Političen list za slovenski narod Po poiti prejeman velja: Za sele leto predplafan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt Uta 4 fld., za jedea mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: celo leto 12 fld., za pol leU 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Jtevilke po 7 kr. Naročnino fn oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlcija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je ▼ SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. (shaja vsak dan, izrzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva tele f 6 n - i t e v. 74. f&tev. 143. V Ljubljani, v petek 23. junija 1899. Letnilt XXVII. Kaj hoče grof Thun ? Nagodba z Ogrsko je gotova, sedaj ima grof Thun proste roke! Tako so z vidnim veseljem te dni naglašala razna glasila desničarskih strank. On ima proste roke, ali pa ima tudi prosto srce, ali sploh ve, kaj hoče, ali se zaveda velikanske, težavne, a tudi hvaležne naloge avstrijskega ministerskega predsednika? Kaj naj odgovorimo na vsa ta vprašanja, ki se nam. nehote vrivajo ob pogledu na skrajno žalostne razmere v državi sploh in posebe še na našem jugu. Nam se dozdeva, da se grof Thun zanaša na slepo srečo in na obče-znano potrpežljivost konservativnih življev v sedanji večini. In najkonservativnejši mej konservativci bili so od nekdaj ravno slovenski državni poslanci. Od danes do jutri, od slučaja do slučaja, to je svetovnoznana avstrijska politika, in tega načela se drži, kakor vse kaže, tudi grof Thun. Ta politika pa nikakor ne more biti dobra, dasi more tudi slučaj včasih pomagati iz zadrege. Podobna je slabemu gospodarstvu zadolženega posestnika, ki dolgove preklada z desne na levo, z leve na hrbet, da mu konečno boben zapoje pod oknom. Pravijo, da je Napoleon III. doživel nesrečo pri Sedanu, ker ni vedel kaj hoče. Ako je bilo to res, potem tudi grof Thun utegne danes ali jutri stati pred nerešljivo zagonetko. Pravi strateg si že doma naredi bojni načrt in vse tako uravnava, da se po tem načrtu tudi vojska z zmago konča. In pravi državnik sam dogodke pripravlja in snuje ter izrablja v svoje namene po določenem, dobro premišljenem programu. Ali pa ima grof Thun jasen program, po katerem bi mogel urediti zmedene razmere v Avstriji? Ali si je sploh osvojil natančen pregled avstrijskih razmer in pa poznavanje sredstev, s katerimi je mogoče rešiti avstrijsko vprašanje ? V parlamentarni državi bi moral odgovor na ta vprašanja biti lehak. Toda Avstrija je le v teoriji parlamentarna država. Vlada se sicer opira na večino, toda nikakor se ne ozira na njene zahteve in svete. Večina je sostavila svoj program, tako smo vedno čuli, v znanem adres-nem načrtu. Toda ta program je prvič jako nedolžen, a drugič je in ostane le mrtva črka. Kaj pa imamo zatirani narodi v Avstriji od slavno-znane »enakopravnosti« ? Podobni smo le možu, ki z lestvo v roki obrača oči gori na srebrno luno in premišlja, kako bi gori prilezel. In ako sedanja večina izraža ljudsko mnenje in v svojih postu-latih ljudske želje, še vedno preostaje vprašanje: kdo pa naj te želje izvrši? Sedanja vlada ni parlamentarna in zato tudi večina ne odločuje, ampak obstrukcija. A vlada je vesela, da je našla § 14., s katerim si pomaga od slučaja do slučaja. Tako se državna ladija vrti v kolobaru brez gotove smeri in določenega pristanišča. Mi radi priznamo, da ima grof Thun velike ovire, in največjo v nemški birokraciji, ki je izšla iz Šmerlingove in Herbstove šole; toda mi si tudi ne moremo prikrivati, da grof Thun ne poskuša primernih sredstev, s katerimi bi se premaknil z mrtve točke. Ali bode grof Thun vladal leto in dan s § 14? In če ne, kaj hoče storiti, da se zopet snide državni zbor in prične redno parlamentarno delo? Nastala je zopet neka tišina, katero motijo le nemški radikalni derviši. Dokler je grof Taaffe vedel, kaj hoče, jo je dobro vozil. Ko pa se je oddaljil od programa desnice ter hotel vstrezati tudi levičarjem, obsedel je med dvema stoloma. Grof Badeni je bil odločno pričel, a kmalu obstal na potu in zašel v zagato. Tako bode tudi grof Thun s svojo nejasnostjo in neodločnostjo obsedel z ladijo na pesku, ako se ne bode otresel nepoklicanih faktorjev, ki mu delajo zgago. Rešitev je mogoča, ako postanejo kri in meso zahteve ogromne večine avstrijskega prebivalstva, ali z drugimi besedami, ako se v ustavi zajamčena enakopravnost izvrši tudi v dejanju. V to pa je treba, da so premeni sedanji zistem. Ali pa ima grof Thun toliko dobre volje in moči, da se tega dela loti ? Politični pregled. V Ljubljani, 23. junija. DržavnozborsJca srednja stranka. Misel, da se ustanovi v državnem zboru neka srednja, posredovalna ali, recimo, mešetarska stranka, je že večkrat bila na dnevnem redu, toda vselej so jo srečno zavrgli mej staro šaro. Sedaj se je pa ta ideja zopet pokazala na političnem obzorju in sicer kar od dveh strani. Na eni strani so nezadovoljni člani katoliške ljudske stranke, na drugi pa znani nezadovoljneži v poljskem klubu. Potrebo take stranke jim baje narekuje veliko hrepenenje po narodnem miru v Avstriji. Načrt prvega in drugega dela tega kroga nezadovoljnežev obstoji v tem, da se za sedaj odreče vsaka skupnost s Čehi in da se nova stranka postavi nekako v sredo mej oba nasprotnika. Geslo teh mož slove: Ne več na strani Čehov proti Nemcem, marveč posredovalno mej čehi in Nemci. Seveda se morajo središničarji izogibati tudi Jugoslovanov, kot nasprotnikov Nemcev. Nova osrednja stranka bi toraj obsegala poljski klub, Rumune, nekaj ali morda vse člane katoliške ljudske stranke in morda nekaj manjših strančic, ki ne prisegajo brezpogojno na velegermansko zastavo. No, možje, ki so tako vneti za srednjo stranko, bi morali pač vedeti, da je taka misel neizvršljiva, ker se morajo nedvomno priklopiti Cehom in Jugoslovanom ali pa nemškim liberalcem in nacijonalcem. Srednja pot je nemogoča. Da bi se pa večina katoliške ljudske stranke in ona poljskega kluba re3 združili z liberalci proti Cehom in Jugoslovanom, je pa sedaj še naravnost neverjetno in toraj ideja posl. Rutovskega in drugov, izražena v ravno izišli brošuri »Poljaki in poljski klub v državnem zboru« naravnost smešna in neizvršljiva. Po narodnostnem miru hrepeni gotovo vsak pravi Avstrijec, toda dvomimo, da bi se dospelo do popolnega miru na opisani način. LISTEK. Polžar, ("Gorska idila. — Spisal Fr. Kočan.) (Dalje.) Nekoč je bil iztaknil v močvirju pod rebrom polža, velikega in z lepo, lupinčasto hišico. Prav slučajno je bilo to. In posadil ga je vrh ribnja-kovega nasipa . . . Toda glej —: polž se je jezil in tiščal pene, ter kazal roge. Aha ! In Oleža mu je uprezno pripogibal konce mavec in bi;k, ki so moleli iznad nasipa. S slino naj bi jih žival oslinila, da bi se spoprijeli in zlepili .... Hej 1 Toda, naklučje je prineslo starega Ormoža lesem tedaj: »Oh, da bi te tudi . . . Glej, glej : spaka po-kaženega, ali sc ti no smili žival? Da bi to res! Polžar ti, tudi! Polžar!« Oleža — od tedaj so mu rekali Polžar — je imel res nekaj polžjega na sebi. Značilno! Govoril je malo, pa še to tehtno in premišljeno. Hodil je tudi malo: od doma v Ormožev laz in nazaj, in še to počasi. V veliko druščino ni hodil. Mislil je tudi po polževo; a kar je premislil do konca, to je bilo pretehtano in prevdarjeno na vse strani. Eno pomlad, ko je bil dorastel že v velikost popolnoma in na širokost vsaj deloma, ga je poklical župan k sebi, češ, da ga kličejo na nabor in da bo moral biti morda vojak. »I — pa bom!« je dejal. Ni pa vedel prav, ali naj bi bil tega vesel, ali žalosten. Pozneje, ko je stvar premislil natanko, si ni storil veliko iz tega, če tudi ga vtaknejo v vojaško sukno: »E — kaj bi, bo že kako !« In ko se je napravljal neko jutro na nabor prav sam in samcat, je tam za gričem celo na glas zatikal — to je bilo preko navade njegove — in jo pobrisal potem prihuljeno in roko v žepih nekako vesel po beli cesti. I — ne ve se, kaj je ravno mislil tedaj. Toda glej — kdo bi bil mislil: potrdili so ga. Meta je jokala, Oleža je pa po navadi pohajkoval, nič delal, malo mislil in veliko molčal, če je zašel slučajno v družbo — preko svoje navade — tisto poletje po naboru. In jeseni je odhajal — zopet sam: vesel ali žalosten, kdo ve. Potem je cesarja služil tri leta — tri cele leta. Kako — ne vem! Ko pa je prišel domov, so dejali, da je bil spet stari Polžar (tudi ime so ga je bilo obdržalo cel ta čas) kot poprej. In nekaj dni po prihodu je šel v gojzd, skozi Ormožev laz, prekelj sekat. O — tudi Oleža je čutil tedaj nekaj prijetnega in sladkega tja okrog srca, ko mu je zopet žuborela na uho stara znanka Ormoževa grapa. Da — to je bil njegov mali svet v mladih letih, ta Ormežov laz. »Tukaj je še vedno najlepše!« se je domislil nazadnje — »kaj bi neki široki svet tam zunaj ....!« Tudi Oleža se ga je bil nagledal v teh treh letih do sita. Mej tem časom si je izbirala Ormoževa grapa sama svoj tek. Prekopi in razori po travniku so li um imi in driavnozborska večina. V krog onih državnih poslancev, ki sem ter tje kažejo svojo nezadovoljnost s postopanjem državno-zborske večine, so stopili te dni tudi nekateri ru-munski državni poslanci. Te dni se namreč vrše v Crnovicah posvetovanja rumunskih državnih in deželnih poslancev, pri katerih se razmotriva vprašanje, ali naj rumunska državnozborska delegacija še nadalje vztraja v desnici, ali naj se pridruži opoziciji. Poslednje stališče zastopata z vso odločnostjo državni poslanec dr. Popovici in deželni poslanec vitez Flondor. Deželni glavar Lupul in pa poslanec dr. \Volczynsk se pa z vso silo ustavljata tej misli. Dosedaj se ne ve, kdo bo zmagal, vendar je pa čuti, da ima Popovici precej somišljenikov na svoji strani, ki v enomer kažejo na krivice, ki se gode nenemškim narodom avstrijskim vkljub temu, da Slovani podpirajo vlado. Zmerneji krogi upajo, da pride v tem vprašanju do kompromisa. Kriza v Nemčiji ? »Kfiln. Zeit.« je presenetila včeraj svoje bralce s poročilom, da je vsak čas pričakovati izpremembe v pruski vladi in razpustitve pruske poslanske zbornice. Skoro gotovo je, pravi poročilo nadalje, da vladna predloga o gradnji kanala mej Renom in Labo, ki je morala romati nazaj v odsek, tudi pozneje ne bo dobila potrebne večine in da bo radi tega državni zbor moral nositi te posledice. Pa tudi predlogo glede varstva obrtnih razmer je morala vlada včeraj umakniti in jo iznova izročiti dotičnemu odseku. Tej predlogi, ki jo nazivljejo »Zuchthaus-vorlage«, nasprotujejo posebno socijalni demokratje in razni drugi svobodnjaki. In res je včeraj poslanska zbornica prekinila zasedanje do 14. novembra. To sicer ni v zvezi s pretečo krizo, ker so za ta predlog glasovali vsi po daljših počitnicah hrepeneči poslanci brez izjeme, gotovo je pa, da bo vlada, oziroma cesar Viljem storil potrebne korake, da prodre v jeseni kanalska predloga. Ministerska kriza v Franciji je po preteku skoro štirinajstih dni konečno vendar rešena. Rešil je gordijski vozel Waldeck-Rousseau, ki se je včeraj vdrugič resno poprijel težavnega dela. Splošna barva novega ministerstva je republikansko-socijalistična, kajti poleg članov radikalne republikanske stranke bo sedel v novi vladi tudi so-cijalistični poslanec Millerand, ki je prevzel važen posel trgovinskega ministerstva. Akoravno še niso oficijelno proglašena imena novih mož, je vendar sedaj dognano, da se odobri sostava Waldeck-Rousseau-a, ki je zbral okolu sebe sledeče može: Delcasse je prevzel zunanje zadeve, GallifTet vojno, Lanessan mornarico, Monis pravosodje, Poincare finance, Millerand trgovino, Leygueres nauk, Jean Dupuy javna dela, Gueysse naselbine. Notranje zadeve je združil Waldeck-Rousseau z ministerskim predsedstvom. Po daljšem posvetovanju včeraj popoldne, ki se je vršilo v zunanjem ministerstvu, so se podali novi možje k predsedniku Loubetu ter izjavili, da so voljni prevzeti odločene jim portfelje. Danes pričakujejo oficijel-nega imenovanja, ako ne pride vmes kaj izvan-rednega. Občinske volitve v Italiji. Te dni se vrše po raznih krajih Italije volitve v občinske zastope, pri katerih zmagujejo v precejšnjem delu z rese še vedno poznali, le mah jih je porastel črez in črez in bilo je, kot bi bila razrila strela po tleh. Gori višje pod obronkom se je bilo razširilo močvirje nenavadno široko. Ostra trava in vodni osat sta poganjala bujneje; po jamicah, katere je pred kratkim naredila morda črevljeva peta, so se zbirale in nabirale mlakuže in mla-kužice. In te so se parile na solncu in Be pre-vlekle počasi z rjavkasto skorjasto površino, kjer je odsevalo solnce prav tako motno in rjavkasto. »E, tako bi hotel delati še vedno — v večjem, seveda — če bi imel svoj svet in svoje travnikel« Mati mu je bila umrla v teku teh treh let. Da! Malo pred smrtjo mu je bila pisala, da mu hoče zapustiti vse, prav vse. In ako umrje poprej, kot pride on od vojakov domov, mu hoče naložiti in založiti vse lepo pri županstvu. In pa varčuje naj potem in umno ravna z denarjem in pa oženi naj se, če more kmalu, na kak dom, kajžarski, ali tudi polkajžarski . . . Tako mu je pisala meBec dni pred smrtjo. Potem je umrla stara Meta. (Dalje prih.) publikanci združeni sooijalni demokratje. Katoličani se po navadi volitev ne udeležujejo, razne liberalne frakcije so pa mej seboj tako razcepljene, da le težko prodro s kakim kandidatom. V Man-tovi je zmagala na celi črti republikanska-socija-listiška lista. Pojutranjim, v nedeljo, se vrše volitve v Rimu. Nekateri listi so poročali, da se letošnjih volitev udeleže tudi katoliški volivci, češ da jim je papež dovolil, kar pa seveda ni resnično in je samo političen manever, da zbobnajo na volišče tem več svojih mož. Liberalna stranka tudi v Rimu ne more imeti posebnega upanja na zmago, ker je razcepljena. Ako pojde tako nadalje, bodo kmalu vsi občinski zastopi v rokah revolucijonarjev in tako si bo italijanska vlada sama vzgojila nasprotnika, ki jo bo strmoglavil prej ali slej. Razgled po slovanskem svetu. Zmaj Jovan Jovanovič. V spomin petdesetletnice. Iz Zagreba, 20. junija. Komaj so minili slavnostni dnevi osemdesetletnice hrvatskega pesnika Ivana Trnskega, že se pripravljamo, da proslavimo 25. junija petdesetletnico književnega delovanja srbskega pesnika Zmaja Jovana Jovanovida, ki zdaj živi in deluje v Zagrebu. Največi lirski pesnik srbskega naroda Zmaj Jovan Jovanovič se je narodil v Novem Sadu 24. novembra 1833. Oče mu je bil Pavel Jovanovič, plemenitaškega rodu, svetovavec in kasneje mestni župan novosadski, a mati Marija iz rodo-vine Gavanskih. Po ženskem rodu je Zmaj danes sorodnik srbskemu kralju. Pridevek »Zmaj« je dobil od onega časa, ko je utemeljil in urejeval 1. 1864 v Pešti časopis za satiro in šalo »Zmaj«. Že kot deček je poslušal starinske junaške pesme ter napolnjeval domišljijo z basenskimi slikami. Bil je star še le tri leta, ko je znal že na pamet pesem iz »Zabavnika« »Tužna Ilirija*. Sojeno mu je bilo tako rekoč že v zibelki, da postane pesnik. Že leta 1840, ko ga je oče vzel s seboj v^Pešto, piše mali Jovan v verzih, kar se mu je pripetilo na potu. Naslov tej knjižici je bil »Stare pesme mladoga stihotvorca«. Bilo je okoli 1. 1840, ko je Sima Milutinovič Sarajlija potoval iz Pešte v Belgrad. Na svojem potovanju pride Sima v Novi Sad ter se nastani v hiši Zmajevega očeta. Ko je Sima odhajal, poslovi se od vseh v hiši, toda malega Jovana v tem trenutku ne najdejo nikjer. Slednjič ga opazijo v nekem kotu, kjer je sladko zaspal. Sima ni dozvolil, da ga probude, nego se prigne k detetu, ga poljubi v čelo, pa spustivši desnico na njegovo glavo pogleda gori in reče : »Dal Bog, da postaneš pesnik!« In zares blagoslov Sime Milutinoviča se je izpolnil: Zmaj postane največi pesnik svojega naroda. Zmaj dovrši ljudsko šolo v Novem Sadu. Tukaj začne tudi gimnazijo, pa jo nadaljuje v Halašu, a dokonča v Požunu. Ko je dovršil gimnazijo, posveti se po želji očetovej pravnim naukom na peštanskem, praškem in dunajskem vseučilišču. Vendar pa ga je srce vleklo neprenehoma, da se upozna s prirodnimi nauki in z medicino. Dovršivši pravne nauke se povrne domov, kjer mu je pa kmalu oče umrl. Tako ga je našlo leto 1861., ko se je ustavno življenje začelo razvijati ter pojavljivati se novo življenje pri vseh narodih naše države ne samo na političnem polju, nego tudi na društvenem in na književnem. Ko je Novi Sad dobil svojo mestno autonomijo, izbralo je mestno zastopstvo Zmaja za mestnega podbeležnika. Zmaj je sicer sprejel to čast, toda krilatej pesniškej duši se ni dalo pisati suhoparne zapisnike in goltati prah s starih aktov. Zategadelj se odreče Zmaj že čez leto dni svoje službe, ter se posveti pesništvu. Bil je v tem času priden sodelavec humorističnega lista »Komasca«, a na s voj o roko je zasnoval beletrističen list »Javor«. Leta 1861 se oženi z Ružico Ličaninovo iz Novega sada. Ta ženitev je znamenita za srbsko pesem že radi tega, ker je bila povod krasnim Zmajevim »Djulicem«. »Djuliči« spadajo med najdiv-neje cvetje lirske poezije v srbskej književnosti. Toliko nežnosti, toliko toplote, toliko čistosti čuv* stev malo je najti i v književnosti drugih narodov. Zategadelj bode zgodovina srbske književnosti spominjala Zmajevo Ružico kakor tudi Vra- zovo Ljubico na isti način, kakor knjiga laška slavi Beatrico in Lauro! Kmalu potem se izprazni nadstojniško mesto v Tokalijinem zavodu v Pešti, s katerim je takrat upravljala »Matica srbska«. To mesto je dobil naš Zmaj. Tako se je Zmaju izpolnila davna želja, da izuči medicinske nauke. Šest let se je učil, pa ko je položil svoje izpite, je bil proglašen za doktorja medicine. Poleg tega pa je bil vedno priden delavec na književnem polju. V Pešti se je zbirala okoli njega vsa srbska omladina ter je ž njo osnoval društvo »Preodnico«, prava predhodnica kasnejših omladinskih društev. (Dalje sledi) Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 22. junija. Po otvoritvi današnje izredne seje se spominja župan umrlega mestnega registratorja K. Mu-lačka, ki je bil najstarši mestni uradnik in je svoj posel upravljal skozi 37 let, ter upokojenega šolskega vodje Leop. Belarja. Občinski svet izrazi obema sožalje. Osrednji odbor avstrijskih gasilnih društev naznanja, da se letos ne vrši splošni shod gasilcev, in se toraj zahvaljuje za povabilo mestne občine. Deželna vlada je doposlala navodilo, kako preprečiti zanešenje kuge v mesto. V komisijo, kateri se poveri ta posel, imenuje župan komisarja Tomca in dr. Illnerja, občinski svet pa izvoli podžupana dr. Bleiweisa in odb. Prosenca. Odbornik Š ubic predlaga nujno, naj se z rokom do 1. avgusta razpiše služba provizoričnega magacinerja, ki bo oskrboval material za vodovod in elektrarno v novih prostorih v »Mestnem domu«. Polovico plače v znesku 600 gld. prevzame vodovod, polovico pa elektrarna. — Predlog se vsprejme. Meščanska podpora v znesku 30 kr. na dan se na predlog ravnatelja Von čine podeli Jerneju Žlebniku, ona po 20 kr. pa Ter. Hočevar in Jakobu Zadnikarju. Pet izpraznjenih mest ustanove za kranjske invalide v znesku po 21 gld. 50 kr. se izmej 63 prosilcev podeli nastopnim invalidom: 261etnemu Jan. Reichu v Ribnici, 421etnemu Jan. Šimencu, ki ima sedem nepreskrbljenih otrok, dalje Josipu Stengarju, Jan. Jurici v Križu pri Kostanjevici in Jan. Zajcu v Dolu. Odbornik S ve te k poroča o prošnji vdove Ant. Mulačkove za preskrbnino, vzgojnino in posmrtno Četrt. Dovoli se jej 500 gld. preskrbnine, po 100 gld. vzgojnine za vsakega peterih otrok do 24. leta in 300 gld. kot posmrtno četrt. Obenem ae razpiše služba mestnega registratorja s plačo 1200 gld. do 31. avgusta. O prošnji gasilnega društva za potrditev stalne namestitve vežbalca Jan. Daxa poroča odbornik Prosenc. Vežbalcc Dax zahteva poleg plače 720 gld. tudi prosto stanovanje in kurjavo ter po 20. službenih letih 60 gld. mesečne pokojnine, ter zahteva jamstvo od strani občine za slučaj, da bi gasilno društvo ne zmoglo tega bremena. Odsek izjavlja, da za nameščenje obč. svet ni kompetenten, pač pa ne ugovarja odborovemu sklepu, mej tem ko mora zavrniti drugi del Daxove zahteve. — Nasvetu se pritrdi v tem smislu. Ponudba Fran Pavločiča, ki želi odstopiti mestni občini 2000 kvadr. metrov sveta ob pro-jektovani Miklošičevi cesti po 10 gld. kvadr. m., se na predlog odb. L en če ta odkloni. Gasilnemu društvu ljubljanskemu, ki obhaja letos 301etnico obstanka in priredi slavnost povodom preselitve v nove prostore, se dovoli 500 gld. podpore za napravo nove društvene obleke. Poročevalec odb. Lenče. Predlog odbornika Predoviča na 700 gld. je bil odklonjen. Prošnji predstojništva Marijanišča za napravo dogovorjene ograje na posestvu Vincencijeve družbe ob Kuhnovi cesti se ugodi s tem, da se sklene napraviti ograjo iz železne žice in s hrastovimi koli. Obenem se napravi enaka ograja ob posestvu Marije Ojstriž, toda le s polovičnim pri-noBom. Za obe ograji se dovoli kredit 394 gld. Poročevalec odb. dr. Požar. (Konec prih.) Dnevne novice. V Ljubljani, 23. junija. (Imenovanja.) Imenovani so: Sodna pristava E. Mar t in a k v Šmohorju in Pt, Kups v Veli- V N ^ kovcu tajnikoma v Celovcu^; R. Rome v Vildonu tajnikom v Gradcu; sodni pristav Jos. Sterger v Sevnici sodnim tajnikom v Mariboru; Josip Pirker v Št. Vidu tajnikom v Gradcu; pristav A. Appelrr.ann v Pliberku okr. sodnikom v Podkloštru ; dr. V. J a n e ž i č v Šmarju sodnim tajnikom v Mariboru; tajnik dr. H. Sch&ftlein v Mariboru svetnikom pri okrožnem sodišču v Celju. — Deželno-vladni koncipist, Viktor grof Cherinsky, sedaj prideljen trgovinskemu ministerstvu, je imenovan za ministerijalnega koncipista pri istem ministerstvu. (Slovensko viuogradsko društvo,} registrovana zadruga z omejeno zavezo, je imelo včeraj v Katoliškem domu svoj prvi redni občni zbor. Zbralo se je bilo nad polovico vseh zadružnikov, ki so se udeleževali razprav prav živahno. K zborovanju je bilo vpisanih 50 deležnikov. Sprejel je zbor več važnih sklepov po živahnih razpravah skoro .soglasno. V načelništvo so izvolili namesto umrlega gospoda Fišerja, župnika v Jarenini gospoda Gomilščaka kot zastopnika za Štajersko. Predsednik nove zadruge je državni poslanec gospod J. Vencajz, odborniki so izbrani iz vseh slovenskih vinorodnih krajev. V odboru so dalje gospodje Vester, Peterca, Petrič, Pliber-šek, Uršič, Schweiger, Križ. V nadzor-ništvo so bih izvoljeni: načelnikom dr. Krek, grof Alfred Coronini, dr. Janežič, dr. Fur-lan, Ferdo Tomažič. Namen novega društva je, vsestransko podpirati vinorejce in preskrblje-vati domačim vinom solidnih kupcev ter polagoma vpeljati domača vina na svetovni trg. Velikega socijalnega pomena je novo društvo in zasluži vsestranske podpore. — e — (V dunajski »Sloveniji«) se nekaj kuha. Izstopilo jo iz društva 31 akademikov, kateri v včerajšnji »Edinosti« navajajo vzroke svojega izstopa. Kakor povzamemo tej izjavi, se je v »Sloveniji« baje vgnezdilo politično strankarstvo, s katerim izstopivši člani niso zadovoljni. (Štajerske novice.) G. Fran Janežič, profesor na mariborskem učiteljišču, je vložil prošnjo za upokojenje. — Na mariborskem učiteljišču se prično pismeni zrelostni izpiti dne 26. junija, U9tni pa 6. julija. — Mariborska posojilnica je prosila za dovoljenje gostilniškega obrta v »Narodnem domu«, toda občinski zastop je prošnjo odklonil, £eš, da gostilna ni potrebna. Ta razlog je seveda le izgovor, v istini pa hočejo mestni očetje pokazati le mržnjo do Slovencev. Sicer pa bodo mariborski Slovenci tudi preko mestnih očetov dobili svojo pravico. — Pred porotnim sodiščem v Mariboru je bila te dni cela rodbina: 45 letni Jože Mlakar iz Leskovca, njegova sestra, žena, oče, mati in hlapec. Obtoženi so bili radi umora, krive prisege, tatvine, ponarejanja menic i. t. d. Mlakar je bil zaradi raznih hudodelstev obsojen na osem let težke ječe. — Dne 2. julija bode velik volivski shod v Ivanjcih; razgovor bode tudi o razmerah v okraju. — Volitve v okrajni zastop brežiški se bodo vršile dne 26., 27. in 28. t. m. Slovenci morajo spraviti na volišče zadnjega moža, da zmagajo proti baronu Mažgonu in njegovi stranki. (Tat v mariborskem sodišču.) Minoli petek se je vršila porotna obravnava proti peterim zatožen-cem. Mej obravnavo je neznan tat poslušalcema odščipnil verižici ter odnesel uri, jedno zlato v vrednosti 80 gld., drugo sreberno. Orožniki, ki so stražili obtožence, so morali poslušalcem preiskati žepe, toda brez vspeha. Poslušalci so bili seveda v največji zadregi; mnogi so si tiščali žepe, da jim tat ne podtakne ure. (Častno svetinjo) za štiridesetletno službovanje je priznal deželni predsednik Juriju Šuteju, cerkovniku v Vinici. (Žalostno a resnično.) Iz domžalske okolice: Dolgo sem premišljeval, ali bi pisal to pismo, ali ne —, ab' ga dejav, ab ga na dejav'. Nazadnje so pa prsti mesto mene segli po pero, in jaz — sem ,ga dejav'. Kaj pa sem zvedel tolikanj novega? Nič! Zvedel sem nekaj starega, to namreč, da ,naša reč slovenska živo — gnije!' Poslušajte! V Domžalah (nemški Domschale — zakaj neki ne z 11?) sem bil na kolodvoru in sem iakal vlaka, da bi pohitel ž njim ,kot na perutih' (!!) do belo Ljubljane iskat jtolažila mnogim svojim bridkostim in težavam. Na kolodvorih je čakanje posebno zanimivo. Tu prihajajo ljudje taki in taki drug za drugim ali pa tudi skupaj — in človek jih lahko na tihem motri, opazuje, presoja. Tudi v Domžalah so prihajali tisto jutro. Najprvo so prišli trije: čedno opravljena dama, nekak gospod', ki je bil že na vse zgodaj malo ,korajžen' in pa famulus ali ka li v kmečki kamižoli, izpod katere je gledala v svet dolga pipa, famulus, pravim, ki je bil pa več nego ,korajžen' — preteto so se mu zapletale noge! Vsi trije so govorili ,tajč', famulus v kmečki kamižoli tudi. Samo enkrat je dejal tisti gospod : »O ti preklet' krompir, ti!« Pa se mu je tako lepo podalo, da sem jaz precej vedel, da je mož prej slovenski klel, nego nemški. Ob enem sem pa iz tistega krompirja in še iz par drugih okoliščin .pogruntal', da je šel .gospod' za nekaj tednov h krompirjevcem, da se morda tam še kaj bolj izobrazi v nemščini. To so bili toraj trije, vsi trije — ,tajčl. Za temi se je prikazala nežna gospodična. Zvonko je pel njen glasek —■ Cankar bi dejal: ,čarokrasno' — ko je pripovedovala znanki, kam da gre, da je njen brat ,obermilcr', pa da po ,cug' še ni bila nikoli pri njem, itd. Najbolj dražestno, skoro začarano- ma-neče pa je zazvenelo iz dragocenih, koralno kristalnih ust: »Laibach — dritte Class'« ! ... — Še sem stal in poslušal. Prihajali so delavci. »Tavčargof — Tavčargof — Tavčargof« so vpili pri blagajni, da je bilo veselje. Prišli so še drugi. »Dritte Closs — holbe — hin und zruck" ... je šlo eno čez drugo. — Ba — sem dejal, vun, vun na prosto, drugače me zaduši! Šel sem na prosto in hodil gor m dol, kot graničar pa spet postal sem ter tja in zrl stekleno po železni cesti, kdaj bode pripihal vlak. Tu še en prizor. Okrog vogla jo privije odličen slovenski trgovec. Ob njegovi strani milostno se držeča, ne vem če gospa ali gospodična. Ljubko sta kramljala v srebrno- in zlato-doneči — nemščini... Tristo in eden! Jaz sem se obrnil v stran, želodec pa bi se bil kmalu čisto narobe — — Nič komentara! Ali ni to zares — ,žalostno pismo?' Če se Vam ne zdi, gospod urednik, je pa za pust prihranite. Meni se zdi tolikanj žalostno, da mi najbolj ustre-žete, če je daste natiskati črnoobrobljeno, a na koncu če pristavite: Slovenija v miru počivaj! . —e — (Našla se Je) na nekem potu na ljubljanskem polju denarnica z nekaj denarjem in je shranjena pri vojaškem štacijskem poveljništvu. (Tržaška občina) je zgubila pravdo glede odškodnine za vodovodne načrte. Včeraj je namreč deželno sodišče prisodilo nekemu Ducatiju dve tretjini zahtevane odškodnine za vodovodne načrte. Ducati je zahteval 45.000 gld. Mestna občina mora povrniti tudi tožbene stroške v znesku 2000 gld. (Iz tabora »Impertiuentejevega«.) Zadnja številka tega lista vriska ob zmagi italijanske stranke pri občinskih volitvah v Pomjanu v Istri. Dotični dopisnik — sluti se, da je to žalostnoznani re-negat Martinolich — poje slavospev »italijanski narodni ideji« v tej občini in dostavlja, da je bilo treba na Pomjanu le dvigniti roko in vse je hitelo pod italijansko zastavo, ki zdaj plapolje na Pomjanu. — Več sarkastične zlobe ni treba na enem kupul Lahon se kruto norčuje iz našega prodanega nevednega ljudstva v tej občini, ki se je predalo izdajski kliki — ne v zavesti »italijanske ideje«, marveč prisiljeno po svoji — gospodarski bedi. Saj se človeku krči duša v telesu, ko čuje poročila tako nečastna za naš narod, poročila o činih prodanstva našega človeka. Zlobni dopisnik še zlobnejega »Impertinenteja« se reži zdaj našim ljudem in onim, ki vkljub mučeniškim naporom niso mogli obvarovati svoje bedne črede narodne propasti. Toda ni še vseh dni večer in ni še zadnjikrat solnce zašlo. Pomjan, ta bojna straža naša v Istri, še ni padel za vselej, naši bojevniki radi te zmage Judežev ne izgube poguma, marveč izučeni po teh britkih skušnjah znali bodo pridobiti novih sredstev, krepkejih sredstev za boj — čez tri leta. V tem času se pa lahko mnogo zgodi, in ako nismo bili srečni v tem stoletju, utegnemo biti vsaj v bodočem, saj pravijo, da bode dvajseto stoletje — stoletje slo-v a n s t v a. (Občinskega tajnika), ki bi bil spreten in zanesljiv v občinskih poslih, išče neka občina v Istri. Pogoji so ugodni. Kdor bi hotel za to mesto prositi, naj se obrne na urednika »Naše Sloge«. Kdor ve za kakega sposobnega človeka, naj sporoči to uredništvu »N. Sloge«. (»Naša Sloga«) se preseli iz Trsta v Pulj. Dne 6. julija izide prva številka tega lista v Pulju. (V Ljubljanico je skočil) včeraj 22 letni delavec Janez Slana, doma iz Polhovega Gradca. Vkljub temu, da je bila pomoč takoj na mestu, je bil vendar že mrtev. Samomorilec je bil vdan pijančevanju in je bil tudi pijan, ko je s Trnovskega pristana Bkočil v vodo. Društva. (Pevsko društvo »Adrija« v Bar-kovljah — Trst.) Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah bo obhajalo dne 9. julija t. 1. desetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki se z lepo slovesnostjo razvije in blagoslovi krasna trobojna društvena zastava, katero si je naše društvo nabavilo ob priliki minulega jubilejnega leta. Kako važna so pevska društva posebno v naši tržaški okolici za razvoj in napredek slovenskega naraščaja in našega jezika, za katerega obstanek se nam je tu ob obalih jadranskega morja dan na dan bojevati proti našemu zagrizenemu nasprotniku, pritiskajočemu na nas tako silno, da se nam je bati, posebno v spodnji okolici — propada. Odstavljajo nas od dela, kratijo in italijanačijo nam šole, enakopravnosti nam nočejo pripoznati, v slovenska župnišča postavljajo nam neprijazne duhovnike, in vse to proti volji ogromne večine užaljenih slovenskih okoličanov. Tudi v obmorske naše Barkovlje se zaganjajo zraven naravnih morskih valov — valovi tujinstva, ki prete poplaviti vso našo lepo solnčno slovensko pokrajino. »Pomagajmo si sami in Bog nam pomore!« Ta rek so naši narodno zavedni Barkovljani začeli izvajati že pred dvajsetimi leti, ko so si ustanovili sedaj cvetoče »Obrtnijsko društvo«, ki je pred dvema letoma z veliko slavnostjo slavilo svoj najlepši triumf s tem, da je v srcu Barkovelj otvorilo lastni »Narodni dom«. Pod to narodno streho se danes razvija in prepeva naša »Adrija«, katero je pred desetimi leti s pomočjo nekaterih sedanjih »Adrijašev« ustanovil neumorno delavni, blago-pokojni in nepozabni Dragotin Martelanc. Da sta »Narodni dom« in naše pevsko društvo »Adrija« našim nasprotnikom velika ovira poitalijančevanju naših Barkovelj, pričajo nam dovolj srd nasprotnikov, njih zapreke in pritožbe, katerih smo v teku desetletnega delovanja doživeli jako mnogo. A vendar smo še tu, ki s ponosom kličemo nasprotnikom v obraz: »— —---Na zemlji slovenski ostanemo mi!« Da naše društvo postane še častneja in močneja narodna postojanka tu ob sinji »Adriji«, omislili smo si lep naroden trobojni prapor — simbol bratovstva. Pod tem praporom naj nas bo blažila mila slovenska pesem, spajala in družila pojedine pevce in sotrudnike v skupno delovanje v procvit in napredek društva, narodu v korist in domovini v čast. Ali to naše pevsko društvo »Adrija« ni obrtno društvo, ki bi dona-šalo dobičkov, marveč se vzdržuje le od pičle članarine priprostih pevcev, večinoma mladeničev, in od naklonjenosti dragovoljnih darov in prispevkov podpornih udov, vsled česar nima na razpolago dovolj denarne moči, da bi si moglo samo poplačati velike stroške, ki so nastali z napravo nove krasne zastave. Zatoraj se obrača udano podpisani slavnostni odbor do slavnih narodnih bratskih društev ter vseh zavednih rodoljubov po slovenskem ozemlju z najuljudnejo prošnjo, da bi blagovolili darovati kak prispevek v podporo našemu društvu. Vsak tudi najmanji dar bo vsprejet najhvaležneje, vedeli bomo, daje prišel iz bratskih rok. Poznajoči Vaše rodoljubje, pošiljamo Vam nab. polo pod št. 201, 8 katoro Vas pooblaščamo in prosimo, da bi nabirali prispevke za nabavo naše zastave. Polo blagovolite vrniti svoječasno podpisanemu odboru, ki bo v listu »Edinost« objavljal došle darove. — Barkovlje - Trst, meseca junija 1899. — Za slavnostni odbor : Ražen, častni predsednik ; Josip Sulčič, tajnik. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 23. junija. Cesar je ozdravel in se prav dobro počuti. Dunaj, 23. junija. Kardinal dr. Missia je došei sinoči na Dunaj, z njim je ob enem došel tudi papežev častni gardist grof Ca-millo P e o o i; papežev odposlanec C e 11 i, ki cesarju izrodi papežev breve, je došel danes iz Rima. — Uradni dvorni razglas naznanja, da cesar osebno izroči dne 27. t. m. slovesno novemu kardinalu biret. Dunaj, 23. junija. „lnformationu poroča, da se mej vlado in posl. dr. Fer-jančič-em in dr. Začkom vrše dogovori, da vstopita kot dvorna svetnika v službo pri osrednjem pravosodstvu na Dunaju. Dunaj, 23. junija. Poročila časnikov o snovanji srednje stranke imajo le akademično vrednost, vendar jih izrabljajo nemško-libe-ralni listi, da napadajo krščanske socijaliste, podtikajoč tem, da se hočejo na ta način otresti zveze z nemškimi nacijonalci. Dunaj, 23. junija. Listi poročajo, da je član glavnega sveta avstro-ogrske banke, R. Siegel, naznanil svoj izstop iz glavnega sveta. V današnji glavni seji se ta njegov korak ollcijelno naznani. Povod odstopu je namera avstrijske vlade, ki hoče uveljaviti bančni privilegij s § 14. V opoziciji nasproti vladi so še nekateri drugi člani. Dunaj, 23. junija. Glavni svet avstro-ogrske banke je danes vsprejel vladne predloge glede privilegijev. Dva svetnika sta glasovala proti, dva nista prišla v sejo. Dunaj, 23. junija. Knjižica o nalogi poljskega kluba, katero je spisal neki od Nemcev plačani dninar, je vzbudila splošno ogorčenje v poljskih listih ; celo glasilo Ru-tovskega pravi, da se z njo ne strinja v nekaterih točkah, kjer zahteva nemški državni jezik celo za Galicijo, in pa to, da se rnanj izobraženi narodi spoje z Nemci. Dunaj, 23. junija. Deželni poslanec J. Pfeifer je odložil mandat, ker so ga v to prisilili nemško-nacijonalni volilci. Praga, 23. junija. Nemško - liberalnega deželnega poslanca Pfeiferja so njegovi volilci na shodu pozvali, da odloži svoj mandat, dasi so mu ob enem izrekli zaupanje. Ta predlog je bil vsprejet z 31 proti 30 glasovom. Praga, 23. junija. Kardinal grof Schon-born je nevarno obolel. Budimpešta, 23. junija. Danes je bila živahna razprava zaradi uničenja poslanstva poslanca Širna, ki je v konkurzu. Zadeva se je na predlog Horanskega vrnila odseku. Berolin, 23. junija. Državni zbor je vsprejel v tretjem branju predlogo glede nakupa karolinških otokov ter zavrgel predlog, naj se vladna predloga glede varstva obrtnih razmer izroči posebni komisiji. Zasedanje se je potem prekinilo do 14. novembra. Berolin, 23. junija. Državni tajnik pl. Biilow je odlikovan s stanom grofa. Pariz, 23. junija. Uradni list objavlja imena novega ministerstva, katero je sestavil W a 1 d e c k - R o u s s e a u. Pariz, 23. junija. Novo ministerstvo je tako-le sostavljeno: Waldeck Rousseau predsedstvo in notranje stvari, Delcasse zunanje zadeve, Galliffet vojno, Lanessan mornarico, Monis pravosodje, Poincare finance, Millerand trgovino, Leygueres nauk, Jean Dupuy javna dela in Gueysse naselbine. Rim, 23. junija. V včerajšnjem javnem konzistoriju je izročil papež kardinalski klobuk novoimenovanim kardinalom izvzemši goriškega knezonadškofa dr. Missia in nuncija v Madridu. V nadaljnem tajnem konzistoriju je prekonizoval še nekatere škofe. Celi čas se ni kazal papež prav nič utrujenega. Carigrad, 23. junija. Zdravstveni svet je prepovedal romanje in prevažanje mrličev iz Perzije v Mezopotamijo. NewJork, 23. junija. Iz Rio de Janeiro poročajo: V tukajšnjo ječo je udrla množica, ter se zmaščevala nad nekim Francozom, ki je umoril triletno deklico. Najprej so ga mučili, potem živega sožgali. Gospodarska organizacija. Cena žitu na dunajski borzi dne 22. junija 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za mesec junij gl- 10 — do gl. 1005 » » jesen . . . » 951 » » 953 Rž » mesec junij » 780 » » 785 » » jesen .... » 773 » » 7-75 Turšica » mesec junij » — » » — » » » julij-avg. » 4-92 » » 494 n » » sept.okt. » 512 » » 5-14 Oves » » junij » 6 — » » 603 » » jesen .... » 612 » » 614 I mri) <*«t 20. junija. Marija Milavec, učenka, 11 let, Resljeva cesta 23, caries vertebr. colli. 21. junija. Anton Zore, risar, 40 let, Vodmat 76, jetika. 22. junija. Alojzij Tiran, sprevodnika sin, 1 leto, Marije Terezije cesta 10, ošpice in plučni a. Meteoroiogično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. b ! Čas opazo-Q j vanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo |S 4 c« g -O w ». se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, B'rančiškanske ulice. — Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—4 d rO > ti Pozor! Pravi .Claven' nosi varstveno znamko. „Claven" Izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar v Ivanič-tvrdja, Hrvatsko Dobiti je v vseh lekarnah in drogueri-jah. 1 lonček 60 kr, po pošti 75 kr. Edino gotovo delujoče sredstvo ,0 LAVEN4 s katerim si slehrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-7 kurja očesa, ozeblino, trdo kožo, bradavice, žulje, od potu vnete noge. pik čebele, ose, komarja in drugih mrčesov. Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se denar naprej pošlje. Razprodajalci dobe velik popust. O 8» <1 ' B O > cn -O a N rs o ■ C >N rt '5 > a N © S M CO ca o h * w l 3 i > •o ® u p 3 a o C-J Severonemški Lloyd v Bremi. 866 30-29 Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza due 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen. Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Brema - Sev. Amerika" Iz Breme vsak torek in soboto zv»oer Iz Southumptonadotaknivši se ev. Cherbourga vsako sredo in nedel jo Iz Genove dotaknivši se Neapnl« via Gibraltar Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Novi-Jorka. K dvi. ali trikrat na mespi;. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Do Bueno3-Ayres. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna Sydneja. Do Baltimore. v ozujrt po morji čez otean do Do Japonskega. Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln najceneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik v Ljubljani ; . so « s v <=•■•«& Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. Makso Veršec I.JUBLJANI. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4'/,%. Poštno - hranilnične položnice na razpolago. 13 u n a j 8 k a l> o i* z a. Dne 23. junija. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ iO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 10 kr. 100 > - » 119 » 45 » 100 » 15 » 119 » — » 96 » 20 » 914 » — » 354 » 25 » 120 » 45 > 58 » 92",. 11 » 77 » 9 > 55 » 44 » 47'/,» 6 > 67 » Dne 22. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . , Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/0 » » južne železnice 6°/0 . > > dolenjskih železnic 4°/0 171 gld. 50 157 » — 194 » — 98 » 50 138 » 25 129 » 50 108 » 75 112 » — 98 » 25 97 » 25 210 » 75 170 » 30 121 » 50 99 » 50 Kreditne srečke, 100 gld............202 gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » Salmove srečke, 40 gld........86 > St. Genčis srečke, 40 gld.......83 » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........23 » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3345 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 431 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 68 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 105 • Montanska družba avstr. plan..........235 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 181 » Papirnih rubljev 100 ................127 » ki. 40 76 75 75 50 75 60 12 HJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. m Menjarnična delniška družba „M KRČU B" I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Af Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti OT naloženih isrlnvnic. ~XXt