Ste v. 20 Posamezna številka 75 par. Novo mesto, dne 14. maja 1922. Poštnina plačana v gotovini. Leto II- Naročmna se plačuje v naprej in stane mesečno din. 2‘—; polletno din. 10'— in letno din. 20*— ; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-ljatve nanaslov lista „Sedanjošt“. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Jzhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu. Oglasi: V2 strani din. 300’—, Vi in 7s sorazmerno; manjši: mm 50 par; trivrstični in ob-smrtnice 43 par; poslana, reklamne notice itd. v besedila mm din. 1*20. Koristonosna dru fitvena priobčila 30% popusta. Pri večkratoglaševanju znaten popust Odkrita beseda Slovencem. Politika je kakor težko naložen voz sena na gori: če boa vozil hitro in neprevidno, ne oziraje se na nevarne kotanje, globoke kanale in vratolomne ovinke, boš prevrnil, zdrobil voz, in ti in tvoja vprežna živina bosta v smrtni nevarnosti. Ako pa vožiš pametno, boš pred mrakom doma, zdelan sicer in truden, a zadovoljen, ko boš videl, da tvoj znoj ni bil zaman. Kakor previden *kmet vozi seno tako mora slovensko delovno ljudstvo peljati tudi politiko: s pridom in pametjo, imajo neprestano noč in dan pred očmi svoj politični smoter: popolno politično gospodarsko in versko kulturno svobodo v okvirju mednarodno priznanih mejaJugoslavije, hkateri morajo ob 'prvi dani priliki priti še n e o d rešeni bratje in pa Bolgarija. To je in mora postati politična veroizpoved slovenskega ljudstva, ker dokler se ta veroizpoved v dejanskem življenju ne uresniči, bomo ostali Slovenci hlapci, pridni, delovni in vedno hvaljeni blapci, kar je sicer lepo, ima pa to slabost, da se bodo od našega dela in od žuljev naših rok redili drugi, mi pa se jim bomo morali dan na dan zahvaljevati za tenek košček kruha, odrezanega od našega hlebca. To je naš program in program ljudske stranke z ozirom na slovenski narod na eni strani in z ozirom na celo Jugoslovansko delovno ljudstvo na drugi strani: Politična, gospodarska, verska in kulturna svoboda celokupnega delovnega ljudstva, vseh tistih, ki z delom svojih rok ali z uma s v i -tliin mečem dela j 01 za svoj obstanek in človeški družbi v korist. To je prvi in glavni program ljudske stranke v Nemčiji, ljudske stranke v Italiji, ljudskih strank sploh in sevedatudi naše ljudske stranke. Šele iz tega vrhovnega*, vseobsegajočega programa izhajajo v ljudski stranki druge! programne točke, izmed katerih je ena tako gorko, dosledno in neustrašeno bojevana zahteva po upravni in zakonodajni 1 j u d s k i s a m o u p r a vi. Ker je namreč zgodovinsko dokazano, da centralizmu vobče ne nudi ljudstva niti politične, niti gospodarske, niti verske, niti kulturne svobode, marveč pridržuje te pravice izključno izvestnemu številu vladajoče klike, ljudstvu, ki ga nazivlje „podanike,“ ne pa državljane ali sodržavljane, pa jih deli samo v obliki drobtin in milosti, — zato so postavile ljudske stranke v vselt modernih državah (Češko-slovaška, Nemčija, Italija, Jugoslavija itd. itd.) Zahtevo po upravi in zakonodajni ljudski samoupravi. Avtonomija torej v svrho dosega politične, gospodarske, verske in kulturne svobode delovnega ljudstva. Iz tega je. menda razvidno jasno dovolj, da je naša zahteva po avtonomiji podrejena vrhovnemu programu ljudske stranke ki ga označujemo na krati«): politična, go- spodarska, verska in kulturna svoboda delovnega ljudstva. To sem izpeljal na dolgo in široko v poljubni obliki zato, ker prihajajo med slovensko ljudstvo novi preroki v obliki pobeljenih grobov, obljubljajoč manj ali več popolnoma samostojno slovensko republiko, ali jugoslovansko zvezno republiko, od katere edino da je odvisen nadaljni obstoj Slovenije in Jugoslavije. In obstoja manjša ali večja nevarnost, da pojde ljudstvo tem novim evangelistom na limanice, kakor je nasedlo pri zadnjih državozborskih volitvah oznanjevalcem „samostojne“ resnice, ki je prineslo mesto odrešitve iz neznosnega položaja slovenskemu ljudstvu le ktemu verige suženjskega centralizma. Vsem. ki bodo zapa-dali mamljivim besedam medenonstih ncvih skušnjavcev, pa naj imajo neprestano pred očmi: 4 1. Naš glavni protest je: politična, gospodarska, verska in kulturna svoboda delovn3ga ljudstva. 2. Ta veliki smoter se bo dal doseči edinole z enotero početo celokupnega delovnega ljudstva, organiziranega v enotni, veliki in močni ljudski stranki. 3. Ljudska stranka prav natančno ve za ljudsko razpoloženje in prepričanje v d r ž avopra vni h vprašanjih. Toda spričo svojege glavnega velikega smotra pod točko 1. vozi svoj političen voz s pametjo in s pridom, da ga ne prevrne ljudstvu v pogubo, marveč, da ga s pametjo in s pridom pripelje v varno zavetje domačega kozolca, ki se mu pravi: popolna ljudska svoboda! Mislim, da to zadostuje in da je povedano dovoli jasno; kajti: vse ob pravem času! V maju dozorela pšenica ni bila še nikoli za nič! Tedaj pa, ko bo slovensko ljudstvo organizirano po svoji ogromni večini v ljudski stranki, v katero po svojih težnjah iz težav edinole spada, tedaj bomo zagodli drugo pesem: ali bo valček ali polka, še ne znamo, vemo le, da za polke slovensko ljudstvo danes ni razpoloženo. Danes leži nad nami turobni „miserereH. V ljudstvu je moč, da ga iz-premeni v veselejši spev. In to se bo zgodilo, ako bomo na seme novih prerokov odgovarjali z delom za napredek in razmah ljudske stranke. To naj bo naš maj.' Vsegeraianski načrti (Priobčujemo ta članek le iz spoštovanja napram piscu, z izvajanji pa, ki puščajo iz vidika splošen evropski položaj, v katerem se Jugoslavija mora boriti s stvarnostjo, se nikakor ne strinjamo. Rusija je problem zase in njegova rešitev je v katolicizmu. Nemški Židje, francoski framazoni in angleški razkolniki ga ne bodo rešili. Op. ured.) Kakor znamenja kažejo, se je z rusko-nemško pogodbo izvršilo nekaj, kar se je že dolgo pripravljalo — že dolgo pred svetovno vojno. Korak za korakom naj bi se izpolnilo to, kar so v prvi vrsti nemški pisatelj i» pesniki in politiki prorokovali, namreč, da bodi ves svet nemški. Na take visokoleteče prorokbe je gotovo naslanjal nemški cesar Viljem H proti koncu za Nemčijo navidozno nesrečnemu izidu vojne svoje besede, ko je pri neki priliki dejal; „Anglija in Nemčija obe ste germanski državi, bolje bi bilo torej da se pobratita nego zavojujeta, ker spadata pod eno streho". Korak torej, ki ga je storila zdaj Nem* čija — ni najbrže ne brez vednosti svojega ekscesarja — je Velegermanijo močno približal soojemu cilju. Navidezno j6 pogodba, ki sta jo sklenile obe sosedni državi, le gospodarskega značaja. Toda ne tiči li v tem značaju ogromen del politike Velike Germanije ? Kdor ima oči, da gleda, ta lahko vidi. Seveda naše časopisje o d kraja vse tega ne vidi ter se celo veseli tega za nas usodnega dogodka — tako daleč zvodi človeka slepota in nevednost ! Nemčija — industrijska država — nima za svojo industrijo, s katero je preplavljala svet pred vojno, surovin, to je znano. Pred vojno jih je dobavljala deloma iz Amerike, ponajveč pa iz svojih prekomorskih kolonij, pa tudi že nekaj iz Rusije in drugih krajev. Nemška industrija med vojno v prevem pomenu besede ni nič trpela, raznn da je zavladal v teh časih vsesplošne svetovne stagnacije tudi v nemških obratih začasni zastoj. Toda Nemčija je po vofni ostala nedotaknjena, nepoško-vana, kar nobena druga vojujočih se držav o sebi reči ne more. Nemške tovarne so ostale cele in so po vojni zamogle zopet razviti obratovanje, — na prisilno delo v teh obratih pa je pritegnila Nemčija ogromne množice — ruskih vjetnikov. A kaj so počeli v istem času nemški vjetniki v Rusiji ? Pripravljali so tla zgodovini, ki je zdaj pojavila svoje lice . . . Ckr Nikoiaj je ob svoji nasilni smrti vzkliknil: Boljševizem bo nesreča Rusije! Ko je, vže jeseni leta 1914, Nemčija spoznala, da izgubi vojno igro, je podkupila dve židovski izdajiei, Ljenina in Trockega, odštevša vsakemu 50.000 zlatih mark v svrho, da napravita v Rusiji zmedo, na kar je poslednja izstopila iz vojne zveze velike antante ter sklenila separaten mir v Brestu Litovskem. S tem je bila odstranjena za Nemčijo nevarnost pohoda ruskih armad v Berlin z ene strani in zasedba držav po zapadnih silah z druge strani. Šahovska poteza nemške politike se je čudovito posrečila! .. V širni slovanski državi pa je začelo šele po tem dogodku vreti: pripravljala se je strašna revolucija, od katere edino je še pričakovala Nemčija uspeh. Odstranitev carizma kot glavne ovire na tem vspehu, odstranitev vse merodajne narodne inteligence, oslabitev ljudskih mas in zasnžnjenje istih novemu v krutosti carizem daleč presegajočemu boljševiškamu t. j. liemško-židovskemu režimu in končno iz izžete Rusije narediti pohlevno orodje boljševiške t. j. panger-manske politike, — to je bil cilj, za katerim je šla Nemčija, ako se jej ne posreči doseči z orožjem svojih namenov: podjarmiti si svet. Konečni rezultat se je pojavil v presenečenju na genovski konferenci. In temu rezultatu, temu presenečenju bo poslej nedvomno sledilo še več presenečenj, se več rezultatov vsegermanske politike. Ona je po tej pogodbi postala prava lastnica neizračunljivo ogromnih prirod-nih zakladov Rusije. Vse prirodnine, bodisi kovine, biseri, premog, nafta itd. se bo stekalo v tovarne Nemčije' odkoder se bode vračalo izdelano blago nazaj v Rušijo in po vsem ostalem svetu, kakor daleč mogoče. In dogovor veli, da Rusija svojih surovin ne sme predelavati sama, kakor to dela zdaj n. pr, Amerika in razne druge države, ki so prej zalagale Nemčijo s surovinami. Rusiji so po tern dogovoru popolnoma zvezane roke, ona pridelke svoje lastne zemlje ne sme svobodno razpolagati kakor naravni lastnik in gospodar, marveč je vezana ž njimi edino le na Nemčijo. In koliko bo Nemčija, odnosno njena po večini židovska industrija z a -služila, kak narodni zaklad si bo pri tem stekla, si je lahko misliti. Ne bo dolgo in nemška industrija narekala cene industrijskih izdelkov celemu svetu. Umevno je, da je ta rusko-nemški dogovor vznemiril ves s Vet, ki ne more simpatizirati z velenemškimi nameni, predvsem Francijo. Ves nemško-ruski Izrael je kričal, ko so hoteli Rusijo izžemafi „francoski veleoderuhi“ — in naši slepi časopisi so vpili ž njimi in še vpijejo! Ko pa bodo izžemali največjo slovansko državo nemški, odnosno vele-germanski veleoderuhi, — o, potem bo vse iepo in dobro! In ne le to ! j Ko bi bila n. pr. Francija zavzela odločilno mesto o ruski gospodarski politiki, gotovo bi bila pri tem rešpektirala narodno posest ruskega naroda. A tega Nemčija, odnosno Velegeimanija ni hotela — Zjkaj ? Zakaj je hotela v Rusiji izpodriniti v tem oziru pravičnejšo Francijo ? I pač le zato, ker spaja s svojo gospodarsko politiko v Rusiji politiko germanizacije! Znano je iz predvojnih časov, da je Nemčija križem sveta snQvala svoje „Schulvereinske“ šole, kjer se je nateplo par nemških družin, že je morala imeti nemško šolo, v katero so zvabljali drugorodno mladino, da se notri ponemči. In kaj je počela ista nemška politika že pred vojno v R n s i j i, ve že zadnje politično dete! Da s to nemško politiko soglaša germanska Anglija — kdo bi se temu čudil! Danes se ta hinavka, ki je hlinila prijateljstvo Franciji, očitno na genovski konferenci i z n e v e r j a temu prijateljstvu in proži roko navideznemu sovražniku •— Nemcu, s katerim hoče deliti ruski plen in dolgo ne bo, ko si bosta podala roko preko Indije in Perzije čez glavo slovanske Rusije in zavojevala ostali svet, ako ne bo hotel plesati po njihovem taktu. In takrat bo v novo zasužnje.ni Slovan zopet prelival svojo kri za vele-germanske koristi, pri tem pa izginjal s svojim rodom z lastne zemlje ! — Kajti ni pričakovati, da bi p r a b a r b a r s k i narod Germanov imel plemeniteje namene, s katerimi bi hotel pridobiti srce neger-manskih rodov. J \z Šmarjete. Tukajšnje izobr. društvo je prirepilo v nedeljo 30. aprila t. 1. igro „Trije tički“ ob zelo veliki udeležbi občinstva. Igra se ponovi 14. maja. — Isti dan 30/4 so se vršile volitve v odbor za agrarno reformo. Čeprav so samostojneži napeli vse moči in se niso sramovali agitirati celo s trditvijo, da bo samo tisti dobil v najem grajščinska zemljišča, kdor bo z njimi volil, je zmagala z znatno večino SLS. — Čeprav so bili v volivni komisiji zastopani samo samostojni, ker je župan odklonil zastopnika SLS so se ate Povše pritožili proti veljavnosti volitev, menda zato, ker niso mogli porabiti za proslavo zmage priprevljenega „pulfra“, ali pa ker se boje, da bi jih od jeze utegnila zadeti kap. Moletov Polde se bo tudi gotovo pritožil, da ni imel nihče apetita do pripravljenih posanih piščancev in Janko Moletov se seveda tudi bojijo da jim ne bi državotvorni Povše zaplenil njihovega od jeze radečega belo oblečenega Poldeta, kot nekoč cerkveno zastavo. Karlovšek tudi želi novih volitev, ker pravi, da se vedno enako iztoči naj se pije na veselje ali žaiost. Tudi naši ljudje želijo novih volitev, da bodo pokazali Povšeta, da je njegova trdnjava za vedno porušena. Proti ponvvnim volitvam bi morebiti ugovarjal edino Povšetov žep, ker dobi pri vsakih volitvah „grižo,“ da mora k „doktorju“ Žerjavu kakor pravijo. Suhor pri Metliki. Kdor obišče Belo-krajino, če se vozi po železnici, zgleda od semiškega predora na levo ob pobočju dvo-stolpno cerkev sv. Jožefa; ako pa pride čez Gorjance, jo vidi pri vasi Hrast na prijaznem gričku. Tu se je vršil od 30. aprila do 7. maja zopet sv. misijon po preteku dolgih 14 let. Vodili so ga čč. gg. misijonarji lazaristi iz Ljubljane. Temeljiti so privabili zrnirom več ljudi v cerkev, kjer se je vršilo notranje prenovljenje človeških src, kakor je prerojenje v zunanji naravi prinesla ljuba pomlad. Tretjo poveli-konočno nedeljo se obhaja tudi žegnanje župnega zavetnika Varstvo sv. Jožefa, ki privabi tudi častilce sv. Jožefa iz sosednjih župnij. Letos jih je prišlo še posebno veliko kar je svedočila popoldanska procesija *s sv. Rešnjim Telesom, katero je vodil naš Spomenico IngoslovansMb škofov. Zagreb, 3. maja 1922. Spomenica jugoslovanskega episkopata, ki se je sklenila na zadnjih konferencah v Zagrebu in ki se pošlje kralju, ministrskemu predsedniku in ministru za vere, se glasi: Ko smo s tolikim navdušenjem in ve-.seljem pozdravili ustanovitev naše nove zedinjene domovine, smo mislili, da se bodo v njej kot ravnopravni bratje enako prijetno in zadovoljno počutili kakor Srbi tako tudi Hrvatje in Slovenci. Posebej smo bili mnenja, da katoliška cerkev nikdar nebo imela razloga za pritožbo, da se zapostavlja alirceb ogrožava svoboda njenega življenja in delovanja. To so nam tudi sporočali od najuglednejših osebnosti in z naj višjih mest, a vsi smo to tem raje verjeli, ker smo vedeli;- da je samo enakost in ravnopravnost — in samo to ustvarja zadovoljnost vseh državljanov v državi — edini zanesljivi temelj napredka in sreče in ker smo mislili da to vedo tudi tisti, ki vodijo usodo naše države. t A prišlo je drugače! Ni naš posel, da bi se pečali s politiko kot tako; toda kot ečetje in pastirji svojih katoliških vernikov ne moremo drugače, nego da damo duška težki boli svojega srca, ki jo čutimo, videči, kako se državna politika vodi tako, da se enokrvni bratje čimdalje bolj odtujujejo, ločijo in mrze, tako da se jez med njimi čimdalje bolj širi ter se vedno češče ponavljajo usodne besede o amputaciji, separaciji. Tega niso smeli zamolčati, kajti kakor so sploh cerkveno-politična vprašanja in državno-politične razmere v kaki državi v medsebojni zvezi in odvisnosti, tako je po našem mnenju današnje bedno stanje katoliške cerkve v naši državi nezrel plod nezdravih splošnih političnih razmer v deželi. In kdorkoli iskreno ljubi to našo zedinjeno domovino, se ne sme zadovoljiti samo z bolestjo v srcu, ampak mora tudi delati, da se te razmere popravijo. Mi škofje, od Boga postavljeni pastirji svoje črpde, nismo nehali opozarjati kraljevo vlado na žalitve in krivice, prizadete katoliški cerkvi, ki so obenem eden bistvenih razlogov za nezadovoljnost Hrvatov in Slovencev. Priče naše skrbi in prizadevanja so mnogo naše vloge, ki so skoraj vse ostale brez uspeha in velika večina vrhu tega tudi brez vsakega odgovora. Ljubezen do domovine in naroda nas vendar sili, da v tej resni spomenici ponovimo naša dosedanja prizadevanja za ozdravljenje cerkveno-poli-tičnih razuer v državi, ki so očevidno sov- ražne katoliški cerkvi, kar bi bistveno pripomoglo tudi do ozdravljenja državno-poli-tičnih razmer v domovini. Dodajmo samo nekaj novih stvari. 1. Kulturni program kraljeve vlade gre kakor se zdi, naravnost/za tem, da se krščanski značaj šolskega pouka naravnost uniči. To se je najprej jasne pokazalo v Bački, Banatu in Baraniji, kjer so se katoliške verske šole po vrsti zapirale, zgradbe odvzemale ter se celo zasebne zgradbe katoliških redov uporabile za državne šole, siromašne redovnice pa iz njih izgnale; duhovščini se je vstop v šole popolnoma prepovedal, t. j. šole so se v polnem smislu lajicizirael. Zagrebški nadškof in drugi škofje so ponovno odločno nastopili za to, da se te krivice odpravijo. Tudi jugoslovanski epi-skopat je s svoje skupne seje dne 4. maja 1921. št. 5 odposlal energično vlogo, isto-tako ožji odbor episkopata s seje dne 23. septembra 1921. št. 33, potem 13. januarja 1922., kjer so navedeni konkretni predlogi kako bi se mogla stvar v sporazumu s katoliškim episkopatom urediti, dokler se ne sklene nov šolski' zakon. Na vse to nam je došla edino rešitev ministrstva za prosveto dne 18. oktobra 1821. št. 47.056, ki nam pove, da se je rojak g. kanonik Žlogar, ki je prihitel s 6. o. provincijalom Usmiljenih bratov g. Leopoldom k sklepni slovesnosti. Po procesiji sta prišla v župnišče župan g. Štublar in bivši župan Tomec ter sta se v imenu občine zahvalila čč. gg. misijonarjem in vsej duhovščini na toliki trndoljubnosti za duhovno prenovljenje cele župnije. Res je spodbudno in ginljivo, ko se mlado in staro zbere v svojih oddelkih za svojimi zastavami ter moli in poje in se klanja.Vseraogočnenm. Ta duh edinosti naj nas prešinja tudi za naprej, to bo gotovo najlepše plačilo č. g. dekanu žnpniku Pavlovčiču za vso skrb v blagor njemu izročenih ovčic. Cerkljo pri Krškem. Dne 30. aprila t. !• sta ,se sprla iz medsebojuoga večletnega sovraštva Jurečič iz Črešnjič in Jamnik iz Jevše. Jamnik je pri tem smrtno zabodel Jurečiča. Liberalno časopisje je cfelo to nesrečo razpihnilo v politično afero s tem, da so Jamnika proglasili za Orla, dočim ni bil nikdar član nobene katoliške organizacije, kar je pozneje tudi „Jutro“ ovrglo. Ker pa je bil umorjeni sploh znan kot javni grešnik ter je tudi njegov oče izjavil g. župniku, češ, da njegov sin, zvest sokolskim načelom, ni imel nikdar namena spokoriti se in tudi ni prejemal sv. zakramentov in ni hodil v cerkev, je bil g. župnik prisiljen izvršiti izobčenje iz katoliške vere in odreči zvonenje in cerkveni pokop v smislu cerkvenih predpisov. Kljub temu pa sta bratranec in pokojnikov oče zvonila in se nista zmenila za izrecno prepoved g. župnika. Tudi pogreb se je vršil na cerkveno pokopališče brez dovoljenja g. župnika. Pokop je izvršil starosta cerkljanskega Sokola Vahčič s pomočjo učitelja iz Rajhenburga. Dr. Zdolšek, ki bi kot odvetnik in župan iz Brežic moral poznati pravila ih še vedno veljavne zakone, je imel posmrten govor na pokopališču. — Sedaj pa liberalno časopisje vlači strogo cerkvene predpise v dnevno politiko in napada g. župnika, ker se ni uklonil nasilju. To je nov dokaz, kako potrebno je v današnjih časih, da se katoličani strnejo v sklenjene vrste. vse izvršilo temeljem zakona o ljudskih šolali z dne 19. aprila 1914. kraljevine Srbije, ki se je s sklepom ministrskega sveta dne 20. avgusta 1920. št. 10.030 razširil tudi na Bačko, Banat in Baranjo. Nočemo vpračati, je-li bilo potrebno, da se šolski zakon kraljevine Srbije uporabi za nove kraje, v katerih so povsem druge razmere, a zakoni morajo odgovarjati potrebam in razmeram, marveč hočemo samo eno naglasiti: Tudi po tem zakonu so dovoljene zasebne šole, kakor omenja ministr. odlok, in vse katoliške zasebne šole bi bile gotovo pripravljene'zadostiti vsem zakonskim predpisom, ako bi se bile na to opozorile. Sestre v ^ečkereku so dejansko prosile za dovoljenje, da smejo za 14.000 katoličanov obdržati svojo šolo, ki jo vodijo '"ondi že 42 let, ter so izjavile, da so pripravljene izpolniti vse pogoje, ki jih določi ministrstvo. Na to prošnjo pa so dobile od ministrstva odgovor: Miuistrstvo za prosveto ne smatra potrebnim, da izda dovoljenje za nadaljni obstoj tej katoliški šoli, ker je v Vel. Beč-kereku državna šola, a načelo ministrstva je, da ne dovoljuje ne verskih ne narodnih šol. Kljub temu je pa prav to ministrstvo v prav tem mest.fi dovolilo za 1200 Židov konfesionelno židovsko šolo. Društvene vesti. “Dekliška Mar. družba11 v Šempetru prired’ v nedeljo. 14. t. m. 1. Predavanje času primerno. 2. Deklamacije. M. Elizabeta: Tebi Marija, Tebe čaka, Kraljica maja. (Deklica iz „Vrtca“ pred kapelico.) 3, Dve materi: igrokaz v 4 'dejanjih. 4. Deklamacija. Simon Gregorčič: Srce Človeško vseta stvar. 5. Živa slika: „Naše mladenke predejo in pojo“. 6. Povedalo 'se bo : Zasvetil je vstajenja dan! Živela svobodna Jugoslavija! . in drugo. — Prizorišče bo na „faravškem podu“., Čisti dobiček v najblažje namene. Pripeljite k prireditvi s seboj tudi svoje znance, prijatelje, sorodnike — skratka vsi ste prijazno vabljeni! Predstojništvo D. M. D. Tedenske novice. Kralj Aleksander se je vozil v torek opoldne skozi Novo mesto v avtomobilu na Hrvatsko. Po povratku iz inozemstva se je mudil na Bledu v Bohinju ter v Ljubljani ter se nato vrnil v prestolnico. Seja novomeškega obč. odbora se je vršila v pondcljck zvečer. Na sejo je bil povabljen tudi odbor za priključitev Kandije k Novemu mestu. Po brezuspešnem posredovanju g. vlad. svet. Vončine so se pogajanja zopet razbila z ozirom na sejmišče v Kandiji. -Prihodnjič spregovorimo o tem obširnejše. Shod za nravni prerod v Šmihelu. V nedeljo 7. maja je priredilo kat. prosv. društvo v Šmihelu shod za nravni prerod, ki je napolnil prostrano dvorano. Ze napolnjena dvorana je pokazala, da iinejo tudi Dolenjci smisel za pametno in resno življenje. Zastopane so bile polnoštevilno vse katoliške organizacije: prosv. društvo Marijina družba, III. red, Orli, Orlice. Po splošno orisanem nravno- propadajočem položaju je g. predsednik prosv. društva pojasnil nravni nivo najbljižje novomeške okolice s konkentnimi lučaji, ki je vzbudil pri poslušalcih odpor in trdno voljo pomagat v boju proti pijančevanju, preklinjevanju, ponočnem zapeljevanju in potepanju. G. župan Vovk je obljubil svojo pomoč, da se zatre gostilniško pijančevanje in razsipavanje ljudskega premoženja. Predsednik Orla je v krepkih besedah dal izraza veselju da pridobiva Orel novih sodelavcev na isto polje na katerem orkvstvo vrši neizprosen boj. Navdušen govor zastopnice Mar. družbe je vse zborovalce potegnil v ogenj. Zastopnica tretega reda je povdarila dolžnost članov te organizacije, da ne skrbe samo za lepo svoje živijo nje, biti morajo še bolj pionirji soeialnega preroda po nauku in zgledu sv. Frančiška. Po začrtanem podrobnem programu, po katerem naj se s pomočjo ljudstva nonravni val, ki grozi uničiti posebno našo mladino, je bilo zaključeno nad vse lepo zborovanje. Sekira je prvič udarila in ne brez uspeha. Bog pa naj blagoslovi to akcijo do popolne nravne prero-ditve lepe Dolenjske. Za železniško zvezo Slovenije z moriem se je vršilo v nedeljo dne 7. t. m. javno zborovanje v Narodnem domu ob navzočnosti meščanstva in okolice. Zborovanje je otvoril g. Julij Kobe, pozdravil vladnega zastopnika g. okr. glavarja Sima-Gala in poslanca g. Kopača ter .predlagal za predsednika župana šmihel-stopiške občine g. Vovka. G. Lovšin, predsednik odbora za zvezo dolenjskih železnic Kočevje-Severin in Črnomelj Severin, je pojasnil namen shoda, nakar je g. prof. Kovač ž njemu lastno'zgovornostjo povdaril važnost zveze Slovenije, z morjem po Klodič-Hrovat-Kavčičevem načrtu. Ko sta govorila še Še gg. Skalicky in posl. Kopač, je predsednik zaključil zborovanje in predlagal toza-devnp resolucijo, ki je bik sprejeta soglasno. — Zborovanje je pokazalo važnost železniške proge po Klodie-Horvat-Kavčičevem načrtu in Dolenjci se bodo vsekakor zavedali te važnosti s podpisovanjem obveznic za otvoritev predpriprav te proge. Za letošnje drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestn so izžrebani za glavne porotnike: t— Bauer Josip, posestnik Laze — Fara, Dovšek Franc, kmet Sp. Laknice 12 — MoKronog. Avsec Matija, posestnik Miheljavas 15 — Petrovavas. Debeljak Franc, posestnik Malilog 11 — Loški potok. Polanc Anton, pos. valjčn. mlina Radeče-59. Arko Anton, poljedelec » Kračoli 22 — Gora. Grbec Josip ml. mesar Metlika 136. Rus Vide, posestnik Velike pece 15 — Višnja gora. Šutej Marko, posestnik Dol. Podgora 9 — Črnomelj. Arh Vinko, kmet Leskovec 41 — Krško. Pšenica Josip, posestnik Sodražica 27. Ziherl Janez, trgovec Mokronog 11. Pfeifer Joško, posestnik Krško. Klemenčič Janez, kmetovalec Sela 8 — obč. Suhor. Butina Anton, trgovec Kočevje 141. Levstek Iva®, posestnik Sodrabica 6. Gorše Franc, posestnik Rakitnica 17 — Dolenja vas. Rudman Hugo, pos. in trg. .Krška vas — Cerklje. Fabjan Alojzij, posestnik in čevljar —^Črnomelj 23. Barbič Jožef, posestnik in mlinar Šutna 2 — Sv. Križ. Gliebe Franc, kmet Kukovo 11 — Polom. Selak Franc, pos. mesar in gost. Bučka 24. Režek Martin, kmet Radoviča 26 — Metlika. Matjašič Josip, kmet Rakovec 1 — Božakovo. Vahčič Ivan, posestnik Cerklje — Krško. Tratar Anton, posestnik Skrovnik — Tržišče.^ Smrekar Alojzij, posestnik Goriška gora 7 — Smarjeta. Flajnik Peter, posestnik Hrast 2 — Vinica. Mikolič Franc, pos. in trg. Sodražica 79. Zaviršek Peter, posestnik Zavrt^če 5 — Kriška vas. Levstik Franc, po,sestnik Travnik 7 — Loški potok. Weibl Viktor, pos. in trg. Metlika 14. Gabrijan Leopold, pos. in trg. Metlika 139. Čeplak Rok, usnjar Radeče 88. Hutter Ivan, posestnik Sp. Mezelj 23 — Kočevje. Peterlin Janez, posestnik Srobotnik 6 — Vel. Lašče. — Za nadomestne porotnike pa: Splihal Franc, kavarnar Novo mesto 241. Brulc Jožef, posestnik Smolinjavas 30. Avsec Josip, vrvar Novo mesto 2G6. Jerman Franc, posestnik Ločna 2. Muren Franc sladšči-čar in posestnik Kandija 18. Durini Emil, trgovec Novo mesto 76. Malenšek Martin, posestnik Ormošnjice 14 Stop. Nahtigal; Ivan, posestnik Irčavas 33. Kozoglav Franc, posestnik Dolna Težkavoda 5. Članka „Novomeška politika1* v 18. štev. in »Zadružna,samozavest11 v 19. štev. „Sedan-josti“ sta na prvi pogled upravičeno razburila nekatere novomeške trgovske in obrtniške kroge. Uredništvo se trudi in želi, da kljub temu, ker je list namenjen širokim slojem ljudstva, vzdržuje soglasje med vsemi ptanovi v korist sploš-nosti v smislu^krščanskih načel ljubezni in medsebojnega upoštevanja. V prvem članku, ki smo ga prejeli, nismo mogli opaziti nobene proti-stanovske osti, še manj pa osebnih žalitev. V članku se tudi nikjer ne trdi, da so Sokoli ali člani Obrtnega društva prekucnili in razdejali lopo Gospodarske Zveze. Tudi glede gg. Ogriča, Koširja, Buka in Maloviča pisec ni mislil na izkoriščanje Članstva v os ebno-žepne, ampak v „strankarsko-žepne namene v protikato-liškem in protiavtonomističnem smislu/ Osebno žaliti kogarkoli niti pisec niti uredništvo ni imelo nobenega namena. — Članek „Zadružna samozavest" pa je uredništvo priobčilo s polnim podpisom pisca, ki izjavlja, da je imel v mislih le veletrgovino v kapitalističnem smislu. Sploh pa je bila tendenca Članka vzbuditi smisel med ljudstvom za zadružno idejo in organizacijo drobnega kapitala ua tej podlagi. Zadružna ideja pa ne bo spodrinila trgovskega stanu, ker nima potrebne gibkosti izrabiti dani trenutek za cenejši nakup, kakor jo ima trgovec, ki ga nc vežejo zadružna pravila. Trgovec je zato sposobnejši v konkurenčnem boju. Zadružna^ ideja zahteva visoko stopnjo razvoja zadružne samo-zavasti. Ta pa pri nas ni še tako razvita. Poštena trgovina v zasebnih rokah zaslužuje torej polno vpoštevanje in je torej vsaka ost proti domačim trgovcem tudi v blagem namenu neupravičena. Mi iskreno želimo, da se Dolenjska sploh, posebno pu Novo mesto gospodarsko razvije, k čemur bodo v prvi vrsti pripomogli domači trgovci in obrtniki v soglasju z zadružni organizacijami. Razvita trgovina in obrt ste bili vedno znak blagostanja svoje okolice. Ne na-sprotstva, temveč skupnost interesov vseh stanov bo rešila Slovenstvo. V to pomozi Bog! Prosimo torej prizadete, da to iskreno mišljeno pojasnilo blagohotno vzamejo na znanje. Javen shod priredi KZ v nedeljo 14. maja po prvi sv. maši v Šmihelu. Ob 11. uri pa v Toplicah. Poročajo naši poslanci. . Lupiš Vukič, o katerem je časopisje poročalo, da je bil ubit v Ameriki, se je zglasil v domovino, da je živ in zdrav. Ljudska posojilnica v Novem mestu uraduje vsak dan, sprejema vloge in daje posojila pod najugodnejšimi pogoji. Zavod toplo priporočamo. Kmetska Zveza. / K. Z. v Prečni je imela pretečeno nedeljo 7. t. m. sestanek, na katerem je poročal o splošnem političnem položaju tajnik SLS iz Novega mesta. — Sprejele so se sledeče resolucije. Davkoplačevalci, zbrani na sestanku KZ v Prečni 7. maja 1922. so sprejeli predlagane sledeče rosolucye. 1. Naj odločnejše ugovarjamo proti vsakemu zopetnemu povišanju davkov in zahtevamo, da se neenako razdeljeni davki izenačijo po vsej državi. Zahtevamo, da se trošarina na neobho-dno- potrebne predmete, kot sol, petrolej, sladkor in vžigalice, ki jih rabijo revni in delavni sloji za vsakdanje življenje, popolnoma odpravi. 2. Zahtevamo, da se denar, ki ga plačujemo davkoplačevalci tako težko, ne razzipa, ampak se naj ž njini štedi, da bo od naših žuljev imela korist tudi država in ne samo vlada. 3. Zahtevamo, da se polki, pri katerih služijo po večini slovenski fantje prestavijo v slovenske garnizije. Protestiramo proti surovemu zaničevanju vojakov naših činov. 4. Gospode poslance prosimo, da vplivajo na merodajnih oblastih, da se tistim obrtnikom, ki izvršujejo svojo obrt samo v malem obsegu brez pomočnikov in učeneev, dovoli samim delati, da se jim ne dela zaprek in se jih ne kaznuje. Obrtna postava naj se v tem smislu preuredi. 5. Zahtevamo revizijo ustave in zakonodajno najobsežnejšo avtonomijo. Slovenija mora ostati nerazdeljiva! Volitve naj se razpišejo čimprej. 6. Obsojamo vsako kršitev sloge ia discipline v naših vrstah. 7. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje 'Za njegov možat nastop za naše pra- vice. Hme^Eški novičan.’ Raznoterosti. Izviren dopis. — Cenjeno uredništvo! Ravno ko se je pričelo že skoraj obupno stanje brezposelnih obračati nekolikih na bolje, razburil je glas stavke premogarjev celo skupino oseminštiridesetih držav te ljudovlade, Nad pol milijona rudarjev je zastavkalo z dnem prvega malega travna; pa še vedno se množi število stavkujočih. V Windber, Pa., rudarski okolici, je prepovedano vsako zbiranje rudarjev v sknpine, kar je naravnost protiustavno po zakonih 'Združenih držav, kjer se krati svoboda govora in pa tiska. — V Brownsville, Pa., so najeti vojaki jezdili kar v gručo .ljudi in jih okoli 30 pomandrali z konji. — Vodja delavskega združenja, zveze, je poskušal napeljati lastnike rudnikov na pogovor, pa so se mu posmehovali. Potem je Lewis priporočal, naj vlada prevzame rove. — V vzhodnem delu ts ljudovlade, zastavkali so predilnicah in tkalnicah, ker jim nameravajo delodajalci odtrgati 20 odstotkov njih plače in jim podaljšati delavni