaliteta našega dela se razbere tudi iz drugih naših produkciji. Kar zmoremo na organizacijski in tehnični ravni, kljub znanih omejenosti sredstev, števila igralcev v ansamblu, delovne sile pri tehniki, administraciji in organizaciji pa je najbolj razvidno ravno iz velike, kvalitetne zasedbe in tehnične dovršenosti predstave, ki jo je režiral Ivica Buljan.Vsi, ki so pri tej predstavi in v celi sezoni delali in sodelovali z našim gledališče, zaslužijo pohvalo in zahvalo za vloženi trud.« gorica - Snovanja Neva Klanjšček: med romantiko in impresionizmom Klavirska šola prof. Sijavuša Gad-žijeva nam je v letošnjih pomladnih mesecih ponudila kar nekaj lepih glasbenih dogodkov in trenutkov. Delo tega navdahnjenega pedagoga v tem pro sto ru po me ni go to vo ene ga od najvišjih umetniških dosežkov, ki jih ta prostor premore. Snovanja, niz priredi tev, ki jih od la ni vse bin sko ob li ku -jeta Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in ArsAtelier, se vse bolj izkazuje kot posrečena formula, ki odpira razne možnosti: v začetku šolskega leta načrtuje, med letom se snuje, in ko sad pridobiva zrele barve, lahko gre med ljudi in zaživi na različnih pri-zo ri ščih. V ta okvir sodi tudi recital Neve Klanjšček, ki je bil v torek, 12. junija v dvorani pokrajinskega muzeja v Grajskem naselju v Gorici. Prisotni so nagradili mlado pianistko s prisrčnim odobravanjem. Neva velja med prijatelji za tiho, zadržano in prijetno oseb nost Po vsem dru gač na pa je na koncertnem odru: njen glas se je namreč ob klavirju povsem okrepil in njeno osebnost se je pokazala v novih dimenzijah ter v nesluteni poustvarjal-ni sili. Neva Klanjšček, doma iz Štever-jana, je bila večletna učenka prof. Beatrice Zonta na goriški Glasbeni matici. Višjo stopnjo je opravila pri prof. Sijavušu Gadžijevu na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel in leta 2003 uspešno diplomirala na tržaškem konservatoriju. Pri istemu profesorju je v tem šolskem letu sledila podiplomskemu tečaju in vzporedno poučevala klavir v gorici, Doberdobu in na Plešivem. Program koncerta je zaobjel klavir sko li te ra tu ro od kla si ciz ma do mo -dernizma: Haydnova sonata v C duru, Schu man no va so na ta v g mo lu op. 22, Cho pi nov scher zo v b mo lu op. 31 in Debussyjeva skladba l'Isle joyeuse. Za izvajalca je tak program priložnost, da izpostavi svojo elastičnost v prehajanju iz ene stilne obravnave v drugo. Pri klavirju, oziroma pri proizvajanju zvoka na njem, je to še posebno zanimivo poglavje, ki je pogosto predmet muziko-loških razprav, saj se je ta instrument prav v teh dveh stoletjih razvijal v svoji mehaniki in je od "gluhega" fortepiana dalje zadobival vse večje tehnične danosti, ki so mu odpirali nove dinamične razpone. Neva Klanjšček se očivitno dobro zaveda, kaj pomeni stilno oblikovanje zvoka in je gotovo v Gadžijevi šoli posvetila temu študiju glav no skrb. Za to je Hayd no va so na ta za bles te la v čis tem, sre br nem, sko raj čembalističnem zvoku. Kontrastno, in prav tako stilno odgovarjajoče je zaigrala Debussyjeva preludija in znano Isle joyeuse. S prefinjenim prelivanjem zvočnih barvitosti se kot iz spomina prihajale na dan figure in atmosfere tega mojstra glasbenega impresionizma. Da je Neva Klanjšček mojster drobne, subtilne igre, se mnogi zavedamo vse od njenih prvih nastopov javnosti. Zato sta Chopin in Schumann na programu predstavljala novost, zanjo in za nas. Schumannova Sonata op. 22 je pravi arzenal napetih vzdušij, vznermljivih strasti prekipevajočih stanj. Le v andantinu se vihar za trenutek pomiri in zaveje tih, božujoč ve-trič. Pianistka se je predala tej pripovedi z gotovo in temperamentno igro ter izpeljala to zahtevno partituro brez večjih odmikanj. Seveda pa je ta sklad ba ta ko zgo šče na in na tr pa na, da ji lahko prideš do dna - če ji sploh lahko pri deš - le pos to po ma, ko se k njej po vr neš po ča sov nih pres led kih. V dru gem de lu kon cer ta je v ljub ko sa -lonsko vzdušje prevzel poslušalce vedno prijetno poslušljiv Chopinov Scherzo. Ob zaključku je koncertantka poda ri la hva lež ne mu ob čin stvu še eno Debussyjevo skladbo. Koncert Neve Klanj šček je vse ka kor od kril glas be ni -co, ki skriva v sebi še nepoznane kotičke svoje osebnosti in slutimo, da nas bo v prihodnje še presenetila. (SK) V Mariboru se je začel 15. mednarodni festival Lent Zupan Mestne občine Maribor Franc Kangler in direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina sta včeraj točno opoldne na Grajskem trgu slovesno dvignila festivalsko zastavo pred začetkom 15. mednarodnega festivala Lent ter s tem naznanila, da se prireditev z večernim uradnim odprtjem lahko začne. Prvič v 15 letih je mariborski župan oblast na festivalskih prireditvah za 16 dni v roke predal Rukavini in njegovim sodelavcem, ki bodo skrbeli za organizacijo festivalskega dogajanja.Kan-gler, ki je na slovesni dvig zastave prišel v spremstvu vseh treh podžupanov, je pred uradnim dejanjem opomnil, da letošnja 15-letnica festivala pomeni tudi obdobje, odkar so se v Mariboru začeli zavedati, da zmorejo in želijo narediti korak naprej v ustvarjanju na področju kulture. Kot je dejal, so bili prav festival in drugi kulturni dogodki, ki se v mestu vrstijo skozi vse leto, podlaga za odločitev, da se bo Maribor potegoval za naziv Evropske prestolnice kulture v letu 2012, kar mu bo po Kanglerjevih besedah tudi uspelo. Prvi človek festivala ob Dravi Vladimir Rukavina je ob simbolični predaji oblasti s strani mariborskega župana povedal, da bo to »moč« skušal dobro uporabiti, zanesljivo pa predvsem v dobrobit mesta in Mariborčanov. Ob tem je med novostmi, ki bodo po njegovem pritegnile največ pozornosti, izpostavil predvsem oživitev festivalskega dogajanja v Mestnem parku, kjer bodo večinoma potekale prireditve za družine, predvsem pa razne delavnice za otroke. Letošnji festival Lent, ki velja za največjega poletnega v Sloveniji, se je začel z večernim koncertom Oliver-ja Dragojeviča na velikem plavajočem odru na Dravi, trajal pa bo do 7. julija. V 16 dneh se bo na različnih odrih in drugih prizoriščih v središču Maribora zvrstilo blizu 400 koncertov, opernih, gledaliških, folklornih in baletnih predstav ter drugih kulturnih dogodkov. Skupaj naj bi se prireditev udeležilo več kot pol milijona obiskovalcev iz Slovenije in tujine. (STA) S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi» lAtcriipli cL^iM'icJip [ImLi an ^lnlnïJkv (i^iinih Svtij priait well bi liku flflfflcnile liki), ti j i l*ilk fil)iai«Ti( ki K" I INPET'Ï 1:111 U: ■: i n:injH,'ni?L' SIiLhIli IhirtV Sarduni m f n JH Ifljujç." '-I ! i *'i h. I: |l' /.ivu/ivim m;Lrij ^Mt'iiininirn sknL.iit4iiii] ^.IILIHTIIIUH A'iif k ' / f i 11 i' 'fit tf ti& ti'in k? ■ h-^k'irk- jv (lriivjX^'li., ki |HfttiXt*1! /jiknn 4 JNi / 1113 L1 -Î"! (Il'u'inIh:! JiJU5 U:. i L L ■ i : i ii l.-litm \ \i lLh ki :■ 11 b : i š" L - "L : LI ■. : riLiMiviuji > ilffcUlBJ lÎL'k'i iLiikji 11:1 1.1< »tuniki1 jn-mrinim <: 11-11 r h I >. ■ ] 111111 Hwii-iiii^jkivnti m [LCfiii^iLnini iiJitni JI:LII]. 1.1 JÇ/itjlîl j k 111 : t * L L-: 11 S h L k 11 JiinV Hiii-iIlh' niLim-njititi (Mwi^k'lini" «BinDouijiim in rK-pmiilniin v u k k VI ih (11'i i Modrih» ( hltCû, vpiSck" thvfr» Swviko SV.]:ihJ:i Lïijrtv Vij-lIih/ i 11 st1 |>.hI|:i-h'Ii' Hïr-|h.-irt, irtïS JL"ï'lnfr ne phill Jrtj it tIk'iLi in ijhUmh ih^hiIi J.-Jjrrfï il m km. Davčna številka Sklada Dorie i 91013840318 / KULTURA Sobota, 23. junija 2007 1 3 gledališča v gledališču v trstu in pokrajini - Ob evropskem dnevu glasbe Godba na pihala Viktor Parma zaigrala v miramarskem parku Za člani društva iz Trebč so v grajskih dvoranah nastopili gojenci tržaškega konservatorija Četrtek, 21. junija, je bil evropski Praznik glasbe. V Trstu so se ga spomnili organizatorji festivala Gledališča v gledališču s pobudo, ki je predstavljala izjemo v pretežno gledališko naravnanem programu. Na pobudo italijanskega ministrstva za kulturo je tržaška pokrajina priredila glasbeni večer, s ka terim je upo šte va la slo ven sko in italijansko prisotnost na krajevni glasbeni sceni, čeprav na različnih področjih, saj sta dvodelni dogodek oblikovala Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč in učenci konservatorija Tartini. Okvir je bil tokrat Miramar-ski grad, saj je festival letos namenjen tudi vrednotenju kulturnih in zgodovinskih znamenitosti pokrajine z uporabo različnih, priložnostnih odrov, ki poleg rimskega amfiteatra pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Ob koncu vročega poletnega dne, ko so še zadnji navdušenci fitnesa zapuščali miramarski park, so prve note koncerta zazvenele na trgu pred gradom. Kot da bi simbolično spremljali sončni zaton, so člani godbe zaigrali v po pol no ma ne for mal nem to nu, brez uvoda, brez povezovanja, brez stolov za pu bli ko, ki je se de la na te ra si gra -du za njimi, na bolj oddaljenih klopeh par ka ali je slo ne la ob steb rih. Vzdu -šje je bilo tisto nepričakovanega glasbe ne ga tre nut ka, na ka te re ga člo vek naleti po naključju, in člani godbene-ga druš tva so zna li na pol ni ti ta tre nu -tek z vrsto prijetnih doživetij. Dirigent Luka Carli je počastil priložnost z enournim koncertnim programom, ki je prinašal več odsevov slovanskega duha. Poleg kipeče uverture k ljudski spevoigri »Rokovnjači« Viktorja Parme, Smetanove Vltave in češke polke je spored zaobjel evropsko simfonično in oper no li te ra tu ro s pri red ba mi motivov iz Mozartovih in Verdijevih oper, a je tudi upošteval delo slavnega Argentinca Astorja Piazzolle in os-carjevega nagrajenca Ennia Morrico-neja s spletom melodij iz filmskih kulis. Napoved izvajanih skladb je bila zaupana simpatičnemu dirigentu, godba s skoraj stoletno tradicijo pa je pod njegovim vodstvom živo in dokaj mu-zikalično podala svoj raznolik program. Po nastopu godbe se je dogajanje preselilo v prestolno dvorano gradu, kjer so publiko pričakovali učenci tržaškega konservatorija z izvrstno glasbeno ponudbo, vokalnoinstrumental-nim potovanjem po Evropi z naslovom »Na krilih glasbe«. Izbira programa je bila posebno posrečena, saj je ovrednotila v elegantnih poznoromantičnih in dekadenčnih tonih skladbe in avtorje, kijih redkeje zasledimo na koncertnih spo re dih. Do ber nas top pi hal ne ga tria s klavirjem (oboistka Francesca Sarpi, klarinetistka Valentina Sbicego, flavtist Tommaso Bisiak in pianist Cristian Consolo) je s skladbami Am-berga in Saint-Saensa uokviril osrednji spo red sa mo spe vov, ki sta ga ob li -kovala sopranistka Susanna Tuhkala in pi a nist Pa o lo Tro i an. Nas top fin ske pevke, ki se izpopolnjuje v Trstu pod mentorstvom Rite Susovsky v okviru univerzitetnega projekta Erasmus, je postal priložnost za spodbudno soočanje z opusom finskih avtorjev, z njihovimi globoko sentimentalnimi teksti in spevnimi uglasbitvami. Toivo Kuula, Jan Sibelius in Franz Oskar Merikan-to pa ni so bi li edi ni pro ta go nis ti ve če -ra, ki je ponujal tudi izbor izvrstnih francoskih samospevov Henrija Du-par ca, pri ka te rih je bolj šib ko ob vla -danje jezika nekoliko oddaljilo sicer zanesljivo pevko od sporočil. Spored samospevov se je prijetno končal z izborom skladb kralja italijanskih salonov prejšnjega stoletja Francesca Pa-ola Tostija. Koncert je uvedel niz Koncerti na gradu, ki ga bo pokrajina, v sodelovanju s konservatorijem Tartini, prirejala vsak petek od 20. julija do 21.septembra. (ROP) Godba je oblikovala prijeten glasbeni dogodek kroma koper - Ob 50-letnici Radia Capris V nedeljo glasbeni dogodek na osrednjem mestnem trgu V nedeljo, 24.junija, bo Koprski večer krajši in v znamenju glasbe. Od 19.ure dalje bo postalo središče glasbe Titov trg v centru največjega slovenskega mesta na Obali. Eden izmed najbolj poslušanih radiov na Primorskem bo namreč praznoval 50 let življenja in uspešnega ter kakovostnega dela. Radio Capris pa želi praznovati srečanje z Abrahamom v družbi številnih poslušalcev in nekaterih najpopularnejših slovenskih glasbenikov. Oder bodo organizatorji večera postavili na osrednji in največji koprski trg, tako da s prostorom ne bo težav. Ker gre za praznovanje nekega dogodka, so se pobudniki prav tako odločili, da koncert poklonijo res vsakomur in torej vstopnina ni predvidena. Tudi z glasbenega vidika so organizatorji poskrbeli za vse, saj se bodo na odru zvrstili glasbeniki, pevci in skupine vseh vrst in zvrsti. Na Titovem trgu bomo lahko med drugimi poslušali zelo uspešno rock skupino Šank Rock, prijeten glas ene izmed najbolj popularnih pevk mlade slovenske generacije - Ne-isho, šarmanten glas pevca, ki je zaradi zunanjega videza posebno popularen med nežnejšim spolom - Jan Plestenjak, pevka, ki jo zlasti v zamejstvu zelo dobro poznamo, saj je obiskovala Znanstveni licej France Prešeren - Tinkara Kovač, neuničljivi in neupogljivi ter običajen gost vsakega slovenskega glasbenega dogodka - Vlado Kreslin s svojimi Malimi bogovi (med temi je tudi zamejski virtuoz Iztok Cergol) in ravno tako popularna in prikupna mlada pevka Alya, ki se je s svojim posebnim glasom že približala širšemu krogu poslušalcev. (I.F.) WW PIVEC M FESIONA LN0STJ0 ljubljana Zbornik ob 80-letnici Franceta Bernika Hvalevredna navada, da se slovenske kulturne in znanstvene ustanove ob pomembnih obletnicah z zborniki ali posebnimi izdajami spomnijo svojih najvidnejših predstavnikov in sodelavcev, se nadaljuje. V maju je še ves deloven praznoval osemdeset-let ni co in z njo do ča kal tu di takš no pri lož nost no knjiž no po -častitev, akademik dr. France Bernik. Darko Dolinar v uvodnem sestavku izpostavlja različna področja slavljenčevega delovanja in poudarja, da se je v različnih vlo gah, po memb nih za na šo li te -rarno vedo, humanistiko, znanost in kulturo, izkazal kot odprta, konstruktivna in povezujoča oseb nost. Oto Luthar, vodja ZRC SA-ZU in njegove založbe, v nadaljevanju Franceta Bernika imenuje aris to krata bese de, v ospredje pa postavlja predvsem njegove duhovne odtise, ki jih je v enem najbolj prelomnih obdobij slovenske zgodovine zapustil kot predsednik SAZU. Igor Grdina nato v prispevku Portret med silhuetami visoko ocenjuje delež akademika Franceta Bernika v kalejdoskopu slovenističnih dosežkov in podčr-tuje, da je portretiranec že ob svojem nastopu demonstriral odprtost k različnim smerem interpretacije literarne umetnine in da je temu svojemu načelnemu izhodišču ostal zvest tudi pozneje. Dobrih 40 strani obsegajoče poglavje Bernikov življenjepis kot kronika je bolj kot življenjepis pregled slavljenčevega delovanja na različnih področjih in v različnih ustanovah, nazadnje kar celo desetletje, do leta 2002, na čelu Slovenske akademije zna-nos ti in umet nos ti, kjer je zdaj čast ni član. Ta spre hod sko zi čas in prostor navaja tudi slavljenče-vo sodelovanje in članstvo v tujih akademijah in drugih naj-ugled nej ših znan stve nih usta no -vah, kot zadnje njegovo dejanje do oddaje gradiva v tisk pa je v tem nizu omenjeno predavanje 28. marca v palači Goriške pokrajine v Gorici o temi Cankar in krščanstvo. Več kot množica spoštljivih slavilnih besed pove o Bernikovem delu tudi sklepno poglavje, v katerem je Martin Grum v petih skupinah nanizal kar 667 bibliografskih enot - v tiskani obliki objavljenih izvirnih in pre ve de nih spi sov in dru gih del, v ka te rih je Ber nik od le ta 1950 naprej naveden kot avtor, soavtor ali urednik. Zbornik sta uredila Igor Grdina in Oto Lut-har, zaključuje pa ga Enciklopedična informacija o Francetu Ber-niku, prevedena tudi v nemščino in angleščino. Iztok Ilich 1 4 Sobota, 23. junija 2007 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Včeraj predaja del med občino in gradbenim podjetjem Luci costruzioni Začenja se prenova Travnika Končni videz izraz sprememb v času Gradbišče bodo postavili v prihodnjih dneh - Območje današnjega parkirišča zadnji predmet posega Začenja se prenova Travnika. Včeraj je goriški župan Ettore Romoli uradno predal dela gradbenemu podjetju Luci costruzioni, ki bo moralo zaključiti poseg do 7. decembra 2009. Gradbišče bodo delavci tržaškega podjetja postavili v prihodnjih dneh. Dela, vredna 3.295.346 evrov, bodo potekala v šestih fazah, v katerih bodo prenovljeni posamezni deli trga. Njihovo sosledje je bilo nekoliko spremenjeno glede na prvotni načrt. Območje današnjega parkirišča na Travniku po novih določilih ne bo prvi, pač pa zadnji predmet posega, medtem ko bodo dela startala na križišču med ulicama Roma in Oberdan. »Do spremembe je prišlo v dogovoru z goriško zvezo trgovcev ASCOM. Poseg bo najprej osredotočen na prevozne dele, kar bo omogočalo uporabo parkirišča približno do božiča in torej manjše nevšečnosti za trgovce,« je povedal direktor gradbišča Vittorio Ranalletta, ob katerem sta dokument o predaji del podpisala tudi lastnik podjetja Giovanni Luci in funkiconar goriške občine, ki je odgovoren za postopek, Diego Kuzmin. Župan Romoli je v zvezi z zahtevami predstavnikov trgovcev dodal, da v prihodnosti ne izključuje možnosti davčnih olajšav za trgovine na Travniku. »To bi se zgodilo le v primeru, da bi trgovci utrpeli veliko izgubo. Zaenkrat bo občina, tako kot predvideva zakon, posegla le na področju sektorskih študij z dokumentom, ki potrjuje, da so na območju Travnika v teku dela, zaradi katerih bi se dohodki trgovin lahko znižali,« je dejal Romoli. Župan je podčrtal svoje zadovoljstvo zaradi začetka prekvalifikacije mestnega središča, ki je bila predvidena že leta 1998. »V času, ko sem bil deželni odbornik, smo v deželnem finančnem zakonu dodelili za obnovo Travnika in dostopa do gradu 10 milijard lir. Brancatijeva uprava je nato zaustavila dela in spremenila projekt, saj ni soglašala s predvidenim načrtom za povezavo med Travnikom in grajskim naseljem,« je povedal župan. Podoba Travnika čez 900 dni bo izražala spremembe osrednjega mestnega trga skozi čas. Večji del Travnika bo prehoden le za pešce. Za tlakovanje bo podjetje uporabilo ploščice iz peščenjaka, vzdolž palače pre-fekture pa bodo zgradili podolgovat vodomet. Namestili bodo infrastrukturo za dvigalo, ki bo v prihodnosti povezovalo Travnik z grajskim naseljem. Postajo na Travniku bodo zgradili ob vhodu v predor Bombi, in sicer na levi strani. Ob vhodu na Raš-tel bodo na tleh z različnimi ploščicami peščenjaka označili nekdanja vrata, pred sedežem zavoda INPS pa bodo označili obseg zidov nekdanjega samostana. »Pacassijev vodomet bo zaenkrat ostal tam, kjer se nahaja sedaj. Njegova nekdanja pozicija bo označena na tleh s ploščicami iz peščenjaka,« je povedal načrtovalec Romano Schnabl. (Ale) Čez 900 dni bo Travnik skoraj v celoti namenjen pešcem bumbaca S posveta v pokrajinski sejni dvorani meje spregovoril kolega Rahola. »Pokrajina je raziskovalcema pomagala pri evidentiranju najprimernejših sogovornikov, dala pa jima je tudi na razpolago gradivo,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, poleg katerega so včeraj posegli tudi Sandi bumbaca Volk, Tamara Blažina, Živa Gruden, Aleš Doktoric, ki je tudi uvedel v projekcijo Ki-noateljejevega filma Sešivalnica spomina, Hadrijan Corsi, Giorgio Banchig, Bruna Dorbolo, Firmino Marinig in Marjeta Kranner. (Ale) Praznik na Peči gorica - V pokrajinski sejni dvorani posvet o Slovencih v Italiji Odkrili našo raznolikost Raziskovalca Enrica Rigo in Federico Rahola predstavila raziskavo o odnosu med manjšino in mejo v FJK »Manjšina ni nekaj homogenega, kar je mogoče zaobjeti v toge kategorije. V Bruslju so cilje našega dela določili na podlagi predpostavk, ki so bile popolnoma napačne. Izkazalo se je, da je slovenska manjšina v FJK težko opredeljiva, dinamična, izredno raznolika in tudi politično neenotna.« Tako sta včeraj na sedežu pokrajine povedala Enrica Rigo in Federico Rahola, italijanska raziskovalca, ki sta med novembrom 2005 in februarjem 2006 izvedla raziskavo o značilnostih slovenske manjšine v Italiji, njenem odnosu do meje in vplivih evropske širitve na njen položaj. Šlo je za del Interreg projekta, ki ga je financiral 6. okvirni program Evropske komisije, pri katerem je sodelovalo osem univerz iz različnih evropskih držav. »Naju je za raziskavo o slovenski in italijanski manjšini na meji med Italijo in Slovenijo poverila univerza Kingston. Delo so usmerili z nekaterimi hipotezami, ki smo jih na podlagi intervjujev s približno 30 političnimi in kulturnimi delavci zavrgli. Predpostavljale so na primer togo razdelitev med večino in manjšino,« je na včerajšnjem posvetu s provokativnim naslovom Sirote meje? Slovenska manjšina v FJK od razpada Jugoslavije do širitve EU, povedala Rigova, poleg katere je o odnosu slovenske manjšine do V okviru praznika samostojnosti sovo-denjske občine se bo danes na Peči nadaljeval bogat program prireditev, ki so ga pripravila krajevna društva. Ob 18. uri bodo odprli otroški kotiček, istočasno pa se bo začela tudi finalna tekma ženskega nogometnega turnirja. Ob 19. uri bo startala finalna tekma moškega turnirja, ob 20. uri pa bo na istem prizorišču na potezi razstava domačega kruha. Ob 20.30 bodo svojo ko-talkarsko spretnost pokazali člani in članice kotalkarskega društva Vipava, ob 21. uri pa se bo začelo tekmovanje v briškoli. Družabnost se bo zaključila pozno v noč, saj se bo ob 21.30 začel ples s slovensko glasbeno skupino Modri val. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi jutri, ko bodo na sporedu pohod po poteh prve svetovne vojne, otroški kotiček, igre brez meja med domačimi vasmi in tekmovanje v košnji. Ob 19. uri bo osrednja slovesnost, ki predvideva nastop plesnoakrobatske skupine Twist, govor župana Igorja Petejana, nagrajevanje turnirjev in tekmovanj ter ples z ansamblom Trije prašički. Brezplačen obisk razstave V palači Attems-Petzenstein na trgu De Amicis v Gorici bo do do 19. avgusta na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Razstava je odprta vsak dan razen ob ponedeljkih med 9. in 19. uro. Obiskovalci bodo dobrodošli tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri do zaprtja razstave nudijo Pokrajinski muzeji brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 (musei@provin-cia.gorizia.it, www.provincia.gorizia.it). Festival dvorne glasbe Med 1. julijem in 13. septembrom se v deželo FJK vrača mednarodni festival dvorne glasbe Musica Cortese. Pobuda, ki jo med drugimi podpirajo goriška pokrajina in občina, novogoriška občina ter Fundacija Goriške hranilnice, predvideva dvajset koncertov antične glasbe, ki se bodo zvrstili na zgodovinskih prizoriščih naše dežele. Prva dva večera bo na sporedu 1. in 6. julija na goriškem gradu. Prvi večer, ki ga bo oblikovala skupina Accademia degli imperfetti, nosi naslov »Turki, svetniki, kmetje in podkralji«, drugi goriški večer pa bo namenjen glasbi hrvaške renesansa, za katero bo poskrbel ansambel Dialogos. Dva dni kasneje bo v gradu Strassoldo v Červignanu nastopila skupina antičnega plesa Tripudium mundi, 12. julija pa se bo mednarodni festival ponovno vrnil na goriški grad. Marco Bea-sley, Fabio Accurso in Stefano Rocco bodo predstavili izmišljeni dnevnik potovanja po Italiji Johna Dowlanda. Naslednji goriški koncert bo 19. julija v kapeli hiše Dornberg v grajskem naselju, kjer bo Fabio Accurso zaigral Preludij na citre in lutnjo. Vstop na vse glasbene večere bo prost, koncerti pa se bodo začenjali ob 21. uri. Niz se bo zaključil 13. septembra na gradu Kromberk pri Novi Gorici s koncertom, ki nosi naslov Od trubadurjev. Fundacija Cassa di Risparmio di Gorizia obvešča uporabnike, da bodo dne 25. junija 2007 uradi na Korzu Italija 110 zaprti javnosti zaradi selitve. Redna dejavnost bo stekla 26. junija v novem sedezzu na ulici Carducci 2 v Gorici s sledecim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.15 do 13.15. b il . Vaše zamisli so naši načrti www.fondazionecarigo.it / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. junija 2007 15 1 podgora, pevma - V četrtek potekali umestitveni seji rajonskih svetov V Podgori brez kvoruma gorica - Dogovor Iz Slovenije bodo črpali Persoglia spet predsednik več vode in ^ I I • v •• • Desna sredina z odhodom iz dvorane preprečila izvolitev Bandelja - Nezadovoljstvo Foruma in SKP po VliZJi ceni V Podgori se je v četrtek umestitve-na seja okrožnega sveta zaključila brez izvolitve predsednika, saj je desnosredinska opozicija odšla iz dvorane pred glasovanjem; v Pevmi, na Oslavj u in v Štmavru je bil na predsedniškem mestu soglasno potrjen Lovrenc Persoglia (Oljka), sicer pa je nekoliko slabe krvi povzročila izvolitev Borisa Primosiga za podpredsednika, potem ko svetniki Oljke niso podprli Vilija Prin-čiča, kandidata Foruma za Gorico in SKP. Šest podgorskih svetnikov leve sredine je na začetku zasedanja ob podpori svetnika Tuzzijeve občanske liste Maurizia Mazzariola za predsednika predlagalo Wal-terja Bandelja, ki je to funkcijo opravljal tudi v preteklem mandatu. Predsedniško mesto je zatem zase zahteval svetnik Upokojencev Domenico Buonavitacola, ki so ga nato podprli tudi štirje svetniki desne sredine. Namesto da bi šli na glasovanje, so se svetniki desne sredine z Buonavitacolo vred odločili za odhod iz dvorane, zatem pa je zmanjkal dvotretjinski kvorum in zasedanje je bilo prekinjeno. »Buonavitacola me je razočaral; v prejšnji mandatni dobi je bil v okrožni svet izvoljen na listi Marjetice in sem z njim dobro sodeloval, sedaj pa me je osebno napadal in kritiziral moje dosedanje delo,« je povedal Bandelj in pojasnil, da se bo okrožni svet ponovno sestal v četrtek. Potrjeni predsednik okrožnega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver Persoglia je bil z zaupnico zadovoljen. »Med načrti, ki jih moramo najprej izpeljati, so obnova igrišča pri šoli v Pevmi in izgradnja parkirišča pred vrtcem. O tem se bomo pogovorili že na prihodnji seji, ki bo potekala v petek,« je povedal Persoglia, ki upa, da izvolitev 35-letnega Primosiga namesto Prinčiča za podpredsednika ne bo skalila dobrih odnosov v okrožnem svetu. »Izvoljeni na listi Oljke smo se odločili za Primosiga, ker smo želeli vključiti mlajše generacije v vodenje okrožnega sveta,« je pojasnil Persoglia. »Pri izvolitvi podpredsednika se je zataknilo povsem nepričakovano. Svetnika Foruma in SKP sva za podpredsedniško mesto predlagala Prinčiča, ki je v prejšnji mandati dobi opravljal funkcijo svetnika in si nabral veliko izkušenj, sploh pa je izredno dejaven na kulturnem in športnem področju. Oljka je predlog zavrnila in izvolila svojega kandidata. Prepričan sem bil v demokratično soočenje s svetniki Oljke, a žal so pokazali mišice, ne pa demokratične zavesti. Obžalujem dejstvo, da v naši skupnosti še vedno prevladuje pristranska politična vidljivost do svojih političnih pripadnikov, ki ustvarja nepotrebna trenja,« je o poteku umestitvene seje menil okrožni svetnik SKP Marjan Sosol. Iz Mrzleka bodo črpali več vode za potrebe Gorice, njena cena pa bo nižja. Direktorja družbe IRISAcqua Augusto Burto-lo in podjetja Vodovodi in kanalizacija Miran Lovrič sta namreč podpisala pogodbo, ki vnaša nekaj sprememb dosedanjim dogovorom o dobavi vode iz Slovenije. Črpanje vode iz Mrzleka je temeljilo na mednarodnem sporazumu iz leta 1979, ko so se dogovorili za določeno količino vode, obenem pa za prispevek, s katerim so na slovenski strani meje krili stroške za črpanje. Ceno odkupa so z leti revalvirali. Na podlagi novega dogovora se bo cena enega metra kubičnega litra vode znižala z 41 na 25 centov, količino vode, ki jo iz Mrzleka črpajo za potrebe Gorice, pa bodo skoraj podvojili. Družba IRISAcqua bo tako lahko razpolagala z dvema milijonoma kubičnih metrov vode, kar krije približno polovico letne porabe v mestu. Burtolo je poudaril, daje voda iz Slovenije zelo kvalitetna, ob tem pa bo višja količina omogočila, da ne bodo izčrpali podtalnice na Majnicah. Družba IRISAcqua in podjetje Vodovodi in kanalizacija načrtujeta še nove oblike sodelovanja. Zasedanje okrožnega sveta iz Podgore (zgoraj) in Walter Bandelj (desno) bumbaca gorica - Mirko Špacapan Paritetnemu odboru pisal o Trgovskem domu Deželni svetnik SSk Mirko Špacapan je naslovil pismo paritetnemu odboru v zvezi s Trgovskim domom v Gorici. »V italijanskem tisku berem novico, da bo goriška državna knjižnica končno začela preurejati prostore v Trgovskem domu, in sicer dvorano Petrarca, kjer bo z državnimi sredstvi opremila prostore za svoje is-titucionalne naloge. Posledica tega vstopa je vsakemu jasna: Trgovskega doma za Slovence bo ostalo bore malo, saj se o selitvi uradov raznih ministrstev ne pojavlja nobena novost. Razumeli bi, da je slovenska narodna in študijska knjižnica soudeležena pri prenovi in da si je zagotovila nove obnovljene prostore v dvorani Petrarca, tako bi vsaj omogočili so-bivanje italijanskih in slovenskih ustanov, kot je sicer zapisano v členu 19 zakona št. 38. Vendar o kakem dogovoru ni omembe, še naprej pa se prodaja kot veliko uspešnost, da bo- mo prej ali slej dobili nekaj prostorov v pritličju ter morda zadnje nadstropje, če ga bo Dežela popravila. Menim, da so ljudje, ki so množično prisostvovali prireditvama za Trgovski dom in ob otvoritvi Gregorčičevega kipa v parku pred njim, imeli pred sabo popolnoma drugačne želje in enoten cilj: Trgovski dom naj bo slovenski,« ugotavlja Špacapan v pismu in nadaljuje: »Če že to ni mogoče, ker je zakon tako napisan, bi morala biti naša prva skrb, da bodo naše organizacije v njem čimbolj zastopane, predvsem pa, da se brez njih ničesar ne sklene. Ker zakon za zaščito Slovencev v svoj em 19. členu (3. odstavek) predvideva, da se o določitvah prostorov izreče paritetni odbor naprošam ta organ, da se izreče ali je za slovensko manjšino dovolj da ima nekaj prostorov v Trgovskem domu in da ostale prostore itak zadse-dajo italijanske javne ustanove in ministrstva.« kresovanja - V Selcah tradicionalno družabno srečanje društev Jadro in Tržič Praznovali so najkrajšo noč Na Jeremitišču so ob glasbi skupine Šenšur plesali kolo okoli kresa - Napovedi rumitrskih vedeževalcev niso dobre V številnih krajin na Goriškem so v četrtek praznovali najkrajšo noč v letu, kresova pa sta med drugim zagorela tudi na Jeremitišču in v Selcah. Temni oblaki, ki so grozili z grmenjem in bliskanjem, niso pokvarili tradicionalnega svetoivanskega kresovanja v Laškem, ki ga že več let prirejata kulturni društvi Tržič in Jadro. Na prireditvenem prostoru v Selcah so se prisotni zabavali ob plesu in petju ženske folklorne skupine »Costumi Bisiachi«, ki so v narodnih nošah zapele tudi slovensko ljudsko pesem Naša mama kuha kafe. Med večerom, ki sta popestrila tudi harmonikar Egon Tavčar in trombe-tač Tomaž Velikonja, so podelili priznanja udeležencem tečaja informatike, ki ga je priredilo društvo Tržič in ki ga je v slovenščini vodil Oscar Beccia. Sledilo je nagrajevanje najlepših vencev, ki so bili pripravljeni izključno iz poljskega cvetja. Nagrade so prejele štiri gospe iz Štarancana, dve iz Turjaka in ena iz Ronk. Po ustaljenem običaju so na kresu sežgali najlepši lanski venec, le- tošnjega pa bodo izobesili na sedežu društva Jadro. Zabava z glasbo, s plesom ter skakanjem čez ognjene zublje se je nadaljevala ob sladkem prigrizku, ki so ga pripravile članice obeh društev. Nekoliko manj sreče z vremenom so imeli na Jeremitišču, kjer se je tik pred prižigom kresa vlil dež. K sreči je naliv trajal le nekaj minut, tako da ni skvaril veselega razpoloženja, ki ga je na Jeremitišču ustvaril glasbeni kvartet Šenšur. Kres je po besedah predstavnikov Rumitrskega jusa, ki je priredilo družabno srečanje, gorel nekam čudno, tako da rumitrski vedeževalci ne napovedujejo ravno najboljše letine. Na kresovanju so se zbrali domačini in prijatelji iz okoliških krajev, seveda pa so bili prisotni tudi Dragovičani, saj je njihova vas pobratena z Jeremitiščem. Vsi skupaj so zaplesali okoli kresa, nato pa se okrepčali ob rumitrskem golažu s krompirjem in palačinkami. Drevi bo kresovanje na bregu Soče pri Štandre-žu. Ogenj bodo zanetili okrog 21.30. Na Jeremitišču so plesali okoli kresa foto m.makuc V Selcah so nagradili najlepše vence iz cvetja altran 1 2 Nedelja, 24. junija 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predstavili italijanski prevod knjige Lekarne Jezikovna ovira ne briše Tigrove sledi »S to knjigo bo lahko tudi tisti, ki ne pozna slovenskega jezika, odkril dramo, ki smo jo Slovenci doživljali med fašizmom, ob tem pa bo razumel tudi nastanek tigrovskega gibanja kot nujno narodnoobrambno reakcijo.« Tako je o italijanskem prevodu zbirk spominskih zapisov Dorčeta Sardoča povzel Boris Peric, predsednik sklada Dorče Sardoč, na predstavitvi publikacije »L'orma del TIGR« (Tigrova sled), ki je v četr tek potekala ob mno žič ni udeležbi v državni knjižnici v Gorici. Zanimivo srečanje z urednico knjige Lido Turk in direktorjem Narodne in študijske knjižnice Milanom Pahorjem so priredili sklad Dorče Sardoč, slovenska knjižnica Damir Feigel ter raziskovalni inštitut Leopoldo Gasparini iz Gradišča, v imenu katerega je prisotne nagovoril Dario Mattiussi; med svojim posegom je Ma ti us si podčr tal pomen sodelovanja med svojim inštitutom in skla dom Sar doč, ki se kaže predvsem z objavljanjem prevodov italijanskih in slovenskih knjig. »Sodelovanje omogoča globlje poznavanje zgodovinske Pahor, Mattiussi in Turkova med predstavitvijo knjige bumbaca preteklosti teh krajev in na teh temeljih graditi boljšo prihodnost,« je poudaril Matiussi, več pa je o nastajanju knjige, ki je kot že rečeno zbirka Sar-dočevih avtobiografskih zapisov, povedala njena urednica Lida Turk. Vse se je po nje nih besedah začelo, ko je pred leti za Radio Trst A v svoji tedenski oddaji vodila pogovore s takrat še živečim Dorčetom Sardočem. Iz številnih osebnih srečanj se je Turkova prepričala, da je bil Sardoč človek toge osebnosti in neizprosne življenjske doslednosti, ki ni bil pripravljen odstopati od svojih načel. Sardoč, rojen leta 1898 v Slivnem, je bil po poklicu zobozdravnik, ob tem pa velik domoljub, pokončni narodno-obrambni delavec in upornik proti raznarodovanju, ki ga je uzakonila in dosledno izvaja la fašis tič na ob last. Bil je med ustanovitelji prvega evropskega pro ti fašis tič ne ga gibanja TI GR. Knjigo, ki jo bogati zgodovinski okvir zgodovinarke Milice Kacin Wo-hinc, je za založništvo tržaškega tiska v italijanščino prevedla Diomira Fabjan Bajc. (vs) nova gorica - Občina »seli« KGŠ v • Študentje iz svojega Klub Goriških študentov (KGŠ) že od leta 1998 svojo dejavnost razvija v prostorih novogoriške občinske stavbe. Tedaj so namreč z občino podpisali pogodbo o brezplačnem najemu prostorov, ki sedaj zajemajo skoraj 200 kvadratnih metrov površine. Študentje so jih z denarjem iz klubskega proračuna obnovili in opremili, tako da ustrezajo njihovim potrebam. Nato pa so v začetku letošnjega leta z občine prejeli predlog o izselitvi, v maju pa še odpoved najemne pogodbe in poziv pred tožbo. Občina bi študente namreč rada izselila zaradi lastne prostorske stiske, v zameno pa jim je ponudila znatno manjše, 75 kvadratnih metrov obsegajoče prostore v novi športni dvorani na Rejčevi ulici. »Kako naj na tako majhni površini kakovostno izvajamo vse naše dejavnosti?« se sedaj sprašujejo študentje, ki se morajo najkasneje v letu dni izseliti. V sedanjih prostorih KGŠ-evci namreč izvajajo veliko aktivnosti za svoje člane, teh je dobrih 1.750: info točka ponuja brezplačen dostop do interneta, ugodno tiskanje, fotokopiranje in skeniranje študijskega gradiva in nakup študentskih bonov za prehrano. Sejno sobo uporabljajo tako njihovi člani kot tudi člani drugih sorodnih, predvsem dijaških organizacij, v njej se izvajajo tudi razni tečaji. Poleg naštetega pa so študentje opremili še dve učilnici: prva je klasična, v njej izvajajo predvsem jezikovne tečaje, drugo, multimedijsko, pa so opremili z računalniki, projektorjem, platnom in ustrezno avdio opremo. »Naše prostore dnevno obišče okoli 40 mladih, zanje nismo le informacijska točka, to je prostor, kjer se mladi lahko družijo in kreativno preživljajo svoj prosti čas. Če se preselimo v nočejo sedeža Maja Pipan foto k. m. manjše prostore, bo naša dejavnost okrnjena,« opozarja Luka Manojlov, podpredsednik kluba. Študentje poudarjajo tudi vlogo klubskih prostorov pri izobraževanju: tam se odvijajo številni tečaji, inštrukcije, potopisna predavanja, okrogle mize, skupno učenje za maturo... Zato občini na njeno odpoved najemne pogodbe in poziv pred tožbo odgovarjajo, daje ponujena površina za izvajanje vseh njihovih dejavnosti neustrezna ter da bi selitev pomenila dodatno težavo glede razpoznavnosti delovanja društva. »V dosedanjih prostorih smo že dolgo prisotni, vanje smo vložili več kot 130.000 ev-rov,« je občini odgovorila predsednica KGŠ Maja Pipan, ki predlaga skupno iskanje najboljše rešitve nastalega problema. »Veliko se govori o izgradnji študentskega kampusa, če bo do tega zares prišlo, menimo, da bi bili tam najprimernejši prostori za našo dejavnost, zato bi bilo najbolje, če bi lahko na sedanji lokaciji "počakali" na selitev tja,« meni Pipanova. Sicer pa bodo v klubu o zadevi pridobili še pravno mnenje in se podučili o svojih pravicah, ki izhajajo iz najemne pogodbe, če bo potrebno pa bodo s protesti in peticijami skušali doseči svoje. (km) DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL'ORSO BIANCO (Tavasani), korzo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC Prvomajska ul. 32, tel. 0481-882578. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 - 20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 16.50 - 18.00 »I Robinson -Una famiglia spaziale«; 20.00 - 22.00 »Sole nero«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 14. letom). CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il destino nel nome«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Mio fratello e figlio unico«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ocean's 13«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 - 20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 - 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Ninja Turtles«; 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana4: 17.20 - 19.50 - 22.20 »Il destino di un guerriero - Alatriste«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Hostel: parte II« (prepovedan mladim pod 14. letom). NOVA GORICA: 18.00 »Artur in Mini-mojčki«; 20.00 »Beanove počitnice« H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6, v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja 30. junija celodnevni izlet z avtobusom na Ptuj in v njegovo okolico; prireditelji obveščajo, da je še razpoložljivih nekaj mest, že prijavljene pa pozivajo, naj do 25. junija poravnajo vpisnino v gostilni Peric, v trgovini Agraria Mila in pri Milošu Devetti (tel. 0481-78121). SPDG SPDG obvešča, da naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 v nedeljo, 24. junija, bo za cilj imel planino Cuar in ne dolino Preone kot predvideno po programu; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince. Informacije Dino (tel. 3331581015). Društvo nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emilius (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije Vlado (tel. 0481882079.) □ Obvestila FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v prihodnjem letu. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos; informacije nudijo od torka, 26. junija, dalje na novem sedežu Fundacije v ulici Carducci 2 v Gorici med 8.15 in 13.15. KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija, vse do 14. septembra poslovala po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta. MPZ JEZERO obvešča vse člane, da bo pevska vaja v Braniku v torek, 26. junija, ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH: danes ob 18. uri odprtje otroškega kotička in finale ženskega nogometnega turnirja, ob 19. uri finale moškega nogometnega turnirja, ob 20. uri odprtje razstave domačega kruha, ob 20.30 kotalkarska revija AKŠD Vipava, ob 21. uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 ples z ansamblom Modri Val; nedelja, 24. junija, ob 9. uri zbirališče za pohod Po poteh prve svetovne vojne, ob 12.30 kosilo za pohodnike, ob 13. uri odprtje otroškega kotička, ob 13.30 Igre brez meja med domačimi vasmi, ob 17. uri tekmovanje v košnji, ob 19. uri kulturni program (plesnoakrobatska skupina Twist, slavnostni govor župana, podeljevanje priznanj in nagrajevanje turnirjev in tekmovanj, nagrajevanje domačega kruha in vina), ob 21.30 ples z ansamblom Trije prašički; vse dni bodo delovali dobro obloženi kioski z jedačo in pijačo. OVERNIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Ga-slini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800955957. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Italijo vabi v nedeljo, 1. julija, ob 11.30 k maši v oglejski baziliki, kjer se bo začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev; srečanje se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo dvodnevni tabor danes in v nedeljo, 24. junija, v Jamljah. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9. uri na parkirišču nasproti gostilne Pahor (pri križišču s cesto za Doberdob). Zaključek dvodnevnega tabora bo v nedeljo, 24. junija, ob 17. uri na tabornem prostoru. Sledil bo sestanek za tabor. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo na akcijo Odprta vrata v naravo, ki je namenjena vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem 23. in 24. junija v Jamljah. Na programu lokostrelstvo, pionirstvo, prižiganje ognjev, športne igre, spanje pod šotori, večerni ogenj... Začetek aktivnosti ob 10. uri. Predhodnih prijav ni treba. Akcija je popolnoma brezplačna. Otroci naj se ob prihodu prijavijo, za odhod pa se starši odločijo sami. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko; informacije na tel. 340-1635884 (Majna) in tel. 335-5316286 (Veronika). TEČAJ KRANIO-SAKRALNE TERAPIJE 1. stopnje bo v Gorici vodil Samo Lutman v drugi polovici avgusta; informacije na tel. 393-7958254. ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dal-je.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst. ŠEMPETRSKA ŠAGRA bo ob praznovanju sv. Petra in Pavla v petek, 29. junija, in na Petrovo nedeljo, 1. julija: 29. junija ob 19. uri praznična maša v cerkvi sv. Petra v Šempetru; ob 20. uri monokomedija Evangelij po Čušinu in ob 21. uri družabno srečanje na dvorišču župnijskega urada v Šempetru; 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šempe-terskem placu. 15 Prireditve DAN DRŽAVNOSTI IN KRESOVANJA bo v nedeljo, 24. junija, ob 19. uri v Vitovljah. Na programu nastop Goriškega pihalnega orkestra, Gledališke skupine iz Štan-dreža in učencev OŠ Šempas; pozdravni nagovor bo imel novogoriški župan Mirko Brulc; sledilo bo druženje ob kresu in ples z ansamblom Hram. DRUŠTVO JADRO iz Ronk praznuje svojo dvajsetletnico s koncertom tria Etno ploč in pevke Martine Feri pred knjižnico v Ronkah v sredo, 27. junija ob 21. uri. DRUŠTVO TRŽIČ vabi na koncert glasbene skupine Blek Panters v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Koncert sodi v sklop pobud »Monfalco-ne estate«. »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: 25. junija (park v ul. Colleoni) ob 21. uri »Onde Mediterranee« koncert keltske in irske glasbe »Girotondo dAr-pe«; 26. junija (trg Republike) ob 21. uri festival Med zvoki krajev, koncert »Velenje Coalmine Wind Orchestra« iz Slovenije; od 26. do 28. junija (marina Lepanto) na ogled zeleni škuner »Catholica«, 27. junija ob 18. uri okrogla miza z naslovom Kakšna energija za FJK? Predlogi Legambiente; 27. junija (trg Republike) ob 21. uri »Onde Mediterranee« plesni nastop »Alexander Show«; 29. junija (trg Republike) ob 20.45 »Onde Mediterranee« nastopi plesnih šol; od 29. junija do 1. julija (Marina Julia) ob 21. uri »Onde Mediterranee - Onde Road« »La magia del teatro di strada«; 30. junija (trg Falcone e Bor-sellino) ob 21. uri »Lettere Mediterranee« srečanje z Monijem Ovadio; 1. julija (trg Republike) »Onde Mediterranee« ob 18. uri Praznik siciljske »granite«, ob 21. uri koncert skupine Blek Panters v organizaciji društva Tržič, ob 22.15 Afriški ritmi in plesi. GLASBENA MATICA vabi starše in člane na predizpitni nastop Jarija Jarca in Mojce Doljak, učenca prof. Dorine Cante, v ponedeljek, 25. junija, ob 20.30 v dvorani Kulturnega društva Jezero v Doberdobu. ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija do torka, 10. julija od 9. do 13. ure. Pogrebi DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Livia Dega-nutti vd. Menis v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 / PRIREDITVE Sobota, 23. junija 2007 17 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI Jutri, 24. junija ob 21.30, Rimski amfi-teater / Euripid: »Helena«. Produkcija PAV. V ponedeljek, 25. in v torek, 26. junija ob 21.30, Devinski grad / »Drugačno potovanje R. M. Rilkeja«. Produkcija: Studio Progetti Culturali MO.MA. V četrtek, 28. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / Jean Anouilh: »Antigona«. Produkcija: Teatro Litta. V torek, 3. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / Bruno Maderna: »Satyri-con«. Opera enodejanka. Produkcija: Fondazione Arena di Verona v sodelovanju s Fondazione Teatro Lirico »Giuseppe Verdi«. V četrtek, 5. in v petek, 6. julija ob 21.30, Rimski amfiteater / »V ergilije-vo onstranstvo«. Pripoveduje Vittorio Sermonti. _SLOVENIJA_ ŠKOCIJAN PRI DIVAČI Danes, 23. junija ob 21.00 / Radoslav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. SNG Nova Gorica v kopro-dukciji s Kosovelovim domom Sežana. PORTOROŽ Amfiteater V ponedeljek, 25. junija ob 21.30 / "14. Primorski poletni festival" - Jean-Baptiste Poquelin Moliere: »Plemeniti meščan«. Režija: Vito Taufer. LJUBLJANA Šentjakobsko gledališče V petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«. ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici V torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Mednarodni festival operete. »Il Paese dei Campanelli« / Urniki: v soboto, 30. junija ob 20.30, v nedeljo, 1. julija ob 17.30, v torek, 3., v sredo, 4., v četrtek, 5. in v soboto, 7. julija ob 20.30. REPEN Kraška hiša V petek, 29. junija ob 20.30 / »Štrekljev večer«, nastopil bo MoPZ Vinogradniki iz Šentruperta. DEVINSKI GRAD V torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00. RONKE Pred občinsko knjižnico V sredo, 27. junija ob 21.00 / Koncert Tria Etnoploč in pevke Martine Feri ob dvajsetletnici društva Jadro. GORICA Park Vile Coronini Cromberg Jutri, 24. junija ob 21.00, na Drevoredu 20. septembra (ob neprimernem vremenu v Deželnem avditoriju) / Otvoritveni koncert festivala »Med zvoki krajev«. Nastopil bo orkester Filarmonia Veneta. Vstop prost. PIERIS Mladinski center Danes, 23. junija / Glasbeni praznik »Li-beriamo la musica«: - C-Side (italijanski rock), E-Train (blues), Slapofsound (pop rock); jutri, 24. junija, Santosch (cestno gledališče), Black Raven (metal), Foolish Wifes (punk rock). _SLOVENIJA_ MAREZIGE ■ 2. festival big bandov MareziJazz V petek, 29. junija / ob 21.00 Big Band Hrošči; ob 22.00 Big Band DOM; ob 23.00 Big Band Cerknica - BBC; ob 24.00 Skupina Amarcord. V soboto, 30. junija / ob 20.00 Špičikuc Orchestra; ob 21.00 Robert Vatovec Big Band: ob 22.00 3 Big Band Orchestra; ob 23.00 Celjski Plesni Orkester Žabe; ob 24.00 Dej še'n litro. PORTOROŽ Amfiteater Avditorija V torek, 26. junija ob 20.00 / Obalni simfonični orkester. Dirigent: Aleksandar Spasic. Solistka: Lea Sirk - flavta. Koncert ob 15-letnici smrti in 85-letnici rojstva Vladimirja Lovca. Vstop prost. V četrtek, 28. junija ob 21.00 / Poletni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solistka: Sabina Cvilak - sopran. PIRAN Tartinijev trg Danes, 23. junija ob 17.00 / Festival ple- sa Piran 2007. Organizator: ZKD Ka-rol Pahor Piran. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Tartinijevem gledališču. Križni hodnik Frančiškanskega samostana Jutri, 24. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Mačkolje priredi celovečerni koncert z gosti. Solisti: Mateja Kališnik - mezzosopran in Godalni kvartet Allegretto. Zborovodja: Andreja Štucin. LJUBLJANA ■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA V četrtek, 28. junija ob 20.30, Križanke / Tomasz Stanko Quartet, Matthew Shipp Trio, Bill Laswell's Material feat. Nils Petter Molvaer, Bernie Worrell, Ayib Dieng & Hamid Drake. V petek, 29. junija ob 20.30, Križanke / Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Stefanovski & Simone Zanchinni, Ge-ri Allen trio feat. Carmen Lundy, Lee Konitz New Noet. V soboto, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval. V soboto, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio. Spacalov mozaik, ki bo razstavljen do 31. avgusta v Mestni galeriji v Piranu ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - do 15. oktobra - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 15. julija bo na ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah. Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov. Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis. Tržaška knjigarna: do 26. junija bo razstavljala olja Nevia Gregorovich, odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Galerija Rettori Tribio 2: od danes, 23. junija (otvoritev ob 18.00), do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): do 30. junija bo na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen nova gorica Letos že enajsto srečanje saksofonistov Začetek poletja na Goriškem bo tudi letos v znamenju saksofonov. Kulturni dom in glasbena šola v Novi Gorici namreč med 30. junijem in 8. julijem organizirata že 11. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji, ki se ga bo udeležilo 46 mladih glasbenikov iz Evrope in južne Amerike. Dober teden trajajoče dogajanje, ki združuje poletno šolo saksofona, 4. mednarodno tekmovanje saksofonistov in festival z bogato koncertno ponudbo, so organizatorji včeraj predstavili v Novi Go-rici.Mednarodno srečanje saksofonistov so v Novi Gorici prvič pripravili leta 1996, od vsega začetka pa glavni namen srečanja ostaja popularizacija igranja saksofona, je povedala vodja projekta, sicer direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, Pavla Jarc. Poudarila je letošnjo pisano mednarodno zasedbo udeležencev iz desetih držav. Od številnih poletnih šol v Evropi se novogoriško druženje mladih glasbenikov razlikuje po tem, da imajo udeleženci možnost individualnih lekcij s priznanimi mentorji, mojstri saksofona, pri čemer udeleženci lahko izbirajo med klasičnim repertoarjem, jazzom ali kombinacijo obojega. Ob umetniškemu vodji srečanja Matjažu Drevenšku bodo 20 prijavljenih saksofonistov poučevali še Slovenec Lev Pupis, ki ostaja srečanju zvest od vsega začetka, Švicar Marcus Weiss, ki na Goriško prihaja prvič, Hrvat Dragan Sremec in Nizozemec Jasper Blom. Mentorji so uveljavljeni glasbeniki, med katerimi je Drevenšek še posebej omenil Weissa, enega največjih specialistov za sodobno saksofonsko glasbo. Opomnil je tudi na Francoza Clauda Delangleja, enega največjih sodobnih saksofonistov in mojstra klasičnega saksofona, ki bo predsedoval žiriji 4. mednarodnega tekmovanja saksofonistov. Tega v okviru srečanja pripravljajo bienalno, letos pa se bo za bogat nagradni sklad, v katerem so tudi štirje saksofoni, v treh starostnih kategorijah potegovalo 26 evropskih glasbenikov. Tekmovanje, na katerem se bo vsak predstavil z obvezno skladbo in skladbo po izbiri, bo med 6. in 8. julijem prvič potekalo pod pokroviteljstvom Združenja evropskih tekmovanj mladih glasbenikov. Festivalski del srečanja se bo začel v soboto, 30. junija, ko bo na Bevkovem trgu ob 21.30 uri otvoritveni koncert Big Banda GD Nova in gostov Kristine Oberžan ter Mitje Jerkiča. Do zaključka srečanja se bo v Novi Gorici, gradu Kromberk in Goriških Brdih zvrstilo še pet koncertov, na katerih se bodo ob mentorjih predstavili tudi udeleženci poletne šole ter finalisti tekmovanja saksofonistov. (STA) od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: od 29. junija do 22. julija bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com GORICA V galeriji Kulturnega doma: je do 30. junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne. Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gori-zia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava kipov Milenka Kočevarja. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hy-nek Alt. Razstava bo odprta do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože. Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. KANAL Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 1 8 Sobota, 23. junija 2007 SVET / bruselj - Težko iskan je soglasja na vrhu ob koncu nemškega predsedstva Pogajanja trajajo pozno v noč, na obzorju pa vendarle možne rešitve Poljski ponudili kompromis nespremenjenega načina glasovanja do leta 2014 - Napredek glede zahtev VB sklep vrha eu Slovenija v Schengen konec leta BRUSELJ - Devet novink, med njimi Slovenija, bo v primeru izpolnjevanja schengenskih pogojev nadzor nad notranjimi kopenskimi in morskimi mejami v Evropski uniji odpravila konec decembra, na zračnih mejah pa marca prihodnje leto, izhaja iz osnutka sklepov, ki jih bo predvidoma potrdil vrh EU. Tako bo časovni načrt schengenske širitve, za katerega so se lani decembra dogovorili notranji ministri unije, potrjen tudi na najvišji ravni.Širi-tev schengenskega prostora bo izboljšala vsakdan državljanov, zato ostaja ena najpomembnejših prednostnih nalog EU, izhaja iz osnutkov sklepov. Odprava nadzora na mejah bo za Slovence po uvedbi evra druga najoprijemlji-vej ša pred nost član stva v EU. Vstop v schengenski prostor je tudi simbol ene temeljnih svoboščin unije - svobode gibanja. BRUSELJ - V iskanju kompromisa o novem institucionalnem temelju EU je bilo sinoči v zadnjih urah vrha v Bruslju zaznati napredek tako v pogovorih z Veliko Britanijo kot z najtršo pogajalko Poljsko. Voditelji naj bi namreč dosegli »napredek glede štirih britanskih zahtev«, Varšava in Berlin pa »začasni dogovor« o podaljšanju sistema glasovanja po Pogodbi iz Nice do leta 2014, ki bi morda lahko zadovoljil poljsko zahtevo po zamenjavi dvojne večine s formulo kvadratnega korena. Britanski premier Tony Blair je v Bruslju ob robu vrha EU povedal, da je prišlo do »napredka glede štirih britanskih zahtev«. Glede zahteve Francije, da se izbriše omemba »neizkrivljene konkurence« iz nove pogodbe, je povedal, da »pravna osnova notranjega trga ostaja takšna, kakršna je«. Blair je povedal, da določila konkurence, notranjega trga in zaupanja v odprti trg »ostajajo nespremenjena«. Države naj bi se sporazumele o protokolu, v katerem je »jasno navedeno, da pravna osnova notranjega trga ostaja takšna, kakršna je«, omemba konkurence v sami pogodbi pa je umaknjena iz preambule, je pojasnil Blair. Tudi predstavnik francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja David Marti-non je optimističen. Nemčija, Francija in Litva so Poljski predstavile novi kompromisni predlog in »bližje dogovoru še nismo bili«, je dejal. Nemčija in Poljska naj bi sicer po navedbah virov dosegli »začasni dogovor«, da se glasovanje po Pogodbi iz Nice podaljša do leta 2014, nato pa uvede sistem dvojne večine, opredeljen v zavrnjeni ustavni pogodbi. O tem predlogu naj bi sedaj razpravljale šerpe oziroma nacionalni pooblaščenci za pogajanja o novi pogodbi unije, poljski predsednik Lech Kaczynski, ki se udeležuje vrha, pa naj bi se posvetoval še s svojim bratom, poljskim premierom Jaroslawom Kaczynskim, in predstavniki poljskega parlamenta. Ta dogovor naj bi zadovoljil poljsko zahtevo po spremembi sistema dvojne večine - 55 odstotkov glasov članic in 65 odstotkov prebivalstva EU - s formulo, po katerem bi imela članica v Svetu EU toliko glasov, kolikor je kvadratni koren števila njenega prebivalstva v milijonih. Nemčija z 82 milijoni prebivalcev bi jih dobila devet, Poljska z 38 milijoni pa šest. Vrh EU naj bi v sklopu napredka pri »štirih britanskih zahtevah« našel rešitev glede spornega imena in funkcije »zunanjega ministra« EU, ki naj bi zamenjal vlogo sedanjega visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Vrh naj bi se dogovoril za naziv »visoki predstavnik EU za zunanjo politiko«, ki naj bi imel dvojno funkcijo oziroma »dva klobuka« - hkrati naj bi stalno predsedoval Svetu za zunanje zadeve in bil eden od podpredsednikov Evropske komisije. Dvojna funkcija dejansko pomeni zlitje vloge, ki jo sedaj opravlja Solana, in funkcije komisarja za zunanje odnose, ki jo opravlja Benita Ferrero-Waldner. Nazivu »zunanji minister« je nasprotovala predvsem Velika Britanija, češ da preveč spominja na vzpostavljanje super države. Dogovor o »zunanjem ministru« naj bi bil tudi edina konkretna rešitev temeljnih odprtih vprašanj v pogajanjih o novi pogodbi EU, ki jo je doslej sporočilo nemško predsedstvo. »Zmerno optimističen« glede dogovora je tudi portugalski zunanji minister Luis Amado, čigar država bo predsedovanje EU prevzela 1. julija za Nemčijo, ki poudarja, da prihodnja predsedujoča Portugalska zahteva »jasen in natančen mandat« za pogajanja v okviru medvladne konference, na kateri bodo voditelji oblikovali novi dokument. »Nasprotujemo mandatu, ki bi nas obvezal sprejeti koledar za pogajanja, za katera bi se vnaprej vedelo, da jih je nemogoče izpeljati,« je poudaril Amado. »Nima smisla« odpirati medvladne konference, če naj bi se na njej razpravljalo o celotnem institucionalnem svežnju, je opozoril. Pogajanja sicer potekajo v »pozitivnem in zaupnem vzdušju«, je ocenil vodja portugalske diplomacije. V vseh delegacijah obstaja volja, da se ta finalni krog Obvezni »gasilski« posnetek udeležencev vrha kaže na idilično sliko. Dejansko je na vrhu idile zelo malo ansa pogajanj sklene z dogovorom, tudi v najbolj kritični Poljski, kjer je zaznati »precej bolj pozitiven odnos kot ob začetku procesa«, je poudaril. Jasen in natančen mandat pogajanj je predvsem v interesu prihodnje predsedujoče Portugalske pa tudi Slovenije, ki bo predsedovanje prevzela za njo, vendar je po navedbah diplomatskih virov pričakovati ravno nasprotno - »razvodenel kompromis« oziroma »mandat z odprtim koncem«. Slovenski premier Janez Janša je ob prihodu na zasedanje poudaril, da upa na dogovor in da bodo države, ki so v pogajanjih najbolj problematične, pokazale prožnost. Janša je sicer že ob začetku vrha dejal, da je takšna situacija »frustracija za tiste države, ki smo ustavno pogodbo ratificirale«. Opozoril je tudi, da vztrajanje pri vetu na dogovor lahko pomeni vrnitev k »razpravi o Evropi več hitrosti«. Vrh EU po dveh letih zastoja zaradi zavrnitve ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem skuša doseči preboj v institucionalni prenovi EU. Cilj je dogovor o jasnem časovnem okviru in vsebini mandata za medvladno konferenco, na kateri naj bi voditelji s spremembo obstoječih pogodb oblikovali nov temelj za učinkovitejše delovanje unije. Znano je že, da bo mandat sklepom vrha dodan kot aneks, sicer pa bo v posebnem poglavju naveden časovni načrt oblikovanja nove, reformne pogodbe. (STA) velika britanija - Jutri kongres laburistov: Tony Blair odhaja, Gordon Brown prihaja Novo oblačilo laburistov Brown napoveduje drugačen tip politike, soočal pa se bo še vedno s problemi, ki dodijo v Blairovo zapuščino. Za dvig laburistov ima čas do volitev leta 2010 LONDON - Britanski laburisti bodo v nedeljo na izrednem kongresu v Man-chestru na čelu stranke tudi uradno potrdili Gordona Browna, ki bo na tem položaju nasledil Tonyja Blaira. Blair bo 27. junija še zadnjič odgovarjal na vprašanja poslancev, nato pa britanski kraljici Elizabeti II. podal odstopno izjavo in Downing Street 10 prepustil Brownu, ki ga v prihodnje čakajo številni izzivi, vključno s tem, kako posodobiti Laburistično stran-ko.Potem ko bo v spodnjem domu parlamenta 27. junija še zadnjič odgovarjal na vprašanja poslancev, bo Blair odšel v Buc-kinghamsko palačo in Elizabeti II. uradno ponudil svoj odstop kotpremier. Kasneje bo h kraljici odšel še Brown, ki ga bo mo-narhinja pozvala, ali bo oblikoval vlado, kar bo Brown, seveda, tudi sprejel, nato pa ga že čaka prva pomembna naloga - oblikovanje vlade, ki jo bo vodil do parlamentarnih volitev, predvidenih leta 2010. Bitka za novega vodjo laburistov se je začela, ko je Blair 10. maja sporočil, da se po 13 letih na čelu stranke in 10 letih Tony Blair na položaju premiera poslavlja. V skladu z britansko zakonodajo vodja največje stranke v parlamentu avtomatsko postane predsednik vlade. Nekateri kritiki so sicer opozorili na slabe strani »netekmo-vanja« za Blairovo nasledstvo, saj bo dosedanjifinančni minister Brown, ki je edini zbral zadostno podporo za nominacijo za vodjo stranke, malodane »okronan« za novega premiera, ne da bi se o tem izrekli vsi volilni upravičenci ali vsaj člani stranke. Brown je že napovedal »drugačen tip Gordon Brown politike« kot doslej. Želi reformirati in posodobiti laburiste, pri čemer je obljubil, da bo potoval po državi in prisluhnil volivcem. Kot je napovedal, naj bi še letospred-stavil zakon o ustavnih spremembah, sicer pa se namerava osredotočiti na domača vprašanja, kot sta izobraževanje in zdravstvo ter izgradnja nizkocenovnih stanovanj. Na zunanjepolitičnem prizorišču naj bi Brown po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med svojim vodenjem vlade v ospredje postavil boj proti tero- rizmu in uvedel ostrejše protiteroristične zakone. Tako naj bi načrtoval tudi uvedbo širših pooblastil za policijo, uporabo telefonskih posnetkov kot dokaznega gradiva na sodiščih, povečanje finančnih sredstev za varnost in strožje kazni za kršitelje. Bodoči britanski premier je jasen »atlantist«, vendar želi biti pri čezatlan-tskih odnosih »zelo odkrit« v odnosu z ameriškim predsednikom Georgeom Bu-shem. Na nek način se želi oddaljiti od Blairovega pristopa, ki so mu pripisali, da je Bushev »pudelj«. Kar zadeva odnose z Brusljem, pa si bo prizadeval EU odpreti globalizaciji in jo približati ZDA. Vsekakor se bo Brown moral soočiti tudi z iraško krizo, zaradi katere se je politični ugled njegovega predhodnika Blaira močno omajal, medtem ko je glede pa-lestinsko-izraelskega spora že obljubil, da si bo v sodelovanju z britanskimi zavezniki prizadeval za kombinacijo varnostne rešitve, politične sprave in gospodarskega razvoja. Napovedal je še, da se bo posve- til vprašanju podnebnih sprememb. Počakati bo še treba, kakšni bodo njegovi koraki v odnosih z Afriko. Blair si je namreč med svojo desetletno vladavino bolj kot drugi svetovni voditelji prizadeval za izboljšanje položaja na tej celini, ki ga je označil kot »madež na vesti sveta«. Browna in Blaira veže dolgoletno partnerstvo, ki se je začelo z njuno izvolitvijo v parlament leta 1983, po smrti nekdanjega vodje laburistov Johna Smitha leta 1994pa je vodenje stranke prevzel Blair, ki je Brownu prepustil ministrstvo za finance. Brown, ki je bil Blairov sodelavec pri vodenju britanske vlade in reformiranju Laburistične stranke, je bil obenem tudi njegov veliki tekmec, ki naj bi mu Blair že pred desetimi leti obljubil, da mu bo nekoč prepustil položaj. To naj bi vplivalo tudi na napetosti v njunem odnosu. Potem ko je Blair sporočil, da zapušča najvišji položaj v stranki in vladi, je 11. maja sicer izrecno podprl Browna. Anita Baslas, STA / ITALIJA POLITIKA - Za Prodija iz dneva v dan težje življenje Ministri proti Padoi Schioppi, sindikati proti Montezemolu Predsednik Confindustrie je v glavnem preklical svoje ostre izjave ••• Predsednik Confindustrie Luca di Montezemolo je zelo razjezil sindikalne organizacije ansa RIM - Vlada Romana Prodija ima iz dneva v dan vse težje življenje. Štirje ministri iz vrst levice so včeraj v pismu ministrskemu predsedniku ostro kritizirali finančnega ministra Tommasa Padoo Schioppo ter mu očitali slabo in nespretno vodenje pogajanj s socialnimi partnerji, zlasti s sin di ka ti. Alfonso Pecoraro Scanio (Zelena lista), Fabio Mussi (Demokratična levica), Paolo Ferrero (SKP) in Ales-sandro Bianchi (SIK) dejansko pravijo, da je fi nanč ni mi nis ter pre ma lo občutljiv do socialnih problemov. V igri je t.i. zakladek, ki bi ga morala vla da, če prav ne vse ga, po nji ho vem mnenju nameniti sociali in večji porazdelitvi bogastva v državi. Štirje ministri tudi pozivajo Prodija, naj vlada so ci a li na me ni ve li ko po zor nost v bliž njem eko nom sko-raz voj nem do -kumentu (Dpef), ki bi ga morala odobri ti v na sled njih dneh in ga na to po -slati v presojo parlamentu. Druga politična fronta pa ne za- deva neposredno Prodijeve vlade, temveč odnose med Confindustrio in sin di ka ti. Pred sed nik in du strij cev Luca di Montezemolo je predsinoč-njim obtožil sindikate, da marsikdaj podpirajo in zagovarjajo lenuhe, vlado pa, da nikakor ne deluje v interesu Italije. Izjave Montezemola, ki je potem delno omilil svoja stališča, so doživele ostro reakcijo sindikalnih voditeljev CGIL, CISL in UIL, razburjeni pa so tudi mnogi na levici, v levi sre di ni in tu di v sre din skih stran -kah. Vodja senatorjev Komunistične prenove Giovanni Russo Spena pravi, da se vodja industrijcev obnaša kot neke vrste black bloc. To so t.i. črni anarhisti, ki pridejo na demonstracije z edinim namenom, da bi se pretepali s policijo. Zelo kritičen do Mon te ze mo la pa je tu di vo di telj SKP Franco Giordano. Izjave predsednika Confindustrie pa so razumljivo najbolj razburile sindikate. Vsedržavni tajniki CGIL, CISL in UIL menijo, da bi se moral Montezemolo javno opravičiti sindikatom za hude obtožbe o lenobi in podobno. Voditelj delodajalcev bi se moral raje zamisliti o davčnih utajah in o škodi, ki jo slednje povzročajo celotni državni skupnosti, menijo sindikati. »Živahno« je tudi s pripravami na Demokratsko stranko. Rimski župan Walter Veltroni bo v sredo v Tu-rinu skoraj gotovo sprejel kandidaturo za tajnika nove stranke na primarnih volitvah, ki bodo 14. oktobra. Še ni jasno kdo in koliko kandidatov se bo po te go va lo za taj niš ko mes to, medtem ko bo za predsednika DS skoraj gotovo izvoljen Prodi. Pri Levih demokratov marsikdo pritiska na ministra Pier Luigija Bersanija, o kandidaturi pa menda razmišlja tudi podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Letta (Marjetica). Dogajanja v levi sredini posledično odmevajo tudi v Domu svoboščin. Silvio Berlusconi je sicer trdno pre pri čan, da bo spet kan di di ral za ministrskega predsednika in napoveduje, da bo rimski župan, podobno kot Prodi, politični jetnik radikalne levice. V desni sredini pa marsikdo razmišlja drugače kot Berlusconi. V Sredinski uniji-UDC so prepričani, da bi Pier Ferdinando Casini bil zelo dober Veltronijev politični tekmec, v Nacionalnem zavezništvu pa podpirajo svojega predsednika Gianfranca Finija, ki je vsaj generacijsko bližje Veltroniju (52 let), medtem ko jih ima Berlusconi 73. Karte v obeh koalicijah se torej še kar mešajo, premešale pa se bodo najbrž dokončno jeseni. Takrat bo Demokratska stranka dobila svojega voditelja in končno tudi svoj program, razklana desna sredina pa bi morala tudi povedati kaj in zlasti koga hoče za kandidata za predsednika vlade. V obeh taborih vlada vsekakor prepričanje, da bodo spomladi 2008 predčasne parlamentarne volitve. Sobota, 23. junija 2007 Stavka železničarjev ohromila promet RIM - Včeraj so ves dan stavkali italijanski železničarkji; stavlka je dejansko ohromila promet po vsej državi, saj se je po sporočilu sindikatov stavke udeležilo kar 80 odstotkov železničarjev, ponekod pa celo 90 odstotkov. Vozili so samo vlaki, ki so vključeni na seznam nujnih povezav, torej tistih, ki so zajamčene tudi v primeru stavke. Minister za prevoze Alessandro Bianchi je vsekakor napovedal, da bo v sredo, 27. junija pšovabil sindikate na srečanje z namenom, da dosežejo sporazum o statusu železničarjev. Zaradi vročine težave z dobavovode ALGHERO - Na Sardiniji so na prvem seminarju o klimatskih spremembah z zaskrbljenostjo ugotovili, da bodo v Italiji čedalje večje težave z dobavo vode; obstaja tudi nevarnost, da bi se nekatera območja v državi postopoma spreminjala v puščavo. Vplivi na turizem in na kmetijstvo, ključni panogi italijanskega gospodarstva, bi lahko bili porazni. Kar 52 odstotkov površine Italije bi se lahko spremenilo v puščavo, tudi v deželah, kjer si česa takega ni mogoče predstavljati: Lacij (kar 75% površine) Toskana (65 %) in Um-brija (45 %). Sicer pa so dežele, kjer je sedaj tveganje največje, so so Ba-zilikata, Kalabrija, Kampanija, Mo-lize, Apulija, Sardinija in Sicilija nakazale že 6,6 milijard evrov za boj proti suši. Aretacije zaradi pornografije z otroki RIM - Dve osebi aretirani in še dvajset prijavljenih sodišču: to je rezultat akcije proti pedoporno-grafiji, ki so jo izvedli po vsej Italiji ob koordinaciji poštne policije iz Benetk. Aretirana sta neki pek iz Pozzuola del Friuli, star 40 let, in nekmi vojak iz Viterba, enake starosti. Na spletu sta izmenjavala podatke s pedopornografsko vsebino in razno gradivo. Vendar so jih preiskovalci zalotili in včeraj zjutraj so izvedli val hišnih preiskav v desetih deželah, od Furlanije Julijske krajine do Sicilije. Baudo bo zopet vodil Sanremo RIM - Pippo Baudo bo tudi prihodnje leto vodil festival lahke glasbe v Sanremu. Novico je včeraj sporočil generalni direktor RAI Claudio Cappon. tuji tisk o italijanski politični sceni Italijanska politika kot risanka, ko junaka zanese čez rob in teče naprej, preden opazi brezno pod sabo Nemški Der Spiegel primerja italijansko politično dogajanje risanki, ko junaka zanese čez rob ceste in še nekaj časa teče naprej, preden opazi brezno pod sabo in strmoglavi v globino. Prodi je sklenil, da ne bo nikoli gledal pod sabo, ironizira nemški tednik, koliko pa bo lahko še trajal? V prvem letu je sicer dosegel, da Italijo v Bruslju spet jemljejo resno, da je notranji minister Amato privilegiran evropski partner nemškega notranjega ministra Schaubla, da se je Bush zahvalil Italiji med nedavnim obiskom, da ekonomija kaže 1,9 odstotni porast, da se bo državni primanjkljaj končno spustil pod kritično mejo 3 odstotkov. Vendar je začetno navdušenje splahnelo, reforme zastajajo, stranke koalicije se kregajo, opozicija vodi »melodramatični upor«. Paradoksalno je najboljši Prodijev zaveznik - Berlusconi: volivci so glasovali za Prodija, da bi poslali domov Berlusconija, danes bi radi poslali domov tudi Prodija, a nočejo več Berlusconija. Hamburški tednik ugotavlja »občutno nezadovoljstvo« v državi, še zlasti v primerjavi s Francijo, kjer so v treh tednih glasovali dvakrat, zmagovalec je sestavil vlado s samimi 15 ministri, v Italiji pa se stranke koalicije redno razhajajo in je Prodi sestavil vlado s 26 ministri in 87 pod-tajniki, »ker je vsaka od 14 strank koalicije hotela svoj del torte.« »Spektakularna in slovesna poteza,« piše Le Monde o nastopu treh li-derjev opozicije Berlusconija, Finija in Bossija pri predsedniku republike Na-politanu z zahtevo, naj razpusti parlament in razpiše nove volitve. Konkretnih posledic ne bo, meni pariški po-poldnevnik, vendar pobuda opozicije kaže na težave, s katerimi se spoprijema Prodijeva vlada pri izvajanju napovedanih reform. Premierjeva priljubljenost je močno upadla, ozračje razgre-vajo razne afere, od odstavitve poveljnika finančne straže do prikrite podpore pri predlanskih naskokih na banke. Ozračje je neznosno, je izjavil sam Prodi po objavi zapisov telefonskih prisluškovanj, in bodo verjetno pospešili parlamentarni postopek za odobritev predloga, ki prepoveduje objavo, saj tako Berlusconi kot DAlema nasprotujeta uporabi sodnih prisluškovanj v škan-dalistične namene. »Sklicevati se na komplot pomeni, da si sistem sam odpušča grehe,« povzema Le Monde po italijanskem Sole 24 ore, »delovni in aktivni državljani gledajo na tak spektakel z občutkom, da so vedno manj Italijani.« Politični vihar spremlja odhod šefa policije, ki je preiskovan v zvezi z domnevnimi neupravičenim ravnanjem z demonstranti med vrhom G8 v Genovi leta 2001, poroča evropska izdaja ameriškega International Herald Tribune. Le nekaj ur preden je bila objavljena novica o sodni preiskavi na račun De Gennara, je namreč premier Prodi napovedal zamenjavo na vrhu policije. International Herald Tribune navaja, da je pred šestimi leti v Genovi prišlo do ostrih spopadov s protestniki, nekateri od katerih so povzročili pravo razdejanje, policija pa je ubila enega demonstranta. Preiskovalci sedaj preverjajo obtožbo, da je policija nastopila z neupravičenim nasiljem v poslopju, kjer so bili zbrani nekateri protestniki. Prodi je bil deležen ostrih kritik opozicije, pa tudi nekateri partnerji so izrazili začudenje, tudi ker se je izvedelo, da je premier že nekaj dni prej bil seznanjen s sodnim postopkom. Tako je minister Di Pietro ocenil, da je po sedmih letih zamenjava sicer upravičena, kritiziral pa je način, s katerim je bil sklep napovedan. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Gasparri je izjavil, da je Prodi žrtvoval De Gennara, da bi tako pomiril skrajno levico, opozicija pa kritizira vlado, tudi ker je pred kratkim zamenjala tudi šefa finančne straže. Barcelonski dnevnik La Vanguardia pa poroča o znamenitem vodnjaku Fontana di Trevi. Veličastnemu rimskemu vodnjaku, zgrajenemu leta 1762, je svetovno slavo prinesel Fellini-jev film La dolce vita, v katerem plavo-lasa Anita Ekberg vabi v vodo Marcella Mastroiannija, sedaj pa je spomeniku zmanjkala prav voda. Voda je namreč pritekala iz vodovoda, ki so ga zgradili še v času rimskega cesarstva, pred kratkim pa so prekinili dotok. Ugotovili so, da so dovod prekinili med urejanjem podzemskega parkirišča; gradbeno podjetje je sicer imelo zadevno dovoljenje, vendar bi morali kopati do največ 4 metrov globine, v resnici pa so izkopali 20 metrov globoko in enostavno prekinili antični vodovod in ga zazidali. Zaenkrat reciklirajo vodo v fontani, kar bo lahko trajalo največ nekaj tednov, piše La Vanguardia, če ne bodo našli drugačne rešitve, pa bodo morali vodomet povezati z mestno distribucijsko mrežo, ki ne nudi tako čiste in sveže vode kot vodovod izpred dveh tisočletij in klor bi lahko celo poškodoval skulptu-re. Sergij Premru 1 4 Sobota, 23. junija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Na italijanskem »Giru« imamo tudi predstavnika Sirene Barkovljansko društvo bo zastopal Andrej Gregorič, ki tekmuje tudi z Velikim Viharnikom Jadralec Sirene Andrej Gregorič na letošnjem jadralnem »Giru« Kolesarski »Giro« je že za nami, danes pa se bo začel še jadralni. Letošnja 19. preizkušnja jadralnega »Gira d'ltalia 2007« - glavni pobudnik te športne manifestacije je »babbo« (kot ga imenujejo sami jadralci) Cino Ricci - bo startala s Trsta. Na krovu jadrnice iz naše dežele bo letos tekmoval tudi 38-letni predstavnik Sirene Andrej Gregorič iz Barkovelj pri Trstu. »Ekipo iz naše dežele sestavljajo člani skoraj vseh tržaških jadralnih društev,« je povedal Gregorič, ki smo ga zmotili med včerajšnjimi pripravami v »sacchetti« - v marini ob tržaškem nabrežju - na današnjo regato. Jadralni »Giro« je namenjen monoti-pom, jadrnicam G43 fino (dolžina deset metrov). »Vsega skupaj bo deset etap, zadnja regata pa bo 21. julija na morju pred Ostio pri Rimu,« je dejal Gregoričev sotekmovalec Daniele Rob-ba, športni vodja tržaškega društva Grignano-Barcola. Ostali člani posadke so: Riccardo Termini, Marino Suban, Stefano Reggio in Enrico Fonda. Gregorič, ki jadra že dobrih trideset let, napoveduje, da se bo deželna posadka borila za zmage na posameznih etapah. »Glavni favoriti za končno so lanski prvaki Fiamme Gialle, Riva del Garda in Castel San Pietro, ki nastopa s rusko posadko,« je ocenil izkušeni jadralec Sirene, ki bo na krovu jadrnice imel vlogo »teilerja« (odgovoren za jadra) in krmarja. Gregorič je tudi član izkušene slovenske posadke Velikega Viharnika, pod taktirko krmarja Dušana Puha. »Pri Velikemu Viharniku imamo zelo ambiciozne načrte. Nastopili bomo na Barcolani, na regatah na Lošinju in tudi na Visu.« Pa kaj meni naš sogovornik o America's cupu? Alinghi ali Team New Zealand? »Težko je reči, obe posadki sta zelo dobro pripravljeni in napovedujem zelo izenačen boj. Novozelandci bi lahko presenetili, čeprav so Švicarji favoriti.« (jng) america's cup Danes prvi dvoboj v Valencii Danes ob 15. uri se bosta finalistki 32. pokala Amerike pomerili v uvodnem dvoboju. Emirates Team New Zealand bo proti švicarskemu Alinghiju tekmoval z jadrnico NZL 92, zmagovalko Luis Vitton Cupa; Švicarji pa se bodo na regatno polje podali z najnovejšim biserč-kom - jadrnico SUI100. Zamenjava jadrnice ne bo mogoča - edinole v primeru hujše poškodbe, o čemer pa bo določala žirija. Zreb je določil, da bo ekipa Emirates New Zealand štartala z vetrom z desne, kar ji daje že nekaj prednosti. Med tremi krmarji Alinghija so na jutranji tiskovni konferenci napovedali, da bo na prvem dvoboju švicarsko jadrnico vodil Ed Baird. Jadralec se bo prvič preizkusil v velikem finalu, čeprav ima že nekaj dragocenih izkušenj, saj je leta 1995 vodil novozelandsko ekipo. Henry k Barceloni BARCELONA - Francoski nogometni reprezentant in dosedanji igralec angleškega Arsenala Thierry Henry je podpisal štiriletno pogodbo z Barcelono. Katalonski nogometni velikan je za Henryja odštel 24 milijonov evrov. Quagliarella v Vidmu kroma VIDEM - Odlični napadalec in reprezentant Fabio Quagliarella bo v prihodnji sezoni oblekel dres videmskega nogometnega prvoligaša. Udinesejeva ponudba v »kuverti« (za 7 milijonov evrov) je bila bolj mamljiva od Sampdorine. K Udineseju se selita še Andrea Coda in Simone Pepe. Sampdoria pa je najela Ca-racciola in Sammarca. Juventus kupuje TURIN - Juventus je močnejši za portugalskega reprezentanta Tiaga. Moštvo iz Torina je za 26-letnega igralca francoskega Lyona odštel 13 milijonov evrov. Stara damo je okrepil tudi Argentinec Al-miron. Dokončno pa odhaja športni vodja Roberto Bettega. Selektor Pipan izbral za EP LJUBLJANA - Selektor slovenske reprezentance Aleš Pipan je za EP izbral naslednje košarka^e: Sani Bečirovič, Aleksandar Čapin, Goran Dragič, Jaka Klobučar, Jaka Lakovič, Samo Udrih, Goran Jagodnik, Domen Lorbek, Emir Preldžič, Erazem Lorbek, Rašo Neste-rovič, Uroš Slokar, Matjaž Smodiš, Gašper Vidmar in Željko Zagorac. »Dudi Krainer« v Gorici GORICA - Od danes do sobote 30. t.m. se bo v Gorici odbijal že tradicionalni zelo kakovostni košarkarski turnir (za člane in mladinske kategorije), 14. izvedba turnirja Mesta Gorice »Dudi Krainer«. Na turnirju bo nastopilo osem ekip. Tekme se bodo odvijale na goriškem trgu trgu Cesare Battisti (v večernih urah). Atletski miting v Gorici Jutri (ob 17.30) bo na igrišču Fabretto v Gorici na sporedu mednarodni atletski miting, namenjen članom in kategoriji naraščajnikov. V Gorici bo nastopili tudi številni atleti iz Slovenije in Hrvaške. V Gorici »Aquile dello sport« V ponedeljek bodo v Gorici (ob 16.30 v Auditorimu) podelili nagrade »Aquile dello sport«, ki jih vsako leto zaslužnim športnikom podeljuje deželni CONI. Nagradili bodo tudi številne tekmovalce naših društev. poletni tečaji naših društev - TPK Sirena Ob jadranju tudi spoznavanje morskega sveta Teorija šele po praksi - Konec avgusta nadaljevalni tečaj - Videoposnetek za starše Tudi pri tržaškem pomorskem klubu Sirena so se začeli že tradicionalni desetdnevni poletni tečaji za otroke. Prva izmena je že v polnem teku. 13 tečajnikov se iz dneva v dan uči novih jadralskih veščin pod taktirko izkušenega trenerja Davida Poljšaka, ki je tudi trener tekmovalnih skupin barkovljanskega društva. Tečajniki so stari od 6 do 12 let. Jutranji program se začne ob 9.00, ko pripravijo optimiste. Sledi spoznavanje jadralnih elementov z vadbo na morju vse do kosila. Od 13.00 dalje je spet na vrsti vadba na morju, ki se zaključi ob 16.00, ko optimisti spet zajadrajo v zaliv. S pomočjo vaditeljev otroci takoj pospravijo jadrnice, da jim ostane še nekaj časa za kopanje in sprostitev. »Program seveda prilagajamo vremenskim razmeram. Vse dokler bo sončno vreme, ki bo dovoljevalo vadbo na morju, bomo to popolnoma izkoristili,« nam je pred kosilom povedal glavni trener David Poljšak. Pri vodenju tečaja mu pomaga tudi Marko Ceh, bivši jadralec. V nadaljnjih tečajih pa bo ob Poljšaku vodil tečaj jadralec Alan Mahne. Ob našem obisku je vaditeljem priskočil na pomoč tudi mladi Matija Ugrin. »Program jadralne šole sem tako zastavil, da pride teorija šele po praksi. Dobro je, da otroci najprej vidijo, spoznajo vse dele jadrnice in jim šele nato to predstavim iz teoretičnega vidika,« je orisal vadbeni program David Poljšak, ki je še omenil, da dajejo v jadralni šoli velik poudarek na opazovanje. Opazovali so že meduze, ugotavljali njihove značilnosti in skušali ugotoviti, katere so za človeka nevarne, katere pa ne. V programu jadralne šole želijo osvetlili otrokom tudi ekološko plat morja, skrivnosti vode ter razlike med morsko in sladko vodo. »Vse je popolnoma prilagojeno otrokovi starosti. Želim si, da bi otroci postali kritični tudi do onesnaževanja in da bi ugotovili, da nam je vse kar odlagamo v vodo potem tudi povrnjeno.« Projekcije in pripovedovanja naj bi prišla na vrsto predvsem ob slabem vremenu, čeprav bo kdaj pa kdaj tu- di sončni dan name njen tem spremljevalnim dejavnostim. Mogoče bo tečajnike obiskal tudi bar-kovljanski ribič Janko Brecelj. Otro ci si bodo z vaditelji ogledali tudi morski muzej v Miramarskem gradu ali pa t. i. »Museo del ma-re« v mestnem središču. Vaditelji bodo ob koncu tečaja pripravili tudi krajši film: posnetke bodo predvajali staršem, da bodo lahko slednji videli, kako so otroci preživeli desetdnevni tečaj. Vsak tečajnik bo ob zaključku prejel klubsko izkaznico in diplomo o opravljenem tečaju. »Ob koncu vseh rednih tečajev bomo izbrali nekaj per- spektivnih otrok, ki se bodo lahko udeležili nadaljevalnega tečaja konec avgusta. Kdor si bo želel, pa bo lahko prestopil v tekmovalno skupino.« Priprave na tečaj so letos stekle že pred samim začetkom tečaja, ko so v klubu preverili vso opremo, nakupili novo, če je bila kje pomanjkljiva: »Letos je jad- ralna šola odlično urejena. Tudi starejši člani, ki vseskozi skrbijo za društveni prostor, so pripomogli k vsestranskemu uspehu tečaja.« Prvemu tečaju, ki se bo zaključil 29. junija, bosta sledili še dve izmeni: 2. tečaj od 2. do 13. junija; 3. tečaj od 16. do 27. julija. / ŠPORT Sobota, 23. junija 2007 21 rolkanje - Prva preizkušnja svetovnega pokala Mateja spet pred svetovno elito Smola Ane Košuta, David Bogatec 8. - Jutri tekmovanje navkreber Mateja Bogatec je v šprintu potrdila odlično pripravljenost kroma Mateja Bogatec je potrdila odlično formo. Na prvi preizkušnji svetovnega pokala v Frosinoneju je v šprintu ugnala vso konkurenco in osvojila želeno zmago. Že v kvalifikacijah je z najboljšim časom premagala vso elito. V polfinalu je klonila tudi zgodovinska nasprotnica - Rusinja Firsova, ki je bila na koncu tretja. V velikem finalu se je Mateja pomerila s turško tekmovalko Esro (2. v kvalifikacijah), ki jo je brez težav premagala. Sotekmica Ana Košuta je imela na včerajšnjem šprintu kar nekaj smole. »Merilci časa so najbrž napravili napako, saj so izmerili bistveno višji čas,« nam je povedala razočarana Ana, ki je računala na uvrstitev v finalne dvoboje. V moški konkurenci je nastopil kriški rolkar David Bogatec. Tudi njemu ni uspel nadejani podvig: v močni konkurenci je bil po kvalifikacijah osmi in to mesto potrdil tudi v končni razvrstitvi. »Razlike med prvimi 16 tekmovalci so bile minimalne. Vsi časi so bili strnjeni v eni sekundi,« je David orisal izenačen boj za prva mesta. V finalnih dvobojih je gladko odpravil z Rusom Trofimovom (9. čas v kvalifikacijah), nato pa je klonil proti Berlandi (1. čas v kvalifikacijah), kije bil na koncu tretji. Šprintersko preizkušnjo je zmagal Emanuele Sbabo, drugi pa je bil Igor Gluskhov. Prva preizkušnja je bila za vse tekmovalce skorajda generalka pred sezono, saj so po dolgem zimskem pripravljalnem obdobju končno pomerili moči s sotekmovalci. Jutri čaka naše tekmovalce tekma navkreber, kjer se bo le Mateja borila za višjo uvrstitev. odbojka - Val Marchesini odhaja Novi trener Giuseppe Cutuli Fabrizio Marchesini se po šestih letih poslavja od Vala. Ekipo v moški C-ligi bo naslednjo sezono vodil Giuseppe Cutuli, ki je lani pri Valu igral v vlogi drugega podajalca. Dolgoletni trener Vala Marchesini se je odločil za nov izziv: v naslednji sezoni bo vodil Bibione v B2-ligi. Trenerja sta snubili tudi dve tretjeligaški ekipi (Vivil in Volleyball Videm) in ekipa iz B2-ligi. »Odločitev je padla šele po daljšem premisleku, saj sem na Val posebno navezan. Nanj me vežejo predvsem lepi spomini in uspehi: dve napredovanji in letošnja uvrstitev v končnico,« je povedal Marchesini, ki je Bibione izbral predvsem zato, ker bo tam igralo kar nekaj igralcev, ki jih je že treniral. Naj povemo, da bo jutri padla odločitev tudi glede enoletnega posojila igralcev Sloge, ki naj bi v naslednji sezoni igrali pri Bibioneju. »Ekipa je zelo ambiciozna,« je predstavil novo ekipo Marchesini. Marchesini je svojo trenersko pot pri Valu začel v sezoni 2001/2002, ko je ekipa nastopala v moški B2-ligi in napredovala v B1-ligo. Dve sezoni je vodil tudi združeno ekipo Rast Imsa, ki je nastopala v državni B2-ligi, letos pa se je z svojimi varovanci uvrstil v play-off moške C-lige. Pri Valu poleg trenerja pripravljajo še drugo novost. Valovo ekipo naj bi okrepili trije novi igralci, dva blokerja in podajalec. Predsednik Plesničar nam imen še ni zaupal, saj bo vodstvo šele na ponedeljkovi seji dokončno potrdilo igralce in tehnični kader. šp. ribolov Jutri v Trstu ekipno državno prvenstvo V nedeljo se bo zvrstilo italijansko ekipno prvenstvo športnega ribolova v zvrsti »palica iz pomola«. Barve barkovljanskega društva Sirena bodo branili Olaf in Danijel Simonettig, Devan Ra-dovič in Luisa Vatovac. Zastavonoša ribiškega odseka Janko Bre-celj bo tokrat sledil prvenstvu nekoliko drugače, saj bo tam nastopal v vlogi sodnika: »To zvrst ribolova sem opustil že pred časom, za to se sploh ne bom me ril z os -talo konkurenco,« nam je sprejeto odločitev obrazložil Brecelj. V močni konkurenci 35 ekip bodo naši ribiči imeli kar težko nalogo. Zbor ekip bo že v soboto popoldan, v nedeljo zjutraj pa se bo začelo tekmovanje. Istočasno bo v Genovi potekalo ekipno državno prvenstvo v zvrsti »palica iz čolna«. To je paradna disciplina Janka Breclja, ki pa se prvenstva ne bo udeležil. na goriškem - V okviru Občinskega praznika na Peči Sloga boljša od Prvačine Zaplet na odbojkarski tekmi za tretje mesto - Danes zvečer še ženski in moški finale v malem nogometu Od torka do četrtka je ŠZ Soča, v okviru Občinskega praznika na Peči (Občina Sovodnje) izpeljala dva odbojkarska turnirja: mladinskega (3+3) za odbojkarice in odbojkarje do 16. leta starosti in moškega za člane. V torek so mladinci odigrali že finalni dvoboj. Zmagala je mešana ekipa Olympia/Govol-ley, ki je z 2 : 0 ugnala Sočo. Tretje mesto je osvojila slovenska ekipa Kanal/Hit, ki je z enakim izidom premagala Slogo. V sredo so se v večernih urah na novem kotalkališču pomerile članske moške ekipe. Vstopnico v finale sta si zagotovili šesterki Sloge in Prvačine, ki sta odigrali finalni dvoboj v četrtek. Sloga je z 2:1 premagala Prvačino. Tekmo za tretje mesto med Sočo in Olympio je v odločilnem tretjem nizu prekinilo neurje. Organizatorji so ponudili zato športno dvorano, kjer naj bi dokončali dvoboj, ki ga je na odprtem igrišču vodila Olympia. Ker pa se Olympia ni predstavila, je Soča brez boja osvojila tretje mesto. Nogometni del športnega praznika je krilo društvo Sovodnje. Pri ženskah so v troboju zmagale Sovodenjke, ki pa zaradi drugih obveznosti ne bodo nastopile v današnjem finalu (ob 18.00). Za pokal se bosta tako potegovali ekipi Rupa/Peč in Štandrež. ob 19. uri bo še moški finale, v katerem se bosta pomerili ekipi Sovodnje in Art Attack (mladi nogometaši So-vodenj, Mladosti in Juventine). Tretje mesto je osvojila ekipa Sherlok iz Doberdoba, kije premagala Danico z Vrha (3:0). Na peto mesto pa so se uvrstili člani ekipe Sovodnje over 50 (prikazali so lep nogomet), ki so zmagali proti Ferru (4:3). Odbojkarji Soče so se uvrstili na tretje mesto bumbaca sveti ivan - Občni zbor KK Bor Košarka preživlja težke čase Za predsednika je bil potrjen Bruno Kneipp - Telovadnica v Lonjeru je pomembna pridobitev - Dobro sodelovanje z Bregom Na ob čnem zbo ru Ama ter ske ga ko šar -kar ske ga klu ba Bor je bil za pred sed ni ka po -trjen Bruno Kneipp, ob njem pa je ostalo nespremenjeno tudi jedro glavnega odbora. Skupščina članov se je vrtela prav okoli izčrpnega poročila predsednika, ki je podal obračun svojih prvih dveh let vodenja društva. V pregledu tekmovalnih vsebin je izpostavil uspehe članske ekipe Bora Radenska, kije ostal edini predstavnik tržaške in goriške pokrajine v državni C ligi, kar je v teh težkih časih precejšen podvig. V minulem tretjeligaškem prvenstvu so pozitivno noto predstavljali tudi mladi igralci, ki stalno rasejo in postajajo že nosilci moštva. Po treh letih uspešnega dela Ferruccia Menguccija so v odboru tudi nasled stvo na klo pi že le li za u pa ti mla de mu do -mačemu trenerju, saj je že znano, da je novi krmar Borove prve ekipe Andrea Mura. Krivdo za že omenjene težke čase za amaterska društva Kneipp pripisuje tudi košarkarski zvezi, ki le-te iz leta v leto klesti z novimi obvezami, dajatvami in raznimi omejitvami. Predsednik se s tem v zvezi sprašuje, koliko let bo lahko Bor še vzdržal na tako visoki ravni. Sponzorji so sicer dragoceni in Potrjeni predsednik Bruno Kneipp vztrajajo pri podpiranju kluba, vendar njihov prispevek se ne veča, tako da bo v doglednem času treba najbrž razmisliti o igranju na nižji članski ravni ali se celo odpovedati prvi ekipi in nadaljevati delo samo v mladinskem pogonu. Tu že nekaj let AKK Bor doživlja določeno krizo bodisi kar se tiče števila bodisi glede kakovosti. V še večji meri bodo odborniki in trenerji zato skušali prodreti v osnovne in nižje srednje šole, kar so že storili v pret-klem dveletnem mandatu. V minuli sezoni so društvo v posameznih državnih, deželnih in pokrajinskih prvenstvih zastopale štiri mladinske vrste. Sodelovanje z Bregom sodi med svetle plati delovanja Borovega odbora. V sezoni 2006/2007 je bila novost skupna vadbena skupina minibasketa, ki je domače tekme v raznih turnirjih igrala v Dolini. Pomembna pridobitev za Bor in širše za sinergijo z Bregom je tudi telovadnica v Lonjerju. Prav v zvezi z naj mlaj ši mi je Kne ipp ome nil vpra ša nje vad -be, ki naj jo klub danes ponuja otrokom. Med takojšnjo specializacijo in zgolj splošno gibalno vzgojo skozi vsa leta osnovne šole so se v društvu odločili za srednjo pot, ki predvideva v te lo vad ni ci ta ko os nov no mo to ri ko kot tudi prvine košarkarske igre. Članstvo je po blagajniškem poročilu in soglasni odobritvi obračuna in proračuna še izvolilo nov odbor, ki ga čaka dveletni mandat. Edi na no vost je v njem Edi So sič na mes -to Dor če ta Okre ti ča. Pred sed nik je Bru no Kneipp, podpredsednik Renato Štokelj, odgovoren za stike s košarkarsko zvezo Robi Fili-pac, ostali odborniki pa so Ennio Ažman, Martin Kralj, Salvatore Parisi, Mario Pison, Francesco Querinuzzi, Andrej Rudes, Edi So-sič, Cesare Uršič in Pavel Volk. Odgovorni za stike z javnostjo bo odslej Niko Štokelj. balinanje - DP C-kategorije Smid in Calzi danes v Turinu Gajevi balinarji in balinarke so letos na pokrajinskih prvenstvih v raznih disciplinah pobrali lepi delež uspehov. O nastopu na italijanskem prvenstvu Hrovatina in Lazarjeve smo že poročali, danes pa odpotujeta v Biello pri Turinu tudi David Smid in Dario Calzi, ki se bosta kosala z najboljšimi italijanskimi dvojicami C kategorije. Po navadi so bila pokrajinska prvenstva slabo obiskana, to pa iz preprostega razloga, ker je federacija tistim, ki so si izborili pravico nastopa na državnem prvenstvu krila le majhen odstotek stroškov z novimi pravili pa letos že pri vpisu na posamezna tekmovanja je del vpisnine namenjen v sklad, iz katerega črpajo sredstva za te namene. Naloga Gajeve dvojice bo danes vse prej kot lahka, kljub temu pa sta Smid in Calzi zmožna vsakršnega podviga. Vstop v jutrišnji finalni del bi zanje predstavljal že lep uspeh. Danes bo vse živo okoli balinarskih stez na Prose-ku. Domače Primorje bo namreč priredilo tradicionalni mednarodni turnir s prisotnostjo številnih ekip iz zamejstva, Slovenije in Hrvaške. Dopoldanski del bodo izvedli tako na stezah organizatorja, kot tistih v Samatorci. Da so naši balinarji v teh tednih polno zaposleni nam priča po da tek, da bo ve li ko ekip, ki bo do da nes zme ri le mo či na Proseku prisotnih tudi jutri, v Povirju pri Sežani, kjer bo domači Brinj priredil vsakoletni balinarski turnir. (Z.- S.) 22 Sobota, 23. junija 2007 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Tudi pred sto leti, tako kot danes, so bile nesreče na delavnih mestih, na dnevnem redu. Varnost delavnega mesta je pogosta prešla v ozadje, tako da so delavci mnogo krat opravljali svoje naloge v neprimernih okoliščinah; kakšen krat pa je bil povod za nesrečo tudi nepazljivost delavcev... »Petinštirideset letni Anton Klun in šestintrideset letni Jakob Hvala sta delala skupaj pri premikovanju vagonov z volom v svobodni luki. Včeraj predpolud-ne je Klun potožil tovarišu, da ga grozno boli hrbet. Dobila sta špirita in Klun je na-pro sil to va ri ša, da ga je s špi ri tom ma si -ral po hrbtu. Hvala je Klunu rad vstregel. Klun j e slekel srajco i n Hval a ga j e začel drni ti s špi ri tom po hrb tu. Hkra tu je pa eden njiju, zdi se da Hvala, poželel cigare to, a ko je ci ga re to pri ži gal, so se mu vne le ro ke, ki jih je imel mo kre od špi ri - ta, in ogenj je ž nje go vih rok pre šel tu di na hrbet Kluna. No, bila sta oba grozno ožgana: Hvala po rokah in po obrazu, a Klun — ta posebno hudo — po hrbtu. Pozvan j e bil k njima zdravnik se zdravniške postaje, ki je obema podelil najnujne-jo po moč in dal po tem Klu na pre nes ti v mest no bol niš ni co, do čim je šel Hva la s po ve za ni ma ro ka ma in po ve za nim ob ra -zom domov« Do nesreče je prišlo tudi v Rojanu in sicer, pri gradnji neke hiše: »Dvajset letni zidar Ivan Persolja, ki je delal na grad-bi hiše v Rojanu v ulici Montorsino, je včeraj oko lu ene ure po pol ud ne pa del z od -ra v pr vem nad strop ju. Po zvan je bil k nje -mu zdravnik se zdravniške postaje, ki je kon sta to val, da se je mla de nič po bil v no -tranjosti života. Sicer pa ni nič nevarnega. Dal ga je pre nes ti v bol niš ni co.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti »Zaradi razmer in delovnih odnosov v Delavskih zadrugah, je slišati hude pritožbe. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi pristojne oblasti zadevo razčistile in krivice odpravile, krivce pa poklicale na odgovornost, ker ni nikakor dopustno, da bi v tej usta no vi ved ril -i in oblačili elementi, ki s svojim ravnanjem dokazujejo, da ne morejo uživati naklonjenosti prebivalstva, še manj pa članov, oziroma ustanoviteljev Delavskih zadrug,« piše PD. Zadnje čase so, pri tej ustanovi, na dnevnem redu odpusti mlajših in starejših delavcev s pretvezo, da premalo delajo in da niso sposobni. V resnici pa gre za grobo diskriminacijo na škodo tistih delavcev, ki se kljub nagovarjanju in pritisku nekaterih delovodij nočejo vpisati v staro Delavsko zbornico. V tem primeru gre zlasti za de- lavce, ki so že več let vestno in dobro opravljali svoje delo, a ne marajo kloniti prenapetim aktivistom omenjene organizacije, ki zavzemajo vedno bolj vodilna mesta v Delavskih zadrugah. Zelo zgovoren je primer sedemnajst letnega delavca S.B. iz Križa, ki je te dni dobil odpoved v kateri je bilo med drugim napisano: »Zal nam je, ker Vam moramo sporočiti, da smo sklenili odpovedati se Vaši dejavnosti, ker niste sposobni za našo službo.« »V tem primeru gre za hudo narodnostno diskriminacijo. Zahtevamo in pričakujemo, da bo vodstvo Delavskih zadrug takoj razčistilo to zadevo in popravilo krivico, da bo preprečilo vsako nadaljno diskriminacijo v duhu, v katerem so bile Delavske zadruge ustanovljene in v smislu jasnih določb londonskega sporazuma,« si prizadeva PD. FILMI PO TV Nedelja, 24. junija, Rai 3, ob 23.30 Mare dentro Režija: Alejandro Amenabar Igrajo: Javier Bardem, Belen Rueda in Lola Duenas Posnet po ganljivi resnični zgodbi, ki je pretresla svet, je film predvsem pripoved o španskem pesniku Ramonu Sampedru, ki se je trideset let boril za pravico, da dostojanstveno konča svoje življenje. Film raziskuje Ramonov odnos z dvema ženskama in njegovo sposobnost navdihovanja skozi darilo ljubezni. Zares izjemna filmska izkušnja, ki poje hvalnico bistvu svobode in ljubezni, kot tudi skrivnosti in lepoti žei-vljenja... Poleg leva na beneški Mostri, je film prejel tudi oskarja za najboljši tuji film. Torek, 25. junija, La 7, ob 21. uri Doppio delitto Režija: Steno Igrajo: Marcello Mastroianni, Ursula Andress in Agostina Belli Film, ki je star že celih trideset let, čeprav se v resnici zdi veliko mlajši, saj bi zgodba lahko sodila tudi v današnji čas, je zmes med komedijo in detektivko. Pripoveduje o vremenski ujmi, ki je pustila za sabo veliko škodo in celo vrsto žrtev. Med drugimi tudi stanovalca visoke stolpnice in električarja, ki sta baje umrla zaradi električnega stika. Policijski komisar Bruno Baldassarre pa tej verziji nikakor ne verjame in se zato posveti raziskovanju. Torek, 26. junija, rete 4, ob 2. uri La dolce vita Režija: Federico Fellini Igrajo: Marcello Mastroianni, Anita Ekberg in Anouk Aimée Četudi ima Fellinijev film že več kot 40 let. Velja nedvomno še vedno za enega lepših italijanskih celovečercev. Njegovo dogajanje je postavljeno na rimsko Ulico Veneto, kjer se odvija mondeno mestno življenje. V vlogi protagonista, novinarja, ki se je prisilno odrekel pisateljskemu poklicu, nastopa Marcello Mastroianni. ^/yiuvw Četrtek, 28. junija, canale 5, ob 23.30 Full Monty Režija: Peter Catta-neo Igrajo: Robert Carlyle, Mark Addy In Tom Willson Šest bresposelnih moških se odloči na nenavaden način, s katerim bodo služili denar. Nastopili bodo namreč kot striptizerji, le z eno pomembno razliko - slekli se bodo do konca. Nora angleška komedija je predvsem dokaz, da se lahko tudi v trenutku obupa odkrije notranjo moč, s pomočjo katere šest prijateljev uspe nastopati pred vsem svetom... Petek, 29. junija, Rai 1, ob 21.20 Genitori in trappola Režija: Nancy Meyers Igrajo: Natasha Richardson, Dennis Quaid in Maggie Stevens Prijetna pravljica s srečnim koncem ima v središču dogajanja prigode dvojčic Annie in Hal-lie, ki se prvič srečata šele pri desetih letih. Takoj po njunem rojstvu, sta se namreč starša ločila in Annie se je preselila z mamo v London, Hal-lie pa je šla z očetom v Maine. Vročega poletja se deklici slučajno udeležita iste kolonije kjer seveda opazita neverjetno podobnost in pri tem odločita, da si bosta zamenjali vlogi. Annie se tako odseli k očetu, Hallie pa k mami. Petek, 29. junija, canale 5, ob 21.20 Erin Brockovich Režija: Steven Soderbergh Igrajo Julia Roberts, Albert Finney in Aaron Echkart Julia Roberts pooseblja v Soderbergovi uspešnici ločeno družinsko mamo, ki mora junaško kljubovati ne ravno enostavnemu vsakdanu. Skrbeti mora za svoje tri otroke in to seveda tudi takrat, ko ostane brez službe. Rdečelasa Erin pa se ne preda usodi in trmoglavo vztraja pri svoji vsakdanji borbi. V službo jo naposled sprejme neki odvetnik, ki ji zaupa precej kočljiv in težaven primer. Determinirana Erin se kljub težavam, izredno izkaže. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO BREZALKOHOLNA OSVEŽILNA PIJAČA ITALIJANSKA IGRALKA (SOFIA) DODEUTEV PO DOLOČENEM NAČRTU OTOČEK V JADRANSKEM MORJU, OB PASMANU GORATA GRŠKA POKRAJINA SIROTA, UBO2EC FOTO KROMA PRIPRAVA ZA GLAJENJE PERILA NEPREMOČ- UIVA ŠPORTNA VETROVKA DEL, KI POKRIVA IN ŠČITI STAVBO STATUA, SOHA RAZRED, STOPNJA KAKOVOSTI ANGLEŠKO SVETLO PIVO IKRNIK, IKRAVEC, APNENEC MESTO V KALIFORNIJI OBRAT KOV. IZDELKOV DRESER DIVJIH 2IVALI ATLETSKA PANOGA SAMOSTOJNOST PIKAJOČI DVOKRILEC JU2NI SADE2 BERI PRIMORSKI DNEVNIK VNETNI MEHURČEK NA JEZIKU ZGORNJI DEL STOPALA CARL EWALD DIEGO maraDona MATI ROMULA IN REMA ... SILVIJA MIHA OBIT ZNAN AMERIŠKI BIOLOG (RAYMOND) ANTIČNO IME REKE ANIENE PREMOŽENJA, LASTNINE ŽLAHTNI PLIN SLOVENSKI ZGODOVINAR (MIRKO) ZNAMKA ITALIJANSKIH TOVORNJAKOV TELESNA POŠKODBA, RANA (MNOŽ.) NEKDANJI BRITANSKI PREMIER (CLEMENT) NILDE JOTTI NEKDANJI UGANDSKI POLITIK AMIN ARABSKI ŽREBEC AM. IGRALEC (WARREN) ROMUN. ATLETINJA BALAS / REKA V NEMČIJI, DESNI PRITOK DONAVE NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU GALAKSIJA KDOR IGRA NA KLAVIR DESNI PRITOK DONAVE .. KLASINC OTTA NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC PETJE TOTOJEVA HČERKA DE CURTIS KRAJ PRI MILANU AZIJSKI RAKUNJI PES FRANCOSKI EKONOMIST (CHARLES) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KRAJ V ŠVICARSKEM KANTONU GLARONA KDOR SE RAD HVALI ZDRAVILNA RASTLINA ŠP. IZVORA DOMISELNEŽ MILANSKI NOGOMETNI KLUB ČLOVEKOVO OSEBNO, ČUSTVENO ŽIVLJENJE ALOJZ GRADNIK BRUSNI KAMEN ZA KOSO OTAKAR NEJEDLY IT. PISATELJ (CESARE) AMERIŠKA IGRALKA LUPINO PODSTREŠJE VOZNIK Fl LAUDA IND. IGRALEC NATH NEKD. JUG. NAMIZNOTE-NIŠKI GRALEC (ISTVAN) ITAL. IGRALEC IN REŽISER (SIMONE) SLOVENSKA PESNICA ŠKERL JAZ (LAT.) GRŠKA ČRKA REKA V FRANCIJI, PRITOK RENA TIBETANSKO GOVEDO SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVEDSKEM SERIOZNOST KIM NOVAK RIMSKI UČENJAK RAMON NOVARRO UGAJA PREDVSEM MLADIM NAMEŠČENCI USTANOVE, PODJETJA (POGOV.) ČLOVEK Z VELIKIM OČMI OCVIRK ANTON MESTO V BELGIJI GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA UDIJA KOZLOVIČ KRAVICA SLOVARČEK - AAT=mesto v Belgiji • ALOK=indijski filmksi igralec Nath • ANIO = antično ime reke Aniene • ENGI = kraj v Švici • MONNAT = ameriški biolog • PAAR = reka v Nemčiji • RIST = francoski ekonomist / RADIO IN TV SPORED Sobota, 23. junija 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: OPZ OŠ F. S. Finžgar - Barkovlje 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) 9.30 7 dni v parlamentu 10.00 Aktualno: Dnevi Evrope, 10.20 ApriRai 10.30 Vremenska napoved 10.35 TV film: La forza dell' amore (dram., ZDA, '94, i. Cathy Lee Crosby) 11.45 Nanizanka: Lady Cop 12.35 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Versilia (vodi Donatella Bianchi) 15.30 Dok.: Quark Atlante 16.15 Dok.: Stella del Sud 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Verska odd.: A Sua immagine 18.00 Nan.: Komisar Rex - Smrt z masko (i. Tobias Moretti) 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Rai Tg Šport 20.40 Variete: Supervariete 21.15 Film: L' ultimo sogno (dram., ZDA-Nem., '01, r. Irwin Winkler, i. Kevin Kline, Hayden Christensen) 23.30 Dnevnik Tg1 23.35 Variete: L' oro del Golfo (vodi Eleonora Daniele) 0.35 Nočni dnevnik/Zmenek 1.15 Vremenska napoved, 1.20 Izžre-banje lota V^ Rai Due 6.00 6.35 6.50 7.00 10.30 10.35 11.10 11.40 11.50 12.15 13.00 13.25 14.00 15.45 17.05 18.00 18.10 20.05 20.20 20.30 21.05 22.35 23.30 23.35 0.25 Rainews Odvetnik odgovarja Dok.: Morje ponoči Variete za najmlajše: Random, (7.00) Dnevnik Dnevnik Tg2 Na poti v Damask TSP Dežele Variete: ApriRai Nad.: Out of Practice Nan.: JAG Dnevnik Sereno variabile Film: Insonnia d' amore (kom., ZDA, '93, i. Tom Hanks) Glasbena odd.: CD Live Sereno variabile Dnevnik, vreme Nan.: Sošolci Hum. nan.: Piloti Loto ob osmih Dnevnik TV film: Jane Doe - Ključna beseda (thriller, ZDA, '07, r. - i. Lea Thompson, Zack Shada, Erin Gray) Nan.: The Practice ('i. Michael Ba-dalucco, Kevin Dunn) Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Gledališče: Goldoni V" Rai Tre 7.00 Magazzini Einstein 7.55 Mi smo zgodovina 9.00 Film: Lo smemorato di Collegno (kom., It., '62, i. Toto') 10.30 Risanke 10.50 Variete za najmlajše: Fantabosco in risanke 11.45 Tgr Kmetijstvo 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Zdravje 12.55 Tgr Bellitalia 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Okolje Italija 15.20 Sobotni šport, 15.25 atletika - Pokal Evrope First league 18.55 Tg3 Meteo 20.00 20.30 21.00 23.10 23.30 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Colpi di sole Dok.: Gaia - Živi planet - Pod vulkanom (vodi Marco Tozzi) Dnevnik, deželne vesti Film: Piccoli affari sporchi (kom., VB, '02, r. S. Frears) Tg3 nočni dnevnik Fuori orario ! Rete 4 Pregled tiska Nan.: Komisariat Saint Martin, 7.40 Trije vnuki, 8.25 Velika dolina Nad.: Hornbowler (i. Ioan Gruf- fudd, Michael Byrne) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Film: Maigret in skrivnostni gospod Owen (krim., '97, i. Bruno Cremer) Nan.: Balko Včeraj in danes na TV Aktualno: Solaris Dnevnik, vreme Nan.: Colombo - Murder by the Book (krim., ZDA, '71, i. Peter Falk) Aktualna odd.: Tempi moderni 8vodi Veronica Pivetti) Nan.: Law & Order Pregeld tiska Variete: Azzurro '85 9.20 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 17.10 17.50 18.55 19.35 21.10 10.45 12.00 13.00 13.40 14.10 15.05 17.20 18.10 20.00 20.30 21.20 ; Canale 5 Na prvi strani Promet, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Politična sporočila Film: Le avventure di Pitye (kom., Niz.-Nem., '02, i. Quinten Schram) Tg com/Meteo5 Nan.: Summerland (i. Lori Lou-ghlin, Nick Benson, J. McCartney) Dnevnik TG 5/Meteo 5 Nan.: Belli dentro - Razgovor (i. Leonardo Manera, Claudio Batta, Stefano Chiodaroli) TV film: Carabinieri (It., '02, i. Manuela Arcuri, Lorenzo Crespi) Tg com/Meteo 5 Film: Bounce (dram., ZDa, '00, i. Ben Affleck) Tg com/Informacije za jadralce Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura TV nad.: L' onore e il rispetto (It., '05, r. S. Samperi, i. Manuela Arcuri, Gabriel Garko, Serena Autieri, 3. del) 23.30 Film: Innocenza infranta (dram., ZDA, '97, r. Pat O' Connor, i. Joaquin Phoenix, Liv Tyler) 1.30 Nočni dnevnik, vreme 19.00 19.15 21.00 22.00 22.55 23.55 0.45 Nan.: Love Bugs 3 Film: Policijska šola 2 (kom., ZDA, '85, i. Steve Guttenberg, Bubba Smith) Film: Un genio in pannolino - Baby Geniuses (kom., ZDA, '99, i. Kathleen Turner, Christopher Lloyd) Tg com/Meteo Film: Guerra Coronado (vojni, Nem.-ZDA, '03, i. Krristin Dattilo) Tg com/Meteo Šport studio ^ Tele 4 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: La coscienza di Zeno (i. Johnny Dorelli, Ottavia Piccolo) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Lunch time v živo 14.20 Oddaja o turizmu 16.05 Oddaja o glasbi 17.00 Risanke 19.00 Oddaja o glasbi 19.55 Športne novice 20.55 Film: Arrivederci Neda (dram., Švica, '00), 23.55 Nelle pieghe del-la carne (thriller, '70, i. E. Rossi Drago) LA 6.00 9.55 12.30 14.00 16.00 17.00 17.35 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Film: La paura fa 90! (kom., It., '51, i. Ugo Tognazzi) Šport 7 America' s Cup SP v motociklizmu Dok.: Lovci na izgubljene zaklade Film: Ashanti (pust., ZDA, '79, i. Michael Caine) Aktualno: Cuba Libre Nan.: Inšpektopr Barnaby - Koncert za morilca (i. John Nettles) Film: Innocenza colposa (thriller, VB, '91, i. Liam Neeson) (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.25 7.35 7.45 8.05 8.50 9.10 10.45 12.00 13.00 13.15 14.05 15.55 16.00 16.10 16.15 16.25 16.30 16.50 17.00 17.15 17.20 18.40 18.55 19.25 19.40 19.55 21.00 22.35 22.30 23.10 0.05 2.00 Kultura, 6.15 Odmevi Zgodbe iz školjke Risanka Martina in ptičje strašilo: Egipt Iz popotne torbe: Dresura Kviz: Male sive celice Kratki igrani film EBU: Moja sestra Tina Kino Kekec - Film: Emil ureja svet Polnočni klub Tednik Poročila, vreme, šport Dok.: Vse o živalih - Levi, 13.40 Severni medvedi Film: Hercul Poirot: Zlo pod soncem (krim., VB, i. David Suchet, Hugh Fraser) Vrtiljak O živalih in ljudeh Glasbeni gost: Majda in Marjan Petan Turistika Glasbeni gost Na vrtu Glasbeni gost Poročila, šport, vreme Ozare, Vrtiljak: Sklepna prireditev v Nazarjah Risanka Vreme, dnevnik Šport. Utrip Eutrinki Oddaja o turizmu: Poletna potepanja Miss Slovenije (prenos) Poročila, šport, vreme Hri-bar Nad.: Sopranovi (ZDA, '06, i. James Gandolfini, Lorraine Bracco, Edie Falco) Film: Nevarno mesto - Hustle (ZDA, '75, r. Robert Aldrich, i. Burt Reynolds, Catherine Deneuve) Dnevnik, vreme, šport Italia 1 {p Slovenija 2 6.05 Šport studio 6.40 Nan.: Arnold 6.55 Variete za najmlajše 10.50 Wrestling SmackDown! 11.50 Nan.: Lepotica v knjižnici 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Variete: Candid camera 13.25 Šport: Grand Prix 13.50 SP v motociklzimu 17.00 Hum. nan.: La strana coppia 18.30 Odprti studio, vreme 6.30 Zabavni infokanal 8.20 TV prodaja 8.50 Skozi čas 9.00 Primorski mozaik 9.30 Vroči stol 10.20 Dok.: resnična legenda o Eifflovem stolpu 11.10 Film: Alicine dogodivščine v ogledalu 12.35 TV prodaja 13.05 Zdaj!, oddaja za razgibano življenje 13.35 38. tabor slovenskih PZ Šentvid pri Stični 14.50 Dok.: Glasovi ljudskega pripovedništva 15.40 Film: Za ograjo 17.10 Atletski miting 17.25 Mednarodni miting v plavanju 19.00 Umkovizija - Veliki finale 19.50 Kronika iz Lenta 20.00 Globus 20.30 Alpe-Donava-Jadran 21.00 Film: Zadnji kitajski cesar ('87, r. Bernardo Bertolucci, i. John Lone, Joan Chen) Vrtiljak Nad.: Sledi v času Dnevnik zamejske TV Infokanal Koper 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Arhivski posnetki 15.15 Nanizanka 16.15 Avtomobilizem 16.30 Globus 17.00 Vesolje je... 17.30 Dok.: City Folk 18.00 Program v slovenskem jeziku: Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, šport 19.30 Jutri je nedelja 19.35 Odmev 20.05 Potopis 20.35 4. Rally Hypo Group Classic 21.05 Glasbena oddaja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Tenis: Federer - Gonzales (finale) 23.45 Alpe Jadran 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 17.00 Odprta tema: VTV 18.00 Mala potepanja 18.40 Pod drobnogledom 19.40 Settimana Friuli 20.10 Duhovna misel 20.25 Tedenski pregled 20.40 Hitova poletna plaža 21.10 Ne prezrite 21.20 Univerza v Novi Gorici 22.50 Kultura: Gledališče vas priučakuje 23.240 Mestne avanture 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Glasba za vsakogar; 9.15 Sence nad menoj; , sledijo Glasbeni listi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v živo: hornist B. Lipovšek in pianist K. Golner; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Ta rozajanski glas, sledijo Glasbeni listi; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Naša pesem Maribor 2007; 18.00 Mala scena - Izidor Cankar: S poti (dram. J. Petrovec, r. V. Jurc); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za poleni izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 13.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.0019.00 SMS - Lestvica RK ; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s T. Cindričem; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Beseedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 13.30-17.40 Oglašanja s kolesarske dirke po Sloveni-ji;14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.15 S. Teršek z gosti; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Gasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasb. generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 F. Provenzale: Ranjena golobica (odlomki); 20.00 A. Foerster: Gorenjski slavček; 0.05 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 23 Petek, 22. junija 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1004. A o GRADEC 18/23 & o VIDEM O 18/28 O PORDENON 19/27 (^NAPOVED ZA DANES V gorah bo povečini oblačno s padavinami, deloma nevihtami. V nižinah bo spremenljivo z možnostjo posameznih ploh ali neviht, ki bodo verjetnejše v vzhodnih predelih. Ob morju bo več sončnega vremena. Pihal bo zmeren ju-gozahodnik. Spremenljivo oblačno bo. Predvsem v severni polovici države se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Na Primorskem in v južnih krajih bo v glavnem sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne jutri od 22 do 28 stopinj C. J Nad večjim delom Evrope je obsežna višinska dolina z močnimi jugozahodnimi tokovi. Severno od Alp se pomika hladna fronta, ki vpliva tudi na vreme pri nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.11 in zatone ob 1.01 A Nad severnim delom Evrope je ciklonsko območje. Severno od Alp se proti vzhodu pomika hladna fronta, ki nekoliko vpliva tudi na vreme pri nas. Nad naše kraje priteka prehodno malo manj topel zrak. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale blažje vremensko pogojene težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 26,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.15 najnižje -22 cm, ob 6.37 najvišje -5 cm, ob 10.45 najnižje -14 cm, ob 18.17 najvišje 38 cm. Jutri: ob 1.49najnižje -32 cm, ob 6.51 najvišje 2 cm, ob 12.02 najnižje -10 cm, ob 18.58 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............22 2000 m...........10 1000 m...........18 2500 m............7 1500 m...........13 2864 m............5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10. ( * O GRADEC 15/29 TOLMEČ O 10/25 TRBIŽ O 9/24 O 11/25 KRANJSKA G. y VIDEM o ^ 17/31 O PORDENON 18/30 ČEDAD O 18/30 GORICA O "tt\i? i CELOVEC O 13/27 9-* TRŽIČ 14/27 o KRANJ o 14/25 S. GRADEC A CELJE 15/28 O MARIBOR 017/29 PTUJ O M. SOBOTA O 16/30 O N. GORICA i firtn O LJUBLJANA 17/28 / POSTOJNA O 13/27 KOČEVJE O - _ O ČRNOMELJ MESTO 15/28 O ZAGREB 18/30 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno, pihal bo okrepljen morski veter, nato zmeren jugozahodnik. V gorah bo spremenljivo. V severnejših predelih Karnije bo lahko nastala kakšna posamezna popoldanska nevihta. Topleje bo. (NAPOVED ZA JUTRp \ V nedeljo in ponedeljek bo večinoma sončno in prehodno spet bolj vroče. V popoldanskem času bodo v gorskem svetu možne posamezne nevihte. vreme - Napovedi meteorologov so se tokrat uresničile Neurje v srednji Evropi Trije mrtvi na Dunaju in v okolici k Bliski nad stolnico v Budimpešti. Četrtkovo neurje je močno prizadelo vso Srednjo Evropo ansa DUNAJ - Neurje, ki ga je spremljal veter s hitrostjo do 123 kilometrov na uro in obilno deževje, je v četrtek popoldne zajelo Avstrijo. V glavnem mestu Dunaj so zaradi vremenskih nevšečnosti življenje izgubile tri osebe, več ljudi je bilo ranjenih, promet v prestolnici in njeni okolici pa je bil ohromljen. Gasilske enote in reševalci so mo ra li po sre do va ti v več sto pri -merih.Nevihtno vreme je Dunaj zajelo okoli 17.00 ure v četrtek popoldne. Za eno uro so morali zapreti letališče Schwechat, odpovedati pa so morali tudi koncert ameriške pevke Barbre Stre i sand, ki naj bi bil pri gra du Scho en brunn. Sla bo vre me je v pres -tol ni ci po vzro či lo tu di ve li ko ma te ri -alno škodo. Reševalci in gasilci so v pres tol ni ci do 22.30 po sre do va li oko -li 300 krat, pri tem pa je so de lo va lo okoli 400 mož, je sporočil tamkajšnji predstavnik gasilcev.Razmere so se zve čer umi ri le po tem, ko so z ulic počistili veje, drevesa, plakate in drug na-nošen material. Pred tem so zabele- žili povečano število prometnih nesreč, obstal pa j e tudi javni promet. Večje število gospodinjstev je v nekaterih predelih Dunaja ostalo brez elektrike. Neurje je pustošilo tudi na dunajskem donavskem otoku, kjer naj bi se ta konec tedna na največjem glasbenem festivalu Srednje Evrope zbralo več kot dva milijona obiskovalcev. Organizatorji so napovedali, da bodo posledice škode pravočasno odpravili. Na festivalu bo ob prostem vstopu nas to pi lo 2000 glas be ni kov na 20 odrih Sla bo vre me je pus to ši lo tu di po Zgornji in Spodnji Avstriji. V prvi je bilo v pripravljenosti okoli 4400 gasilcev, ki so pos kr be li za od stra ni tev po -dr tih dre ves s cest ter za čr pa nje vo -de iz kleti. Tudi tu je hitrost vetra dosegala do 120 kilometrov na uro, več ljudi je bilo ranjenih. V Spodnji Avstriji je vreme povzročilo materialno škodo, prišlo je tudi do zastojev v prometu, voda pa je poplavila kleti. Okolico Salzburga je medtem hudo neurje prizadelo že v no či na če tr tek in po vzro či lo ve li ko škode v kmetijstvu. Močno deževje je namreč povzročilo poplave, posledice neurja pa je odstranjevalo 35 gasilcev in 776 drugih ljudi. Več sto pot ni kov je mo ra lo mi -nulo noč preživeti na frankfurtskem le ta li šču, po tem ko so za ra di hu de ga neurja odpovedali 242 poletov z vsega skupaj 30.000 potniki. Številne potni ke so pre us me ri li na vlak ali jih na -stanili v hotelih, za več sto potnikov pa so postavili zasilna ležišča v hali leta li šča. Neurje je včeraj pustošilo tudi po vsej Slo vaš ki, pro met na že lez ni ci in avtocesti med Bratislavo in Prago je bil prekinjen zaradi prevrnjenih dreves. Kratki stiki so zanetili ogenj na dveh kmetijah, na severu države pa so bi le ne ka te re ob či ne več ur brez elek -tri ke. V Bra tis la vi pa je most čez Do -navo dalj časa blokiral tovornjak, ki ga je prevrnil veter. kitajska - Pripfrave na OI Gradili bodo cesto pod vznožjem Everesta PEKING - Kitajska bo prihodnji teden začela graditi cesto pod vznožjem Mount Everesta, da bi tako olajšala potovanje olimpijske plamenice do vrha najvišje gore sveta. Po olimpiadi leta 2008 pa bo služila turistom in planincem. Gradnja bo trajala okoli tri mesece, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. »Cesta, katere gradnja naj bi po ocenah stala 19,7 milijona dolarja, bo dolga okoli 108 kilometrov, potekala pa bo do baznega tabora na višini od 5200 metrov. Organizatorji olimpijskih iger so že aprila napovedali, da bo potovanje olimpijske bakle najdaljše potovanje tega simbola v zgodovini olimpiad. Dolgo bo 136.000 km, trajalo pa naj bi 130 dni in potekalo prek petih celin do vrha Mount Everesta. Petnajstletnik opravil carski rez NEW DELHI - V Indiji je 15-letni fant v navzočnosti svojega očeta zdravnika opravil carski rez na ženski, kar je šokiralo tamkajšnjo zdravniško srenjo. Dhileepan Raj, učenec desetega razreda, je pred tremi meseci opravil uspešno operacijo na kliniki svojih staršev v mestu Manapparai v zvezni državi Tamil Nadu. Fantov oče Muragasan je poseg posnel s kamero, kar naj bi bil dokaz, da je Dhileepan najmlajši človek na svetu, ki je opravil carski rez. Muragasan je posnetek prikazal na srečanju indijskih kirurgov, kolegi pa nad njegovim početjem niso bili navdušeni. Nasprotno - bili so šokirani in ogorčeni ter mu očitali kršenje zdravniške etike. Muragasan je očitke zavrnil in dejal, da bi morali fantu dovoliti operirati glede na to, da so nekemu desetletnemu dečku pustili voziti avto, da bi postavil rekord, v ZDA pa je neki 15-letnik postal zdravnik. Pustiti žival nepreskrbljeno je na Hrvaškem kaznivo dejanje ZAGREB - Združenje Prijatelji živali v okviru kampanje »Družina na morje, pes pa na cesto« opozarja državljane, da je po novem zakonu zapustitev živali kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen od 5000 do 15.000 kun. Pustiti žival na cesti je odkrito grdo ravnanje z živaljo, saj je namerno izpostavljena žeji, lakoti, nesreči in vsemu, kar se lahko pripeti zapuščeni živali. Madžarska vrača nemške smeti BUDIMPEŠTA - Madžarska je Nemčiji vrnila prvo pošiljko od 4100 ton nemških smeti, ki so jih nezakonito odložili v državi. Madžarske oblasti so lani ugotovile, da je neko tuje podjetje na jugu države nezakonito odložilo na tone smeti. Preiskava jih je pripeljala do podjetja v Nemčiji. Madžarsko podjetje, vpleteno v nezakonite posle, je moralo plačati 282.000 evrov kazni, nemška zvezna dežela Baden-Wuerttemberg pa bo plačala približno 400.000 evrov za vrnitev 1800 ton smeti, ki izvirajo od tam. Iz ljubosumja z jedilno paličico v oko HONGKONG - Sodišče v Hongkongu je na zaporno kazen in psihiatrično zdravljenje obsodilo ljubosumno žensko, ki je svojemu življenjskemu sopotniku v desno oko zapičila jedilno paličico. Podoben incident se je zgodil že pred šestimi leti, ko je 58-letna Pu Shui-fong svojega 49-letnega partnerja Kwok Wai-minga s prstom v levo oko, zaradi česar je oslepel. Novembra lani je svojega partnerja s paličico znova zabodla v levo oko, a se je svojega dejanja pokesala in je Kwoku pomagala zdraviti rano. Toda naslednje jutro je spor zaradi domnevnega varanja znova izbruhnil in Po je Kwoku zapičila paličico še v desno oko. Kwok je moral v bolnišnico, zdravnikom pa je uspelo obnoviti 80 do 90 odstotkov vida v njegovem desnem očesu.