Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - številka 80 J^'t'H: obe. konference SZDL h Trt* KranJ* Radovl-'lca. Sk- Loka tranl r ~~ IzdaJa ĆP Goreniskl Usk fc *\ G,avni "rednik Anton MlklavfiUS "đgovornJ urednik Albin Učakar G L A S I KRANJ, sobota, 16. 10. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. lanuarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. lanuarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO naJ b' bil nov obrat kranjske Iskre za elektronsko telefonijo na Laborah. Nova tovarna Iskre na Laborah fcJlK ie' da *e Iskr* letos **2S V* Pogodb z jugo- Cvnokimi,PTT P«MtJi » ^ntral ^ h telefonskih Ukri"' bl v kranjski ^noc-r,eSniĆ51i sejete ob-Jravlja/.' SO 50 že 7a£eli prl-HHInft ,na Povečano proiz-lan]ih U8°lovili so, da v se-«• boriPrQSlorih v Kranju *U ™? »»ogli toliko povc-^PJJ^vodnj , da bi lahko ^locuj p0goc,!jc- Zato so se 23 gradnjo nove to- varne. Ker ob sedanji tovarni ni prostora za gradnjo novih prostorov, so se odločili za gradnjo novega obrata elektronske telefonije na Laborah, v podaljšku tovarne Sava. Vodstvo je opravilo več analiz različnih lokacij za gradnjo novih obratnih prostorov, vendar se je lokacija na Laborah pokazala za najugodnejšo. Tako strokovne službe že pripravljajo idejne rešitve zgradbe, instalacij in tehnologije. Prav tako zbirajo tudi potrebna dovoljenja in se dogovarjajo za odkup zemlj'.sj. Predvideno je tudi, da bodo novi prostori zgrajeni že konec prihodnjega leta. Ko bo stekla proizvodnja tudi v novem obratu na Laborah, bo v Iskri EIcI:lro-mehaniki Kranj zaposlenih okrog 7000 delavcev. Samo v novem obratu na Laborah jih bo d.'!.d o okrog 1500. A. 2. „f> vozni?" reda na Mei| * v J«taJo .i',,k "»ebn-jR« avtomobila četrtek, 14. oktobra, nekaj po drugi uri popoldne zapeljal ._ Leopold Hafner z Zg. Bele. Vozniku je menda med vožnjo 3000 tn° ^e iz8ubil oblast nad vozilom. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen, škode pa °,n- - Foto: F. Perdan .a združitev celotne banke Svet gorenjskih občin je v četrtek dopoldne v Tržiču na redni s°ii razpravljal o poteku priprav za zdru^it^v Gorenjske kreditne banke z Ljubljansko banko. Predstavniki vodstva Gorenjske kreditne banke 3n njenega izvršilnega odbora so člane gorenjskih občin seznanili s potekom dosedanjih priprav na združitev. Povedali so, da se je združ:tev zavlekla zaradi usklajevanja različnih stališč vodstev obeh bank do organizacijske obbke povezovanja, čeprav trenutno še vedno niso razč'2čene vse nejasnosti, pa pričakujejo, da bo zbor banke še letos in če se bodo vlagatelji odločili za združitev, bo do le-te prišlo z novim letom. člani sveta gorenjskih občin so se, tako kot pred meseci vlagatelji na posebnih zborih, strinjali z združitvijo Gorenjske kreditne banke z Ljubljansko banko. Menili so, da celotna akcija poteka prepočasi in da ima zato od tega škedo predvsem gorenjsko gospodarstvo. Na seji pa so se tudi odločno zavzeli, da se Gorenjska kreditna banka kot celota vključi v Ljubljansko banko in ne po posameznih občinah oziroma sedanjih poslovnih enotah Gorenjske kreditne banke. Poudarili so, naj ima GKB s sedanjimi poslovnimi enotami pr> združitvi enake samoupravne in druge pravice kot sedaj. Tudi odnosi med posameznimi podružnicami naj se po združitvi urejajo tako kot sedaj, ne pa v centrali Ljubljanske banke. Nazadnje pa so tudi menili, naj se Iz organizacije banke oziroma notranjih določil črtajo predvideni cenzusi, ki bi bili merilo za osnovanje samostojnih podružnic. A. 2alar Kitajska novinarja v Škofji Loki V sredo dopoldne sta obiskala Škofjo Loko dopisnika kitajske tiskovne agencije Hsinhua iz Beograda Jang Čeng Ming in Čang Čing Hai. Sprejel ju je predsednik skupščine občine ŠkofjaLoka Zdravko Krvina. Kitajska do- pisnika se med enotedenskim obiskom v naši republiki želita čimbolj popolno seznaniti z gospodarsko in kulturno dejavnostjo Slovenije. V spomin na škofjo Loko sta prejela tudi znane škofjelo ške kruhke. —\g Srečanje vojnih ujetnikov iz Kosovske Mitrovice V soboto so se na Laborah zbrali nekdanji vojni ujetniki iz Kosovske Mitrovice. Srečanja so se udeležili pripadniki 114. polka težke motorizirane artilerije, ki so jih Nemci kmalu po začetku vojne v Srbiji zajeli in odpeljali v vojno taborišče v Kosovski Mitrovici. Takrat je bilo zajetih okrog 150 pripad nikov i/, različnih krajev Slovni ie, med njimi tudi z Gorenjske. Mnogi med njimi danes niso več živi. Po izpustitvi iz taborišča in prihodu v Slovenijo se jih je večina aktivno vključila v narodnoosvobodilno borbo. Na sobotnem srečanju so obujali spomine in sklenili, da se ponovno zberejo prihodnjo pomlad. 17 tisoč obiskovalcev V šestih dneh si je letošnji IV. sejem obrti in opreme v Kranju ogledalo okrog 17 tisoč obiskovalcev. Razstavljal-ci oziroma prodajalci pa so ta čas zabeležili že 3 milijone novih dinarjev prometa. IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. DO 18. X. 1971 JESENICE 9 V sredo zvečer je bila v prostorih delavskega doma na Javorniku redna seja članov DPM, na kateri so se menili o letovanju v Novemgradu in o predavanjih za starše. V prihodnjem tednu bodo pripravili v delavskem domu na Javorniku predavanje o zdravju in boleznih šolarja. Predavanje bo organiziralo DPM Javornik-Blejska Dobrava, sodelovali pa bodo predavatelji delavske univerze z Jesenic. D. S. KRANJ £ V torek bo seja predsedstva občinske konference ZMS Kranj. Člani predsedstva bodo obravnavali predlog proračuna OK ZMS Kranj za prihodnje leto in predlog proračuna za mladinske grupe pri OK ZMS za stike s pobratenimi mesti. Predlog proračuna bodo predložili svetu za finance skupščine občine Kranj. -lb £ V ponedeljek je bil v Kranju regionalni posvet občinskih organizacij ZMS pred sejo republiške konference ZMS, ki bo 23. oktobra v Ljubljani. Posvet je sklicala občinska konferenca ZMS Kranj in so se ga udeležili predsednik RK ZMS živko Pregl in predsedniki ter sekretarji občinskih konferenc, člani predsedstva republiške konference in člani RK ZMS iz gorenjskih občin. Razpravljali so o osnutku enoletnega programa dela RK ZMS in njenih organov, o osnutku programa družbenopolitičnega dela, osnutku sprememb statuta ZMS, osnutku dokumenta o medobčinskem povezovanju in sodelovanju regijskih občinskih organizacij in o osnutku dokumenta o materialnih sredstvih za dejavnost mladinskih organizacij. Sredstva za delo mladinskih organizacij naj bi se v bodoče delila v določenem odstotku od občinskega proračuna ali pa v obliki dotacij. Manjše občinske organizacije so bile za prvi predlog, večje pa za drugega. -lb £ Pretekli teden se je na 11. redni seji sestalo predsedstvo občinske konference ZMS Kranj. Na seji so sprejeli programe dela komisij, ki deluje pri OK ZMS Kranj, in sicer: komisije za idejnopolitično, kadrovsko in organizacijsko delo, komisije za družbeno ekonomske odnose, komisije za delo na terenu, komisije za delo mladinske organizacije v osnovnih šolah, komisije za delo mladinske organizacije v srednjih šolah in komisije za splošni ljudski odpor. Programe bo obravnavala še občinska konferenca ZMS Kranj. Na seji so pregledali tudi finančno poročilo OK za prvih osem mesecev. -lb 0 V četrtek popoldne se je sestala občinska konferenca socialistične zveze. Na seji so razpravljali o stališčih in sklepih javne razprave o dopolnilih republiške ustave, predlogu izhodišč za pripravo programa socialnega varstva v občini in o programu usposabljanja vodstev krajevnih organizacij socialistične zveze. Izvolili so tudi člane republiške konference socialistične zveze. A. 2. ŠKOFJA LOKA % V ponedeljek, 18. oktobra, bo v škof ji Loki posvet sekretarjev aktivov in organizacij ZK. Pogovarjali se bodo o pripravah na volilno konferenco, o kadrovskih pripravah za volitve v novo občinsko konferenco ZK Skofja Loka in o družbenem izobraževanju. 0 V torek, 19. oktobra, bo v škofji Loki sestanek aktiva ZK prosvetnih delavcev. Razpravljali bodo o stališčih ZK o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Sprejeli bodo tudi akcijski program dela aktiva ZK prosvetnih delavcev in evidentirali kandidate v organe ZKS v Skofji Loki. -lb 0 V sredo je občinsko konferenco SZDL Skofja Loka obiskala delegacija občinske konference SZDL iz Litije. Goste je zlasti zanimalo delo kmetijske sekcije. V litijski občini se namreč s kmetijstvom ukvarja še skoraj 40 odstotkov prebivalstva. Dopoldne so obiskali tri preusmerjene kmetije v Poljanski dolini. S kmeti so se pogovarjali o gospodarjenju, sodelovanju s kmetijsko zadrugo in drugem. Vodja kmetijske sekcije pri OK SZDL Skofja Loka Gartner Jaka in vodja kmetijske pospeševalne službe inž. Jurij Kumcr, ki sta goste spremljala, pa sta jih seznanila s kmetijsko politiko v škofjeloški občini. Popoldne je delegacija SZDL iz Litije obiskala Stari vrh. Pri kmetu 2gajnarju so se pogovarjali o možnostih za razvoj kmečkega turizma. -lb S četrtkove seje sveta gorenjskih občin v Tržiču. — Foto: F. Perdan Člani republiške konference SZDL Na Četrtkovi seji občinske konference socialistične zveze v Kranju so člani konference Seminar za vodstva Z K Jezersko, 15. oktobra — Dopoldne se je na Jezerskem začel dvodnevni seminar za sekretarje organizacij, oddelkov In aktivov zveze komunistov iz kranjske občine. S predstavniki vodstev zveze komunistov iz kranjske občine se bodo pogovarjali Franc Popit o sedanjem gospodarskem hi družbenem položaju Slovenije in Jugoslavije in o vlogi zveze komunistov, Slavko Zalokar o uresničevanju stabilizacijske politike v kranjski občini. Na seminarju se bodo dogovorili tudi o pripravah na volilne konference organizacij ZK. Ponovni sestanek poslancev Predsednik regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je za ponedeljek ob 13. uri sklical ponovni sestanek poslancev republiškega In gospodarskega zbora. Sestanek sklican za 5. oktober je zaradi nesklepčnosti poslancev odpadel. V programu ponedeljkovega sestanka je ogled nekaterih obratov Kmetijsko živilskega kombinata Kranj (Oljarica, najmodernejše skladišče krompirja v Šenčurju, farma krav v 2abnici in Mlekarna Kranj). Na sestanku se bodo poslan cl pogovorili oziroma seznanili s sistemskimi problemi kmetijsko živilskega področja in s konkretnim položajem in dejavnostjo K/K Kranj. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o stališčih ln predlogih Gorenjske k tezam o starostnem zavarovanju kmetov. A. 2. izvolili tri Člane republiške konference socialistične zveze. Izvoljeni so bili Tone Faj-far, rojen v Spodnjem Brniku pri Kranju, politični delavec in član predsedstva republiške konference SZDL, Francka Hribar, rojena v Tenet išah, predsednica aktiva ZMS v Tekstilindusu ». niča odbora krajevne zacije SZDL Tenetiše,& ^ ne Roblek, rojen v P^L* stanuje na Zgornji Be»| p ,je sednik krajevne o^^udifi SZDL Bela in član obci ^ konference socialisti«^ ^ ze Kranj. ezanimanje za javne razpra^e Javne razprave o ustavnih dopolnilih, ki jih je na Jesenicah dokaj skrbno pripravila občinska konferenca SZDL Jesenice, niso med občani našle pravega odmeva in razumevanja. Po več krajih jih bodo morali ponovili, a te zdaj niso povsem prepričani, da bodo sploh uspele. Menda ni treba posebej poudarjati, da so ustavna dopolnila tista tema, o kateri zdaj povsod največ govorimo in razpravljamo. O nekaterih ustavnih dopolnilih pa bi morda ieleli razpravljati in se pogovarjati bolj temeljito, poiskati in najti pojasnila na nekatera vainejša vprašanja in ne nazadnje, tudi s pripombami prispevati k osvettitvi in boljšemu razumevanju bistvenih vprašanj. Marsikatera ustavna spremeni- ba nam najbrž rd-volj jasna, m' P°"dvii<& zumljiva, saj l",orejle novosti, o katerthprs'e v nismo govorili t ..^jfi. praksi še niso jw hi se & "i O vsem tem b: se bolje menili ml iaj bj razpravah in t»<>rf' 0J> bilo bolj r^"'"1 Llofr Umi i« tvi javnega ar«** tičnega delavca. Postavlja se iPr^o u\ ali nam je res y>\ rt'is„to bo jutri? Ah res ^ Uenl c«.. tattileSof priprav boljši storiti? jutri t"a\.ritneri*. v ta" ' iia, " gre za taka vPr« _a ^ zahtevajo odločne^ doslednega >'Hl*%ef* prav vseh. In P* tt» tumljivo ie, pašama ne najmanjšega tTgft-da i>h puščamo 00 Delovne konferenc© organizacij sindikata V razgovoru vodstev osnovnih sindikalnih organizacij kranjske občine in občinskega sindikalnega sveta Kranj konec septembra v Radovljici je bilo dogovorjeno, da bodo osnovne organizacije sindikata pripravile posebne delovne konference, na katerih bodo pregledale svoje delo. Konference naj bi bile do konca oktobra. O*. Na sestankih g'gjjjj borov sindikata, ki * rSjkF ce pripravljalo, so ' '^„jj že pripravili vprašanj«'^ bi jih konferenca ow ^ la. Največ je | upravnem tovor« 0 111»** »porazu . gospodarjenju dcl0*tvU.f nixn< ij, socialnem va» lavcev in drugem. ^Ja Varčujmo namensko o O KLIRING Vesti iz delovnih organizacij o čedalje hujši »denarni suši« so tako pogoste, da vprašanje nelikvidnosti zajema že skoraj častno mesto med gospodarskimi težavami pri nas. Kaj pomeni nelikvidnost, dovolj zgovorno pove podatek, da so dosegle neporavnane obveznosti našega gospodarstva 12 milijard dinarjev ali dva in polkrat več kot leta 1969. Nelikvidnost se je toliko razmahnila, da čedalje bolj ovira redno poslovanje gospodarstva in hitrejšo reprodukcijo. Zato ni prav nič čudno, da so razprave o vprašanjih nelikvidnosti zajele ne \2 delovne organizacije, temveč tudi vse (bruse aružbene dejavnike; od občine in republike do zveze. Kaže, da bo spet treba seči po kliringu. Misel, da bi s splošno poravnavo dolgov in terjatev uredili vprašanje pomanjkanja denarja, je dokaj privlačna. Zdi se, da so slabe izkušnje prejšnjih kliringov iz leta 1962. in 1963. že pozabljene. Da bi ozdravili to gospodarsko bolezen — nelikvidnost, moramo najprej poiskati vzroke. Ugodne rezultate prizade- vanj za reševanje nelikvidnosti moramo namreč pričakovati le, če zatremo žarišča in jih izločimo iz gospodarstva. Vzroke pomanjkanja denarja pa dobro poznamo. Gospodarstvo je še vedno preveč obremenjeno. Tudi izhod iz takega položaja nam ni neznan. Morda je rešitev v takšnih odnosih delitve dohodka, ki bi onemogočali odtujevanje akumulacije delovnih organizacij. Izhod bi lahko iskali tudi v t^kem načinu gospodarjenja, v katerem bi prevladovalo tržno ravnanje, gospodarska prisila pa bi gnala gospodarske organizacije v razumno in učinkovito gospodarjenje. Umiriti bi se morale družbeno gospodarske razmere, ustaliti odnosi na trgu in spoštovati bi bilo treba finančno disciplino. Namesto splošnega kliringa bi bilo torej pametneje poživiti zahteve o razbremenitvi gospodarstva, uporabi proračunskih viškov za kritje izgub, reviziji finančne porabe negospodarstva in ne nazadnje večjemu vplivu meril svetovnega trga na naša gospodarska gibanja. L. B. Ugodno poslovanje Ljubljana - transporta V zadnjih devetih mesecih so pri poslovni enoti Ljub-1 jana-transporta na Jesenicah dosegli zadovoljive rezultate. Obseg poslovanja se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 28 odstotkov. Največji porast in največje uspehe je v poslovanju doseglo gostinstvo in tudi tovorni promet, saj so nabavili več novih vozil. Letos so pneič vključili v promet nova 28-tonska vozila s prikolicami. Naivoč K/a" ir»aio « pomanjkanjem k \dra *"">««'i s ki dejavnosti. Težave so tuui "z ličnico na Španovem vrhu, saj bo tudi letos obratovala nerentabilno. V Planini pod Golico jc še vedno premalo gost uiikah obicktov in tudi ce- sta je zelo slaba. V prihodnjem letu bodo začeli z obnovo hotela Špik v Gozd-Mar-tuljku in poleg tega poskrbeli tudi za zadovoljivo družabno življenje in rekreacijo. V podjetju so povečali osebne dohodke in s tem omejili fluktuacijo. Računajo, da bodo svoje poslovanje zaključili ugodno, saj so precej omejili tudi stroške v podjetju. V prihodnje bodo usmerili svoja prizadevanja tudi v izboljšanje delovnih pogojev svojih delavcev, predvsem v njihovi delavnici. Odkrito pi i/iiavajo, da so sicer v vseh svojih dejavnostih stopili velik korak naprej, toda nekoliko so zanemarjali delo in storitve v svoji delavnici. Mercator MAMICE! Da ne bo zeblo vašega otroka, mu nabavite toplo obleko in zimsko perilo v naši otroški prodajalni v Tržiču, na Trgu svobode 9, POSTREGLI VAS BOMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT Premije za mleko ostanejo 1. oktobra je prenehal veljati zvezni zakon o minimalnih odkupnih cenah za mleko. S tem je zveza prenesla pristojnosti za oblikovanje minimalnih odkupnih in maloprodajnih cen za mleko in mlečne izdelke na republike. Slovenski izvršni svet je zaradi tega sprejel republiški odlok o premijah za kravje mleko, ki bo veljal do konca letošnjega leta. Na osnovi tega odloka ostanejo pogoji gospodarjenja v delovnih organizacijah, ki pridelujejo kravje mleko same oziroma v kooperaciji z zasebnimi proizvajalci, nespremenjeni. Enako velja tudi za delovne organizacije, ki mleko predelujejo, sterilizirajo ali izvažajo. Republika Slovenija je namreč iz lastnih sredstev zagotovila denar za izplačilo ukinjenih zveznih premij za mleko, in to vsem dosedanjim uporabnikom pod enakimi pogoji, ki so veljali do 1. oktobra. -jk Potrošnja cementa raste Jugoslovanske cementarne so v letošnjih prvih osmih mesecih proizvedle 3,2 milijona ton cementa, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V tem času smo uvozili tudi 824.000 ton cementa ali za 19 odstotkov več kol v lanskih osmih mesecih. Slovenske cementarne so proizvedle 459.000 ton ce- menta. Anhovska cementarna je proizvedla za 58 odstotkov več cementa, trboveljska cementarna pa je za en odstotek nazadovala. Skupno je torej jugoslovanski trg dobil v letošnjih osmih mesecih 4,1 milijona ton cementa, kar presega lanske dobave za 20 odstotkov. -jk Nagrajevanje po delu Zdaj je verjetno najbolj živahna in aktualna tema razgovorov in razprav v Železarni Jesenice nov sistem nagrajevanja. V Železarni ga bodo uvajali postopoma in tehtno, premišljeno, upoštevaje vse morebitne slabe posledice. Najbolj bodo poudarili in obenem razmišljali o ocenjevanju delavcev na delovnih mestih. S tem bodo imeli tudi največ težav in problemov, saj že zdaj v javnih razpravah govore največ prav o tem. Ocenjevanje delavcev na delovnih mestih bo zahtevalo precej naporov in truda ter izredno pravičnih in dosledno objektivnih presoj tudi še tako izkušenih strokovnjakov in ocenjevalcev. Treba je računati s tem, da bo pogosto prihajalo do ugovorov in pritožb, treba je računati tudi z nenamernimi zmotami samih ocenjevalcev, ki pa prav v tem primeru lahko postanejo za same delavce hudo neprijetne ali celo boleče. In prav zaradi tega je tako zaželeno sodelovanje vsega kolektiva. V Železarni Jesenice se dobro zavedajo, da ocenjevanje ne bo lahko delo in zato že zdaj pripravljajo vrsto analiz, ki jim bodo v veliko in izdatno pomoč pri kasnejšem ocenjevanju oziroma razporejanju delavcev v posamezne skupine. Najbrž bo dobrodošla tudi dodatna pomoč, ki jo bodo črpali iz izkušenj preteklih let, saj sedanje ocenjevanje ni nekaj novega in nerazumljivega. Uvedli so ga že pred leti, vendar ne na tako široki zasnovi. Tako bodo sistem pravzaprav le dopolnjevali, tokrat pa zares temeljito in dosledno. Ocena posameznega delavca na njegovem delovnem mestu in s tem razumljivo tudi višina njegovega mesečnega osebnega dohodka bo zaostrila osebno odgovornost in opozarjala na izpopolnjevanje. Pokazala bo, kakšen je delavec pri delu, kakšna so njegova prizadevanja, produktivnost, kakšne so njegove sposobnosti. Ocenjevanje bo moralo biti javno, ocena pa kar najbolj objektivna. 2elezarje čaka težka in odgovorna naloga. Tega se tudi sami dobro zavedajo in bolje kot doslej sodelujejo s svojimi pripombami v javnih razpravah. Večkrat ponavljajo, da jih je nekoliko strah pred novostmi, ki pa bodo verjetno začele veljati kaj kmalu. Boje se nepredvidenih težav In zapletov. Vedo, da bodo morali svoje napore podvojiti in zato zavzeto sodelujejo že v pripravah, javnih razpravah, ki so bile doslej vse plodne in bogate. Vendar pa jih še vnaprej spodbuja in vodi misel, da uvajajo sistem nagrajevanja za večjo produktivnost, za pravičnejše izplačilo mesečnega osebnega dohodka in nasploh za ustvarjanje večjega dohodka v podjetju. D. Sedej Do leta 1973 dva nova vrtca Izvolili so medobčinski odbor Na območju mesta Skofja Loka sta dve vzgojno-varstve-ni ustanovi. Vrtec na Novem svetu in vrtec pri osnovni šoli Cvetko Golar na Trati, ki lahko sprejmeta v varstvo okrog 250 otrok. Vrtec na Novem svetu so zgradili 1962. leta. Pred dvema letoma je bil zgrajen r.e prizidek s površino 80 kvadratnih metrov, kjer sta dve igralnici in sanitarije. V vrtcu je prostora za okrog 150 otrok. Pred nekaj leti so odprli vrtec pri osnovni šoli cvetko Golar na Trati. V varstvo lahko sprejmejo nekaj več kot 100 otrok. Vrtca sta premajhna. Da bi zagotovili varstvo čim več otrokom, je občinska skupščina odkupila bivšo poslovno stavbo podjetja Kroj v ' Klobovsovi vdici, kjer bo prostora za 140 otrok. Vrtca na Novem svetu in v Klobovsovi ulici bosta imela skupno upravo in skupno kuhinjo. Prostori v hiši v Klobovsovi ulici so razdeljeni tako, da bodo v pritličju lahko uredili skupne prostore (garderobo, razdelilnico hrane, čajno kuhinjo, sanitarije in kotlarno) in igralnico za najmlajše. V pritličju bodo tudi jasli ?.a 25 dojenčkov. V nadstropju pa bo pet igralnic, izolirnica, sanitarije za otroke, soba za pogovore s starši in upravni prostor. Za hišo je občinska skupščina plačala 1.000.000 din, preureditev pa bo po proračunu veljala 830.000 din. Za preureditev so najeli kredit pri republiški skupnosti otro- Sposobnosti petošolcev Komunalni zavod za zaposlovanje v Kranju je pripravil analizo o intelektualnih sposobnostih učencev petih razredov na Gorenjskem. Namen analize je bil predvsem odkriti nadarjene učence in poskrbeti, da bodo razvili svojim sposobnostim ustrezne poklicne interese. Nemalokrat je prav nesposobnost vzrok neuspešnosti učenca v šoli, so pa še seveda drugi vzroki kot neurejene družinske razmere, prenatrpan učni program, neprizadevnost itd. Prizadevanja za zmanjšanje osipa v osnovnih šolah so še posebej pomembna za službe, ki se ukvarjajo s poklicnim svetovanjem, saj je nepopolna osemletka lahko velika ovira pri vključevanju v poklic. Z analizo so sodelavci zavoda ugotavljali intelektualni in pa verbalni nivo petošolcev. Intelektualne sposobnosti naj bi bile merilo učenčeve uspešnosti v šoli; vendar pa ni vedno tako. Sola je še vedno pretežno verbalna in daje prednost verbalno sposobnejšim učencem. Zato je zelo zanimivo vprašanje koliko verbalna sposobnost vpliva na uspešnost v šoli. Intelektualni nivo učencev petih razredov na Gorenjskem je višji od republiškega nivoja, tako kažejo podatki analize. Med redno generacijo, to so vsi učenci, ki obiskujejo osnovno šolo peto leto, je nadpoprečnih kar 43 odstotkov otrok. Razlik med spoloma ni. Po občinah je sicer nekoliko drugače, na primer v Kranju so fantje sposobnejši od deklet, v Radovljici je prav obratno, na Jesenicah pa ni razlik. 0 ponavljavci je drugače. Od skupno vpisanih v prvi razred jih je do petega razreda ponavljalo že 20 odstotkov. Med ponavljavci je več fantov kot deklet, vendar pa bi lahko rekli, da dekleta ponavljajo, ker po sposobnostih niso kos zahtevam šole, pri fantih pa je to redkeje. Verbalna sposobnost oziroma besedni zaklad petošolcev je slabši kot bi pravzaprav lahko pričakovali. Analiza je pokazala, da dekleta niso verbalno spretnejša od fantov. Če si podatke podrobneje ogledamo — kranjski petošolci imajo slabši b'Sedni zaklad kot petošolci na Gorenjskem. V jeseniški in škofjeloški občini so fantje slabši od deklet, v Radovljici pa razlik med spoloma ni. V analizi so tudi podatki o poklicih staršev. Ce smo na Gorenjskem lahko zadovoljni z intelektualnimi sposobnostmi petošolcev, pa je poklicna in izobrazbena struktura staršev manj razveseljiva. Tri četrtine otrok je delavskega porekla, zelo malo pa je petošolcev, katerih starši imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. Znano je, da ima izobrazba staršev vpliv na otrokov intelektualni razvoj: čim višja je izobrazba stevšev, manj je otrok, ki so inteligentno podpoprečni. Največ ponav-ljavcev je iz kmečkih družin, slede otroci priučenih delavcev, nato otroci kvalificiranih delavcev itd. Med ponavljavci so le 3 odstotki učencev, katerih starši imajo višjo ali visoko izobrazbo. Največ ponavljavcev |e v tr/i.ki občini — 30 odstotkov generacije, najmanj pa v jeseniški, radovljiški in škofje loški občini. Med ponavljavci je več fantov kot deklet razen v tržiški občini. Kako šole upoštevajo sposobnosti učencev? Večinoma so intelektualno sposobnejši učenci tudi uspešneži v šoli. Vendar pa šole bolj od splošne inteligentnosti poudarjajo verbalno razvitost. Seveda ni na vseh področjih tako: v jeseniški in škofjeloški občini ima splošna Inteligentnost učencev prednost pred verbalno sposobnostjo. 1 ahko zaključimo, da splošna inteligentnost 'n verbalna razvitost, vsaka po svoje, vendar pomembno vpliva.a na šolski uspeh škega varstva. Vračali ga bodo iz sredstev otroškega varstva in proračuna občine. Vrtec mora biti urejen do konca leta 1972. Do septembra so starši zaprosili za sprejem sedemdesetih otrok v varstvo. Da so lahko vse prošnje, ugodno rešili, so v hiši v Klobovsovi ulici odprli 3 oddelke, čeprav stavba še ni preurejena za potrebe otroškega varstva. Drugo jesen mora biti vse-ljiv tudi vrtec v Frankovera naselju na Trati, ki bo lahko sprejel v varstvo 13Q otrok. V ta vrtec bodo začasno, ko bodo preurejali hišo, preselili otroke, ki so sedaj v varstvu v Klobovsovi ulici. Število prebivalstva se je v zadnjih letih zaradi dodeljevanja na območju mesta Skofja Loka, Vincarjev, Puštala in Podpurfelce, kjer naj bi v bodoče delovali dve vzgojno-varstveni" ustanovi, močno povečalo. Letno se na tem območju rodi okrog 120 otrok. Če pogledamo anketo, ki je bila opravljena med zaposlenimi, bi potrebovalo varstvo prek 300 otrok do 7. leta starosti. Če pa upoštevamo še šolarje, je število še znatno višje. L.Bogataj V gospodarski panogi prometa in zvez je na Gorenjskem zaposlenih prek 6000 delavcev. Po številu zaposlenih je ta panoga na petem mestu, na Gorenjskem. Vendar to še ne opredeljuje širine njene dejavnosti, ki dejansko prehaja v vse pore gospodarstva in življenja sploh. Delovne organizacije prometa in zvez ustvarjajo dohodek, ki je enak poprečju doseženega dohodka gospodarstva v republiki. To pa še ne pomeni, da je delavec v .tej panogi gospodarstva tudi v enakem ekonomskem položaju. Kolektivi prometa in zvez so namreč zaradi velikih naložb in modernizacij zelo zadolženi, ker se pozna tudi pri osebnem dohodku. Večji del amortizacije se obračunava nad predpisano stopnjo. Naložbe v modernizacijo so večina dolgoročne, zmogljivosti pa le redko v celoti izkoriščene. Cene se v večini organizacij prometa in zvez ne izoblikujejo svobodno na tržišču. Vse to zahteva usklajevanje politične aktivnosti osnovnih organizacij sindikata prometa in zvez na Gorenjskem. Zato so na predkongresni konferenci organizacij sindikata prometa in zvez Gorenj- ske, ki je bila v sredo ▼ Škofji Luki, izvolili medobčinski odbor sindikata. Odbor ima 11 članov. Za predsednika so izvolili Aleksan; dra Vilebalda iz Lesc. V prvi mandatni dobi bo medobčinski odbor sindikata promet* in zvez imel sedež pri občinskem sindikalnem svetu V Radovljici, kjer bodo urejali tudi administracijo in finančne posle. Na predkongresni konferenci so predstavniki sindikata prometa in zvez razpravljali tudi o osnutkih kongresnih resolucij. Kongres sindikata prometa in zvez Siovcnijc bo 28. oktobra * Ljubljani. L. B. Novi prostori IBM šole Radovljica, 15. oktobra V prenovljenem hotelu Grajski dvor so danes ob iO. ufI odprli nove prostore IBM *<> ■ -----,Anicah no li nove p ros to i~ \" ^0 le. V novih predavalnica^ prostora za okrog ,a teljev. šola bo poslej » ^ v hotelu Grajski dvor v ^ dovljici ssdem Pre 4 .afslBJ knjižnico in uv-hanog dvorano. Plodno sodelovanje z zamejstvom hovo Sodelovanje Čim te Preteklo soboto je gostovala na Jezerskem dramska skupina prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple. Ka-pelski amaterji so se številnemu občinstvu predstavili s komedijo Tripče de Utolče. Z igralci sta prišla na Jezersko tudi podžupan občine ŽeteZM Kapla gospod Hader-lap in občinski tajnik Pavle Knrnik. Z naše strani pa so bili nii predstavi predstavniki družbenih in političnih organizacij z Jezer steza. Sobot na predstava jf hita izredno uspela in so zato Jezerjani napolnili dvorano kulturnega doma, kar je bilo za zamejske Slovence lepo priznanje. Gostovanje Kapelčanov sodi v okvir tradicionalnega kulturnega sodelovanja med lercrskitn in Železno Kaplo, obenem pa tudi v okvir sodelovanja med občinama Kranj in Železna Kapla. Sodelovanje so začrtali pred leti in se ugodno razvija. Jezerjani pa ne sodelujejo te Z Zarjo iz Železne Kaple, temveč tudi s prosvetnim društvom Danica iz Šentvida v Podiuni. Predstavnik /V i škega kulturnega društva tovariš F.ržcn nam je povedal, da nameravajo Jercrjani prihodnje leto organizirati večer poezije slovenskega koroškega pesnika Valentina Poljanska. S tem večerom se bodo predstavili tudi v Železni Kapli, zamejci pa naj bi na Jezersko poslali svoj pevski zbor. Tovariš Frien nam je prav tako dejal, da sodeluje pri kulturnih prireditvah v Železni Kapli veliko mladih zamejskih Slovencev. Slovenske organtzacije se namreč trudijo, da bi pridobile čim več mladih. To je pohvalno. Kulturno sodelovanje mladih zamejcev zagotavlja, da slovenska beseda onkraj Karavank ne bo zamrla. Jezerjani se tem zavedajo, in se zaradi tega trudiio. da bi bilo nji- še in pogostejše. , -Q i Jezer jen: ;a soden >L'U Železno Kaplo tudi n* nem pod r ■ tč ju. h a 'l - ~'^if, prireditev, ki sodi v ta j je vsakoletni rneddru^^ smučarski slalom t\rl . koči v počastitev i9. }»>fe: ki a u i »/,-.•• mladi delavci, ki danes še je* nimaio >> /.>>, - -• .p Pa bodo si" i ;i vsi p val stanovanja. trn- Rezultate ankete bodo kovno obd 1 ili in jih P0"-* <'alj v javno razp avo v '♦'•"ivu. nato pa uh bodo 0 ravnavali š, sjunoupravO' 0 gani. Na \ lr0 . sl«' gr.iu'i,;,- za delavce me —»" Tri podjetja v enem paviljonu obrat"3*11 B'ea" na Dovjem obnavljajo mizarsko delavnico in povečujejo zmogljivost > saj je po njihovih izdelkih vedno večje povpraševanje. Foto: B. Blenkuš s£-ncdavni sc>' občinske SflnC SO odborniki po-SLuflniL i ,° ° Poslovanju Kam', kaol'na Crna pri Predel-,, JC Pndobivanje, lo jn , a. ln Prodaja na debe-lina v ? plavlJene8a kao-Suhe£ja ,osin. Plavljenega in Zrn i., kao,|na vseh oblik ^enin in dolomilne ka- Proi ' ,VSL>h vrst. V celotni odsto,? Jl "»dnika je z 80 20 0ck.1 udeležen kaolin, z vic0 tki Pa kalcit. Polo- meji renta Pred °«al UafrUizVadnje kaolina a Papirniški kaolin, pa uporablja kaolin strim k J,Ja barv in obrt ^^vcik^j%zap°s,enih ra*Prtp Zaradi notranjih kovnihJ JG lani Precej stro-Podjcr, delavcev zapustilo toslovn ,Rudnik ie lansko Čepr to UsPcšno zaklju- -ina 7!,'°. pri Proizvodnji staja|a . aarUc tri mesece na-re?u! »guba. tatov I/ finančnih ^ecov^. lclo5ni'h šestih f°rabij..t,Je ''a/.vidno, da so * hitrojf sredstva naraščaje od celotnega do- hodka, kar je vplivalo na slabšanje ekonomičnosti poslovanja. Podjetje posluje na meji rentabilnosti. Res je, da so v prvem polletju letos ustvarili 11 odstotkov več celotnega dohodka kot lani v enakem obdobju, toda porabljena sredstva so zabeležila hitrejši porast od celotnega dohodka. Kljub temu so lotos osebni dohodki na zaposlenega porasli za 10,4 odstotka. Poprečni osebni dohodki rudarjev znašajo 1465 din, kar predstavlja visoko poprečje v primerjavi Z drugimi gospodarskimi organizacijami v občini; posebno še, če primerjamo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Nižje poprečne osebne dohodke kot v Rudniku kaolina imajo v Titanu, Svitu, Stolu, Tovarni usnja, Živilski industriji itn. V letošnjem polletju je v primerjavi z lanskim polletjem porastel delež bruto osebnih dohodkov, ki ga deli delovna organizacija, od 87,1 na 91,7 odstotka, medtem ko se je ostanek dohodka znižal od 6,1 na 0,1 odstotka. Pove- 0r gostincev na Bledu S,edulnl921- oktobra bo na T'stiČmi", Z, ?r gostincev in nii' deh vcev Slovenije. [ftp.šnjj0tz^ako leto, bo tudi »ki organiziral re- !ki in ,,' tk'';'vno &***en 1SIki" delavci bodo , Hatik« obravriavali pro-iV V ok5'',Stl,,skll> kolek!, "stavni1"* samoupravnih ^ičat/ 8Prememb. > *£ 53 ibdeležil°okro8 c„hv<*v Z, ""ističnih fe.,,0vcnski?krOB 1600 učcn" IkV,'č Pa , ■! »»tinskih šol. ^ 7boT b°do let<" udo ra tudi ravnatelji VSeJb gostinskih šol iz Jugoslavije. V strokovnem delu zbora se bodo številni udeleženci pomerili v svojih poklicnih veščinah. Pripravili bodo tudi razstavo pogrinjkov in kuli-nai MSttih izdelkov. 38 imlii si i i jskih pod jet i j iz Jui" i .1 i vije in tujine bo ob tej priliki razstavilo svoje izdelke, namenjene gostinstvu. Tovar na CIB iz Bovca bo pripravila modno revijo, na kateri bo predstavila delovne obleki za gostince Posebnost zbora pa bo tekmovanje bar-manov v pripravljanju meša nih pijač. A. Z. čanje poprečno izplačanih osebnih dohodkov je v tem obdobju za 8 odstotkov preseglo porast ustvarjenega dohodka na delavca. J. Vidic Na letošnjem IV. sejmu obrti in opreme v Savskem logu sodeluje tudi 13 obrtnih podjetij, kar je nekaj več kakor pretekla leta. Posebno zanimiv je paviljon, v katerem razstavljajo Elektromon-taža Ljubljana, Elektrotehniško podjetje Kranj in Instalacije Skofja Loka. To je vsekakor redek primer sodelovanja treh sorodnih družbenih obrtnih podjetij, posebno če pomislimo, da vlada tudi pri nas načelo ostre in kdaj tudi nelojalne konkurence. Omenjena podjetja prikazujejo na sejmu predvsem električno opremo po naročilu, in sicer razdelilne omare za klima naprave in lakirnice, tipizirane stanovanjske in gradbiščne razdciilce vseli velikosti, industrijske razdelilce v vodotesni izvedbi, večje razdelilne omare za trgovske hiše in industrijo itd. Razen tega najdemo v skupnem paviljonu tudi krmilne elemente z integriranimi vezmi, ki se uporabljajo za krmljenje obdelovalnih strojev. Vsako od treh obrtnih podjetij ima svoj prospekt, ki so združeni v posebni mapi. Zakaj so se Elektromonta-ža Ljubljana, Elektrotehniško podjetje Kranj in Instalacije Skofja Loka odločile za sodelovanje? Vsa tri podjetja imajo skoraj enak proizvodni program in se zato združena lažje uveljavljajo v hudi konkurenci pri licitacijah za prevzemanje večjih poslov. To je ena od bistvenih prednosti sodelovanja. Omenjena podjetja so začela sodelovati na lanskem zagrebškem velesejmu, skupno pa so nastopali tudi na letošnjem. Ob tej priložnosti so izdali skupen prospekt, v katerem je prikazan proizvodni program vsakega podjetja. Začrtano pot nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje, vendar bodo morali najprej, kot osnovno, osnovati skupno komercialno službo. J. Košnjek li Podjetja Elektromontaža Ljubljana, Elektrotehniško podjetje Kranj in Instalacije Skofja Loka so se na letošnjem sejmu obrti in opreme znašla pod isto streho. — Foto: F.Perdan V Radovljici grade novo bencinsko črpalko. — Foto: B. Blenkuš Predsedniki slovenskih občin so razpravljali o kmetijstvu Na pobudo Kmetijskega inštituta Slovenije in s soglasjem predsednika Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS Slovenije so se v torek zbrali v škof j i Loki na posvet o kmetijstvu predsedniki slovenskih občinskih skupščin. Že sama udeležba na posvetu je pokazala, da je tema, ki je bila tokrat Izbrana za pogovore, za vse slovenske občine izredno zanimiva. V škof ji Loki se je zbral 101 udeleženec. Prisotnih je bilo 44 predsednikov občinskih skupščin, nadalje 4 podpredsedniki, načelniki za gospodarstvo, predstavniki banke in drugi. Namen posvetovanja je bil izmenjati izkušnje, ki so si jih občine pridobile z dosedanjim delom. Za uvod v razpravo so spregovorili: predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdrav-ko Krvina o novih ukrepih v kmetijski politiki občine Skofja Loka, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije ing. Rado Dvoržak o regionalnih posvetih o izdelavi srednjeročnega programa razvoja kmetijstva in predsednik komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS Slovenije ing. Milovan Zidar o osnovah agrarne politike v federaciji. Po prebranih referatih se je razvila živahna razprava. V njej so sodelovali zlasti predsedniki občinskih skup- ščin z območja Primorske in štajerske. Žal je bila Gorenjska z udeležbo na posvetu precej slabo zastopana. Med ocenjevanjem težav in ovir so se predsedniki posameznih občin zavzemali za hitrejši razvoj kmetijstva in predvsem hitrejše reševanje vprašanj, ki ob tem nastajajo. Poudarili so, da se le na tak način kot v Škof j i Loki, ko so se uspehi pokazali s skupnim delom vseh, lahko nekaj doseže. Predsednik občinske skupščine Lendava je najprej spregovoril o problemih na področju njihove občine. Tu se je zlasti dotaknil vprašanja: preveč ljudi — premalo zemlje. To je problem, ki ga pri nas ni zaslediti. Nadalje je predlagal, naj bi živinoreja dobila večjo vlogo v planinskem svetu, ravnina pa naj ostane za žitarice, ki jih moramo zdaj v velikih količinah uvažati. Po njegovem mnenju bi bilo še veliko več sredstev treba vložiti v kmečki turizem. Na ta način ne bi bilo treba premeščati gostinskih delavcev in tudi tržni viški bi ostali doma. Predsednik občinske skupščine Lenart je spregovoril o preveliki razdrobljenosti kmetijstva. Tega se po njegovem mnenju povsod premalo zavedajo. Zato bi bilo treba ob srednjeročnem načrtu postaviti določene zakone, zlasti je pomemben zakon o dedovanju. Zaradi raznih nepravilnosti zdaj propadajo lepe kmetije, na njih pa se naselijo vikendaši in vrtičkarji. Podpreti bi bilo treba politiko usmerjanja kmetij in povečati sklade za pospeševa- nje kmetijstva, je zaključil predsednik lenarške občine. Predsednik novogoriške občinske skupščine se je zavzel zlasti za hitro reševanje vprašanja kmetov, ki so socialni problem, in socialnega vprašanja nasploh. Po njegovem mnenju reševanje teh vprašanj zahteva zlasti veliko z*a-vzetost družbe. Veliko kmetov je zdaj obubožanih tako materialno kot glede izobrazbe. Za uspešno izvajanje srednjeročnega razvoja kmetijstva bi bilo po njegovem mnenju treba dobiti nov vir financiranja. Brez tega načrt ni izvedljiv. Poskrbeti bi bilo treba zlasti za kredite in premije. Rešiti je treba vprašanje carin. Carine za državni proračun ne pomenijo veliko, oprostitev za kmeta pa bi pomenila mnogo. Z davki — zmanjšanjem — socialnega vprašanja ne bo rešila nobena občina. Ob koncu je zatrdil, da je za marsikoga že zdaj vprašanje plačevanje pokojninskega zavarovanja. Pokojnine bi bilo treba rešiti z neko splošno obremenitvijo na vse Slovence. Definirati bi bilo treba tudi pojem kmeta. Po mnenju novo goriškega predsednika je to le tisti, ki ima enake dohodke kot delavec v industriji. Nadalje so nekateri-diskutanti spregovorili še o nesmotrnih širjenjih mestnega zemljišča na kmetijske površine. To • bi bilo treba zaustaviti. Vprašanje zemljiškega maksimuma naj se ne rešuje z ustavo, ampak z zakon©** Treba je poskrbeti za boljše splošno in strokovno izobraževanje kmetov. Bolj naj se poskrbi za kmetije v hribovitih predelih, ki so pomembne z obrambnega vidika. Pa še in še je bilo kritičnih pripomb. Poudarili pa so, da je važno predvsem delo in tudi to, da so občine pripravljene sodelovati pri izvajanju srednjeročnega programa razvoja kmetijstva. Ob koncu so se domenili, da bodo trije člani komisije za zaključke zaprosili za sprejem pri predsednikih skupščine SRS in izvršnega sveta. Po posvetu je sledil še ogled dveh kmetij v Vinhar-jih v Poljanski dolini in kosilo na teh dveh kmetijah* nazadnje pa še ogled strojne skupnosti na Godešiču. Splošna ugotovitev ob koncu Je bila, da je posvetovanje zel0 dobro uspelo. Domenili so se, da bo prihodnje leto pr.aV tako posvetovanje pripravil občina Murska Sobota. J. Govekar Urejene stanovanjske razmere — osi za razvoj družine in produktivnosti (Nadaljevanje) Na začetku izvajanja stanovanjske reforme je bilo z družbenim planom kranjske občine za obdobje 1966—1970 določeno na področju stanovanjskega gospodarstva naslednje: — zgraditi je treba 1600 stanovanj v organizirani blokovni gradnji in v zasebnih stanovanjskih hišah; — zbrati 165 milijonov namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo in — zagotoviti 6,3 milijona dinarjev za vzdrževanje hiš. Ce ta predvidevanja primerjamo z doseženimi rezultati, ugotovimo, da so bila predvidevanja uresničena in celo presežena. Zgrajenih je bilo 1673 stanovanj (zasebnih hiš 232 več, stanovanj v blokih pa 159 manj). Predvidena sredstva za gradnjo stanovanj so bila tudi močno presežena, za vzdrževanje hiš in stanovanje pa je bilo porabljenih prek 11 milijonov dinarjev. POMANJKANJE STANOVANJ IN POTREBE Leta 1964 je v kranjski občini manjkalo 1328 stanovanj, lani pa že 2400. V šestih letih se je torej stanovanjski primanjkljaj povečal za več kot 1000 stanovanj, čeprav je bilo v tem obdobju vseljenih prek 2000 novih stanovanj. 2400 sedanjih stanovanjskih pričakovalcev namerava svoje stanovanjsko vprašanje rešiti takole: v» v zasebni hiši....... — z nakupom stanovanj v bloku 1 skupaj bodočih lastniških I' stanovanj |l — najemno stanovanje pričakuje skupaj stanovanj v bloku v zasebnih hišah 1018 43,2 odstotka 422 10,5 odstotka 1440 54,7 odstotka 960 46,3 odstotka 1382 56,8 odstotka 1018 43,2 odstotka Ce bomo v prihodnjem obdobju imeli trk "no razmerje med organizirano blokovno gradnjo in gradnjo zasebnih hiš, bo to ustrezalo urbanizaciji, izrabi zemljišč in bo usklajeno tudi s potrebami urbanističnega programa celotne občine in urbanističnih Skupaj 2400 100 odstotkov načrtov mesta Kranja ter večjih naselij (Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur). 1964. leta je bilo v občini 68,2 odstotka pričakovalcev stanovanj, katerih osebni dohodek je bil pod poprečnim osebnim dohodkom v občini (40.000 starih dinarjev). Lani pa je bilo 65,3 odstotka takšnih pričakovancev, ki so imeli osebni dohodek pod 1200 dinarjev na mesec. Poprečni osebni dohodek v občini pa je lani znašal 1325 dinarjev. Ob takšnem stanju in potre bah po stanovanjih torej ni moč več trditi, da je stanovanje tržno blago, marveč predvsem element socialne politi ke. . Rešeno stanovanjsko vprašanje pomeni, da Človek ni le družbeno aktiven marveč tudi kot proizvajalec produktivnejši. Po drugi strani pa s stanjem na področju stanovanjske gradnje ne moremo biti zadovoljni. Poglejmo nekatera nasprotja: — nenehno narašča število varčevalcev za stanovanja v banki; — zaradi premajhne stanovanjske gradnje ostajajo namenska sredstva za stanovanja v poslovnih bankah in v delovnih organizacijah neizkoriščena; — subvencijo na stanarine dobivajo vsi stanovalci v družbenih najemnih stanovanjih; — stanarine so že šesto leto nespremenjene za organizacije, ki gospodarijo s stanovanjskimi hišami; — stroške vzdrževanja in gradnje stanovanj pa nerazumljivo hitro rastejo. BODOČI PREDPISI Dosedanja zvezna zakonodaja na stanovanjskem področju ni mogla vplivati in zagotoviti normalen razvoj. S spremenjenimi pristojnostmi, ki so rezultat sprejetih zveznih ustavnih sprememb, je pristojnost in dolžnost za reševanje teh vprašanj prenesena na republike in občine. Priprave na prevzem teh nalog v Sloveniji trajajo že od 1968 . leta, ko je slovenska skupščina imenovala posebno delovno skupino. Ta je imela nalogo, da izdela predlog bodočega razvoja stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Od 1968. leta do letos je bilo opravljeno pomembno delo. Izdelana je bila posebna študija, v katerih so stanovanjsko vprašanje in oblike njegovega razreševanja vsestransko obdelani. Na podla gi študije je bil izdelan tudi model bodočega sistema stanovanjskega gospodarstva. V prvi polovici minulega leta pa Je slovenska skupščina dala v javno razpravo izhodišča za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. Upoštevajoč načela izhodišč je bil izdelan osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva ter osnutka zakonov o programiranju in financiranju gradnje stanovanj in o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v Slove- niji- Tem dokumentom bodo ;s'eddi še nekateri drugi zakoni: — zakon o stanovanji razmerjih; — zakon o gospodarjenja z druibeninu stanovanji i° stanovanjskimi hišiuni in — zakon o stanarini. Ker bodo namenjene pomembne spremembe, bi predvidenim spremembam na področju stanovanjskega gospodarstva lahko rekli »mala reforma«. Pomembna je °a Primer že sprememba g'cde Pristojnosti za razreševanje stanovanjskih vprašanja- ^ Publika bo namreč sama Predpisala načelne okvire i« sistem, težišče nalog m odločanja pa bo v občini in v delovni organizaciji. . Rezultati dosedanjega sferna v stanovanjskem spodarstvu so glede na JJ raščajoče družbene V°tr?ZQ Preskromni, da bi bili lah"" z njimi dlje časa zadovoh'''' V sedanjem sistemu sc naW reč ni uveljavilo program** nje stanovanjske <'iaditve k stalna oblika. Telnnčni dj sežki in organizacija Pa še vedno zaostajajo ?a o janskimi mof.noslmi. Zt'|0,jv je zmanjšal neposreden *P^ družbe na usmeritev sta" vanjske- gradnje nasploh posebno pa na obseg izp,:L nje družbenih najemnih si novanj. Prihodnjič: Programirani* stanovanjske gradnje Slovenija del država Tudi »ekonomski amandmaji XXXI. — XXXV. »majo še posebej nekaj skupnega. Vsi namreč Ul-ejajo vprašanja, pomembna za funkcioniranje enotnega tržišča na območju vse države. — V Prvi točki XXXI. amandmaja so našteti elementi potnega trga, s katerimi se zagotavlja delavcem emeljne organizacije združenega dela, da ustvarilo dohodek in razpolagajo z njim, da del svo-taga. dohodka združujejo z drugimi, torej zago-XXii pravice iz zveznih amandmajev XXI. in * lI> °a celotnem jugoslovanskem prostoru. Podel Zat°. Pa so ^obodno gibanje delovne sile, st °yn«h in finančnih sredstev, menjava blaga in ontev ter znanja brez omejitev na ožjih druž-bre°POlitiČnih skuPn°stih, po domače povedano: £ 2 d'skriminacije na ozemlju vse Jugoslavije. trMuL pomei"bni pogoji so tudi konkurenca na 'scu, preprečevanje monopolov, enoten denar-od'n kreditni sistem, enoten sistem ekonomskih dar°k°V S- tujino in "sklajeno planiranje gosposkega in družbenega razvoja, seveda >se takoj pojavi vprašanje, kako naj Slovenija zagotavlja enotno tržišče na ob-m°cju Jugoslavije. Na dva načina: predvsem be^a nasa republika preko svojih organov skr-am' ^a SC D°do v prvi točki obravnavanega Urandrnaja našteti elementi enotnega tržišča speS"1Čevali na njenem območju. Zato bo morala &krejeti Predpise in ukrepe za odprtost sloven-naCga Prostora za delavce, delovna sredstva, fi-Pahn? sredstva' blago in storitve iz drugih re-Enake <%rtt republike delavcem in delovnim organiza-Z11 'Z SR Slovenije na svojem območju. clru -Ugi način pa ie sodelovanje SR Slovenije z m. Smu republikami in avtonomnimi pokrajina-**n!tt Ugotavljanju temeljev enotnega trga na an "l jederacije v smislu 2. točke obravnavanega 0en aja' sai sc hodo vprašanja enotnega devarnCga in deviznega sistema, carinskega in nja t"e8a sistema in druga že navedena vpraša- moŽnosti bodo morale nuditi tudi vpi koni in soglas- tija tud ma In druga že navedena žv'L'znin\1- v,Dodoc:'c urejala z zveznimi za ^Republik Pi' vendar P° P°Picjšnjem ^Sftbei '^fU Ooravnavan;.h vprašanj zavzemajo ^avij0 Vldno mesto nadomestila oziroma kot vane J |0sPodarst veni ki kompenzacije«, vsebo- točki. Gre za gospodarstvo izredno lri r>oy~*° kategorijo administrativnih uk repov ?aradi Za ^^odo, ki jo gospodarstvo utrpi ni,noviK 1 ukr«pov državnih organov ozn orna Pu,*Uške P0SC80V v Pravico delavca iz XXVI. re-clockk. uU an,andinuja, da na trgu ustvarja do-^"^'ije ,Vsa,cdaniem življenju poznamo kom-^riclelit^ Premije in regrese za kmetijske ' na primer za tobak, volno, mleko in nekatere pomembnejše vrste repromateriala, kot na primer umetna gnojila ter kot garantirane cene za pšenico, olje itd. Večina omenjenih kompenzacij že prehaja iz pristojnosti federacije na republike, tako da bodo v bodoče priznavali zvezna nadomestila le izjemoma za tiste proizvode, ki so v resnici pomembni za delovne ljudi z območja vse države. XXXII. amandma je namenjen družbenemu planu Slovenije. Novost je v tem, da je postavljen od spodaj navzgor kot družbeni dogovor delovnih ljudi, samoupravnih organizacij in občin o skupnem ekonomskem In družbenem razvoju. Skupaj z družbenimi plani drugih republik in avtonomnih pokrajin, izraženimi v družbenem planu Jugoslavije, je pomemben element enotnega tržišča. Amandma XXXIII je posvečen narodni banki Slovenije, v katero se bo preusmerila sedanja Centralna narodna banka Jugoslavije za Slovenijo. Naloge narodne banke Slovenije so dvojne. V prvi točki tega amandmaja so navedene tiste, ki jih bo opravljala skupaj z narodno banko Jugoslavije in narodnimi bankami drugih republik in avtonomnih pokrajin kot ustanova enotnega monetarnega sistema zaradi zagotovitve enotnega tržišča. Sem spada predvsem sodelovanje pri uresničevanju skupne emisijske politike, stabilnosti valute in splošne plačilne likvidnosti. V drug! in četrti točki amandmaja pa so opredeljene naloge, ki jih narodna banka Slovenije opravlja na področju emisijske in kreditne politike za potrebe naše republike, z zakonom določena f inančno-tehnična opravila pa za republiko in tudi občine. Podrobnejše določbe o statusu narode banke Slovenije, njenih organih in nalogah bodo vsebovali zakoni, ki jih že pripravljajo. Služba družbenega knjigovodstva je v našem XXXIV. amandmaju izvzeta iz bančnega in monetarnega sistema in se obravnava samostojno. To je razumljivo, saj gre za posebno finančno-nadzorno službo, ki mora imeti zagotovljeno docela samostojno in od raznih vplivov neodvisno delovan je. SAMOSTOJNOST REPUBLIKE PRI DAVČNI POLITIKI XXXV. amandma opredeljuje pristojnosti SR Slovenije na področju davkov, določa temelje davčnega sistema in hkrati predstavlja konkretizacijo 1. odstavka 9. točke XXVI. amandmaja. NajpomembnejŠi sta določbi 1. točke XXXV. amandmaja, po katerih so dohodki proračunov družbenopolitičnih skupnosti samo davščine (davki, takse in druge davščine) ter da sistem, vire in vrste teh davščin določajo republiški zakon in ne več zvezni zakon kot je bilo sedaj. Gre torej za izrazito samostojnost republik na področju davčne politike. Ker pa je prevelik razkorak med davčnimi sistemi posameznih republik lahko v škodo enotnosti jugoslovanskega tržišča, je v 6. točki istega amandmaja ponovljena zvezna določba, da SR Slovenija usklajuje z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama temelje davčne politike in davčnega sistema. Pomembnejše je tudi načelo, da so davčni obvezniki dolžni prispevati v skladu s svojimi dohodki, ki naj bi postalo odločilen regulativ pri odpravljanju prevelike socialne diferenciacije; nadalje načelo o tem, zakaj vse se uporabljajo sredstva republiškega proračuna, med katerimi je treba še posebej opozoriti na pomoč nerazvitim. območjem republike; in načelo, da republika, občine in samoupravne interesne skup nosti usklajujejo obveznosti delovnih ljudi in organizacij, kar se sicer v praksi dogaja že sedaj, z namenom zagotoviti približno enake davčne in prispevne obveznosti na območju vse republike. Končno velja omeniti še določbo o prispevku republike za pokrivanje potreb federacije, zna nem pod imenom »kotizacija«, ki v skladu z zveznimi amandmaji postavlja financiranje federacije na povsem nove temelje. Federacija namreč po zveznem XXXIV. amandmaju, razen carin in zveznih taks, nima več pomembnejših nepo srednih virov financiranja. ■ Ker pa opravlja v sporazumu z republikami federacija tudi v bo doče določene skupne naloge, so ji potrebna sredstva dolžne zagotoviti republike s svojim prispevkom. XXXVI. amandma spada med ekonomske amandmaje zato, ker ureja materialno podlago za samoupravno življenje občanov v krajevni skupnosti. Predvideni so praktično vsi možni viri za pokrivanje skupnih potreb občanov v okviru teh skupnosti. Posebej velja opozoriti na krajevni samoprispevek, ki je z obravnavanim amandmajem končno izločen iz davčnega sistema kot posebna prostovoljna oblika združevanja sredstev občanov za določene namene. Predloženi amandma torej rešuje le materialna vprašanja krajevne skupnosti, vsa ostala vprašanja teh skupnosti, ki se že pojavljajo tudi v javni razpravi, pa ostajajo odprta do naslednje faze ustavnih sprememb, ki bo zajela tudi komunalni sistem vključno s krajevno skupnostjo. Fedor Tominšek Ukvi Mladinska brigada AVNOJ 1971 ah pri Črnomlju iu,'.ia letos zbrali Slovenije, da V bl f>rv\ ■ Vsi-' P* kalJri kovinsko pot. S« na u m sl°venski de-i'*** Zasedanje Avno" Su^u v brigado smo Sce inotnc uniforme, sive S *«* bihjave hlače- ""<> ial>fcL i PrOSlavi dfie" «, 0*no Prapor. LVjr.ico t'.0ld,K> smo odšli XdU,b^r Bi,Sm,> P°SM! Kuh,nJ<>- Že prvi ve čer smo ugotovili, da s hrano ne bomo imeli tež iv. Naslednjega dne smo se odpravili na prvo daljšo pot. Odšli smo do približno 40 km oddaljenega Ogolina. Na tej poti smo srečali tovariša, ki je pred 25 leti prepeljal slovensko delegacijo čez Kolpo. Ko smo se seznanili z njim. se je kljub visoki starosti takoj ponudil, da nas prepelje čez Kolpo na Hrvatsko. 2e po prvem maršu smo ugo-iovali, da pot ne bo lahka in da bo od nas zahtevala mnogo naporov. V Ogolinu smo zjutraj sedli na vlak ter se odpeljali do Rudopolja, od tam pa smo peš odšli do Plitvic. V Plitvi-cah smo izdali prvi brigadni list na terenu. Naslednji dan smo odšli v Bihač, od tam pa z vlakom do Srba, kjer smo se udeležili proslave v počastitev dneva vstaje. Iz Srba smo se odpeljali do Drvarja, od tam pa smo odšli zopet peš do Glamoč-kega polja, kjer smo se prvič srečali z najhujšim sovražnikom — dežjem. Po dveh dneh hoje po Glamočkem polju smo prišli do Livna. Tu se je naše pešačenje končalo, naprej smo potovali z avtobu som in vlakom. V Jajce smo pi isli ponoči 1. avgusta in postavili naš zadnji tabor. Drugi dan smo si ogledali dvorano, v kateri je bilo zgodovinsko zasedanje, potem pa še druge znamenitosti mesta. Po družabnem večeru, ki so se ga udeležili tudi tamkajšnji mladinci, smo sedli na vlak in se odpeljali v Sarajevo, potem pa po ogledu mesta v Ljubljano. Med to dolgo in naporno potjo smo spoznali mnoge kraje in ljudi. Spoznali smo njihove običaje in navade. Po ložili smo mnogo vencev k spomenikom padlih borcev in se seznanili z okrutnimi dejanji okupatorjev. V sami brigadi je bilo življenje zelo zanimivo, saj smo organizirali kulturno skupino, prirejali družabne večere ter izdajali brigadni list. Ustanovili smo tudi osnovno organizacijo ZK, ki si je zadala za najvažnejšo nalogo sprejem novih članov v ZK. Med potjo do Jajca smo prehodili približno 180 km. Med to potjo je med nami vzklilo neizmerno prijateljstvo, ki nam je pomagalo premagati še tako hude napore. Po slavnostnem sprejemu v Ljubljani smo se pred odhodom domov domenili, da se bomo ponovno sestali v Slovenj Gradcu. B. Stritlh Na amaterski osnovi 150-letnica Na Jesenicah so ustanovili temeljno kulturno skupnost razmeroma zelo pozno. Čeprav v tem kratkem obdobju še niso mogli doseči posebnih rezultatov in uspehov v prizadevanjih za uresničitev svojega programa, smo prosili predsednika kulturne skupnosti za krajši razgovor. Q »Kako ste premagovali prve težave?« »Vse naše dosedanje delo še ni obrodilo posebnih sadov, še vedno smo ostali na amaterski ravni. Nismo uspeli dobiti profesionalnega družbenega in kulturnega delavca, ki bi poskrbel za redno, stalno delo, vzpostavil stik v okviru občinskih organov, družbenih organizacij, ustanov in zavodov. 2e v prvem, okvirnem programu smo se domenili, da bomo sprejeli finančni plan septembra, sprejeli smo ga šele prejšnji teden. Vzrok težav in problemov je vedno znova isti: amaterizem. Seveda pa bo treba ponovno premisliti, pretehtati in se temeljito pogovoriti, za kaj bomo namenili denar, k.- nam je na razpolago. Pr »vilno in smotrno bo potrebno usk'a diti potrebe in zahteve * 9 »Kako je usklajeno delo kulturne skupnosti Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij v občini?« Nova gledališka sezona v Šk. Loki V petek, 15. oktobra, se je v Loškem gledališču prvič odprla zavesa v novi gledališki sezoni 1971 72. Za otvoritveno predstavo sezone je gostov '.'o Pr--' trnovo gledališče iz Kranja z dramo loškega rojaka Antona Leskovca: Dva bregova v režiji Marjana Beline. Čeprav v Skofji Loki obstajajo kar tri gledališke skupine: Loško gledališče, EG Oder galerija in dramska skupina škofjeloške gimnazije, je bila dosedanja bera bolj slaba. Le Oder galerija je v zadnjih letih ohranjal z uspešnim delom in pritegovali jem naraščaja loško gledališko tradicijo, medtem ko je delo Loškega gledališča skoraj zamrlo. Bližajoča se tisočletnica Škofjeloškega ozemlja (nekdanjega »loškega gospostva«) in dejstvo, da bo Loka kljub tisočletnici ostajala še vedno brez osrednjega, novega kulturnega žarišča (nove stavbe), da bodo vse skupine še vedno morale delovati v seda njih prostorih in ob danih skromnih pogojih — vse to je končno privedlo do medsebojnega sodelovanja vseh skupin. Prvi sad tega 1 lovanja je skupni razpis abonmaja za sezono 1971/72. Celotni repertoar pa preveva osnovna misel — predstaviti slovenske ali celo domače avtorje (rojake). Loško gledališče je letos še vedno bolj skromno v jem programu, ker se mora po večletnem zastoju najprej tehnično organizacijsko in igralsko utrditi. Predvideva dve premieri v abonmaju: ko-mcdiio Cvetka Co'.o ia: »Vdova Rošlinka« v režiji Jožeta Audiča in Jokc Zigona: »Ce se utrga oblak«, v režiji Janka Kreka. Izven abonma ia pa bodo uprizo'ili le mladinsko predstavo v režiji Poldke Stigličeve in zabavno-glasbeni večer. V Loškem gledališču bodo tudi še gostovanja Prešernovega gledališča iz Kranja in Mestnega gledališča iz Ljubljane. Oder galerija pa ima letos izredno bogat in pester program, še ta mesec bo premiera dela Branka Ho'niana: »Mož brez obraza«, ki ga režira Janče Blaznik. Peter Jamnik bo režiral Janka Ma-jarona: »Grmenje brez dežja«. Nadja Strajnarjeva pripravlja predstavo z delovnim nazivom Presenečenje, ki bo primer sodobnega »living« teatra, Zdenko Furlan pa bo režiral Brechtovo »BeraŠko opero«. Bogata bodo tudi gostovanja pri Odru galerija. Eksperimentalna skupina iz Ilirije bo uprizorila Bevkovo »Mater«, Ogledalo iz Maribora pa delo »Otroci atomskega veka«. Mala drama iz Ljubljane bo gostovala z »Lastovkami« v režiji Jurija Součka, snujoča se eksperimentalna skupina pri šentjakobskem gledališču iz Ljubljane bo tudi prišla na Loški grad. V razpisani abonma bo vključenih osem predstav iz Loškega gledališča in Odra [je. 04 teh bodo štiri do-mače picdstave in štiri go-stovania. S ponudbo abonmaja delovnim kolektivom po-skušah| v Loki pritegniti tudi delovnega človeka v bogato in pestro gledališko dogajanje. Posamezniki pa se lahko prijavijo za abonma v pisarni Zveze kulturno prosvetnih orgrmizacij na Spodnjem tr«u. Ob koncu > limo vsem. ki skušnjo obn-atiti kulturno živlienio šknfie Loke tivlj 7 gledališke «trnnl, da bi jim v~ -'o Br •• "čitl bogato začrtani pror-^m. J. Krek »Seveda poskušamo, želimo najti z ZKPO in z občinsko konferenco SZDL, občinskim sindikalnim svetom in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini pravilno rešitev, tisto oporo in pomoč, da bomo kot organizirana skupnost nastopili v delovnih kolektivih in se vsi skupaj dogovarjali o nadaljnjem razvoju kulture v občini. Z ZKPO odnosi niso zadovoljivo rešeni. Pravi nesmisel je, da dve organizaciji pravzaprav stremita za uspeh in napredek iste stvari, a gledata vsaka zase iz drugih zornih kotov. Naloge obeh pa se vendarle morajo nekje uskladiti. Kulturna skupnost pomeni že v svoji osnovi mnogo širši krog formiranja sredstev. Vse možnosti so, da poiščemo skupni jezik in da si naloge razporedimo. Skrajni čas je že, da se o tem temeljito pogovorimo.« 0 »Kako sodelujete z ostalimi kulturnimi skupnostmi po Gorenjski?« »Nastaja več vprašanj: treba bi bilo rešiti probleme v okviru občine in v okviru posameznih regij. In to naj bi bila potem potrebna osnova za nadaljnje delo in usmerjanje republiške skupnosti. Na Jesenicah dokaj dobro sodelujemo s kulturno skupnostjo v Radovljici.« D. Sedej 60 mladih iz Križev na shodu slovenske mladine v Mozirju V soboto, 16. oktobra, bo v Mozirju shod slovenske mladine, na katerem bo sodelovalo prek tisoč članov zveze tabornikov, počitniške zveze, klubov OZN in mladih planincev. Namen shoda, katerega organizator je koordinacijski odbor pri republiški konferenci ZMS, je plemenitenje idej ene organizacije z Idejami druge in proslava 30-Ictnicc vstaje naših narodov. Shoda slovenske mladine se bo udeležilo tudi 60 tabornikov odreda Kriške gore in mladih planincev, ki delajo na osnovni šoli v Krizah. Po končanem zboru bodo skupno obiskali nekatere znane kr. ji iz NQB in se povzpeli na bližnji Okrešelj. muzejstva na Slovenskem Letos slavijo Narodni muzej v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej 150. obletnico svoje ustanovitve in z njimi proslavljajo vse muzejske in galerijske ustanove Slovenije stopetdeset let muzejstva na Slovenskem. V okviru tega jubileja se že vse leto vrste prireditve, osrednja proslava pa je določena za 14., 15. in 16. oktober 1971. Narodni muzej je za osrednjo proslavo pripravil posebno občasno razstavo z naslovom: »150 LET NARODNEGA MUZEJA«, ki dokumentira nastanek in razvoj Narodnega muzeja. Strokovno je razstavo pripravila ku-stodinja Grozdana Kozakova, oblikoval na io je ing. arh. Branko Simčič. Na razstavi so zbrani najvažnejši dokumenti i n viri, ki Ilustrirajo ustanovitev muzeja kot Deželnega muzeja za Kranjsko, njegovo delo in razvoj v 19. stoletju ter delitev ustanove v današnje osrednje republiške ustanove: Arhiv Slovenije, Narodni muzej v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Arhivsko gradivo na razstavi pestri slikovno gradivo (portreti, ilustracije In dokumentarne fotografi ie) ter izbor za muzej najbolj pomembnih pridobitev od prazgodovine do začetka 20. stoletja. Razstava obsega vse prostore razstavišča Arkade In je razdeljena na pet delov. V prvi in drugI sobi je prikazana ustanovitev Deželnega muzeja za Kranjsko s sklepom kranjskih deželnih ustanov na plenarni seji 15. oktobra 1821, zbiranje denarja In gradiva za muzej In postavitev prve javne zbirke 1831. Tretja soba obravnava gradnjo današnje stavbe (dograjena je bila jeseni 1885, slovesna otvoritev je bila 23. XII. 1888) kot osrednjega dogodka v razvoju muzeja v 2. polovici 19. stokija. Poleg te Izredno skrbno prikazane akcije Je v tel sobi še zbrana dokumentacija o strokovnem delu muzeja, še posebej arheologije. Četrta soba nadaljuje dokumentacijo razvoja ustanove v prvi polovici 20. stoletja. V tem oddelku so Se posebej zanimivi dokumenti o razvijanju strokovnega dela, ki končno votli v odcepitev oz. osamosvojitev Iz zdaj vse pretesnega okvira kompleksnega muzeja, kakor ie bil zasnovan v 19. stnletiii in kakršen je bil muzej tudi še v prvih letih po koncu prve svetovne volne, ▼ tri osrednje muzeje Slovenije. Zaključek razstave na hodniku je ilustracija nekaterih dogodkov in momentov & zgodovine Narodnega muzeja* ki bi v kronološkem zapored-ju tem po sobah morda O* našle pravega in pravičnega mesta: dokumentacija o pomenu |n delu muzejskega društva, diplome in priznanja sodelavcem muzeja za njihova strokovna, organizacijska in donatorska prizadevanja/ galerija muzejskih ravnateljev ter končno delo Narod-nega muzeja po letu 1945 kot osrednjega kompleksnega m* žeja zgodovinske stroke * Sloveniji. Pripravo tovrstne dokuPi*0' tarne razstave je kolek ti*" Narodnega muzeja narekov*" lo dejstvo, da so bih d°slJ širša javnost pa tudi strokovni krogi le površno seznanja nI z zgodovino muzejstva Sloveniji: častPHIvl jub"fj Pa je dobrodošel povod* zapolnimo vnrel v naši vednosti o kulturnem In znanstvenem U tlu v rx'j*i ožil Aomo-vini. Prikaz, razumljivo <*? dotočen za najstarejšo «*jsko ustanovo v Sloven|J»» nam namreč fdi Ilustrira silovitost vsesf anskega razv Ja in napredka slovenskog naroda in nlegove domovi v zadnjih stopetdesetlh W* Razstava bo odprta vsa* dan od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure.rf, predvidoma 10. novemO^ 1»71. Vstopnina za odrasle J din, za mladino In otroke dinar. Kdaj mladinski klub na Jesenicah Mladi Jeseničani se ie *Jj časa pritožujejo, da ninWj primernega p tora, ki<-'r ^ se lahko v ,,, istem ČaSO stajali. Mladinski klub, k' ^ bil v spodnjih prost«""1 Si| dališča Tone < idar, so pred dvema I, 'ena sprva uspešno de'ovaJ in nl' di so vanj radi zahajali- Zdaj pa se mladin« /b\fg v mlečni r<> ■ ,• raciji 1 m gimnazije. Edin . / ■l';,va {i mladinski ples pri ^u'n%^ ga vsako sob,,io <" ! je-občinska konf. renca ZMi> ^ srnice. Plesi slovijo po dih, ki jih povzročaj? " doKiui objestni /i. Sprašujemo, kdaj no ^ mladinskega kluba spet ŽiVC,0? j. Rab* Ob cesti prvega reda na Polici pri Kranju M/t nekako dva tedna leži razbitina osebnega avtomobila. Turški državljan je povzročil nesrečo, nato pa je avtomobil, ki je nosil carinsko tablico, pustil kar na cesti. Razbitine pa je vsakdan manj, ker »mrhovinarji« čez noč odnašaj« vrednejše dele, stekla ni več, prav tako sedežev, tudi koles ni. Carinska uprava bo lahko odpeljala le še nekaj pločevine ... — Foto: F. Perdan , frrebiVl m°Sl ČCZ Soro prl Gostečab le bH zKraien 1945- ,eta-* Vas a. Pnngerta, Gosteč in Drage pomeni edino zvezo fr02j na drugi strani Sore. Most je že tako dotrajan, da dalj „nevarnost, da ga Sora odnese. Vožnja prek mostu je ie S0|0 ^ix\A DreP°veHen nov Ste- deč ijP! reMatnnega listka so-Plin pr°Vu "uli skladišče za t>ritn,i'"a"u' Ljubljana na J-Kovem pri Kranju. tudi sli n°kliučie. da je nov °d W je dal eni forma,' ,trank napačno in-}0 o ceni montaže. Ce- nika skladišče 12. 10. 1971 še ni imelo. Star pa tudi ni monter, ki opravlja delo na domu. Prišel je. Pripraven, prijazen, mlad, kot bi bil nov, je nataknil gumijaste cevke na plinsko bombo, drugi konec pa na plinski štedilnik in oba konca pritrdil s spojkami. Rabil je izvijač in desno roko. »Vsa montaža« je bila gotova v petih minutah. Stran- Cuk;>i,u P* avtobusni postaji v Pungertu. —- Foto: F. Perdan ka je vžgala štedilnik. Gorelo je. Potem se je pisal račun. Veš, bralec, da dalj časa, kot pa je bilo potrebno za »montiranje«. Je bil pač eden od prvih računov Ljubljanske plinarne v Kranju. No, napisal se je. Ob pogledu računa se je svetila tarifa: »montaža 40 00 N din. Material seveda posebej. Na žalost. Komentar je bil dol° približno toliko kot montaža in pisanje računa skupaj. Ne več kot četrt ure. No pa monter ni kriv. Tarifa je tarifa. Mogoče bi vam ta novi monter »montažo pod roko« napravil za četrtinsko ceno. Pil bi postreien celo z žganim, če bi želel. Gotovo. Mogoče bi vam to napravil. Samo prosite ga, preden bo šel na pisanje računa. Prihranil si bo čas za to. Jaz se tega nisem spomnil. Sem se pa zato tega, da imamo v Kra nju Glas. M. štempihar, C. 1. maja 12, Kranj Zlata poroka v Begunjah na Gorenjskem Peter Resman in Julijana iz Begunj na Gorenjskem sla« vita v nedeljo, 17. oktobra, zlato poroko. Pred prvo svetovno vojno se je Peter Resman izučil mizarske obrti in odšel za kruhom v Celovec in kasneje v Meran na južnem Tirolskem, kjer je delal do leta 1917, ko je bil poklican v vojsko. Pri služenju vojske ga je zatekla vojna in moral je oditi s prvimi transporti vojakov v daljno Galicijo. Tam je bil eno leto, nakar je bil prestavljen na italijansko fronto pod Krn na Dupljo planino. Od tu so ga vodili vojni pohodi do reke Plave. Po razpadu Avstrije se je zaposlil leta 1919 pri Jugoslovanskih državnih železnicah v Ljubljani, kjer je delal kot mizar v železniških delavnicah v Šiški do upokojitve leta 1946. Julij ma Resman pa se je kot mlado dekle leta 1913 zaposlilo pri nekdanjem blejskem hotelirju Kenda kot kuhinjska pomočnica. Kenda je vzel v najem v Bolgariji v Sofiji tri hotele z imenom »Splendit«. Leta 1913 je Kenda zbral ekipo 40 deklet z Bleda in okolice ter jih zaposlil v svojih hotelih. Po razpadu Avstrije se je Julijana Resman vrnila v Begunje leta 1918. Med NOB je družina Resman podpirala osvobodilno gibanje. » Zlatoporočenccma želimo še mnogo let skupnega življenja in zadovoljstva. T. D.— I. K. V nedeljo so bile v Avstriji parlamentarne volitve. Prvič v zgodovini je zmagala socialistična stranka, ki je dobila absolutno večino, to je 93 od 183 mandatov. Konzervativna stranka je zbrala le 80 mandatov, svobodnjaki pa 10. Volilo je okrog 90 odstotkov upravičencev. Predsedniku stranke in zveznemu kanclerju dr. Brunu Kreiskv-ju je torej odleglo. Lahko se je odločil za sestavo enostrankarske, socialistične vlade, brez sodelovanja ostalih strank. Ko so v Avstriji prešteli vse glasove, so dobili socialisti 92 mandatov. Niso bili upoštevani glasovi, ki so jih oddali državljani v pismih ko so bili odsotni. To je po avstrijskih zakonih mogoče in prav zaradi tega se je stvar zapletla. Ni bilo jasno, za koga je glasovalo 105.000 državljanov, ki so bili odsotni. Za socialiste ali za koga drugega. Dr. Kreiskv se je kljub temu odločil za enostrankarsko vlado. Naletel pa je na težavo. Stvar je namreč v tem, da mora stranka, ki zmaga, izbrati iz svojih vrst poslanca, ki bo predsednik Zmaga socialistov parlamenta, ta pa nima pravice glasovanja. Socialisti bi imeli na ta način le 91 mandatov, kar pa v primeru glasovanja ni večina. Kreiskv se je zato odločil, da bo dal na glasovanje pomembnejše stvari takrat, ko bo predsedoval konzervativni podpredsednik. V tem primeru ima predsednik parlamenta pravico glasovanja. Je navaden poslanec z vsemi pravicami in dolžnostmi. To bi bilo tehnično izvedljivo, vendar ne preveč »lepo«. Ta varianta je na veselje socialistov odpadla. Ko so prešteli še glasove 105.000 državljanov v pismih, so ugotovili, da so le-ti glasovali za socialiste. To jim je prineslo še 93. mandat. Večina je sedaj pristna. Tudi če predsednik parlamenta nima pravice glasovanja, so socialisti z 92 poslanci še vedno v absolutni večini. Dr. Kreiskv je dejal, da bo osnoval novo vlado prihodnji teden, ko se vrne iz Moskve njegov zunanji minister dr. Kirchschlager. Nova vlada pa se po mnenju opazovalcev ne bo bistveno razlikovala od stare. Zanimivo za letošnje avstrijske volitve je tudi to, da je izgubila konzervativna stranka 2 odstotka glasov in je v krizi. Komunisti so sicer dobili 60.000 glasov, kar je za 25.000 več kot lani. Vendar je bilo to premalo za eno poslansko mesto. Res pa je, da so komunisti prvič po 1956. letu napredovali, čeprav minimalno. Iz daljnega Pekinga pa je medtem prišla novica, da je predsednik Mao Ce Tung čil in zdrav. Precej časa je bilo moč v zadnjem obdobju slišati vse mogoče napovedi (nekateri so celo trdili, da je mrtev oziroma zelo hudo bolan!) o kitajskem predsedniku in v zvezi s tem tudi o položaju v tej veliki deželi sploh — o tem smo malce podrobneje govorili v naši rubriki prejšnji teden. Toda Mao je demantiral vse te govorice (namreč govorice, ki so zadevale njegovo osebno zdravje), ko je sprejel etiopskega suverena Haile Selasie-ja, ki se je te dni mudil na državniškem obisku v Pekingu. Medtem pa so se razširili glasovi, da je bolan maršal Lin Piao, uradni naslednik sedanjega šefa Kitajske. Koliko je v tem resnice in koliko zgolj ugibanj, je seveda težko povedati. Toda naj bo položaj na Kitajskem tak ali drugačen in naj bodo druge vodilne osebnosti bolj ali manj dobrega zdravja (osebnega in političnega), eno nedvomno drži: da je Mao Ce Tung živ in zdrav in da ta trenutek ni videti konca njegovega obdobja. • • • Sovjetska zveza je naposled reagirala na masovni izgon njenih trgovinskih in diplomatskih predstavnikov iz Velike Britanije: iz Moskve so izgnali 18 britanskih državljanov in tako uresničili grožnjo, napovedano v noti. Medtem je sicer iz Bruslja izginil še en sovjetski predstavnik (in iz Londona neka Čehinja), toda vse kaže, da se bodo razmere vendarle normalizirale, kajti očitno je, da imata obe strani vendarle več želja po sožitju in sodelovanju kot pa po diplomatsko-vohunskih zdrahah. Predsednik Tko^je odpotoval na obisk v Iran, kjer se bo udeležil 2500-Ietnice ustanovitve cesarstva. Gre sicer za predvsem nepolitičen i« bolj protokolaren obisk, vendar je verjetno, da bodo priložnost izrabili tudi za kratko izmenjavo mnenj o nekaterih problemih, ki zanimata obe strani. Iz Irana bo naš predsednik odšel v Indijo in se prek Kaira vrnil nazaj — samo za nekaj dni, kajti konec meseca bo znova odšel na pot, to pot v Združene države Amerike in Kanado. LJUDJE IN DOGODKI f Občanovo vprašanje Ko novinarji hodimo po terenu, nas občani pogosto zasipajo z najrazličnejšimi vprašanji in problemi. Tako je bilo tudi zadnjič na Jezerskem. Kmet J02E ZADNIKAR z Zgornjega Jezerskega 127 je želel, da bi ga obiskali. Splošna vodna skupnost Gorenjske, ki ima sedež v Kranju, je namreč pri odcepu ceste proti njegovi kmetiji pred dvema letoma regulirala potok. Skupnost je regulacijska dela končala, na Zadni-karjevem travniku pa so po izkopu ostali kupi gramoza in drugega zemeljskega materiala. Zadnikar je Splošno vodno skupnost parkrat opozoril, da bi material na kupih, ki okolice res nič ne krasi, odstranili. Odziva ni bilo. Ker Jožeta Zadnikarja med našim obiskom ni bilo doma, mi je dal kasneje pismeno obrazložitev svoje zahteve, ki je bila napisana 6. oktobra. Zadnikar med drugim pravi: »... 18. junija 1968. leta smo se s Cestnim podjetjem v Kranju in Splošno vodno skupnostjo v Kranju domenili, kje naj bi potekal preurejeni del ceste in potoka. Po ogledu sem se s spremembami strinjal, in odstopil Cestnemu podjetju potrebno zemljišče za boljšo izpeljavo ceste, vodni skupnosti pa zemljo za regulacijo potoka. Moram povedati, da sem s Cestnim podjetjem v Kranju zadovoljen, saj so uredili vse tako, kakor smo se dogovorili. Nabrežje ceste so lepo zravnali in očistili ter zase-jali s travo. Nisem pa zadovoljen z Vodno skupnostjo v Kranju, saj je minilo že več kot dve leti, nabrežje potoka pa še ni urejeno . .. Ze večkrat so mi obljubili, da bodo nabrežje v čim krajšem času uredili, toda do danes se to ni uresničilo.« Itd. Menili smo, da je najboljše, če z vsebino pisma seznanimo prizadetega, to je Splošno vodno skupnost Gorenjske, in ga v imenu občana prosimo za pojasnilo. Tega smo dobili v sredo, 13. oktobra. Predstavnik Splošne vodne skupnosti za Gorenjsko v Kranju nam je povedal, da Tezcr- regulacijska dela na ■» ^ skem še niso končana »n do potočne struge še niso končno urejene. Ko bo spe0j na vodna skupnost s $ opravili zaključila, bodo _^ Zadnikarju kupe zcndJe H grnili. Predstavnik skopn je tudi dejal, da bodo Poskušali čim prej, saj °b ^ nasilji mehanizaciji n* kot za en dan dela. j. Košnje* Nova telefonska centrala na Jezerskem Podjetje za PTT promet iz Kranja je začelo v prostorih Korotana, ki je last gostinskega podjetja Central, urejati novo telefonsko centralo, ki bo imela okrog 150 priključkov. Razširitev telefonske centrale je nujna, ker bi nekateri Jezerjani radi napeljali telefone, razen tega pa se ob tedanji centrali z.\e/a z drtigiml kraji težko dobi. Dogajalo se je, da je poleti marsikdo tudi več kot eno uro čakal na zvezo s Kranjem. — jk Na Splošni vodni skupnosti Gorenjske so obljubili, da bodo čim prej razgrnili kupe zcinlj4 parceli Jožeta Zadnikarja z Zgornjega Jezerske ga. — Foto: F. Perdan ^^[^I^]" jNj*| \\\\ \\\ \*\ I \\\ \{Tj Vsako soboto v prostorih ALFA-STEF.E0 disco kluba v hotelu Creina modna revija modelov Peko Aprilsko sporočilo 1941 Predigra za napad na sosede potrebuješ olje, ropar! a mi bivamo ob cesti, ki k olju pelje (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Hitlerja ni veselilo samo to, da angleško-francosko-sovjetska pogajanja za sklenitev 'pakta treh velesil', kakor so ga nazivali Francozi, oziroma 'pakta o kolektivni varnosti', kakršnega bi radi Sovjeti, niso prišla po zaslugi Zahoda nikamor, marveč ga je veselilo tudi to, ker sta Prav tiste dni Anglija m Francija dosegli DIPLOMATSKI NEUSPEH V BELGIJI. Dne 8. junija 1939 je namreč belgijski ministrski predsednik Pierlot imel v belgijski poslanski zbornici namesto napovedane debate o belgijskem proračunu zunanjepolitični govor in poudaril, da bi se 'Belgija odločila, oziroma je odločena Prijeti za orožje samo tedaj, čc bi ji grozil neposreden napad na njene življenjske interese, in se tedaj bi vodila samo obrambno vojno za svoja ozemlja v Evropi in Afriki'. »Belgija že od nekdaj odklanja misel, da bi fe izpostavila vojni nevarnosti v službi neke, ne izključno belgijske politike. Zato odklanja sklepanje zavezništev in ne sprejema nobenih zavezniških obveznosti. Niti v britansko-francoski izjavi o poroštvu iz leta 1938, niti v taki nemški kjavi, ki je sledila britansko-francoski, Belgija °e pristaja na obojestranost. Nevtralnost Belgije pomeni pogodbeno obveznost, ki je Belgija ne namerava prelomiti in intervenirati v kakršni- kol vojni (AdG, str. 4097 D).« Nadalje je Pierlot omenil zahodno pobudo, da 01 Belgija sklenila vojaško pouodbo z Nizozemsko in dejal: '»Za sklenitev takega zavezništva sta potrebna va Partnerja. Mislim, da ima nizozemski /una-nl> minister prav, ko je ponovno izjavil, da vPraši,nje vojaške zveze in vojaškega sodelovanja Belgijo in Nizozemsko v sedanjem trenutku n» aktualna. S to izjavo se strinja tudi Belgija v ecloti.« Vse io je ustrezalo Hitlerju, za Zahod, ki je 11 Slabše in manj sodobno oborožen kakor Nem-, J* in ki je potreboval zato vojsko in divizije, 1 bi se borile zanj, pa so bile take izjave diplomatski poraz. »Žalostna povest o napačnih sodbah, ki so jo . va,j|j dobro misleči in sposobni ljudje je se-*1 (po Hitlerjevi likvidaciji CSR — prip. M. KI.) °scgla višek. To, da smo se vsi znašli v tein . >zaju, meče na odgovorne, pa naj bodo nji- Dov nag,bl fe lako P°žtcni' Prcd SODBO ZGO VlNE mračno senco. Kratek pogled nazaj ^'"u kaže, kaj smo polagoma dobili ali zapravili. laHf^10 P°Kodbo (v Versaillesu — prip. M KI.) 8 °:ozena Nemčija; s kršhvijo svečane pogodbe oboro tMa; izguba (zahodne) premoči in celo »»•»rite le st .— v zraku; Porenje nasilno zasedeno (s pla**1" ' '••ncije v času, ko Ji Nemčija ni mogla J jCCvati vojne škode) in zahodni jez zgrijen ali p /8,;u,l,.|i; postavitev osi Rim—Berlin; Avstrijo SKa J" prc'0,vil nemški rajh; CEŠKOSLOVA-niii , USCKMA NA CEDILU IN RAZDEJANA z L'Tlii Sx0 POKodbo; NJENA MOGOČNA NO » *NV CRTA V NEMŠKIH ROKAH; NJE-»Slcni °GfHXO OBOROŽITVENO PODJETJE Vnj«v 0DSLEJ DOBAVITELJ ZA NEMŠKO •tahni ?' poskus predsednika Roosvelta, da bi c'io Vi''1"5*' urtH''^ Položaj v Evropi z interven-fVj |ff?A n;i eni strani (s strani Zahoda — prip. lMOi>i> zav,l,ien, po drugi strani pa NEDVOMNA BUlil 'VI U NOST SOVJETSKE RUSIJE PRITI v« SF ZAH°I>NIM SILAM IN UPORABILA SREDSTVA ZA REŠITEV ČEŠKOSLO- VAŠKE IGNORIRANA; PEZA 35 ČEŠKIH DIVIZIJ PROTI ŠE ZMEROM NE POPOLNOMA PRIPRAVLJENI NEMŠKI VOJSKI ZAPRAVLJENA,« toži Churchill v svojih spominih (str. 169) za zapravljenimi češkimi divizijami in vsem, kar je bila posledica zahodne diplomacije. »VTEM KO PA JE VELIKA BRITANIJA LAHKO POSTAVILA NA BOJIŠČE ZA OKREPITEV FRONTE V FRANCIJI SAMO DVE DIVIZIJI. In zdaj ko smo zapravili in izgubili vsako teh pomagal in vsako teh prednosti, pohiti Velika Britanija s Francijo pod roko, da jamči za nedotakljivost Poljske — taiste Poljske, ki se je pred šestimi meseci udeležila z lakoto hiene izropa-nja Češkoslovaške. Ko je nemška vojska leta 1938 lahko postavila na zahodno fronto komaj pol ducata izvežbanih divizij, ko bi bili Francozi z blizu šestdesetimi ali sedemdesetimi divizijami za trdno lahko prodrli čez Ren ali v Porenje, tedaj je bilo umestno boriti se za Češkoslovaško. Toda to je veljalo takrat nespametno, brezglavo, za nevredno sodobnega inteligentnega mišljenja in morale. Zdaj naposled sta obe zahodni demokraciji izjavili, da sta pripravljeni tvegati svoje življenje za teritorialno nedotakljivost Poljske ...« Vse to je res, vseeno pa Churcill ne omenja vzroka, zakaj Sovjetska zveza ni mogla poseči v boj za svobodo Češkoslovaške: CSR — ko jc ostala sama in izdana od Zahoda — si ni upala nakopati zahodnih očitkov, da je 'odprla vrata boljševizmu v Evropo'. Odklonila je Sovjetsko pomoč in bi jo najbrž tudi tedaj, če bi Romunija dovolila prehod sovjetskih čet preko svojega ozemlja v CSR. Za vsem tem je bil seveda, Zahod. Tudi sedaj, ko se jc vprašanje miru ali vojne že nagibalo k neizbežni vojni, je na pogajanja v Moskvo pošiljal neodločujoče diplomate in tako vedno bolj prepuščal iniciativo Hitlerju. Zaradi take politike, tudi to mora priznati Churchill, je Rusija morala sama 'skrbeti za svojo varnost' (Churcill, str. 175) in misliti nase. »Spričo Miinchna in marsičesa drugega je bila sovjetska vlada prepričana, da se Anglija in Francija nista hoteli vojskovati, dokler ju ne bi napadli, in da bi tudi potem ne bili kaj prida vredni. Kazno je bilo ,da se bo bližajoča se vihra vsak čas razbesnela, Rusija je morala skrbeti za svojo varnost.« Tako misli Churcill v svojih spominih. Ce so tako mislili tudi v Moskvi, se o vrednosti zahodnih vojska ni::o kaj prida motili, ker so to dokazali dogodki. Odporniško gibanje, ki je nastalo po kapitulaciji rednih armad, je imelo tudi na zahodu drugačne družbene korenine in jc zraslo iz. le-teh podobno kakor pri nas. Toda vrnimo se k Chamberlainovem gledanju na politiko. Dne 9. junija 1939 je v svojem govoru v Edgbastomi govoril O DVEH SMEREH ANGLEŠKE POLITIKE in mod diu"ini dejal: »Zasledujem dvoje različnih političnih ciljev, ki pa med seboj niti v najmanjšem nlsfa nezdružljiva. Prvi cilj je, poiskati vz-oke, ki bf mogli povzročiti vojno, in jih, če je le mogoče, odstraniti. Drugi cilj je, zgraditi 'n učvrstiti sile naše dežele do take mere, da bi nas kaka druga dežela mogla zaradi morebitne naše slabosti prisiliti k sprejet lu pogojev, ki bi bili za nas nečastni ali ki bi bili pogubni za naše življenjske interese. V prvem načelu te dvojne politike sem doživel mnogo razočaranj in udarcev kakor tudi malo pomoči od dežele, s katerimi sem upal priti do določenega snorazuma. Po drugi strani pa je potekala izgradnja in napredek naše oborožitve za obrambo dežele tako naglo in obsežno, da lahko rečem, da na svetu ni dežele, ki bi bila tako močna, da bi zlahka tvegala zaplesti se z nami v konflikt .. .« (AdG, str. 4098 B) Churchill je bil v tem drugačnega mnenja, saj vemo, da je zapisal, da bi Velika Britanija v tem času okrepila zahodno fronto samo z dvema divizijama. In to je zapisal celo dvakrat. Naj navedem še drug citat iz Churchillovega dela o drugi svetovni vojni, ki ga lahko primerjamo z gornjimi Chambcrlainovimi stavki kot dokaz, da državniki za javnost govorijo drugače in drugače prikazujejo položaj, kakor je v resnici. »V avgustu 1942 je Stalin v Kremlju v zgodnjih jutranjih urah pojasnil eno stran sovjetskega stališča (poleti 1939): 'Dobili smo vtis,' je menil Stalin, 'da britanska in francoska vlada (poleti 1939) nista bili odločeni za vojno, če bi bila Poljska napadena, da pa sta upali, da bo diplomatska demonstracija Anglije, Francije in Rusije Hitlerja spametovala. Mi smo vili prepričani o nasprotnem.' — 'Koliko divizij,' je takrat (poleti 1939) vprašal Stalin, 'bo lahko mobilizirala Francija proti Nemčiji?' — Potem je Stalin vprašal: 'Koliko divizij pošlje Anglija na bojišče?' — Odgovor se je glasil: »DVE in poznsje še dve — 'Tako, tako, DVE IN POZNEJE ŠE DVE, je ponovil Stalin. 'Ali veste", je vprašal potlej: 'KOLIKO DIVIZIJ BI MORALI MI POSTAVITI NA RUSKO BOJIŠČE, CE BI PRIŠLO DO VOJNE Z NEMČIJO?' Po kratkem presledku: NAD TRISTO!' ...« (Churchill, str. 128) Po tem Churchillovem zapisu bi rekel preprost človek, da je bil Chamberlainov govor v Egbcistonu 9. junija 1939 navadno petelin j en je1, spoznal pa bi, ko bi spoznal tudi zakulisje diplomacije in politike, da POLITIČNA RESNICA NI SKORO NIKOLI CISTO PRAVA RESNICA Vsaj za navadnega ubogega državljana ne, ki mora politični resnici' plačevati davek ne samo v denarju, marveč tudi s svojo krvjo ali celo z življenjem. »Ves svet ve,« je nadaljeval Chamberlain, »da mi svoje ogromne sile ne bo.no nikoli uporabili, da bi začeli proti komurkoli neizprovocirano vojno in, četudi kdaj pa kdaj slišimo nasprotne trditve, temelječe na propagandi in namenjene v propagandne namene, upam da se nobeno ljudstvo ne more prevarati s takimi potvorbami resnice. Vsekakor pa je dejstvo, ki se mu moramo postaviti po robu, in to je poizkus, da bi kdo prišel s silo in nasiljem do splošnega gospodarstva, ker v primeru takega poizkusa ne more priti v Evropi do pravega in urejenega miru ... Dokler take ambicije ne obstajajo, se ni nikomur bati oborožene moči Anglije. S tem seveda nismo še izključili prvega načela naše dvojne politike. Kakor je izjavil že lord Halifax (v Gornjem domu brit. parlamenta — prip. M. KI.), SMO šE VEDNO PRIPRAVLJENI SESTI ZA OKROGLO MIZO Z NEMČIJO ali katerokoli drugo deželo in razpravljati o nemških zahtevah, seveda pod pogojem, da za to obstajajo pametni razlogi za resnično rešitev. IMETI MORAMO LE ZAUPANJE, DA TAKI RAZLOGI RES OBSTAJAJO IN DA JIH POTEM REŠIMO S POGAJANJI IN NE S SILO. Taka je politika, ki ji bomo sledili tudi v bodoče.« (AdG, str. 4098 B) Dne 12. junija je poslanec Hendcrson postavil v Spodnjem domu Chamberlainu vprašanje, KAKŠNE POGOJE IN MOŽNOSTI VIDI BRITANSKA VLADA O MOREBITNEM SKLICANJU SVETOVNE KONFERENCE na kateri bi skušali najti rešitev za vsa odprta pereča mednarodna vprašanja. »Po mnenju britanske vlade,« je Chamberlain odgovoril, »bi imela taka konferenca uspeh samo tedaj, če bi temeljila na občutju splošnega zaupanja in če bi udeležene vlade resno želele pravično rešitev problemov in da bi tudi potem sleherno, na konferenci dano obljubo spoštovale in do črke natančno izpolnile. Britanska vlada bo stalno delala najboljše, da bi ustvarila občutje takega zaupanja. Uspela pa bo samo tedaj, če bi se za ustvaritev takega vzdušja trudile tudi vlade drugih držav.« (AdG, 4101 A) — Nisem vprašal, kdaj sta se videla, temveč kdaj pride? je še enkrat zavrtal Filip, ki je že težko krotil nestrpnost. — Povedala bi ti, ker ti je toliko do tega. Pa ne vem. Fiiip je zganil z rameni in obžaloval: — Skoda, če ga ne dobim, bo spet nesreča. To je rekel tako, ko da je storil vse, kar je mogel, pa mu ona, sestra, pri tem ni hotela pomagati. Obrnil se je, kakor da misli oditi. Martina se je zganila. Za malenkost ga Filip ne bi iskal in se izpostavljal nevarnosti. Vsa v skrbeh je vprašala: — Če je kaj nujnega, pa povej meni ali komu drugemu. Eden ga bo že dobil! — Dobil, ko bo morda prepozno. Mudi se, je silil Filip in se še vedno prestopal, kakor da hoče oditi. — Z njim moram govoriti sam. Le kaj bi moglo biti takega, česar ne bi smel povedati njej, je razmišljala. Toda iz izkušenj z Alešem je vedela, kaj je prava skrivnost in da v nekaterih trenutkih ne sme kazati prevelike radovednosti. Zato je še vedno čakala, da bi Filip še kaj rekel. Ta je, ko je spoznal, da ji je prišel do živega, zaradi večje prepričljivosti dodal: — Ce bi komurkoli drugemu zaupal to, kar imam povedati, Alešu ne bi bilo prav. Cez čas je Martina nedoločno rekla: — Že, že. Tako ste jih, da še vedno vsi trepetamo! Si videl, koliko so jih potolkli! Tudi vso vas še lahko uničijo! Aleš je tudi to nekako razumel, ob takem Martininem razpoloženju pa se ni dobro počutil. Pričakoval je navdušenje. Dolgo ji je moral dokazovati, da s streljancem talcev kažejo Nemci svojo slabost. In fante bi morala videti! Zdaj so oboroženi in pripravljeni na kaj večjega! — Za vsakega nemškega vojaka deset Slovencev, za vsakega oficirja ... je ponavljala Martina nemški razglas. Aleš ni imel veliko časa in tudi predolgo se ni hotel zadrževati, zato ni ovinkaril: — Govoriš, kot bi se tega zdaj zavedela prvič . .. Kar začniva! Je Filip te dni kaj več govoril s teboj? Martina ga je radovedno pogledala: — Zakaj sprašuješ tako odsekano? Kaj je narobe? — Narobe. V teh časih je vedno kaj narobe. To, kar misliš ti, za zdaj še ni, varovati pa se moraš bolj! Ta večer je bil Aleš resnejši kakor ponavadi. Hotel je reči, naj se varuje predvsem Filipa, a to je bilo čutiti že v izgovorjenem. Pred njo ni mogel izreči bratovega imena. In ker jc tako čutila in razumela tudi ona, je hkrati z odgovorom zajela tudi sporočilo: — Nemara se bo oglasil jutri zvečer. Samo nemara, pravim. Kaj naj mu torej sporočim. -— Dovolj je, če mu rečeš, naj pride k meni. 2e ve, kje me bo našel. Martina je vedno težko pričakovala Aleša, tako na trnih kot to pot, pa še ni bila nikoli. Iz nje je kar vrela želja, da bo zdaj odločno zahtevala, naj jo vzamejo v gozd. Ostati še doma, se ji je zdelo izgubljanje časa ob tveganju, da bodo njo in še druge z lahkoto in brez koristi prijeli. V takih razmerah ni mogla ničesar storiti. Zdelo se ji je, kot bi se vse skupaj zataknilo in obstalo kakor težak voz v blatu. To pa še zlasti zato, ker ji je Filip pred odhodom še enkrat namignil, da je morda Golob listi, ki izdaja in ogroža vse skupaj. Težko je verjela tej novici, toda doslej je že lahko spoznala, da se v teh časih lahko zgode najbolj nepričakovane in nemogoče reči. To, kar je bilo včeraj resnica, je danes že laž. Tisti, ki jc bil predvčerajšnjim še tvoj vzor in zanesljiva opora, bo jutri morda sprožil plaz nesreč in prelivanja krvi. Včeraj sosed, danes grobar, da bo lahko rešil sebe. Čakala ga je v temi, in ko so zaškrebljali kamenčki, je na okno brž obesila ruto, znamenje, da je prosto in varno. — Samo da si živ in zdrav, fant moj! se ga je razveselila. Aleš se je čudil tej izredni skrbi, saj je bila njena mladost vedno vse premagujoča in največkrat optimistična bolj, kot si je želel. Vendar se tudi on ni mogel nasmehniti. Čeravno si je že večkrat očital in tudi sklenil, da ne bo več stopil v njeno sobo, jc bil spet tu. Se v sanjah se mu je včasih prikazala kakor misnica. A kaj, ko je prišel zaradi nje, zaradi Martine. To naj bi bilo zadnjikrat. — Ali kaj več veš o zadnjem streljanju? jo je pogledal vprašujoče. ■- Ne, je vzdihnila. — Vem pa, da nisi mogel biti daleč slian. Pomisli: zadnjic je padel eden i/meti vaših, potem je v grapi spet pokalo. Prav tam, koder hodiš ti. Kakor da si pozabil, kako radi bi te dobili. — Kaj hočemo. Včasih oni nas, drugič mi nje. Tako kot pod Pečevnikom jih pa še niso dobili, kaj? Aleš je raje govoril o tem, o talcih, ki so ga težili, je molčal. Tudi ji ni hotel priznati, da so v grapi ob mostu streljali prav nanj. — Da, Filip mi je naročil, še nocoj se oglasi pri njem. Nekaj li ima povedati. Nekaj takega, česar ni zaupal niti meni. To je bilo za Aleša, ki sc je kljub zadnjemu tako pomembnemu sporočilu ogibal Filipa, spet nekaj novega. Nekaj, kar je bilo podobno že stisnjenemu obroču. — In praviš, da ti ni hotel povedati, za kaj gre? — Ni. Pa sem mu večkrat rekla. Trdil je, da bo nesreča in da bi se jezil, če ne bo povedal samo tebi. Svaril me je tudi pred Golobom. Čudno kaj, je zamišljeno rekla Martina. — Pred njim? Hudiča! .. . Jc povedal še kaj drugega? — Večkrat me je opozoril, naj sc pazim. Zdaj bo res treba izginiti. Aleš jo jc strme ogledoval in pred očmi se mu je na hitro utrdilo vse, kar je vedel o Filipu, o Golobu, o izdajah, o vsem, kar jc in tudi ni bilo mogoče. In kakor bi razmišljal glasno, je pritrdil: — Nemara imaš prav. Samo šo malo potrpi! Martina je drhteče poprijela: — Kaj se vendar godi? Saj bom ob pamet! Ti pa: še malo potrpi! — Vse pa spet ni tako hudo. Boš videla, da se bo na koncu ujel. — O kom govoriš? — O kom? O izdajalcu vendar. Za to gre. Dokler se Filipu nič ne zgodi, sc tudi tebi ni treba bati. Zdaj se je Martini nekaj zataknilo in hlastnila je: — Kaj misliš s tem? — Kakor sem rekel. On ima dobre zveze. Ve liko novic, ki jih ni mogel izvrtati nihče, nam je prinesel !• večkrat. Tudi zate bo poskrbel dosti zgodaj, saj ti je brat. — Brat ali ne. Ce me zapro, bo prepozno. Nič ne vem, kje čaka nevarnost. Aleš, vzemi me, samo da zginem! Zdaj ji je Aleš na kratko odkril: — Vidiš, prav to je tisto, česat zdaj ne smeš, ne more! storiti Ce boš kam izginila, se bodo nasi n.iv i ti podili. Izdajalce bo opozorjen in ! e lapo tUdI. Martina je skušala slediti tem načrtom, zato je preskočila prošnjo in vprašala: — Potem naj bi bila tu kakor vaba? Kaj rta boš še naložil? — Samo nekaj dni še zdrži in pazi! — Preveč vsakdanje za to nevsakdanjost. Povej, kaj se godi! — Drug drugega lovimo. A prehiteli jih bomo in izdajalec nam bo potem odkril kaj več. — Na koga meriš? — Tega še sam ne vem dobro. Raje ne sprašuj! Dekle je molče ugibalo, kaj se skriva za Al* ševimi kratkimi besedami in trdo se >e privit* k njemu, kot bi ga hotela zadržati za vseIc:L-0 Alešu se je mudilo. Ugibal je, kaj ima F,1,p spet za bregom. . . Prišel bo do njega, pa če se mora spremeniti v svetega duha! Ko je odhajal, se je otrese! mehkobe, ki se g» je lotevala. Odločno in trdo je rekel: — Pričakuj sporočilo in bodi pripravljena tudi na odhod. Najbrž ne bo treba dolgo čakati. Martina se ni mogla ločiti. Še nikoli se n* tako težko poslavljala. — Res moram še ostati? je zašepetala še en krat. Nihče ne bo takoj zvedel, da me m ve doma! Ni me sram povedati, kako sc bojim- Aleš je bil z mislimi že drugod, kajti neva • nost je zaznaval bolj široko. Ce zdaj P°Pustlba jo odpelje, bo preveč škode. Lovcem je tre vzbuditi občutek, da so na sledi, kjer ni nooenj nevarnosti, nobenih ovir. Zato mora Martl ostati. Se kak dan napetosti in nestrpnosti, P bo olajšanje toliko večje in lep :e. . $e — Misliš, da je meni vseeno. Tudi drugi boje. Boš videla, da nam ne bo spodletelo. pa moram iti, če hočem dobiti Filipa! Dekle se je nazadnje vdalo: . — Sam veš, kaj delaš. Bolj kot kdaj P3* kod boš hodil. Posebno okoli Goloba. Aleš jo je pogledal: — Zakaj pa ravno tam? flaj, — V tisto smer odhajajo nemške patrulje večkrat. Tudi Filip to ve! oVjl. — Že prav. Martina, varuj sc! je spet P0* n3 Hm, to je nekako tako, kot bi lIt,;1" kaj zvon, ki ne sme zadoneti! Vedno zaMfeV8* T nemogočega! — Nič ni nemogoče, zapomni si! -e — Da, nič, Aleš; če te bodo obvarovale m misli, te ne bodo nikoli dobili! e jc Aleš je naglo utonil v megli. Dogovoril bil z Golobom. Zdaj sc mu je še posebp^poiU dilo, da bo morda še pred srečanjem s ri iP^ zvedel, kaj sc je zgodilo. Po sporočilu o P ^ Ijevalni ekspediciji, ki so jo pololkli, se n ,fl preveč zapeljati. Med potjo pa se je P1"01™* n« zavil proti Filipovemu gradbišču, da P° orej bi imel tako daleč. Tiho sc je pomikal nan. in hodil po krajih, ki so bili za zasede « ^ kladni. Filipu ni več zaupal. Z brzostrelko . «n0 kah je pretaknil vso okolico, da bi odkril* nj past, pa ni bilo nikogar. Nazadnje tudi ^ Balet. Ni ga bilo v novi hiši, v domači g y, tudi ni bilo čutiti. Cemu ga je potem va,jtCfli sebi? Kaj pa, če sc moti in so ga Nemci m It aretirali? pjj Poln neurejenih misli jc prišel k ('°'.ob,°'zate njem so se zdaj sukale poglavitne novice, ^^cj ga je prizadelo, ko jc zvedel, da tja tud,1.,; lažiti. zahajajo vse pogosteje. Hotel se je ,]if. prihajajo tja predvsem zaradi Roze in n Z Golobom sta za hlevom šepetala ° v, jc kar bi moglo bili pomembnega. Potem st ^ Golob rahlo odkašljal, to pa je pomemOr t bo povedal nekaj, kar mu ne bo šlo ra« jezika. . j« — Ne maram se vmešavati v tvoje stvari^ rekel, — pa te prav zaradi tebe in vse tc *|.) reči moram opozoriti. Midva se poznava ^ bolje in oba imava težave / ženskami, v** xCt svoje. Kajne? Zato ti svetujem, da ne b„, zahajal k Martini. Mislim, v hišo. Oba v°l tfcl /ato me indi skibi Pa ne le mene! Si koliko so jih spet potolkli! v0 Ce bi bil to Izgovoril kdo drug Aleš 0°^ bj ne bi prenesel. Toda Golob ni bil človt:K, p želel slabo. Tc besede so zajemale vec, bilo Izrečenega. Vse. kar je vise'o nad ifjfi Zato je Ales prikimal, kakor pri kraji pobič. in rekel: . pa a. — Vsi me opozarjate pred vsemi, JV zaupam vsem. Saj veš. da sem jo nioia opozoriti! RADIO oh f1 3 P°s,«§ajte vsak dan J 5J1 6-, 7., 10.. 12., 13., 15-, diisiHt"« in 24 uri ter «• JJg* pa ob 6.05., 7. in 24. 12 iV" "diJski dnevnik ob 9., ■*■» 15., 17, 22., 23. in 19.30. a 16. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tedaik - 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.5) /avarovalni-Sava radijskim poslušalcem — 10.20 Pri vas doma — JWD Turistk i napotki za tuje goste — 12 J) Na današnji di»n — 12.10 Simfonična antiteza — 12.30 Kmetijski n |l — UM Po domače v vese lem tonu — 13.3 i Priporočajo vam — 14.10 s »b >tno p J« za mladi svet — 15.30 glasbeni in! > — l54° \°io naši opt ni pevci — 16.00 vrtiljak — 1 1 Glasbena itledigra - 16.45 Z knjižnega. ft*4-^ 17.15 G.cmo v H"o — t ai i I K-ampiča — 18.00 Aktualnosti *>nia ip po svetu — 1815 U °Perctne-a sveta — 18.50 Pogovor s poslu l« i - l9-00 ^hko noč, otroci — 19.15 Mi-Jrtc z ansamblom Borisa kvačica — 20.00 Spoznavajmo Svo> • Melodr 111 do'»ovino - 21.30 Odua !k' Al 1 do - 22.15 23.05 s 23 ' ' 'zsc,ience — novi ted^"1'''' m P,esom v Program ^gi 13.05 P h.Oo l , """ •"•'» zvokov — cJrr]0 ! ' i / i : '/\ e - jal,, ob isii uri H*TJSiz studia Ja j,.-^' Pel minut luunor-20.05 m V■'■' ' '! »lij« — nije Ti8*1-' vokalne polifo-20.45 n 30 °kno v svet -Igrani"" k n bi t - 21.40 ^«Wjg ' igrali-23,55 . WOSke poezije ta H. OKTOBRA 16-oo r>,k . S^ii k lu"° ~ 730 Za ^ijsK Proizvajalce - 8.05 J-S3 sg 1 /a otroke -•05 sa mladino -0.05 \š l!| ■ studiu 14 -°-25 p? P?rnnii ,., _ 1.00 t'"!1 borbe in dela -?ic KO. ns,K:ii "apotki /a Ul^lc?Sie,.T »1.15 NaSi p.,. ljajo — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Nedeljsko popoldne z govorom, glasbo in športnimi dogodki — 14.30 Humoreska tega tedna — 17.30 Radijska igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 935 Z orkestrom VVerner Mliller — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Nedeljska reportaža — 13.35 Glasbeni va-riete — 14.35 RaJi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 1835 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 Naši kraji m ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Popevke iz Sonje — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Othello — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasba za razvedrilo — 21 40 Salzburški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 18. OKTOBRA 8.10 Glasbena nittincia — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Z velikimi zabavnimi Orkestri — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz makedonske simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz zborovske zakladnice Franza Schu-berta — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Lepe melodije — 16 00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Gerhard VVehner — 17 10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Ob lahki glasbi — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Vitala Ahačiča — 20.00 Stereofonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.20 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 14.35 Glasbeni varietc — 15.40 Melodije slovenskih avtorjev — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na teko čem traku — 1735 Pota nase ga gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra Plesni orkesl - RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Zabavni zvoki na tekočem traku — 20.05 Od uverture do rondoja — 2030 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Po sodobni komorni glasbi — 22.40 Iz romantične vokalno-instrumentalne literature — 23.55 Iz slovenske poezije LH 19. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan —1 12.10 Glasbene pripovedi Emila Adamiča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violinistke Nevenke Revan — 16.40 Z orkestrom Cvril Ornadel — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Vi-lija Petriča — 20.00 Prodajalna melodij — 2030 Od premiere do premiere — 21.25 Koncert lahke glasbe — 23.0^ '.iterarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni varietc — 15.40 Jazz na drugem programu — 16.05 Lahka glasba — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omni-bus — 18.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 1905 Melodije po pošti — 20.05 Koneortni valčki — 20.25 V kora', s časom — 20.35 Povabilo na ples — 21.40 Večeri pri s ovenskih skladateljih — 23.10 Glasba Sebastiana Bacha 2C. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Vesela godala — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki a tuje goste — 12.00 Na dai išnji dan — 12.10 Odlomki iz. opere Manon — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačo pesmijo — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje moški zbor laško — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo — 15.10 Glasbeni intermezzo — L-.40 Baletna suita — 16.40 Z Londonskim festivalskim orkestrom — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Priljubljene slovenske popevke — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.C0 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni va-riete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Izložba hitov in glasbeni ekspress — 1735 Na mednarodnih križ-potjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Iz moje mladosti — suita — 20.45 Žive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 21. OKTOBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Rona — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Francoske pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz mladih grl — 1430 Z ansamblom Silva Štingla in Ati-ja Sossa — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Falla v Ozimovi in Janigrovi izvedbi — 16.40 Z orkestrom Andre Previn — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Ansambel Jožeta Kampiča — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnil UMU Cirilom Zlobcem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med našimi letošnjimi jubilanti — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Slovenske popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Mai-hni ansambli igrajo — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.2G Klavir v ritmu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz našik javnih prireditev — 18.40 Goda!a v ritmu — 19.00 Filmski Vrtiljak — 19.05 Melo- dije po pošti — 20.05 Španija v Albenizovih ritmih in napo- vih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Odlomki iz opere Ero z onega sveta — 22.00 Salzburški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 22. OKTOBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Spominski list — 12.30 Kmetijs'ri nasveti — 12.40 Čez polja in potoke z godci in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje gla i a — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — l.c 30 Napotki za turiste — 1 : 90 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 16.4C Z orkestrom Alfonso D'Artega — 17.10 Človek in zdravje — 1720 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Minute z ansamblom in vaško godbo Maksa Kumra — 20.00 Sioven-ski zbori tekmujejo — 2030 Toppops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.40 Slovenslci pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetne uverture — 16.49 Popoldne ob sprejemniku — 1735 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.40 Od popevke do popevke — 19.03 Odmevi z gora — 19.29 Ig: cimo za vas — 20.05 Radijs .ca igra — 20.51 Trije češki mojstri — 21.40 Dubrovniške poletne igre 1971 — 23.00 Fantazija in preludiji — 23.55 fz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1. stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135 — Telefoni: redakcija 21-835. 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročni na: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 16. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 14.23 Napoved sporeda, 14.25 Nogomet Jugoslavija : NDR, 17.45 Ptujski festival, 18.15 Obzornik, 18.30 Nicholas Nicklebv — film, 19.20 Mozaik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Fantazija na smučeh, — 22.20 Nikoli grde besede — serijski film, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Turobna jesen (RTV Zagreb), 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.«30 Spored italijanske TV 17. OKTOBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače z ansamblom Richija Vadnala (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pcvton — serijski film (RTV Ljubljana), 13.00 Evropsko prvenstvo v telovadbi za ženske (RTV Beograd), 15.30 Mimohod športnikov ob proslavi 2500-Ietnicc perzijskega cesarstva (RTV Zagreb), 16.30 Rokometno prvenstvo Jugoslavije Trešnjevka : Beograd, 16.10 Ujetnik v zasedi — ame- riški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Humoristična oddaja: Stare bajte (RTV Beograd), 21.35 Videofon (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled, 2220 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 18. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb, 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Anelešeina (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Šah Fisher : Petrosjan (RTV Zagreb), 17.45 Kljukčeve dogodivščine, 18.15 Obzornik, 18.30 S poti po Sloveniji, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.45 Kronanje — TV drama Beograd, 21.50 Večer z Danilom Lokarjem, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 (RTV Skopje) — 18.00 TV vrtec (RTV Ljubljana) — 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.05 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 19. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.25 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Čarodejev klobuk, 18.05 Risanka, 18.15 TV obzornik, 18.30 Prometni film, 18.35 TV "STABILIZATOR ELR A Srečanje v studiu 14, 19 0)") Mozaik, 19.05 Srčni infarkt, 19.30 Osebna nega, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Krvava bajka — jugoslovanski film, 22.00 Glasbeni nokturno, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Daljnosled (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo) — 19.00 Narodna glasba, 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 20. OKTOBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.05 šah Fisher : Petrosjan (RTV Zagreb) — 17.50 Jelka, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 2025 3-2-1, 20.30 Monitor, 21.30 Koncert za čelo in orkester. 21.55 Naš vsakdan, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1725 Poročila, 17.30 Risanka, 17.45 Poljudnoznanstveni film, 18.15 Kronika (RTV Zaereb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.05 Znanost (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zaereb) — 21.00 Spored italijanske TV 21. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Velika šolska ura, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 Glasbeni ciciban, 18.15 Obzornik, 18.30 Zobato kolo, 18.55 Prometni film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beoerad) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2025 3 2-1, 20.35 Cetrkovi razgledi, 21.35 Maupassantove novele, 22.00 Apoteza baleta, 22.35 Poročila — DrugI spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otroški spored (RTV Skopje) — 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V 22. OKTOBRA 9.30 t v v šoli (rtv Zagreb) — mih) Anr.ksiina (rtv Beograd) — 14.40 tv v šoli (rtv Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.40 Šah Fisher : Petrosjan (RTV Zagreb) — 17.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 V 80 dneh okoli sveta — L del, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasbena oddaja, 18.45 TV variete (RTV Zagreb) — 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ko sem zadnjič videl Pariz — film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Otroški spored, 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 V petek ob 19. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.35 Kar bo, pa bo — quiz oddaja (RTV Beograd) Kranj CENTER 16. oktobra amer. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 16. uri, amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 18. in 20. uri, premiera nemškeea barv. filma SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 22. uri 17. oktobra amer. barv. film V DEŽELI PALČKOV ob 10. uri. nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 13. uri, amer. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 15. in 19. uri, amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 17. uri, premiera amer. barv. film TORA! TORA! TORA! ob 21. uri 18. oktobra nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra premiera franc. barv. filma NAJ CRKNE, ZVERINA ob 16., 18. in 20. Kranj STORZIČ 16. oktobra amer. barv. CS film MOSTIŠČE ob 16. in 20. uri 17. oktobra amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 14. uri, amer. barv. CS fihn MOSTIŠČE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film DVOROJ NA PACIFIKU ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. CS film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 16. in 20. uri, amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 18. uri 19. oktobra angl. barv. film SLED VODI V SOHO ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 17. oktobra j u nosi. barv film RDI 01'. KI AS.JE ob 16. in 19.30 Tržič 16. oktobra amer. film V SVETU KOMI Dll E ob 16. uri, amer. barv. CS film WI LIE BOY ob 18. in 20. uri 17. oktobra amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 10. uri. amer. barv. CS film WI-1.1»'. B()Y ob 15. in 19. uri, amer barv. film KATARINA VELIKA ob 17. uri 18. oktobra amer. barv. CS film VVILIE BOY ob 18-amer. barv film KATARINA VELIKA ob 20. uri 19. oktobra premiera nenv škega barv. filma PEP|*' STRAH IN TREPET PROFESORJEV ob 18. in 20. un Kamnik DOM 16. oktobrf amer. barv. CS film SIN REVOLVERAŠA oo 18. in 20. uri 17. oktobra amer. barv CS it. OKioora muci. w- ■ -film SIN REVOLVERAŠA on 15. in 19. uri, amer. barv. ID. m 17. Lili, muci. - .n film NEVARNEJŠE OD 1W> ŠKIH ob 17. uri rg 18. oktobra amer. barv. i> film SIN REVOLVERAŠA oo 18. uri Jesenice RADIO 16. do 17. oktobra amer. barv. film MADAM BOVA** 18. oktobra amer. film TA " ZAN ZMAGUJE 19. oktobra amer. &ai ' film DOBER VEČER, ^ SPOD CAMPBELL Jesenice PLAVŽ { 16. do 17. oktobra am« barv. film DOBER VECb*' GOSPOD CAMPBELL 18. do 19. oktobra ani-barv. film MADAM BOVAK Dovje-Mojstrana , v- 16. oktobra nemški "'^ film PEPEK, STRAH TREPET PROFESORJA cS 17. oktobra franc. b^gji film DOKTOR V RDfcCfJ PLAŠČU Kranjska gora b?ry; 16. oktobra amer. ^ film UBIJALEC V KO^..,, 17. bar* oktobra amci- j^gA film PRIDI, PRIDI, MOJA . . filitt 19. oktobra amcriS*1 TARZAN ZMAGUJE i .lavornik DELAVSKI DOM cg 16. oktobra liane bajjgji film DOKTOR V RdEl PLAŠČU fjitn 17. oktobra amer. r-TARZAN ZMAGUJE, * £q. barv. film UBIJALEC v LOM Radovljica fj]rfl 16. oktobra i tali. t- biu negA PREISKAVA NEDOLZ* iiri( DRŽAVLJANA «b '.JhpU1 [talij. barv. film 1ZKU SI GROB ob 20. un ^ 17. oktobra italU-b*1^ l6, IZKOPU1 SI GROB obELl uri. angl. barv. film » ^i, POD VISLICAMI o** *eTKI< franc. barv. film /•/}%0 ufi CA NA PLOČNIKU ob ^ Skofja Loka SORA 16. oktobra f,'a,nt. ig. iH film CAS VOLKOV ob 20. uri >t. gpaf' 17. oktobra amer. >s,:. film REVOLVERJIt Z* l5, DEM VI l [ČASTNIH od 17. in 20. uri 18. oktobra franc- ' ri film CAS VOLKOV ob y-filj0 . 19. oktobra špan. Dar • . ULICA TU SE I ob 20. Železniki OBZORJE „. 16. oktobra «*C&1# barv. film Rl VOLVEJ^ ob SEDEM VELIČASTNI" 20. uri ba^' 17 oktobra dan«-- ? iti film CAS VOLKOV ob 20. uri ECEOTA - 16. oktobra 1971 CTAS * 1° STRAlf REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. GORILA, 7. REDUTA, 13. ANANAS, 14. ANADIR, 15. MA »ER, 16. STAROST, 17. AKER, 18. ZVER, 19. RA A, 20. IZMEČEK, 23. PST, 26. LETE, 27. OLIO, 31. OTOMANE, 33. SKAVT, **. MAKETE, 35. ULOMEK, 36.-PRITOK, 37. DINARA NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 96 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: L nagrado (30 din) prejme Glavač Ludvik, Jama 19, Kranj; 2. nagrado (20 din) prejme Koren Marija, Radovljica, Nova vas 27 a, 3. nagrado (10 din) pa prejme VVendling Marta, Kranj, Planina 29. Nagrade vam bomo poslali po pošti. i VODORAVNO: 1. poravnava, pobotanje, 7. ožina, tesnost, 12- znana Verdijeva opera, srednjeveški potujoči ali zaljubljeni Pevec, 14. podstrešna izbica, podstrešje, 15. znak za kemično Prvino radij, 16. perzijski polosel, vrst:: srednjeveške lučal-njce, 18. varjeno mesto, zvar, 19. glavni števnik, 21. češka pritr-nica, 22. misel, domislek, zasnova, 24. sultanov uradni raz-£jas, 26. star izraz za bič, korobač, 27. podzemni del hiše (mno-^jna), 28. ploskovna mera (množina), ljubkovalno ime Onassisa 32 -St°tel)' 29' kril°- oddelek rimske legije, 31. osebni zaimek, J" ,rrte igralke Kaloper; rdeč vrtni ali gozdni sadež, 35. oznaka T? neznanca, 36. stiska, nuja, moč, jakost, 38. nenasiten, lačen ovek, 40. otoki polinezijskega otočja Tuamotu v Tihem ocea-nu> 41. prebivalka Ilirije. 3. žn VPICNO: 1. med, 2. statut, poslovnik, napisana pravila, Zaliv Za kem'eno prvino rutenij, 4. Finska luka v Bolniškem Večje'' Turku- 5- redka kemična prvina, za jeklo (znak V), 6. Ore» m°sto na Jugu Turčije, 7. kratica za ameriško državo enuf.,,";8- °ziralni zaimek, 9. maščevanje, 10. spajalo, II. teža na pril/;c' 13- italijansko moško ime, Hugo, 17. mast aH tekoči-Za, 25 nahodu, 20. površina (množina), 23. Delavska univerza«* ^rahski žrebec, 26. skica v geodeziji, naris, t~ Ašker* cev- 28- turški velikaš, 30. ljubkovalno ž osnutek, 27. žensko ime, ja, 3^ Va socialna pesem, 33. Ime gledališkega igralca Raner 37, jy " ^"-"'"»kovalni naziv za očeta, tudi ime muzika Sossa, l°n Aškerc, 39. Narodna republika. • sleŠitev Pošljite do četrtka, 21. oktobra na na-% °V: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako JMa-% 3ag^dn» križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, »0 din. ogled ^tE^JSKl MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na UlTK'tno.*i arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in hrta ra? no/80tlovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je od 2Go. stava slovenskih in italijanskih umetnikov iz skupine *z stareLdiapo/ilivov s komentarjem prikazuje to pot motive • V barox . nJa- knsk;> zbhk' s,avbi v Tavčai |evi ul.43 jc odprta stalna pokra ^a ZblrV ^ar°dnoosvobodilni boj na Gorenjskem in repu V P,v" 1 Slovenska /ena v revoluciji. f seriji v ?rr!ov i i° odprt Prešernov spomin,ki muzej, v * \V*a"Ja 1Stl stavbi p«1 razstava slikarskih del Borisa I .i\ n- ■> ^^boflf1'1 kU,i razstavlja izbor fotografij Janko Jelnikar iz 12 'n oj'nC,ln muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do '■ do pj. ure. loterljf NEURADNO POROČILO O ŽREBANJU SREČK 41 kola, ki je bilo dne, 14. 10. 1971 0 6 67660 2.006 72580 2.006 84790 506 146430 10.006 466180 10.006 1 6 44381 1.006 88071 506 737751 10.006 42 30 19202 500 70422 1.000 26"282 10.000 308612 10.000 93 10 34353 1.000 38563 500 010083 150.000 544353 10.000 550.">43 10.000 14 20 13034 500 J5394 1.000 584164 50 000 7978«4 10.000 15 20 0985 200 26935 500 766*" 10.000 06 10 36 10 9516 200 ?o->96 500 398086 10.000 7 6 2J197 506 83437 506 467887 10.006 614557 10.006 68 10 418 100 63938 5001 671138 10.000 703538 10.000 29 10 549 50 35369 1.000 001899 10.000 309259 10.000 TRŽNI PREGLED V KRANJU Solata 4 din, špinača 5 do 6 din, korenček 3 din, slive 6 din, jabolka 2 do 2,50 din, limone 7 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 6 din. pe sa 3 din, kasa 4 din, paradiž nik 3 do 3,50 din, kostanj 5 din. med 14 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 14 din, orehi 30 din, klobase 5 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 din, cvelača 5 do 6 din, paprika 3,50 din, krompir i din. Eganje 14 din. NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 5,80 din, korenček 2,70 din, slive 3,60 din, jabolka 2,80 din, limone 7.60 din, česen 9,50 din. čebula 2,30 do 2,80 din, fižol 7,80 do 8 80 din, resa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4,50 din, ajdova moka 6,15, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,85 do 0,95 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 31 din, klobase 4,50 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 1,60 do 2 din, kislo zelje 3,50 din, cvetača 6 din, paprika 5,40 do 6 din, krompir 0,90 do 1 din. V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 4 din, slive 4 din, jabolka 2 do 3,50 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 10 din, pesa 2 din, kaša 4,80 din, paradižnik 4 din, banane 7 din, grozdje 5 din, ajdova moka 3,70 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 22 din, smetana 12 din, orehi 30 din, sir skuta 7 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, karfi-jola 5 din, krompir 1,20 din, med 18 din, kumarice 3 din. poročili so se V KRANJU Muri Peter in Skuber Ana, Marija, Rus Miran in Repina Nada, Vreček Jože in Vreček Marija, Gros Jakob in Lotrič Ivana, Cvitkovič Sanjin in Kern Sonja V SKOFJI LOKI Bogataj Mihael in Bernik Karla, Jelene Stanislav in Kržišnik Marjeta, Kavčič Leooold in tCaveič Mirjana V KRANJU Korenč Viktor, roj. 1930, Mali Franc, roj. 1892, Križnar Marija, roj. 1878, Klanjšček Marija, roj. 1892, Tavčar Karel, roj 1901, Tošič Danilo, roj. 1927, Gros Alojzij, roj. 1907, Pindur Karel, roj. 1910 V ŠKOFJI LOKI Guzelj Vencelj, roj. 1901 V TRŽIČU česen Ivan, roj. 1895, Klemene Janez, roj. 1944 SOBOTA — 16. oktobra, ob 19.30 A. Leskovec: DVA BREGOVA — gostovanje v Cerkljah PONEDELJEK — 18. oktobra, ob 17. uri P. Golia: JUR-CEK — za učence šole France Prešeren, nastopajo učenci šole Simon Jenko TOREK — 19. oktobra, ob 16. uri za dijake šolskega centra Iskra in ob 19.30 red PREMIERSKI — N. Erd-mann: SAMOMORILEC — gostuje Mestno gledališče ljubljansko OBNOVLJENO ZIMSKO KOPALIŠČE V KRANJU ODPRTO ZA ŠPORT, ZA POUK PLAVANJA, ZA REKREACIJO Po 4. mesecih obnove je zimsko kopališče v Kranju spet odprto. Zahvaljujoč pomoči obč. skupščine Kranj in obč. zvezi za telesno kulturo Kranj je zavod ob precejšnjem deležu lastnih finančnih sredstev uspel zamenjati streho in strop kopališča, prepleskati prostore, obnoviti zasteklenitev in fasado kopališča ter montirati novo ventilacijo. Stroški obnovitve so znašali okrog 400.000 din. Čeprav je preteklo 8 let od svečane otvoritve tega koristnega objekta, lahko trdimo, da je kopališče v Savskem logu poznano le manjšemu število Kranjčanov, saj je ugotovljeno, da je največ gostov iz Ljubljane. Koristi pokritega kopališča pa se že dalj časa zaveda večina kranjskih osnovnih šol in nekatere srednje šole, ki uporabljajo bazen za pouk plavanja svojih učencev in s tem največ pripomorejo k odpravi plavalne nepismenosti. Zato tudi ni čudno, da večina učencev osnovnih šol Kranja, ko zapusti šolo, zna plavati. Tudi nekatere sindikalne organizacije so spoznale koristi kopališča in njihovi člani imajo že leta rekreacijo plavanja. Prepričani smo, da bo obnovljeno kopališče uporabljalo za svojo rekreacijo več Kranjčanov, več Gorenjcev. Zavod bo omogočil obisk s posebnim popustom članom posameznih sindikalnih organizacij in tudi posameznikom. Reklamna cena permanentne vstopnice za leto 1971 znaša 50 din. Kopališče je odprto za rekreacijo ob sredah, četrtkih in petkih od 15. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 19. ure. čistilno kopališče pa je odprto vsak dan 7. do 19. GORENJCI IN KRANJČANI VAB L JENI! NA SVIDENJE V ZIMSKEM KOPALIŠČU a sem w ameriki (Nadaljevanje) Mesto je precej veliko, z razvito industrijo in trgovino, z razvitim šolstvom, toda mesto, brez srca, brez duše. Tu se vse življenje odvija v domovih in raznih klubih. Na ulicah srečaš le sem in tja kakega pešca, otroci sc v šolo vozijo z avtomobili ali šolskimi avtobusi. Prav tako se zaposleni vozijo na delo, gospodinje na nakupovanje in mladi na zmenke. Tam si ne zaželiš, da bi se proti večeru odpravil v mesto, da bi srečal sošolca ali sošolko, z njima poklepetal kar na uličnem vogalu ali pa poscdcl v »kanarčku«. Obče-piš doma ob televizorju, brez katerega Amerikanec sploh ne more, ali pa si povabljen kam na partv, ki pa tudi ni prav nič podobna našim praznovanjem in proslavljanjem. ŠOLSK* SfSTTM TE MODEREN Vmestu je tudi več šol. šolski sistem pa je v Ameriki precej drugačen kot naš. »Elementarv school« — osnovna šola traja Šest let; 7., 8. in 9. leto šole se imenuje junior high school; 10., 11. in 12. leto pa senior high school. Obvezno šolanje traja od šestega do osemnajstega leta. Prvih šest let imajo vsi enake pre-mete in šele ko pridejo v junior bfgh school, se odloči io za smer in za predmete, ki jih najbolj privlačijo. Tako se lahko odločijo za najrazličnejše smeri, kot so: business edueation (Poslovna vzgoja), umetnost, angleščina, tuji jeziki, home ceonomics (domača ekonomija — ekonomija v domu), matematika, glasba, znanost (science) poklicna usmeritev, social studies (zgodovina, sociologija, ameriška družbena ureditev). Torej jc to nekaka sinteza vseh naših srednjih in poklicnih šol. Dijak si v okviru smeri, za katero se jc odločil, izbira predmete po svoji presoji in nagnenju, vendar so nekateri predmeti obvezni: angleščina, ameriška družbena ureditev, ameriška zgodovina. Vsak predmet je »vreden« določeno število točk in določeno je, koliko točk mora dijak zbrati do konca šolanja, če hoče dobiti diplomo. Tako izbira le ni povsem svobodna, toda It vedno zelo svobodna, če pomislim na naš trdni določeni predmetnik za vsak razred. Odnosi med učitelji in učenci so izredno sproščeni in otroci sprašujejo in se pogovarjajo z učitelji, kot bi se menili med seboj. Nobene zadržanosti, nobenega strahu ali celo sramu. Ker ni ustnega izpraševanja in se znanje ugotavlja le na podlagi najrazličnejših testov, odpadejo tudi spori okoli ocen; saj je subjektivni faktor pri takem načinu ocenjevanja skoraj izključen. Vsakih šest tednov pa smo pisaii najrazličnejše referate. Učitelj nam je dal naslov, mi pa smo si morali poiskati v knjižnici literaturo in napisati referat. Tako delo navaja k večji samostojnosti in zdi se mi, da se tako tudi veliko več zapomniš, kot pa če se moraš naučiti praktično vso knjigo na pamet, kot je to nemalokrat res pri nas. Vsaka šola ima veliko križnico, kjer resnično lahko dobiš vse knjige, ki jih potrebuješ pri kateremkoli predmetu. V mestu pa je tudi mestna knjižnica, ki je prav tako imenitno založena z vsakovrstno literaturo. Učitelji tudi skušajo pouk čimbolj popestriti in prav čudila sem se, ko so nam nosili v šolo razmnožene članke in raznra-ve iz časopisov, knjig ali revij; in to pri vseh predmetih. Zanimivo pa je, da kot reden predmet velja tudi petje v pevskem zboru, igranje v orkestru ali pa sodelovanje v I dramski skupini. Ker je vsrk j predmet na sporedu vsak dan, ni čudno, da so njihovi zbori in orkester res odlični. Ameriške šole so poznane tudi po najrazličnejših klubih in sploh izvenšolskih dejavnos';h. , Prav presenečena sem bila, ko sem sčasoma spozm'a, kako tradicionalne so marsikatere priredit ve, ki jih m i-reja šola že leta in leta. Posebno slovesno proslavljajo začete': in konec nogometne sezone, ko vse poteka po točno določenih pravilih in precej burno. še posebno slovesno pa proslavijo zaključek dvanajstletnega šolanja. Dijaki dobijo za te ceremonije posebne halje in klobuke v barvah šole. Vsaka šola ima svoje barve, ki jih nosi na vseh treh prireditvah. Prva prireditev »Class day« sc odvija v glavni dvorani šo- le in ob tej priliki podelijo najrazličnejše nagrade, štipendije ipd. Čez nekaj časa sledi »Bac-calaureate«, ki pa je nekakšna cerkvena ceremonija, na kateri ima govor pastor ene izmed številnih cerkva v mestu, ki podeli tudi blagoslov. Zadnja je na vrsti »Com-mencement«, ki je najbolj svečana. Ob igranju šolskega orkestra prikorakajo rV". štadion dekleta in fantje vsak s svoje strani. Nato vsakega posebej pokličejo na tribuno in mu izročijo diplomo. Sledi slavnostni govor in ko si dijaki premeste cofe na kapah so dokončno potrjeni za »zrele«. BOGATO, TODA ENOLIČNO Zadnja dva meseca sem preživela na farmi, okrog sto km proč iz Manssfielda. Farma je obsegala okoli 200 ha zemlje, ki je bila vsa posejana le s koruzo in sojo. Vso zemljo je obdeloval sam gospodar in le ob' počitnicah mu je pomagala domača hči, saj je vse delo popolnoma mehanizirano. Včasih sem premišljevala, koliko ljudi bi pri nas potrebovali za obdelovanje tako velikega posestva, in nehote sem primerjala to farmo s kmetijo strica na štajerskem. Pri stricu pridelujejo vse od žita, krompirja, sadja, grozdja, jajc itd., tam pa samo dve kulturi. Na eni strani te-. tika delo od zore do mraka za vso družino, na drugi pa je družina živela kot v mestu in še čutila ni, da imajo polja oziroma kmetijo. Hiša je podobna onim v mestu, prav tako pohištvo in gospodinjski stroji so se vrstili drug za drugim. Bi se dalo tudi pri nas tako gospodariti? Ne vem! Najbrže bi morala na koncu dodati še nekako sodbo o Ameriki in Amcrikancih, toda tega ne znam, niti ne upam. Premlada sem in premalo poznam življenje, da bi lahko sodila in primerjala, toda nekaj zatrdno vem; v Ameriki stalno ne bi hotela živeti, kljub vsem materialnim dobrinam, kljub vsem izrednim možnostim za študij. In resnično kar nekako oddahnila sem se. ko sem po enem letu z letališča Orlv zakoračila v vrvež Par!.-o. Zde lp sc mi jc, da sem že doma. Bila sem v Evropi. Mojca Avsec 11. septembra se je z mopedom odpravil v Izrael popotn Stane Tavčar iz Kranja. Javil se nam je z dopisnico in nan sporoča, da se bo vrnil v Kranj v soboto, 16. oktobra, 11. uri. Pričakali ga bomo pred občinsko skupščino. Na s ' S poti po Izraelu—Jeruzalem, simbol izraelske države, dar' britanskega parlamenta. V času, ko so jabolka večinoma že obrana, je lepo cvete . Xo vU»e gotovo posebnost. Razcvetcno jablano smo imeli priliko v te dni na vrtu Marije škof v Zlebeh pri Medvodah F. Rozman Sedam za pisalni stroj v *?°U topli in čisti sobi, vem *> lahko mirno začnem de-a'', ker so moji otroci umi-• naJedli so se, igrajo se na j*"'c'<, zdravi so in srečni. ^fP's"ti moram o obisku pri Martinčevi mami v Gradu pri lZuH' pa ne vem> če bom ">bko opisala vse tako, da bo Potreslo tudi druge, tako kot X }]^ne. Tako osupljivo brez- ri}no se vozimo na izlete, mnto v toplih sobah, otro-Ko,fi kuhamo pribolj'ske, da So za nas besede bolezen, obllP, hlad, starost, besede, Kl ith odrivamo iz vsakda-n{ega besednjaka. Pa je treba vcas,h pogledati te čez cesto, sklicati v vežo, če kdo mor- a Potrebuje našo pomoč, na-So besedo, košček naše človečnosti. Za okni, na katerih veto rože se ne skriva ved-170 'udi idilika. Kes, na hiši št. 29 v Gradu Prt Ceikljah, cvete na oknih neKaj rdečih pelargomj in 'aste rožmarin, kot da bi bilo Pri hiši za možitev godno de-c- Vendar pa te rože zaliva ni°ska roka. kSe.dela sva zunaj, na stolih, l'h je France Grošelj pri-■J*« iz sobe. Znotraj je bilo P^več temačno, preveč hlad-tu)tQ^° da človeka zazebe . * Pri srcu. Brez zadrege Vrat°SP°dar odkle,ul vezna a a, nobene nezaupljivosti nad°kaZal pred tu,ko- Zalost žive Zlvl'eniem, ki ga mora la etl na stara leta, je popi-SDnV/S ■ pon°s kmečkega go- Prih?0' "P°Zle'te> takole ie Na1o '. kier ni ženske roke.« »p le dodal zagrenjeno: pa s°d napredujejo, pri nas °X»Tr?/' kuhinH so bili še v ifcfj ' za'trka. Peljal me je le}j °> kjer že poldrugo leto Mur„"i!e^'Va taSča ManJa ni #,'.*■ Stara je 91 let. »Saj hm J, ' veste> le bolj slaba so bna kroV"ku ob postelji večer! ostanki zajtrka ali Z,-t7 "~" grozdje, trn drobno s0 *l**ina ali suho me- 5 svenrita "a'u ie Pogledata so oh VcIik»"i očmi, k, *najuifrOSti ie ^odeneU mogli ' "korita. Nisva se slabo ,'::"v"riati, ker zelo ***** kr Ze' pravt- da i* ^kami ""PHe Z velikimi ga pri' Pa ""H to ne pomaklo sln)p"r<>'Umeva,ini, ker na w2*° v'<". Postetimna "'^hotn'"' P"Sh'" 'e blla bito oim """lzana- °kno je sobj a' Pa ve>Hiar se v smradu lal° zrfr*«'« WOdi seneS(1 ' 1 se ie širil iz le-S'«rka Pn'""s,«'L'M stranišča. h' kadit Urani leie- vstane V(Qsih r''r "" P<«rebo, sobi VPSC tudi sprehodi po tn menda ne gre niko- li. Leži v postelji, dobiva hrano, včasih ji premenjajo posteljnino, gleda v strop in vrata in se pritožuje, če je okno odprto, ker jo zelo rado .zebe. France Grošelj Vprašujem, kdo jo neguje in ji kuha. Gospodar, star je 74 let, sam bolan, ji skuha, kadar sina ni doma. »Saj veste, moški nismo za kuho. Mleko zavrem, pa kruh zraven, to bova danes imela z.a kosilo. Tudi sin kuha, ob nedeljah imamo juho, drugače pa bolj živimo ob mleku, kakšno jajce znese kokoš, ali rezance skuhava in riž.« Nato pomolči in z vso žalostjo vdovca, ki že tri leta ni slišal iz svoje kuhinje ženskega brkljanja in ropotanja ob pripravljanju kosila, pove: »Juho sem jedel v nedeljo, pri sosedu v vasi so me povabili na večerjo. Se nikoli nisem tako dobre jedel, ali pa se mi je samo zdela tako dobra.« Nato pove, da prideta od časa do časa njegovi hčeri, poročeni sta v Šenčurju, in ji opereta perilo. Vprašam, če vsak teden ali mesec ali kako, pa se izogne odgovoru. Pravi, da imata obe hčeri družmo, svoje skrbi in delo, pa ne moreta bolj skrbeti zanj. Nato pripoveduje, kako se bolezen drži njihove hiše. Pokojna žena je bolehala vzč kot trideset let, sin je delen invalid, imel je kostno tuberkulozo. Z vso očetovsko žalostjo pove, kako je sina vodil dolga leta k zdravnikom, dokler ni bilo z nogo tako hudo, da je moral na operacijo. Joka, ko pripoveduje, kako se je sinova noga slabšala, o operaciji, o zdravlje- nju v Valdoltri. Zdaj je sinu 26 let, pozna se mu pri hoji, da je bila noga hudo bolna. Oče zaradi starosti in bolezni, sin zaradi pohabljene noge ne moreta vsega dela opraviti sama. Hiša zahteva pridne ženske roke za kuho, za nego stare matere. »Sosedje, največ Koprivnik, nama pomagajo, pri večjih kmečkih delih, te nekaj časa priganjam sina, naj se oženi, pa kar noče slišati. Zagrenjen jc, ne hodi v družbo, jaz pa mu pravim, da se bo tudi zanj, čeprav ima nogo pohabljeno, našlo dekle. Vem, da je danes težko dobiti dekle na kmetijo, vendar če bi bila Žena pri hiši, bi sin šel lahko v službo. Saj je že delal v Iskri, pa je moral pustiti službo, ko je moja žena umrla.« liho sva, za trenutek je gospodarju zmanjkalo besed. »Tako sem žalosten. Ljudje, ki so zdravi, še ne vedo, kako so bogati. Gledam jih, ob nedeljah se veselo vozijo mimo hiše, proti Krvavcu, pri nas pa takole ...« Bolezen potegne za seboj še druge težave, pripoveduje. Najel je kredit, da je kupil konja. Krompirja ne bo mogel prodati /ker ga bo zamenjal za doig, ki ga ima zaradi umetnih gnojil. Z davki je v zaostanku, letos še ni mogel plačati nobene akontacije. Les bo prodal ali pa kako živinče iz hleva, da bo plačal davke. Gozda je precej, zato je tudi davčna osnova precejšnja, a kaj ko ne moreta delati, kot bi bilo treba ne on in ne sin. Les se mu ne izplača sekati. VeČino ima tik pod zadnjo postajo žičnice na Krvavec. Predlani je k denarju za prodani les moral nekaj še primakniti, da je lahko plačal delavce, ki so posekali. Lani in letos zato sploh ni vložit prošnje za posek. Sovaščani niso ravnodušni do Grošlja in do Martinovče-ve mame. Nekateri jim pomagajo. Tudi na svetu krajevne skupnosti Grad so že večkrat govorili o Martinov-čevi mami. Po telefonu je tajnik skupnosti Janez Por povedal, da ima njihova komisija za socialna vprašanja nalogo, da do novembra predlaga svetu, kaj bi se v okviru krajevne skupnosti dalo storiti za Martinovčevo mater. Do takrat pa bosta oba moška po svoje negovala starko, po svoje preživljala svoj vsakdan poln tegob zaradi bolezni, na pol pozabljena. »Zdaj je Še toplo,« je rekel ob slove tU France Grošelj, »toda bojim se zime.« L. M. Prostovoljni gasilci pomagali Možiančanom Med letošnjo dolgotrajno sušo so usahnili številni studenci, ki so napajali vodovodne zbiralnike v hribovskih vaseh. Prebivalci teh vasi so si pomagali na najrazličnejše načine. Največkrat so dovažali vodo z avtomobilskimi cisternami, kar je bilo precej drago, razen tega pa avtomobili niso mogli premagati vseh hribovskih poti. »Sušna« vas je bila tudi Možjanca nad Preddvorom. O tem smo v Glasu že pisali, danes pa spet pišemo zaradi tega, ker so prišli Možjanča-ni v sušnih dneh do zanimive zamisli. Zaprosili so gasilce v Preddvoru, da bi črpali \odo iz Kokre in s tem napolnili rezervoarje. Sami so pripravili teren, izsekali traso ter s konjsko vprego zvozili na teren vso potrebno gasilsko opremo. Ker preddvorski gasilci naloge sami niso zmogli, so prosili za pomoč sosednja gasilska društva Primskovo, Britof, Cerklje in Štefanjo goro, razen njih pa še industrijsko društvo Sava Kranj. S skupnimi močmi so pred kratkim položili 1050 metrov sintetičnih cevi, tako da je bila izguba vode med črpanjem iz reke Kokre minimalna. Vsa društva so imela enotne motorne brizgaine rosenbauer. Akcijo ;e vodil predsednik občinske gasilske zveze Franc Košnjek, pomagal pa mu je ,08avice m rdeče copate. Nataša Grašič, v,a r- osn. šole Ucilana Seljaka, Kranj vzroka. Markučev senik in hlev sta bila vsa v ognju. Vstala sva, se oblekla in zdrvela na Markučevo dvorišče. Po vasi so se razlegale sirene, v zvoniku je začelo biti, po cesti pa so sc pripeljali gasilci z avtom in brizgalno. Vozili so z vso hitrostjo, na vsakem ovinku so gume pre-. sunljivo zacvilile. Po vasi se je zaslišalo lajanje psov, po hišah so ljudje prižigali luči, gasilci pa so morali hitro ukrepati. Sestavili so cev, jo naravnali, vžgali brizgalno in curki vode so švigali pod temno nemirno nebo. Nad ožganimi oboki se je začel nabirati dim. Postalo je zaduš-no. Voda je počasi ukrotila ogenj in pogumni gasilej so odšli kot že velikokrat zmagoslavno nazaj v gasilski dom ter nato domov. Nekateri pa potem na slavje v gostilno »Pri Jurčku«. Markučevi so žalostno zrli v uničeno imetje. Potem smo odšli spat, saj smo vedeli, da bomo jutri popravljali senik. Pozneje smo zvedeli, da je požar povzročila pretrgana električna žica, ki je biOa napeljana v hlevu. Suh les in seno pa sta bila kot nalašč za ogenj. grabim cekar in stečem čez cesto. Gneča. Kamor pogledaš. Ljudje se prerivajo, avtomobili trobijo in sonce z vso močjo pripeka. Tam nekdo pobira raztresen krompir in mala gruča ljudi je zbrana okrog moža, ki kara nerodnega dečka. Pred njima pa razlito mleko. Nasmehnem se. Iz trga se razlegajo glasovi branjevk, ki ponujajo blago. Vsaka zatrjuje, da so njene paprike boljše, krompir naj debelejši, hruške najslajše. Odločim se, da bom kupila zelenjavo pri najbolj tihi branjevki. Oziram se in jo zagledam. Sklenjena v dve gubi streže lepo oblečeni gospe. Njene oči so žive, prazne, brez leska — so oči žene, ki ne pozna sreče in veselja. Izpod velike črne rute ji gleda šop las. Izsušene roke si briše v pisan predpasnik, ki je že ena sama velika zaplata. Opazujem jo. Streže počasi naveličano in nestrpni ljudje jo priganjajo. Nenadoma zagledam gospoda z velikim trebuhom, ki prepričuje ljudi, da ima premalo hrušk za dinar, ki ga je odštel branjevki v rožasti halji. Je najmlajša branjevka na trgu. črne lase ima spete v čop in na zagorelem obrazu se iskrijo velike črne oči. Umazane nohte ima nalakirane z rožasti m lakom. Ne zmeni se za razjarnega gospoda, ki je v obraz ves rdeč in vsem pripoveduje o goljufivki v rožasti obleki. Samo zamahne z roko, se izzivalno nasmehne in streže naprej. Pogledam k stari branjevki. Še vedno streže oni s klobukom in njen pogled jc otožen in proseč. Gospa seže po torbici in plača stari branjevki. Zenica streže naprej. Ljudje ob stojnicah pa se prepirajo, prerivajo, izbirajo sadje, se jezijo in smehljajo. Povsod ostaja gneča! Jana Miklič, 8. b r. osn. šole heroja Bračič^, Tržič Dobršen del počitnic sem preživela na Štajerskem pri teti. Dnevi so hiteli kot blisk, saj je bilo razvedrila čez glavo. Bila je sobota — vroč avgustovski dan. Vroče je bilo in odločili smo se, da se gremo kopat v Dravo. Moj bratranec, ki pozna vse lepe rokave Drave, nas je pripeljal do peščenega brega, od koder smo z veseljem poska-kali v vodo. Nismo se kopali niti deset minut, ko nas je iz vode pregnal gost, črn dim, ki se je vil tik nad gladino reke. Dušilo nas je in kašlja-joč smo se rešili tega draže-čega objema. Ker nas je zanimalo, od kod prihaja dim, smo brž odhiteli v smer, od koder se je valil. Nedvomno je nekaj gorelo. Nismo prehodili kilometer, ko smo med krošnjami dreves zagledali ognjene zublje in nam jc postalo še bolj vroče. Prišli smo še bliže in zagledali gorečo kmetijo. Ognjeni zublji so jo zajeli že celo. Prasketalo je in se kadilo. Takoj po našem prihodu so v akcijo preiti gasilci. Med ognjene zublje so se vrinili vodni curki in ni preteklo pol ure, ko je bil požar pogašen. Ognjeni zublji so izginili, ostalo je le po-žgano tramov je, ki je zgovorno pričalo o požaru. Odšli so gasilci, odšli tudi drugi radovedneži, pa smo pogorišče zapustili tudi mi. Ko smo vse preostalo popoldne v Dravi lovili ribe, smo na požar skoraj čisto pozabili. Nanj sem se spomnila šele ponoči, ko so se mi v sanje vpletli rdeči, do neba segajoči zublji. Breda Lakner, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Rada se Je spominjam Andraž Legat, 6. c razred osn. šole Nov gasilski dom na Brezjah V nedeljo je bila otvoritev gasilskega doma na Brezjah pri Tržiču. Ko smo prišli tja, so odkrili spominsko ploščo padlim borcem NOB. Gasilcem so izročili novo motorno brizgalno. Dom si jc ogledalo veliko ljudi. Sedeli smo v travi in poslušali glasbo. V dvorani je igral ansambel »Gorenjci«, pari so se vrteli ob zvokih poskočnih polk. Okoli doma so hodili okrašeni konji. Ljudi je bilo vedno več. Bilo je veselo. Proti večeru smo sc vračali domov. Bizjak Barbara, 5. r osn. šole F. S. Finžgar, Lesce Poznala sem jo, odkar živim v Preddvoru. Vedno je bila tako prijazna kot druga mama. telela je, da jo vsi otroci kličemo »teta Darina«. Čeprav ni imela otrok, je prav nas, mlade, najbolj razumela. Ni bila le predmetna učiteljica, bila je pedagog, kakršnega je treba iskati. Pogovor z njo je razrešil marsikateri naš problem. Vzgajala nas je in nas izobraževala. Za uspešno napisano šolsko nalogo, ki smo jo pisali pri njenem predmetu, smo vedno kaj dobili, največkrat je bila to kakšna slikanica ali zbirka pesmic. Njene sestavke o vzgoji mladine smo lahko poslušali po radiu in brali v časopisih. Pri vsem tem pa je bila preprosta žena. Nikoli ni bilo na njenem obrazu sledu rdečila ali pudra, lasje so bili gladki in obleke preproste. Lepa je bila njena zunanjost, radi smo jo imeli, ker je bila tako dobra, razumevajoča, skoraj materinska. Potem pa je nenadoma udarilo: »Teta Darina je umrla!« Smrt je povzročila dolgotrajna bolezen, ki jo jc prenašala tiho, brez tožbe. Na mrtvaškem odru je ležala shujšana, a njen obraz je prekrival smehljaj. Pogreb je pričal, da je bila res priljubljena. Poleg sorodnikov so se ga udeležili številni učenci preddvor ske šole in drugih šol, na katerih je učila, njihovi starši in prijatelji Dar ine Konc. Solza za solzo je kapljala na njen grob in se poslavljale od nje. Ko je bila zadnjikrat pr. nas, je obljubila: »Še bom prišla, samo, da postane malo topleje, ker mi je hladno.« Zdaj si odšla, teta Darina! Postalo bo spet toplo, a tebe nikdar več ne bo v Preddvor, kjer si bila tako rada. Samo mi te še lahko obiščemo in na tvoj zadnji dom položimo cvetje v spomin nate! Brigita Pernuš, 7. a r. osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor Čepulje Moj domači kraj sc imenuje Čepulje. To je vasica s šestimi hišami. Leži pod Jc^ štom. Kadar je lepo vreme, je lep razgled na Sorsko polje in celo Ljubljana se vidi. Tudi hribi sc vidijo. Posebno lep razgled jc na Krvavec in Storžič, kadar sta obsijana s soncem. Vas krasijo njive, travniki in gozdovi. Njive so lepo obdelane. Včasih jih obiščejo tudi srne in zajci, ki naredijo veliko škodo poljskim pridelkom. Tudi pozimi jc lepo, kc zapade veliko snega. Alenka Novak, 4. a r. osn. šole, Lucijan Seljak Na nedavni Murkini prireditvi na Bledu Je bil na modni reviji prikazan tudi plašč iz tvveeda. Izdelali so ga v Murski Soboti, za 790 din pa ga lahko kupite v Murkinlh prodajalnah v Supermarketu Union na Jesenicah, v Tekstilu na Bledu in v Blagovnici v Radovljici. Iz tre vire in poliestra so krojene moške srajce, ki so jih izdelali v tovarnah Pik Maribor, Toper Celje in DTR Zagreb. Cena je okoli 110 din, dobe pa se v vseh trgovinah s tekstilom. Kotiček z« ljubitelje cvetja Sajejne čebulnic PIŠE: INZ. ANKA BERNARD Kdo še ne pozna pravih znanilcev pomladi: pisanih žafranov, zlatorumcnih jaric, zvončkov, morskih zvezdic, hrušic, pritlikavih perunik, vetrnic, narcis, hiacint, tulp itd.? Vse te pomladanske gomoljnice in čebulnice morajo jeseni v zemljo. Zato izkoristimo lepe dneve v oktobru, da pripravimo zemljo v vrtu. Težka ilovnata tla izboljšamo s šoto ali kompostom. Svežega gnoja tc cvetlice ne marajo. Prija pa jim dodatek umetnih gno j il, vendar v zmerni količini. Po sajenju tla še dodatno prekrijemo s šoto, da jim mraz in suša ne*$kodujcta. Pri nakupu izbirajmo med sortami, ki cveto v različnem času, da bo pomlad v našem vrtu trajala od marca pa do junija. Prvi bodo cveteli žafrani, jarice, perunike, zvončki in najzgodnejši med tulipani — Kaufmanovi tulipani. Za njimi cveto T. In .' ■■! i m a z žareče rdečimi cvetovi. Istočasno z botaničnimi tulipani cveto enojne in polnjene rane tulpe, in sicer ob koncu aprila in v začetku maja. Slede jim mendelove tulpe, nato triurni tulpe z ogromnimi širokimi cvetovi v raznih barvah. Nato cveto množica dolgopecljatih darvink, ki so primerne tudi za rezanje. Izredno lepe so darvin hibrid tulpe z velikimi žareče rdečimi cvetovi. Z njimi cveto tudi nekatere druge vrste tulipanov kot so litijski in monstro/ni tulipani. Zadnji cveto poznocvetoči cottagc tulipani. Vte spomladanske čebulice so najlepše v skupinah. Nikoli jih ne sadimo v vrste, pač pa v manjše ali večje skupine neenakomerno posejane po vrtu. Male čebulice žafranov sadimo v razdalji dveh prstov, tulpe in večje čebulice pa za dlan i aiazcn. Globina sajenja je odvisna od tal, običajno pa sadimo 5 do 10 cm globoko. K tulpam in narcisam sadimo mačehe in spominčic.", marjetice in seboj. Pred saditvijo razmislimo o primernih konti ustnih barvah DRUŽINSKI POMENKI Mariela iz Davče — Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela obleko za jesen. Nosila bi jo za šolo, kljub temu, pa naj bo moderna. Marta — Obleka je midi dolžine in precej oprijetega kroja. Sprednji in zadnji del obleke sta po sredini rezana. Obleka se zapenja spredaj, ovratnik je koničast. Rokavi so na rami nabrani, ob zapestju pa ozki in se zapenjajo z gumbki. Čez obleko lahko nosite pas, spuščen na boke ali pa na svojem pravem mestu. Pas naj bo v barvi gumbov na obleki oziroma enake barve kot čevlji. Opeko in drugi gradbeni material najugodneje kupite pri Kmetijski zadrugi Bled. Dobava po želji — konkurenčne cene, možnost pla-čda s tujimi plačilnimi sredstvi z običajnim popustom. Se priporočamo Cfczdravnik ^*Xsvetuje Pljučni rak (3) Izkazalo sc je, da kadil ci, ki imajo kako kronično obolenje na pljučih, v večjem številu zboie za rakom kot kadilci brez takih obolenj. So pa tudi snovi s kemičnimi lastnostmi, ki po opazovanjih lahko povzročajo raka. že dokazni kan ceroge.^i agensi so: — produkti, ki vsebu jejo aromatične policikli čne oglikovodike kot so smola, katran, kreozot, antracentsko olje, katran-ska olja in saje — produkti frakclonlra-ne destilacije oljnih skrilavcev rjavega premoga in petroleja, katerih končni produkti so olja in vi — aromatične amino, oski ni 7"° in azo spojine in po-aobne snovi kot so ben-zfdin ~~ Produkti, kl oast* ŠlnjT branju t** radioaktivni žarki ~~ anorganski arzen in azbest Itd. °menil sem ie najbolj Pogoste snovi, s katerimi se med delom srečujemo. Radnje Izkušnje pa kaže Jo. da so lahko tudi snovi, ki jih najdemo v kozme-»<-nih ln drugih. pripomočkih, povzročitel]l f *a. Nevarnost za nastanek raka predstavlja tudi vedno večje število kcmlt-n,'i preparatov (npr. pesticidi) kakor tudi razni čistilni pripomočki, ki j''1 "Porabljamo v gospodinjstvu. No ,n na koncu jo-"'Jo sem tudi zdravilo, če ° M uporabljamo po vodilu. Predvsem P*» na slin1 na kontrolirano up«' rabo zdravil, ki vsebujejo hormone. Ta bežen prikaz snod nam govori o veliki zan«> tanosti pri pojavu rakastih obolenj. Raziskave s° deloma dokazale, da Jej fco pri nekaterih vrsta« raka sumimo, da so P* vzročiteljl živi organiz«1"' PO vsej vcrjetnoatt virus' Ob vsej tej raznoliko^' in Potencialni možnosti r» nastanek obolenja, pa r najbolj zanesljiva ij zdravljenja — kar zgodnejše odkrivanje te bolezni. dr. Gorazd Zavrni* Trgovsko podjetje »NAMA« Ljubljana Tomšičeva 2, objavlja naslednja prosta delovna mesta za BLAGOVNICO V ŠKOFJI LOKI: 1. natakarje 2. mesarje - sekače Pogoji: pod tč. 1.: natakar, eno leto prakse; pod tč. 2.: mesar-sekač, dve leti prakse. Delo za nedoločen čas. Poskusno delo en mesec. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in doka «11 o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 8 dni po objavi. Tekmovanje v namiznem tenisu končano V okviru letnih sindikalnih športnih iger v kranjski občini je bilo v torek v osnovni šoli Simon Jenko končano tekmovanje v namiznem tenisu. Na tem tekmovanju je sodelovalo pet ekip iz kranjskih sindikalnih organizacij oziroma 16 tekmovalcev. Med posameznimi tekmovalci so bili najboljši Novak (Sava), Bevk in Kerštajn (Iskra). Ekipno pa je bila prva Iskra, druga Sava, tretja pa ekipa Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Organizatorji tekmovanja menijo, da bi bila glede na tradicijo te športne panoge v kranjski občini udeležba lahko večja. Žal pa se je, kot kaže, tudi tokrat zgodilo, da v nekaterih sindikalnih orga- nizacijah vodstva svojih članov sploh niso obvestila o tekmovanjih v okviru sindikalnih športnih iger. — V prihodnje bodo na programu še tekmovanja v kegljanju, odbojki in nekatera druga. A. Ž. Upokojenci proslavili 30. obletnico vstaje Da bi kar najbolj slovesno počastili 30. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, so škofjeloški upokojenci septembra obiskali otok Rab. Predsednica društva upokojencev skofja Loka Francka Bozovičar, jc na pokopališče internirancev položila venec, upokojenke so prižgale svečke in počastili spomin rojakov in. tovarišev, ki so za svobodo darovali življenja. Na poti proti domu so škofjeloški upokojenci obiskali še več znanih partizanskih krajev. P. B. Cenjeni obiskovalci sejma »Obrti in opreme« v Kranju obiščite prodajalno pohištva le HI nina Sneg pobelil vrhove Gorenjska, 15. oktobra — V metrov. Po daljšem suhem noči od četrtka na petek je in lepem vremenu je padlo sneg pobelil vrhove nad tisoč v nižinah tudi precej dežja. KRANJ, Titov trg i in skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče) Pred nakupom si oglejte veliko izbiro pohištva Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. laboranta v obratu Oljarica 2. prodajalke za nadomeščanje odsotnih prodajalk 3. več transportnih delavcev POSEBNI POGOJI: pod točko 1.: kemijski tehnik pod točko 2.: KV prodajalka pod točko 3.: NK delavec Na vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Pismene prošnje Z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Objava ostane v veljavi do zasedbe delovnih mest. POVEČALI SMO PROSTORE • POVEČALI SMO PROSTORE • POVEĆALI SMO PROSTORE 700 ,„' pRODAJNK POVRŠINE °TVORlTVENI SPORED: 8ob°ta, 16. oktobra, ob 9. uri: s avnostna otvoritev s koncertom *** Ponedeljka, 18. oktobra do četrtka, 21. oktobra: r''kla"»>a darila ~P« nagrad /a 10.000 šilingov 22. oktobra, ob 1*. uri *Wbanje , |asDO pjed našo trgovino VSE POD ENO STREHO PRITLIČJE: 1. NADSTROPJE: ŽIVILA — SUPERMARKE T OBLAČILA ZA PERILO, VOLNENI ŽENSKE, MOŠKE IZDELKI IN OTROKE, METRSKO BLAGO ČEVLJI, IGRAČE POSTELJNINA IZREDNA PONUDBA OB OTVORITVI ifTionfietterl I "Kometter 1 BOH FEBLACH-NEBEN O-C * KI H C H E OVLJE-PRI CERKVI LJUBLJANA Na Gorenjskem sejmu obrti in opreme od 9. do 18. oktobra • pohištvo • posteljni vložki • gospodinjski aparati • preproge • okna © vrata • Povečan izbor pohištva iz programa lastnih proizvodnih enot: SLOVENIJALES IDRIJA: spalnice MARCELA, SIBILA, MARIEL, KLARA SLOVENIJALES SORA — MEDVODE: predsobne stene in del izvoznega programa, omarice za čevlje SLOVENIJALES BREŽICE: spalnice Dušanka, Mimoza STIL KOPER: Regal Sara, regal št. 28 Dostava na dom Pri nakupu pohištva odobravamo 10. 000 din kredita soskl Utguvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov potrebuje večje število delavcev v starosti od 18 đo 35 let za delo v proizvodnih delovnih enotah Nudimo: • OD v višini od 100.000 do 200.000 S din • možnost napredovanja • organizirano uvajanje in usposobitev Možnost zaposlitve takoj! Delo v treh izmenah. Zaželena zaključena osemletka. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Podjetje krije stroSke prevoza na delo in z dela v višini nad 24 din. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do vštetega 22. oktobra 1971. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmeto valci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. CESTNO PODJETJE V KRANJU obvešča interesente za nakup stanovanjske hiše v Dovjem, da bo javna lici tacija za prodajo, 4. U 1971 ob 9. uri in ne 20. 10 1971, kot je bilo to objav ljeno v časopisu GLAS št 7S od 29. 9. 1971. Po goji licitacije so v raz pišu. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ OBVEŠČA VSE ZASEBNE KMETOVALCE V letu 1971 smo uvedli kolektivno nezgodno zavarovanje za vse člane kmetijskih gospodinjstev preko kmetijskih zadrug, ki bodo nastopale kot sklenitelj zavarovanja. Zavarovanje je zaradi izredno nizkih premij zelo ugodno. Ker se v času od oktobra do februarja 1972 sklepajo kooperacijske in druge pogodbe članov zadrug, priporočamo vsem kmetovalcem, naj zahtevajo informacije in sklenejo zavarovanje pri matični zadrugi. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ SOBOTA _ 16. oktobra 1971 G! AS * Ti. STR«iN KDO KAJ KOMU ZAKAJ KJE KDAJ IIM TOREJ! PLINARNA LJUBLJANA Podjetje s 110-letno tradicijo v plinski dejavnosti je zgradila v Kranju novo skladišče tekočega propan butan plina v jeklenkah v novem skladišču prodajamo plin za: — gospodinjstva — gostinstvo — camping -obr\ . U.F — industrijo uporaba tekočega plina ima sledeče prednosti: — takojšnja pripravljenost za uporabo — dober izkoristek — minimalni skladiščni prostor — nobenih škodljivih izgorevalnih ostankov — ekonomičnost skladišče je v komunalni coni na Primskovem na cesti proti Brniku telefon 23 588 skladišče jc odprto vsak dan, vkliučno v soboto cd 7. do 18.30 Poleg prodaje tekočega plina izvršujemo: — dostavo plina na dom — redne preglede jeklenk in plinskih instalacij — montažo, popravila in servis plinskih aparatov — projektiranje in izvajanje plinskih instalacij — brezplačno nudimo vse tehnične nasvete za vrrno in ckono/nično uporabo plina Vaše želje sporočite na piavi naslov, to jc: PLINARNA LJUBLJANA Resi jeva 34 tel. 316 555 tov JUGOBANKA J£ Ekspozitura Jesenice X5q^Š^ Cesta mar*ala Tita 20 obvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne ■i žiro račune občanov. p°leg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na de-vizne posle, kakor npr : prodaja deviz za privatna potovanja, °dkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. astniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih °g, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovske in potrošniške kredite. JUGOBANKA ekspozitura Jesenice C. maršala Tita 20 sirov« \ ***** sU°lc \\nc ****** V ČASU StMA Posebej vam iattmo predstavi., brusilni stro] PB \22 Al, s katerim lahko brusile vse vrste rez\\ pr! poljedelskih strojih. Moč stro]a je 270 W in ima 22000 vrllpiev v minuti v praznem teku. Teža strop je 2 kg. Maksimalni premer uporabnega brusnogi koluta je 25 mm oz. 50 mm z beketitno vezavo in s posebnim --•vem. Brusne kolute lahka kupite V ' "~*'HeUfc prodajalnah. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Kranj sklicuje sestanek na katerem bo vpis v večerno šolo, za vse šoferje »C« kategorije, ki še nimajo spričevala o strokovni izobrazbi (kvalifikacije). Sestanek bo v nedeljo, 17. 10. 1971 ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu v Kranju, vhod številka 6. Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo Štiri premije in 4004 dobitki v skupni vrednosti 200.000 din. Srečke bodo v prodaji do 21. oktobra, žrebanje pa bo 23. oktobra. Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v Ilin-dukuš. SUBOTA — lo.c-Ktoora 1971 Pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE je tik pred izidom umetniška monografija o našem impresionistu It III\R 1)1 JAKOPIČU ki predstavlja enega izmed vrhov slovenske likovne umetnosti. S to edicijo, ki bo tudi grafično na najvišji sodobni ravni, bo zapolnjena vrzel, saj je bilo knjigo že dolgo pričakovati. Knjiga o Rihardu Jakopiču, ki bo izšla v več svetovnih jezikih, bo imela 232 strani velikega formata (25 X 29,5 cm). Ribani Jakopič bo tokrat prvič predstavljen v celoti. Poleg uvodne študije Zorana Kržišnika, ravnatelja Mestne galerije, bo objavljenih 81 BARVNIH REPRODUKCIJ JAKOPIČEVIH NAJPOMEMBNEJŠIH DEL TER 50 SKIC IN RISB IZ AVTORJEVE ZAPUŠČINE. Slike je izbral Zoran Kržišnik, knjigo pa je opremila in uredila ing. arch. Nadja Furlanova. Barvne reprodukcije so natisnjene v Milanu pri ARTI GRAFICHE KI CORDI, ki je bila s svojo najsodobnejšo tehniko umetnostnih reprodukcij kos tej izredno zahtevni nalogi. Knjiga bo vezana v platno, platnice bodo vatirane, ščitni zavih bo iz plastičnega materiala. Celotno delo bo v kartonskem ščitnem ovitku. Založba razpisuje za Jakopičevo monografijo subskripcijo, ki bo trajala do izida knjige. Za naročnike velja cena 300 din, ki jo lahko poravnajo v 10 mesečnih obrokih po 30 din. Interesentom sporočamo, da bo v prosti prodaji le manjši del naklade in še ta po znatno višji ceni. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe in tudi uprava založbe, če ji pošljete priloženo naročilnico v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek »Knjižne zbirke« 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 NAROČILNICA Obvezno naročam umetniško monografijo o RIHARDU JAKOPIČU. Cena: 300 din. Naročnino bom poravnal: — takoj — v 10 mesečnih obrokih po 30 din. Knjigo pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis naročnika: 1 O I 1 > o a C/) < S. a "H c 3 8 i MODAM Prodam drobni KROMPIR, krmilno PESO, zimska JABOLKA in SADJE za mošt. Olševek 3, Preddvor 5072 Prodam večjo količino zimskih JABOLK in nekaj za mošt. Voglje 85 5099 Prodam ŠTEDILNIK goran na drva. Jezerska cesta 124 f, Kranj 5102 Prodam lončeno PEC (kamin), OLJNO PEC kontakt 7500 kal., premično PLINSKO PEC in štirioglat BOJLER kontakt. Stok, Kokrškcga odreda 30 a, Kranj, telefon 21-608 5103 LIGUSTER SADIKE za živo mejo nudim. Kranj, Škofjeloška 46 5104 Ugodno prodam namizno STRUŽNICO. Naslov v oglasnem oddelku 5105 Prodam 14 tednov brejo SVINJO in ZELJE v glavah. Nasovče 10, Komenda 5106 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zemlja Zdravko, Vrba 23, Žirovnica 5107 Prodam lepo ZREBICO, staro osem mesecev, TELI-CO, ki bo v dveh mesecih teletila, in plemenske OVCB z jagenčki. Zamenjam tri leta staro PSICO nemško ovčar ko, dobro čuvaj ko za lovskega terierja ali foksterierja ali prodam. Jakob PeterneL Hotovlje 30, p. Poljane nad Skofjo Loko 510« Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO znamke butt-stadt. Pintarjeva 2 (Cirče), Kranj 511» Prodam KRAVO s teletom ali brez. Frelih Milan, Brezje št. 55 5110 Prodam zimska JABOLKA. Cešnjevek 22 5lH Poceni prodam nov radio-kasetni MAGNETOFON. V. F., Stara cesta 13, Kranj 5112 Prodam tri mlade KRAVE. Zemva, Bled, Pod Kuhovnico št. 17 5113 Prodam KRAVO. StrahinJ 7, Naklo 5114 Prodam PUNTE in BRKINE. Tržič, Zali rovt 5 JJjJ Prodam LES za os t resi (7 m dolge špirovce in potre* nike). Pot na Jošta 3, Kranj Prodam PUJSKE. Zvan., *jj rovnica 11 . >m Cez zimo oddam v naje GARAŽO za pekarno »*»0g Kranj. Telefon 22-180 LTH Loške tovarne hladilnikov Skofja Loka vabijo k sodelovanju nekvalificirane delavce, ki se bodo priučili za: delo na strojih za tlačno litje varjenje delo na stružnicah delo na rezkalnih strojih delo pri obdelavi pločevine delo pri montaži hladilnih naprav. Če vas zanima to področje dela, naslovite prošnjo na KSS našega podjetja. Da se boste lažje odločili* pridite in si oglejte delovna mesta. Prodam sodobno KUHINJSKO OPRAVO. Preddvor 104 Ugodno prodam dve dobro ohranjeni trajnožareči PEČI emo. Cadež Pavel, Binkelj 2Q, Skofja Loka 5120 Prodam trivrstno, triglasno diatonično HARMONIKO ho-hner. žura, Kranj, Gradni-kova 11 5121 Prodam nov nemški električni CIKCAK ŠIVALNI STROJ, tudi na obroke. Kranj, Titov trg 24/1 5122 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno DNEVSO SOBO. °gled vsak dan od 15. do 16. Ur<-S- Seiko Jožica, Ulica mladinskih brigad 9/1, Kranj (Pri vodovodnem stolpu) 5123 . Prodam PLINSKO PEC z jeklenko. Kurirska pot 2, (Primskovo) p 5124 Tro?*'3"1 TELEVIZIJO R1Z. Vrneva ^ranj St 48, St razišče. 5125 Prodam cementni ŠPIČAK »» KIKINDA ter DKW F-ll. Visoko 89, Šenčur 5126 Prodam 40-litrsko STISKALNICO za mošt, PARKI KOTEL za prašičjo krmo in komplet VRATA in VEZI za ^rušno peč. Kutinova 2 (Ore-h<*), Kranj 5127 Prodam novo švedsko PEC !?a olje. Lukanc, Mlakarjeva *• Kranj. Ogled od 16. ure dalje 5128 Prodam ročno prevozno ONOJNICNO teoffeTAft?1" ČRPALKO, ploska 25, Kranj 5129 9 ^- Muhovc, Žirovnica dvar°^m T£LICO, ki bolez »NvooV08 tdetila- So™ skor°KOTnnHLADlLNIK. žen->EC m , ln ELEKTRIČNO delku Slov v oglasnem od- Prodn 5,32 Sp.kJ 4 m' suhih DRV. 4*v h,.i m' kostanjevih in Besnic" £vih s»hih DRV. Zg. 9 66 5134 Oddam GARAŽO. Oprešni-kova 12, Kranj 5135 Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik 7 5136 Prodam novo MOTORNO ŽAGO »stili« in dva PRAŠIČA, težka po 70 ke. Dvor je 44, Cerklje 5137 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 80 kg. Ze. Brnik 29 5138 Prodam dobro KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Vižen-ca 9, Cerklje 5139 Prodam KRAVO simental-ko, ki bo čez en mesec teletila, in dve TELICI simentalki. Mlaka 21, Kranj 5140 Prodam KRAVO f rizi j ko, ki bo čez en mesec teletila. Bo-bovek 4, Kranj 5141 Prodam dobro KRAVO, šest mesecev brejo. Dermast-ja Jože, Voklo 75, Šenčur 5142 Prodam sedem mesecev staro TELICO (sivorjava). Srednja vas 4, Golnik 5143 Prodam ELEKTROMOTOR 1,5 kVV. Zg. Bitnje 136 (pri puškami) 5144 Prodam 3000 kg CEMENTA. Sp. Brnik 34, Cerklje 5145 Prodam RADIO UKV NANOS. Zupan Marjan, Panger-šica 3, Golnik 5146 Zaradi selitve prodam PEČ na olje emo 6 v zelo dobrem stanju. Rogač Jakob, Cankarjeva 4, Radovljica 5176 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in dva PRAŠIČA, težka po 80 kg za pitanje. Zasip 23, Bled 5177 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Pogač« nik, Zviree, Tržič 5178 Prodam HLADILNIK himo in OTROŠKO POSTELJICO. Kianj, šorlijeva 19, stanovanje 36 5179 Poceni prodam SPALNICO mehov furnir in kuhinjsko MIZO z ultrapasom. Ogled v s< boto in nedeljo ves dan. Dol ene, Šorlijeva 29, Kranj 5180 Prodam HRUŠKE moštari-ce. Luže 6 5181 fer* ICE 8b** "a sejmu t do S °PLreme °d Kram, ok»obra v l0gui V Savskem 0 PECI NA PLIN, OLJE IN TRAJNO ŽAREČE 0 TRAJNO ŽARNI ŠTEDILNIKI KCPERSBUSCH 0 PRALNE STROJE, ŠTEDILNIKE GORENJE £ SEZONSKO RAZPRODAJO HLADILNIKOV 0 POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU Z GOTOVINO #) BREZPLAČNA DOSTAVA ® KREDITI BREZ OBRESTI IN POROKOV •"eseneceni boste v paviljonu ,a9ovn ce FUŽINAR Jesenice Prodam osem mesec brejo KRAVO. Brejc Anton, Pra-porše 4, Podnart 5182 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Naslov v oglasnem oddelku 5183 Po ugodni ceni prodam 42-litrski KOTEL za žganjekuho in novo litoželezno kopalno BANJO. Srednja Bela 29, Preddvor 5184 Prodam ZAKONSKO SPALNICO. Podgoršek Franc, Va-ljavčeva 8, Kranj Kupim rabljen MEŠALEC. Jenko Jože, škofjeloška 7, Kranj 5086 Kupim rabljen BILJARD. Naslov v oglasnem oddelku 5088 Kupim POMIVALNA KORITA ali POMIVALNO MIZO. Naslov v oglasnem oddelku 5147 Kupim rabljeno LONČENO PEC. Verbič, Cerklje 156 5148 Kupim rabljeno SOBNO OPRAVO. Naslov v oglasnem oddelku 5149 Kupim majhno OTROŠKO KOLO. Jezeršek, Hotavlje 64, Gorenja vas 5189 rvioToaisjA mz&A Prodam osebni avto FORD TAUNUS 20 M, letnik 1966, odlično ohranjen. Ogled vsak dan. Partizanska 19, Kranj 5089 Prodam BMW 2000, prevoženih 34.000 km. Luznarjeva ulica 13, Kranj 5091 Prodam FIAT 1100 R. Sebe-nje 18. Križe 5150 Poceni prodam AMI 6, letnik 1965. Informacije na telefon 85-070, skofja Loka 5151 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Dolenja vas 39 nad škof jo Loko 5152 Prodam BMVV 1600, L Vik 1967, prevoženih 72.000 km. Jarc Tine, Grmičeva 1, čirče, Kranj 5153 Prodam odlično ohranjen avto SKODA. Vajs, Vrba 11 5154 Po ugodni ceni prodam FIAT 600. Strahinj 7, Naklo 5)55 FIAT 600 D, letnik 1961 prodam za 5500 din. Ogled 20. oktobra po 16. uri. Jernej Ručigai, Kranj, Čirče 35 5156 Prodam avto RENAULT 4 v nevoznem stanju. Markič Albin, Naklo 114 5157 KAMIONET CITROEN 3CV 1964, prevoženih 46.000 km, in AMI BREAK 1969, dobro ohranjen prodam. Informacije vsak delavnik od 6. do 14. ure (71 441), ogled od 15. do 20. ure. Jcrala, Pristava 32, Tržič 5185 Ugodno prodam FIAT 750. Milje 36, Šenčur 5186 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Informacije na telefon 22-770 Kranj, od 6. do 8. ure 5187 Prodam FIAT 750, letnik 1966 za 8000 din. Hotemaže 46, Preddvor 5188 n Frizerska pomočnica išče SOBO, po možnosti ogrevano, v najbližji okolici škofje Loke. Frizerski salon Oblak, Skofja Loka 5158 Oddam opremljeno SOBO. Cankarjeva 14, Kranj 5159 Sprejmem starejšo žensko. Imela bi svojo SOBO. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Kranj« 5160 Pošteno izobraženo dekle dobi STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 5161 ZAMENJAM komfortno dvosobno STANOVANJE na Jesenicah za enakega v Kranju. Ponudbe poslati pod »Milan hotel Creina« 5162 Miren fant išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »reden plačnik« 5163 V Kranju ali proti Škof ji Loki iščeta SOBO zakonca brez otrok. Ponudbe na telefon 21-382 ali poslati pod »čimprej« 5190 Mlada zakonca iščeta manjše STANOVANJE ali sobo s kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Dasta 2000 din nagrade in predplačilo za eno leto. Naslov v oglasnem oddelku 5191 V BISTRICI pri TRŽIČU prodam GOSPODARSKO Pa SLOPJE, s preureditvijo primerna stanovanjska hiša na lepem kraju. Informacije: černilec Franc, Loka 11, Tržič ZAMENJAM večjo HIŠO, garažo, skladišče, sadni in zelenjavni vrt v bližini Bleda za manjšo hišo brez zemlje v Radovljici, Lescah ali bližnji okolici. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »takoj — ugodno« 5164 Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ulica 19 Prodam več GRADBENIH PARCEL v lepem zazidalnem okolišu. Cena 20 din za m1. P i Likar, Golnik 53 5165 Na lepi sončni legi prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 992 m2 v Smledniku. Vodovodna in električna napeljava jc ob parceli Naslov v oglasnem oddelku 5166 Prodam gradbeno PARCELO v Retečah. Naslov v oglasnem oddelka 5192 Izučen FINOMEHANIK išče 4-urno dopoldansko honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 5167 V popoldanskem času grem na dom VAROVAT OTROKE. Staneta Žagarja 21, Kranj 5168 ZIVIL.A Takoj zaposlim izučeneea ali priučenega PARKETARJA. Mirko Florjančič, PARKE-TARSTVO KRANJ, Zasavska cesta 24 5169 Delavec dobi zaposlitev v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5193 ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žaluzi-je naročite pri zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 KMETOVALCI! Strokovno montiram in popravljam vse MOLZNE STROJE tipa ALFA LAVAL in imam na zalogi rezervne dele. Za stroje, ki niso strokovno montirani, tovarna ne prizna garancije. Izdelujem tudi stojišča za privezovanje živine z verigo ali plastično vrvjo. Se priporočam! KOBAL Štefan, Tacenska 90, Ljubljana-Vižmarje 5170 PLESNI TEČAJI v delavskem domu Kranj vsako sredo, petek in nedeljo 5171 KUD BOREC VELESOVO prireja vsako nedeljo ob 17. uri PlES. Igra ansambel FRENKV. Vabljeni! 5172 GOSTILNA JERMAN na PODREČI priredi v soboto, 16. oktobra, ob 19. uri PLES. Igrali bodo na ELEKTRONSKO HARMONIKO. Za jedačo in domačo kapljico preskrbljeno. Vljudno vabljeni! 5173 ANSAMBEL TURISTI prirejajo v nedeljo, 17. oktobra, ob 18. uri KONCERT S PLESOM v kulturnem domu v MAVČIČAH 5174 GOSTIŠČE »ŽLINDRA« VALBURGA prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PR -ROTls] i K A. Vabljeni! -175 KUD ST°\ŽA TRSTENIK priredi 16. oktobra ob 20. uri ZABAVO s PLFSOM v dvorani v Prclliube':v Isra kvintet RUDIJA JEVŠKA. Vabljeni? 5194 nesreče NESREĆA NA ŠOLSKEM IGRIŠČU Na igrišču pred osnovno šolo v Gorenji vasi se je v torek, 12. oktobra, pripetila huda nesreča. Ko je šolski avtobus pripeljal na igrišče, je skupina otrok planila proti njemu, "pri tem pa je Rant Ljudmila, učenka 5. razreda, doma s Suše, padla pod kolo avtobusa. Deklica je bila takoj mrtva. NEZGODA MOTORISTA V sredo, 13. oktobra, ob šesti uri zvečer se je na cesti tretjega reda v vasi Dobračeva pri Zireh pripetila prometna nezgoda vozniku motornega kolesa Janezu Mravlji iz Dobra-čeve. Pri hiši št. 3 je iz nasprotne smeri po levi strani ceste in z neprimerno hitrostjo pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila renaulta, oker barve. Motorist se je trčenju izognil tako, da je zapeljal na neutrjeno bankino in zaradi tega padel. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTOMOBIL JE ZANESLO Na cesti tretjega reda med Kranjem in Golnikom je v četrtek, 14. oktobra, začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga jc vozil Vili Fajfar iz Maribora. Avtomobil je zavozil v jarek ob cesti. V nesreči je bil ranjen sopotnik Zdravko Markovič iz Ljubljane, škode ra avtomobilu je za 8000 din. L. M. Izsiljevanje prednosti V torek, 12. oktobra, dopoldne je s poljske poti privozil na cesto prvega reda pri Žirovnici mopedist Anton Legat iz Sela pri Žirovnici. Voznik osebnega avtomobila Vojko Mijajlo-vič z Jesenic se je mopedistu, ki je nekaj metrov peljal po sredini ceste, umikal v skrajno desno stran, vendar je mopedist nenadoma zavil na desno in trčil v desni sprednji blatnik osebnega avtomobila. V nesreči je bil Anton Legat huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo dobro mamo, staro mamo, teto Urško Gaberc spremili na zadnji poti, darovali šopke in vence, nam izrekli iskreno sožalje, duhovščini in tov. Zdravku za ganljiv poslovilni govor ob grobu. žalujoči: Kati, Angelca, Jože, Lojze, France in drugo sorodstvo V globoki žalosti sporočamo prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in ded Ivan Bohinc posestnik in puškarski mojster iz Mišač št. 1 Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Srednjo Dobravo pri Kropi. žalujoči: žena Ana, hčerke Metka, Mina in Mojca z družinami, sestra Marija z družino, brat Andrej z ženo Anico, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo Mišače, Bled, ZRN Langcn, Radovljica, Ljubljana, 15. oktobra 1971 Zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Franca Tomana Pavlinovega ata s Posavca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in ostalim, ki ste ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku, mu darovali vence in cvetje. Se posebno se zahvaljujemo dr. Zdravku Cernctu, gospodu župniku ter pevcem. Zahvala tudi častiti sestri Liberati Mrzel za vso pomoč v zadnjih urah. žalujoča žena Marija, sin Franc z družino, hčerka Ivanka z družino, sin Janez In drugo sorodstvo Posavec, 12. oktobra 1971 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Alojzija Grosa se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, kolektivu Cestnega podjetja Kranj, finančnemu sektorju Tekstilindusa in društvu upokojencev iz Naklega, ki so nam izrekli sožalje, darovali venec in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za zdravljenje dr. Šuputovi, medicinskemu in strežnemu osebju, pevskemu zboru in častitemu duhovniku za poslovilne besede in spremstvo. V imenu družine In sorodnikov žena Marija ŽIVIL. A EXOTERM kemična tovarna Kranj takoj zaposli VEC DELAVCEV za izmensko delo v proizvodnji. Informacije dobite na telefon 21-330 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Kranj: Kladivar 85:60 (40:33) V zadnji tekmi druge slovenske košarkarske lige je ekipa Kranja v fair igri premagala Zirovce s 85:60. Pri domačih sta bila najboljša Bidovec in Cehovin, pri gostih pa Mlinar in Kristan. J. A. Triglav : Domžale 74 : 71 V pokalni košarkarski tekmi je v četrtek Triglav presenetljivo premagal Domžale, ki igrajo v drugi zvezni ligi« Zmaga domačih je bila po; vsem zaslužena, saj so bili skozi vso tekmo boljši. To je že druga zmaga Triglava nad drugoligaši. Triglav je igral z naslednjo ekipo: Torkar 20, De/man 9, Lampret 21, Ča-dež 4, Mavric 4, Rus 6, Slo-kan 10. J. J. Prvi poraz Triglava B V nedeljskem kolu gorenjske košarkarske lige so iff** ci Kladivarja B premaga'1 ekipo Triglava B, za katero so igrali mladinci. To je b''° edino presenečenje min1''1-'"' kola. Rezultati: Kladivar B : J* glav B 67:66, Radovljica A • Gorenja vas 74:64, Gorenja vas : Radovljica B 42:60, K1'0" pa : Got i k 50:44, Radovi.'"* A : Radovljica B 45:41, Ka' dovljiea B : Polet 20:0 b. b. j. Ažman Športne drobtine Na pionirskem prv*nsj?g Kranja v atletiki, ki je obenem tekmovanje za P°^o partizanskega kurirj«;. imeli največ uspeha ujr n. in učenke osnovne šole Fra ce Prešeren, med posamez^ ki pa mlada nadarjena *pr terka z iste šole Lvna v zar, ki je pretekla 60 m času 8,0. Hokejaši Triglava *> P|*J H s pripravami za noV° J7lri. sko sezono. Trenirajo »t krat tedensko, od tega krat na ledu v Hali Tiv Kaže, da mislijo mladi " kejašl ponoviti lanakol«^ uspeh, ko so osvojili P mesto v slovenski lig'- * st^ Redni obiskovalci na ^ dionu Stanka Mlakarja ^ tudi smučarski skakalci- ^ smo mladega trenerja ^e Konca, študenta viso. .^pij.v za telesno kulturo V UJJ ni, vprašali, /akaj nlia'foPol' ninge tudi ob sobotah oit dan, je dejal: »Takrat B££ člen od mlajših ne nion- ^ da je bil odsoten ^ le« GLAS * 31. STRAN Pogovor tedna Vztrajnost pod koši Jeseniške košarkarice so z zadnjo tekmo v slovenski košarkarski ligi, ko so premagale Konus, postale slovenske prvakinje v košarki. Po tej zadnji tekmi so Prejele pokal KZS z željo, da bi uspele tudi v kvalifi- val1 23 vstoP v zvezno ligo, ki bo v Zadru. Košarkarsko vrsto Jesenic že vrsto let trenira Frane Benedičič. % Tovariš Benedičič, čemu se lahko zahvalite za tak uspeh? i u^*1?8 smo morah biti mnogo bolj pripravljeni, saj 1« kvaliteta ostalih ekip iz leta v leto večja. K uspehu ™sJe vodila vztrajnost, borbenost in dobra kondicijska Pripravljenost ter želja, da uspemo.« • Kaj vas je pri tem najbolj oviralo? »Mislim, da je bila in je še vedno največja težava v ker je kvalitetna razlika med posameznimi igral-^ni kar precejšnja. Ekipo sestavlja nekaj zelo dobrih, jfredno kvalitetnih igralk, druge pa so razmeroma mla-* ■ neizkušene. To je obenem tudi problem, ki nam ^^^ročal največ preglavic v naših prihodnjih tek- , % S kakšnimi pričakovanji vstopate torej v kvaliti-*ac'je za zvezno ligo? "Ne pričakujemo preveč, kajti večina igralk je zelo aposlenih v službi ali v šoli. Mislim, da se bo zelo rezko uvrstiti med najboljše.« ^JKaj je po vašem mnenju največja vrlina ekipe? »Mislim, da uigranost in skladnost, predvsem pa iz-t .volja In borbenost. Igralke ne zataje tudi v naj raJ.\ trenutkih, tedaj dajo od sebe vso moč in upo-ko -VSC 2nanJe- Premagajo še tako slab dan in še ta- o razigrano ekipo prisilijo, da kloni.« tern ^- 'Ct stc trener ženske košarkarske ekipe. V ven k° v°bJu so igralke Jesenic postale sedemkrat slo kin^»6 j"lanske prvakinje in dvakrat mladinske prva-mti^v Aa svoje bogate izkušnje prenašate tudi Qfl "a.)se? dink^ifn'ram lut*' najmlajše košarkarice in nekaj mla-Vkli ~i PrUV dobrih- Te se 004,0 v nekal ,etln že lahko *a k"^ metl člansko ekipo. Na Jesenicah zanimanje T kaderk° r*Ste in se nam lMorsi nl treba bati za mlaj- aerhp t,ODr'm strokovnim vodstvom dolgoletnega tre-lc v • anca Benedičiča so se torej Jeseničanke povzpe-sarn vrh naše košarke. Ne le doma, tudi na držav-Prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih so nas nih popale dovolj dostojno. Nastopale so v sosednji lta-lie K AvstriJb tekmovale z ekipami, ki igrajo v zveznih V,1 Skoraj nikoli niso zatajile, j ^ztraJnim, požrtvovalnim in odličnim jeseniškim ko-in njihovemu trenerju, ki jih jc uspešno y* na Stltkc. i k tako lepemu uspehu, naše iskrene cc-D. Sedej Zaključki iz ankete Kako vključiti o telesni kulturi kranjske občine v šport več mladine Zgodnje in članov iz organizacij blemih s odhajanje kadrov telesnovzgojnih se kaže v pro-kadri v telesno- Gorenjska nogometna liga vrhu tri ekioe ^ojenDU'u'emv kolu gorenjske nogometne lige smo zabeležili 'etošiii tV>C'K^tn'- Vo<-'t<-i Šenčur je v Železnikih doživel prvi *°čko «.i?°Iaz' v Kranju pa so Tržičani odvzeli dragoceno KranJa- 5 1WIJ1LTATI: Lesee : Bohinj 3:9, Alples : Šenčur 3:1, Kranj h* v Ranch Boys : Predoslje 7:3, Podbrezje : Trboje : Naklo 0:3. LESTVICA: Tržič 8 6 2 0 42:8 Kranj 8 6 2 0 30:6 Šenčur 9 6 2 1 30:9 Naklo 9 6 t 3 30:11 Rane h Bovs 8 3 3 2 24.11 Trboje 9 3 2 4 27:1* Preddvor 8 3 2 3 17:16 Alples 8 3 0 5 16:19 Lesee 8 3 1 4 22:22 Predoslje 8 2 1 5 15:28 Podbrezje 9 1 0 8 6:75 Bohinj 8 0 0 8 5:42 14 14 14 12 9 8 8 6 5 5 2 0 Hit • ^'^'"ski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Šen-V°^tvur- 9:0, Tržič : Kranj 1:2' Jcsenice : Triglav 0:1. V Ux!k. Je Šenčur pred Triglavom, ki imata vsak po devet jV p^0.'1^' ligi so bili zabeleženi naslednji rezultati: šen- T%av • plje 1:4> A'P,es : LTH A 1:2- Krani B : LTH B 0:0-t0^^arni' rct,t,vor 4:0. Na lestvici vodijo Predoslje z devetimi P. Novak vzgojnih organizacijah. Odgovori anketiranih občanov, da otroci ne poznajo vrednosti športa, da nimajo časa za vadbo, da v kraju bivanja ni organizacije in da so premalo seznanjeni z organizacijo, se navezujejo na odgovore več kot 60% predsednikov telesnovzgojnih organizacij, da so v organizacijah premalo storili za seznanjanje in pridobivanje občanov za delo v telesnovzgojnih organizacijah. Kakor je med anketiranimi občani močno razširjeno mneuje o potrebi JeJ° v povečanja ur šolske telesne zacije, vzgoje, na katerih naj bi otroci dobili osnovne pojme o telesni vzgoji in pridobili trajne navade, tako tudi anketirani člani telesnovzgojnih organizacij mislijo, da bi morali posvetiti večjo skrb vključevanju otrok v telesno-vzgojne organizacije prek šolskih športnih društev; postavljajo zahtevo po boljšem informiranju občanov o delu telesnovzgojnih organizacij in po vključevanju rekreacij sktga športa v programe dela telesnovzgojnih organizacij. Posamezne telesno vzgojne organizacije in društva so namenjena predvsem določeni športni panogi, programi dela pa so lahko usmerjeni tako v tekmovalni šport, v splošno telesno vzgojo ali rekreacijski šport. Programe za delo v letu 1970 je imelo 28 telesnovzgojnih enot med 39 anketiranimi enotami. 11 telesnovzgojnih enot ni sprejelo programa dela in funkcionarji v njih so odgovorili, da delajo glede na okoliščine. Po izjavah anketiranih članov naj bi imel v programu dela prednost množični šport, na drugem mestu je tekmovalni šport in na tretjem splošna telesna vzgoja. Tekmovalci in aktivni člani dajejo večji poudarek tekmovalnemu športu, medtem ko sc za tekmovalni šport zavzema le 16% trenerjev in funkcionarjev. Tudi splošna telesna vzgoja ima manj pristašev med tekmovalci in tre nerji. Za množični šport sc je zavzelo več kot 60% funkcionarjev, toda manj kot 50% funkcionarjev in članov. Večina funkcionarjev v telesnovzgojnih organizacijah, ki imajo izdelan program dela, je mnenja, da se program, če že ne v celoti, pa vsaj večinoma izvaja. Izdelan program dela in učinkovito izvajanje predstavlja osnovo za uspešno delo telcs-novzgojne organizacije. Pogoj za to pa je tudi seznanjenost Članov s programom in njegovim izvajanjem. Dobljeni podatki kažejo, da obstaja le redka praksa, da bi telesno-vzgojne organizacije pismeno seznanjale svoje člane s programom dela. To delo opravijo največkrat na letnih občnih zborih, pomanjkljivo ali nikakršno informiranje občanov o delu in programih dela telesno vzgojnih organizacij je močan razlog, da se občani ne seznanijo z delom telesnovzgojnih organizacij. Tako 54 % funkcionarjev predlaga, da naj bi med metode dela za pridobivanje novih članov vključili informiranje občanov o delu telesnovzgojnih organizacij prek lokalnega in tovarniških glasil. Med anketiranimi občani v občini je bilo 37 % odgovorov, da sc otroci ne vključu- telesnovzgojne organi-ker so premalo seznanjeni z delom organizacij. Programi dela telesnovzgojnih organizacij, bi bilo vključevati več rekreacijske dejavnosti, sodelovanje s šolami in s šolskimi športnimi društvi ter prizadevanja, da občani po končanem šolanju ne bodo prenehali z vsako organizirano telcsnokulturno dejavnostjo, pomoč delovnih organizacij in drugih družbenopolitičnih organizacij, predvsem krajevnih skupnosti, organizacije SZDL in ZM ter širših družbenopolitičnih skupnosti v pripravah za širšo programsko idejno in ne na koncu materialno osnovo, naj bi služilo kot osnova v prizadevanjih za ustanovitev nove telesnokulturnc skupnosti. Moto bali - prvič v Kranju Pod pokroviteljstvom tovarne Sava Kranj bo v nedeljo ob 9.30 na stadionu v Stražišču v organizaciji AMD Kranj prvič v Jugoslaviji moto bali — nogomet z motorji. V eksibicijski tekmi se bosta pomerile dva izmed najboljših moštev ZRN. Prvo moštvo Jug-Baden je sestavljeno iz igralcev šestih nemških klubov. Nasprotno moštvo bo Tajfun. Moštvo Tajfuna je eno izmed najboljših moštev v ZRN in je bilo do sedaj že štirikrat vice državni prvak, dvakrat državni prvak, enkrat so osvojili evropski pokal in drugič v okviru državne reprezentance tudi evropski pokal. Med posamezniki je najbolj zanimiv Norbert Schoffer, ki je kapetan moštva, 31 -letni avtomehanik, kot najboljši nemški napadalec in istočasno tudi odličen vratar in duša kluba. Poleg njega velja omeniti še Franza Hclferja, ki ima izredne sposobnosti branilca in napadalca, njegova specialiteta pa je zadetek s prostimi streli. Moto-ball je za Jugoslavijo povsem nova športna disciplina. V svetu pa ima ie svojo tradicijo. Prvo tekmo so odigrali že leta 1929 v Franciji. Kmalu pa se je razvil v Zahodni Nemčiji in Angliji. Bistven napredek v svetu v tem športu je bil napravljen v zadnjih osmih letih, ko se je uvedlo tekmovanje za evropski pokal. Prvi so prejeli ta naslov Francozi leta 1965 in 1966 ZRN, 1967 Sovjetska zveza, 1968 ZRN, 1969 Sovjetska zveza, 1970 Francija, letos pa je bilo zaključeno tekmovanje pred nedavnim v Sovjetski zvezi, kjer jc pokal osvojila spet Sovjetska zveza pred Bolgarijo In ZRN. J. J. Gorenjska rokometna liga Tudi v šestem kolu prve gorenjske lige ni bilo presenečenj, saj so favoriti brez težav premagovali svoje nasprotnike. Vodilni na lestvici, loški šešir, je bil spet uspešen v gosteh, saj je v Preddvoru osvojil šc nadaljni dve točki. REZULTATI: Preddvor : Sešir 14:20, Tržič B : Križe B 14:12, Sava : Kranj B 17:7, Radovljica : Jesenice 21:10, Zabni-ca : Kranjska gora 13:30. LESTVICA: Šešir 6 6 0 0 150:52 12 Kranj B 6 S 0 1 105:77 10 Radovljica 6 5 0 1 94:73 10 Tržič B 6 4 0 2 99:100 8 Križe B 6 3 0 8 78:70 6 Kranjska gora 6 3 0 3 96:90 6 Sava 6 2 0 4 90:130 4 Preddvor 6 1 1 4 69:77 3 Jesenice 6 1 0 5 33:112 2 Zabnica 6 0 1 5 80:142 1 V drugi ligi severne skupine so zaključili jesenski del tekmovanja. Jesenski prvak i kupine je tako postal Krvavec brez izgubljene tekme. REZULTATI: Radovljica B : Duplje B 17:24, Krvavec : Storžič 25:26. V južni skupini je šešir B v predzadnjem kolu odpravil Žabnieo B, Triglav je bil uspešen v igri s Kranjem C, Dijaški dom pa z Besnico. REZULTATI: Zabnica B : Šešir B 10:38, Triglav : Kranj C 22:14, Dijaški dom : Besnica 24:16. -dh V ponedeljek bodo v Savskem logu zaprli IV. sejem obrti in opreme, na katerem sodeluje 88 razstavljavcev, med njimi 4 iz tujine. S tremi gorenjskimi obrtniki smo sc pogovarjali o pomenu sejma obrti in opreme ter o njegovem vplivu na gorenjsko obrtništvo. £ Marija Senk.Britof 23, vakuumiranje plastičnih mas: »Prvič sodelujem na sejmu obrti in opreme. Prikazujem nov plastični proizvod, ki sc pogosto uporablja za oblaganje sten in stropov, in za katerega je precej zanimanja. Mislim, da na tem sejmu razstavlja premalo obrtnikov. Mogoče zaradi tega, ker prostor še ni popolnoma urejen, ker je bilo premalo reklame, aH pa zaradi tega, ker sc zaradi večjih davkov marsikateri obrtnik boji pokazati nov proizvod. Zaradi tega noben obrtnik ne more obogateli. Sodim, da je celjski obrtniški sejem bolj Izpopolnjen od kranjskega.« £ Katarina MARK1Č, Tržič, izdelovanje copat: »Obrtnica sem od 1959. leta dalje, na kranjskem sejmu obrti In opreme pa sodelujem tretjič. Pozdravljam take sejme, vendar se mi zdi, da so že prepogosti. In zaradi tega tudi obiska ni toliko. Mislim na obiskovalce in razstavljavce. Med moji- mi izdelki prevladujejo otroški ortopedski copati, ki so izdelani po načrtih zdravnika ... Sodelovala bom tudi na prihodnjih sejmih. Tradicijo imamo in ljudje nas poznajo.« 0 Zalka RADIKOVIČ, Kranj, ekspres izdelava ključev: »Obrtniki smo postali maja lani in smo edini tovrstni obrtniki na Gorenjskem. Zato je bil začetek izredno težak. Sedaj je sicer boljše, ker so nas ljudje že spoznali, vendar precej ljudi še odhaja po nove ključe v Ljubljano, ker mislijo, da na Gorenjskem take obrti ni. Na sejmu sodelujemo predvsem zaradi reklame. Taki sejmi so dobri, ker se obrtniki med seboj spoznamo, in je prav, da bi bili tudi v prihodnje. Seveda bi moralo sodclo-vati več obrtnikov. Tako bi bil tudi promet vet ji.« I. Košnjek Kongres psihologov na BEedu V festivalni dvorani na Bledu se je v sredo začel četrti kongres psihologov. Na njem sodeluje prek 600 psihologov iz vse države. Kongres bo trajal štiri dni. Kaj je z načrti za cesto? To vprašanje je bilo postavljeno na četrtkovi seji sveta gorenjskih občin v Tržiču glede ceste državna meja Podkoren — Kranj — Ljubljana — Bregana in glede predora pod Karavankami. Sklenili so, da bodo to vprašanje postavili poslanci na seji slovenske skupščine. Hkrati pa bodo postavili vprašanje, kako je z načinom financiranja te ceste in predora. Podobno vprašanje je bilo pred nedavnim sproženo že na seji radovljiške občinske skupščine. Gre namreč za to, da je bilo z republiškim odlokom o financiranju projektiranja cestnih odsekov v Sloveniji določeno, da je treba za cesto od državne meje pri Podkorenu do Bregane do konca leta 1970 izdelati investicijski program in Idejni ter glavni projekt. Cas je torej že potekel, načrtov pa še vedno nI. Po dmgl strani pa se slišijo govorice, da so načrti za predor pod Karavankami za zdaj onuščeni. Zato so na seji meniti, da kaže, da bi nekateri želeli reševati ta zelo pomemben problem gorenjske resile brez sodelovanja gorenjskih občin In v nasprotju z že soreietim nro-gramom slovenske skupščine. A. Ž. se meni loško kavo iz nove pražarne ji / Obiskali smo Francko Bozovičar iz Škofje Loke. IN zato, ker bi bilo njeno ime znano daleč okrog, temveč zato, ker so nam to predlagali škofjeloški upokojena-Skromna, a z izrednim posluhom za težave in problem6 ostarelih, z izredno požrtvovalnostjo in vnemo ze več kot deset let vodi društvo upokojencev v škofji ^'ok!'. Njeno delo poznajo tudi v občinskem odboru ZZB in ZVVI Skofja Loka in drugih krajevnih organizacijah-»Kaj si upokojenci najbolj želimo? Večje pokojnine in malo razvedrila.« »Na cesti nisi sam« Da bi bila na Gorenjskem letošnja prometna akcij« *^ najbolje pripravljena, so se v začetku oktobra Zbrali ,ul t tu v Kranju predstavniki občinskih komisij za varnost v prometu in komandirji postaj milic ter postaj mi za v Kr»" cestni promet ter predstavniki uprave javne varnosu ■ nju. Na sestanku so bili enotnega mnenj; , da je P°'^ ter zarjanja In vzgojnega vpliva na lastnike vozil, vozruKc druge uporabnike cest uspeh akcije predvsem odvisen o ^ ostrene operativne in represivne dejavnosti delavcev n Dogovorili so sc, da bo poostrena kontrola nad tehnično hibnostjo in opremo vozil tako motornih kot tudi vp vozil in koles. o/i'0' Ce bodo prometniki ustavili tehnično ne brezhibno "Tjjj bodo odvzeli vozniku prometno dovoljenje, sledila bo s ^ mandatna kazen. Voznik bo moral peljati svoje voZltjoVo-ponovni tehnični pregled, nato bo dobil nazaj prometno fl0 ljenje. Vozniki koles in pa vprežnlh voz pa bodo man kaznovani, če vozila ne bodo brezhibno tehnično oprem J fc Prometniki bodo kontrolirali tudi težo na tovornih mot ^ vozilih, z radarjem pa bodo kontrolirali hitrost inoton1' zli. M MAZGON Krompir se je poce nil Kakor poroča Tanjug, so trgi v potrošniških središčih dobro založeni, cene pa sc gibljejo po trenutnem razmerju med ponudbo in povpraševanjem. Fižol in čebula sta naidražia. kromnir na se •i Ma Ž»vil' se je malo pocenil, v** A0. skih trgih je P™v.la uVOie-volj domačega sa,ja'trgjh )e nega pa jc manj. Na J pX največ krompirja, ceou ifl največ krompirja prike, jabolk, zel i a.