zhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., — Učiteljska tiskarna. - ■■■■ ■ —
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =
Štev* 22,
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
¥ Ljubljani, sobota dne 26, januarja 1918.
Delavci! Delavke!
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30-—, za pol leta K 15—, za četrt leta K 750, za mesec K 2*5G. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko ■K 42-—. Posamezne številke po 10 v.
I userati: Enostopna petit vrstica 30 v; p ogojem prostor 50 v; razglasi in posli mo vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popast.
Leto II.
Veliko gibanje nemškega proletarijata se je začasno umirilo. Prišlo je kakor dih vstajajoče pomladanske prirode! Izvil se je iz dna ljudske duše prvi glasni klic po svobodi!
Proletarijat je čakal svoj dan vstajenja, dan, ki bi moral prinesti tudi samoodločbo narodov! Svoboda pa ni dar pustih želja in golega hrepenenja — svoboda je plod dejanja in samožrtvovanja!
Možato dejanje more nastati le iz enotne volje jasnih ciljev!
Klic nemškega proletarijata ni našel delavstva avstrijskega pripravljenega. Vojne grozote in zmedene idejologije meščanstva cepile so avstrijski proletarijat na , dvoje in troje — češki in poljski proletarijat je zapustil sigurno pot skupnega hotenja in dejanja, izgubil je izpred oči veliki cilj obče ljudske svobode — ter krenil za smotri zbeganega meščanstva.
Danes, ko se je samoniklo gibanje nemškega proletarijata moralo poleči, je postal vidnejši prepad, pred kateri se je postavil češki in poljski proletarijat. Stoji kakor pred grobom svoje lastne svobode in svobode svojega naroda — kriv razdora edine velike sile, ki bi bila v stanu prinesti rešitev.
Proletarijat malega slovenskega naroda britko čuti zamujen trenutek skupnega boja združenega delavstva vseh narodov za svobodo in blaginjo vseh. Svest si, da z lastno močjo ni moči dospeti do velikega stavljenega si cilja, je videl slovenski pro-
V Ljubljani, 25. januarja 1919.
Naše načelo zmaguje.
Nedavno smo imeli ostro polemiko s »Slov. Narodom« ©lede na pot do avtomomiije avstro-ogrskih narodov. Trdili smo, da je mogoče doseči svobodo ljudstva in osamosvojitev narodov le potnim demokratizacije. To smo trdili v popotni zavesti, da vladajoči sloji in narodi ne marajo reform, ker bi s item izgubili absolutno moč, ki jo imajo sedaj. Ljudstva vseh narodov, razen zlasti nemških in ogrskih meščanskih strank ter plemstva, namreč nimajo Interesa na tern, kako- bi gospodovali Svojim in drugim narodom in jih izkoriščali. Ljudstvo je demokratično in hoče svobodo in enakopravnost ter sporazum, med narodi, da si s tem olajša svoj -socialen položaj. Zahtevali smo tudi mir z Rusijo, ker se nudi prilika, in obenem splošen mir.
Talko smo trdili, in imenovali so-nas izdajalce. In glej, že minuli četrtek pritrjuje »Slov. Narod« z vso dušo našemu stališču, češ, da je potreben mir, pridi od koderkoli in da je mogoča izvedba avtonomije le potom demokratizacije. Presenetil nas je ta p-re-okret in nam potrjuje, da smo bili in smo na pravi peti.
Še bolj nego preokret pisave v »Sl. N.«, ki ni za svojo politiko nikomur odgovoren, nas veseli in z zadoščenjem kpnstatira-mo to, da se je predsednik Jugoslovanskega kluba, državni poslanec, gosp. dr. Korošec, pridružil popolnoma temu n-aziranju, ki smo- ga zagovarjali. Dr. Korošec je odgovarjal dne 23. t. m. v državnem zboru na izvajanja 'ministrskega predsednika in .rekel med drugim: »Jugoslovanski poslanci pozdravljamo vsako gibanje, ki nam obeta demokratizacijo javnega življenja in ki nas podpira v našem pravičnem boju za samoodločbo narodov«. Dalje »Naša diplomacija s svojim stališčem naprarn principu samoodločbe narodov ni samo sedaj spravila v ne-. varnost miru z Rusijo, marveč zastavlja s tam , tudi pot do splošnega miru«. Dr. Korošec pozdravlja odpravo* miliitarizacije obratov, pozdravlja delavsko gibanje, ki stremi za demokratizacijo občine in dežele, zahteva .odpravo gosposke zbornice in pravi, ^ da bo it a boj naletel še -na -mnoge -ovire, ki jim bodo ljudske množice kos, in da le preobrat v tem z-mislu jamči za splošen pravičen mir.
Jugoslovanski klub 'torej uvideva potrebo demokratizacije -in poveličuje delavsko gibanje za mir z Rusijo in za splošen mir, ker presoja gibanje s političnega in gospodarskega vidika. Dr. Korošec jc za demokratizacij o, je za poseben mir z Rusijo na podlagi demokratičnih načel, zakaj ta zbudi v narodih sporazuma prepričanje, da je demokratičen mir mogoč in omogoči s te,m splošen mir.
Rreokret v politiki, ki sc jc izvršil, je zgodovinskega pomena, je važna orientacija na poti demokratizacije Avstrije, ki nami obeta, če se logično izvede, tudi uspehe, pospeši mir z Rusijo, splošen tmir im demokratizacijo' monarhije, ki je predpogoj midailjnemu razvoju, edina podlaga vsakršnim delavskim in narodnostnim svoboščinam.
Z vztrajanjem na svojem, stališču je torej dosegla jugoslovanska socialna demokracija s tem velik političen uspeh.
Politični pregled.
—	Izjave strank o Czerninovem govoru.
Ro govoru ministra, za zunanje zadeve, ki smo ga priobčili včeraj, se je -pričela debata. Prvi je govoril delegat nemško nacionalne stranke dr. W a 1 d n c r. Da soglaša z izvajanji Czernino-vimi in se izjavi proti -miru za vsako ceno-. Po-
zdravlja izjavo ministrovo1, da h-oče -ostati .monarhija zvesta zaveznica Nemčije. Delegat dr. S t r a n s k y (Čeh) zahteva, da se izvede tudi pri nas načeto, ki .so ga bili postavili Rusi, da se vrše pogajanja 'od naroda do naroda. Pravi, da je najvažnejša naloga delegacij, da rešijo vprašanje'kdo- -je zakrivil vojno. Obširno razpravlja -o jugoslovanskem vprašanju in o- -predvojnem. stališču monarhije naprarn Srbiji. Pravi, da se 'velesrbsko propagando spravi le na ta način .s sveta, da se ustanovi velesrbsko — srbskohrvaško — 'jugoslovansko' državo. Grof Czornin naj deluje za .uresničenje te ideje. Pravi, da smatrajo Čehi sedanji trenutek za ugoden, de se iz-premeni im-onarhija v federacijo svobodnih, suverenih držav. Čehi ne zaupajo politiki grofa čzernina, dokler me prizna pravice samc-odl-cčevanja narodov pod kontrolo mirovne konference. Delegat D a s z y n s k i (poljski socialni demokrat) hvali stališče grofa Čzernina. Zahteva od ministra, da nastopi proti načrtu, da bi se -odtrgala poljska .ozemlja, od nove poljske države im zahteva zastopstvo Poljakov pri mirovnih pogajanjih. Delegat dr. E 11 e n b o g e n pozdravlja stališče ministrovo za brezpogojni, brezaneksljski in brez odškodninski mir. Zahteva, naj minister odločno izjavi, talko, da ga bo Nemčija popolnoma razumela, da ne soglaša z načrti nemških anaksiomi-stoiv. Socialni demiokratje zaupajo ministri, da pošteno stremi po miru in ga bodo pri tem podpirali. Če bi pa glasovali za proračun, bi s tem izrazili, da soglašajo s sistemom, za kar pa nimajo nobenega povoda. Prosijo torej, da se ne. načne ta stran vprašanja o zaupanju. Delegat dr. K o r o š e c -razpravlja -o -onem delu ministrovega govora, ki se peča z VGlsomovo. noto. V imenu Jugoslovanov zavrača trditev, da. bi tvorile ustavno določene .naprave 'monarhije sredstvo* za svoboden raz-vej narodov. Ne odrekajte narodom, pravice saimioodločevanja tavn-o^ v interesu splošnega miru. On .in njegovi pristaši žele, da se izrečejo vsi zavezniki za brezaneksljski mdr in da priznajo- pravico sa-moodlačevanja pri pogajanjih v Brestu Litovskem, ker polagajo veliko važnost na to, da. se sklene mir z Rusijo, ker je ta mir prvi korak 'k. splošnemu imiru. Dalje razpravlja <0' apnoviza-ciiskih težkocah v južnih deželah. Jugoslovani jic morejo priznati -ministru svojega zaupanja..
= Iz socialno demoratienega državnozborskega kluba. Klub nemških socialno demokratičnih državnih poslancev se je zbral na sejo, da, Izvrši volitve za mandate, -izpraznjene vs-led -smrti poslanca Perne-rstorferja. Soglasno sta bila izvoljena: v načelstvo kluba po-slanec Sever, v predsedstvo poslanec Seliger: za mesto podpredsednika zbornice je bil soglasno* predlagan poslanec Seitz.
~ Djava solidarnosti zastopnikov nem-Proletariata. V glavnem odboru nemškega dižavnega zbera je izjavil poslanec Ebert, da polagajo socialni demokrati važnost na to, da se uiKoj vrši razprava o prepovedi glasila „Vorwarts“.
i, n Je	da	pomeni prepoved omenjenega
glasila višek pntožeb proti cenzuri. Ko smo se tii■■.aj posvetovali, so se pripetili v »Avstro Ogrski dogodm izredne važ iosti. Dogodki so znani po vsem svetu. Le na Nemškem nismo izvedeli o tem ničesar: mi smo bili odrezani od Avstro-Ogrske. Kljuo temu se je o teh dogodkih govorilo v Berlinu že v soboto. Glasilo težke industrije »Deutsche Zeitung« je že v ponedeljek izrabljala stavko proti socialni demokraciji V ponedeljek opoldne je »Berliner Zeitung“ poročala
o	stavki, ne da bi jo ovirala cenzura ; samo „Vor-w3rts“ je bil prepovedan. To se je zgodilo v času, ko Vsenemci neovirano hujskajo proti Avstro-Ogrski. Državni zbor sc mora zavzeti za časopisje. Značilno je za zadržanje naših delegatov v
letarijat boljšo bodočnost le ramo ob rami s proletarijatom sorodnih in velikih narodov, s katerimi mu je zgodovina odkazala skupno bivanje in skupno stremljenje. Tem globlje teži danes na njem posledica nesloge avstrijskega delavstva, — danes po končanem velikem poskusu samostojnega gibanja krepko in enotno organiziranega nemškega proletarijata. A tudi s tem živejšo vero gleda v bodočnost, ker ga navdaja prepričanje, da edino le proletarijat more izvojevati ideal svobode in neodvisnosti
—	da se avstrijski proletarijat mora zavedati svoje življenske naloge ter združen zopet in zopet pričeti boj za neločljive skupne cilje.
Mogočno gibanje enega samega dela avstrijskega proletariata je slovenskemu proletarijatu — in mora postati problem češkemu in poljskemu — jamstvo polnega uspeha, končne zmage pod znamenjem proletarske sloge.
Gibanje nemškega proletarijata oznanja kakor zarja nov dan, novo delo, novo življenje! Zato se obrača zastopstvo jugoslovanske soc. dem. stranke na lastno delavstvo s pozivom, naj tesno strne svoje vrste, naj z neumorno agitacijo pridruži vse slovensko delavstvo svoji organizaciji, da stopi ob stran bojujočega se avstrijskega delavstva; obrača se na sorodno češko in poljsko delavstvo, naj se otrese usodepolnih predsodkov, katere mu je narekovalo lastno meščanstvo in stopi v kolo internacionalnega združenega proletarijata nazaj! Le v združenem hotenju, le v enotni volji pride avstrijski proletarijat do zmagovitega dejanja — in le v dejanju proletarijata je bodočnost in rešitev.
Izvrševalni odbor Jugoslovanske soc. dem. stranke.
Brestu Litovskem, da so povzročili v Avstro-Ogr-ski tako razburjenost. Mi pozdravljamo nastop proletariata v Avstro-Ogrski ter mu izražamo svoje simpatije. Avstio-ogrsko delavstvo naj bo prepričano, da ga bo, če treba, nemško delavstvo z vsemi močmi podpiralo ter preprečilo, da se stremljenje za dosego skorajšnjega sporazumnega mitu ne izjalovi. Poslanec Haase je rekel: Nemško ljudstvo se ne sme objektivno informirati, ker vojaška stranka tega neče. Izvršili so proti „Voiwaitsu“ nasilje, kar je v nemškem delavstvu povzročilo silno ogorčenje. S c h e i d e m a n n je izjavii: Mi nismo grozih, mi smo le konšatirali. Solidarnost z avstro - ogrskim proletariatom je sama po sebi umevna. Zastopnik vojaške oblasti je odkrito priznal, da je bil namenoma le „Vor-waits“ ustavljen. To označuje ukrep kot šikano. Še sedaj so poročila vsa pud cenzuro. Poskrbite za to, da se prepoved „Vuiwaitsa“ takoj prekliče, da delavstvu ne pride na misel, naj se posluži drugih sredstev, da pride pravica do veljave.
= Dunajsko meščanstvo solidarno z zahtevami delavstva. 'V sredo zvečer je bil na Dunaju velik sho-d z geslom »Mir v 'nevarnosti«. Na shodu -so -govorili konservativec Ke-melher, nemški naprednjak Zen-ker iin gospa Beer-Angerarjeva. Na shodu je bila sprejeta rrs-olucija, katere glavne točke so: Hočemo mir! Zato odtočno protestiramo proti vsem -onim dogodkom, kii bi bili lehko' zavlekli -mirovna pogajanja z Rusijo-. Izjavljamo, da smo proti vsem prikritim aneksijam in proti vsem poitva-ram dane -obljube o- samoo-dtočevanju narodov. Izjavljamo sivoj-o- solidarnost z -delavstvom, katerega energičnemu nastopu se imamo zahvaliti, da je izrazila vlada svojo odločno vo-ljo za mir. Vojaški delegatje n-aj omeje svoje delovanje pri mirovnih pogajanjih le na tehnično v-ojaška vprašanja. Hočemo* splošni mir, ne le miru z Rusijo. Za dosego splošnega miru se nam zdi dobra podlaga Wilsomoiv program.
= Iz Poljskega kluba. Na seji poljskega kluba se je 'obravnavalo vprašanje o udeležbi poljske delegacije pri mirovnih pogajanjih. Načelno so* se zedinili vsi člani v tem, da zahtevajo udeležbo za poljsko delegacijo. Posamezne frakcije so strnile utemeljevanje te zahteve v 'različnih predlogih. Frakcije so se zedinile v tem, da 'odpošljejo po dva člana v skupen odsek, ki naj izdela besedilo za -skupen predlog.
= Nova VVekerlejeva vlada. Kakor se iz Budimpešte brzojavi ja, je cesar že -odobril program nove VVekerlejeve vlade. Program obsega socialna iin gospodarska vprašanja. Novi kabinet je sestavljen tako-le: ministrski predsednik d-r. Wekeri-e, minister za notranje zadeve Jano-s Toth ali grof Hadiik, finančni minister Aleksander Popovics, nau-čni 'minister grof Apponvi, justični minister Girecsak, honved Szurmay, trgovina Szierenyi, minister a latere grof Zichy, minister za volilno reformo- Vaszo-nyi,, prehodnje ministrstvo Bela Foldes, minister za javni blagor g,rof Teodor Bathyany, prometni -minister princ Ludovik Wlndisch-gratz. Ljudska stranka v novem ministrstvu ne bo zastopana, pa bo podpirala vlado. Poljedelski minister še ni določen. Ustavna stranka še ni zavzela stališča.
= Boji med Rusi in Rumuni. Iz Sofije poročajo: Agence teilegraphiqu€■ bulga-re je prejela iz Babadaga, mesta v severni Dobrudži, naslednje poročilo:	Rusko-Tu-miinski	-odnošaji
so -jako napeti. Po kratkih spopadih manjših ruskih in rumunskih en-ot so se pričeli boji med velikimi -oddelki čet. V tem trenotfcu je s-vet priča nove vojne med zavezniki. Vsl-ed poizkuša Riu nuno v, polastiti se orožja, mtunicije In ogromnega itir-en-a 4. ruskega vojnega zbora, se
bije južno od Galaca že tri dni velika bitka med -rekama Seret in -Prot. Obe strani se bojujeta s topovi in 'monitorji. Romunske čete dobivajo velika -ojačanja. Da ne padejo v iroke Rumencem, so se -vojaki ruske brigade umaknili za demarkacijsko črto*, določeno po premirju, kjer so odložili orožje, municije, strojne puške, topove in spravili svoj -tren. Ostanek ruskega zbora nadaljuje bitko z Rumuni ter pričakuje o-jačen-j.
= Rusija in Finska. Glasom poročil, dospelih v Stockholm, se -organizacija Finske republike povoljno nadaljuje. -Pa tudi »rdeča gar-, da«, ojačena z ruskimi četami, živ-ahinio -deluje. Železniška zveza s Heislngf-orsom je mestoma porušena. Finska socialistična stranka -se je razcepila. Od 92 -socialističnih deželnih poslancev jih le 35 -o-dobrava taktiko boljše-vikov ter zastopa načelo, da 'ostane Finska združena z rusko federativno republiko.
= Socialni revolucionarji in ustavodajni zbor. Iz Hapa-rande preko- Stockholma prihaja poročilo, da so* sklenili socialni revolucionarji, da ne priznavajo razpusta ustavodajnega zbora in da bodo limelii 23. -t. m. novo* sejo.
= Mirovne želje na Angleškem. Stockholmski dopisnik lista »Nieuvve Rotterdamsche Courant« se je razg-ovarjail s iPetrovom iin Či-čerino-m, ki potujeta iz Lond-ona -v Petrograd. Oba sta bila doslej na Angleškem internirana,
i	ročki j je bil -imenoval Čičerina za zastopnika ■ruske vlade v Londonu, a ga angleška vlada ni priznala; na njegovo -mesto je bil imen-o-van Litvin-o-v. Clčerin je dejal, da je dobro vedel, da ga angleška'vlada ne bo priznala, ker pozna njegove nazore -o angleški politiki In ker ve, da je poznal nazore angleškega -ljudstva, ki se močno razlikujejo od Lloyd Georgeje-vih nazorov. Angleško ljudstvo ni prav nič navdušeno za vojno. Pio mnenju Cičerinovem želi angleško ljudstvo le to, da* se konča vojna in ne smatra voditeljev boljše-vikov za orodje Nemčije. Obžaluje pa t-o, da angleška vlada gleda brezbrižno, kako- -se objemajo Rusija z Nemčija Prav nič -se ne čudim, je dejal Cičerin, izjavi Lloyd Georgeja, da nima -nobenega interesa na ljudskem glasovanju malih narodov, ki prebivajo- v ozemlju med Nemčijo in Rusijo in da poudarja svoj interes le na -tem, da se zadovoljivo reši poljsko -vprašanje. Po •mojem mnenju smatra Lloyd George -neugoden -mir za Rusijo kot sredstvo, da sklene pozneje ugoden mir, a da naprti krivdo za neugoden mir za Rusijo boljševikoim. Čičerin je -izjavil, da je angleško' -ljudstvo po njegovem mnenju pripravljeno, da Sklene pošten -mir. Prav tabo hrepeni po* -m-iru kakor centralne države, čeprav ne trpi vsled vojne toliko kakor te.
~ la neodvisnost Irske. »Times« poročajo*: Stranka »sinfernerjev« je izrazila željo, naj -se izroči- rešitev vprašanja za neodvisnost I-rske ljudskemu glasovanju, ki -se inaj ga udeleže vsi Irci, stari nad 18 let. Po Dublinu se razširjajo lepaka, kjer izjavlja stranka sinfei-nerje-v, da bo apelirala na vse narode, kii se udeleže mirovnih pogajanj, naj izposlujejo Irski neodvisnost.
= Upori na Južnem Francoskem. 16. januarja je prišlo v Ly-cnu in Saint E-tienmu hkratu do upornih izgredov. V Lyonu je -prišlo v četrtek do krvavih si>opadov pred -mestno hišo. Prebivalstvo je oblegalo mestno oblast in zahtevalo -od nje cenil živil. V Etiennu so bili izgredi še bolj resni. -Prebivalstvo je oropalo trgovine. Delavstvu s-o sicer -obljubili višje mezde, a kljub temu ni -odnehalo -od stavke. V petek je prišlo do resnih bojev na -barikadah.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 22.
Dnevne befežke.
— »Slov. Narod* je 23. januarja poročal na dolgo in široko o seji ljubljanskega občinskega sveta z dne 22. januarja. Med drugim je »dostavno* prinesel govor župana Tavčarja, v katerem je podtikal sodr. Ant Kristanu trditve, o katerih je baje gosp. župan dejal: „Za besede, ki jih je govoril gosp. Anton Kristan napram meni, prepuščam njemu vso odgovornost.* Sodr. Anton Kristan je v četrtkovem „Napreju* izjavil, da tako kot poroča »Slov. Narod* on z dr. Tavčarjem ni govoril — in gosp. ljubljanski župan v sinočnjem »Narodu* izjavlja tako-le: »priznavam, da mi gospod Kristan pri razgovoru kaj takega v resnici ni trdil.* — Gospod dr. Ivan Tavčar je s to izjavo moško obsodil — poroče-vanje »Slov. Naroda*. Pribijemo to, da bode javnost vedela: v koliko sme verovati vestem v »Slov. Narodu".
— Izjava. Gosp. dr. I. Tavčar je lojalno priznal, da je bilo poročilo v ljubljanskih časopisih glede njegovega govora o najinem razgovoru na frančiškanskem mostu neresnično in da on ni znane trditve izrekel. Jemljem to na znanje — saj sem dvomil, da bi bila poročila prava . . . Branil sem se proti neresnici, z, gosp. županom nisem polemiziral, zato se čudim županovemu dostavku, da se v daljše polemike z menoj ne spušča. Mar naj bo polemika z menoj zanj — poniževalna ? 1 Privatni razgovor vporabiti za predmet velikega govora v javni seji — pa je bilo na mestu?!!	A.	K.	.
— Obdelovanje ljubljanskega barja. Minister za prehrano je odgovoril te dni na interpelacijo poslanca Jakliča glede obdelovanja ljub ljanskega barja. Poizkusi,, da se prideluje na močvirnati zemlji v velikem obsegu zelenjavo, so se nameravali napraviti lansko leto na Koroškem okolo Tinj in na ljubljanskem barju. Na Koroškem se je izvršilo že lansko leto to delo, na ljubljanskem barju pa ni bilo mogoče. Tukaj se prične letos. Minister je povedal, da so se že pričela preddela za obdelovanje večjega kosa, približno v izmeri 20 johov ob Ljubljanici. To gospodarstvo je dobro opremljeno s poslopji in živino, tudi zemlja je zelo pripravna za nasade zelenjave. Kmetijska družba za Kranjsko je bila pozvana, da naj poda strokovnjaški izvid o nameravani akciji. Za voditelja te akcije je imenovan profesor dr. Heisch, za nadzorovalni organ pa nadučitelj Černagoj.
— Proti obstrukcionlstom v pritožbenih komisijah. Večkrat se je zgodilo, da podjetniki niso prihajali k razpravam pritožbenih komisij zgolj iz obstrukcijskih namenov. Da se obstrukcija onemogoči, je izšla sedaj odredba justičnega ministrstva, ki določa: Zastopuiki delavstva ali podjetnikov smejo odložiti svoj čin le iz »tehtnih vzrokov* ali ga odkloniti. Odložitev ali odklonitev je pa veljavna šele tedaj, če jo odobri ministrstvo. Član pritožbene komisije, ki brez tehtne opravičbe ne pride pravočasno k razpravi ali sploh ne pride ali se na kak drug način odteguje svojim dolžnostim, zapade kazni do 10.000 kron. Višino kazni določijo ostali člani senata. Ce je opravičil član naknadno svojo nenavzočnost, se kazen razveljavi ali pa zniža. Ce kak član ne pride, se mora razpisati nova razprava; k tej razpravi se povabi razen člana še njegov namestnik* Ce še enkrat ne prideta, se vrši razprava brez njih in potem ima sodnik, ki pripada komisiji, dva glasova. Ali če tudi nenavzoči član opraviči svojo nenavzočnost se ne vrši nobena nova razprava. Člane odstavlja tudi lehko minister, če nastopijo take okoliščine, ki izključujejo nastop pri sodišču (predkazni zaradi nečastnih dejanj), ali če član hudo krši svoje uradne dolžnosti.
— Osemurni delovni čas v vojnih obratih. Poslanci Renner, Domes in Reumann so vložili v poslanski'zbornici predlog glede osemurnega delovnega časa v neprekidnih obratih. Predlagatelji poudarjajo, da so delavci vsled slabe pre hrane oslabeli tako, da ni mogoče vztrajati pri 12 urnem delu. Predlog se glasi: Vlada se poživlja, naj na podlagi vojnogospodarskega pooblastilnega zakona nemudoma ukrene, da se uvede 8 urni delovni čas v zasebnih in vojaških in v državnih obratih, kt delajo za vojne potrebščine.
— Funkcija voditeljev takozvanih »tnili-tarizlranih obratov." Uradni list priobčuje vest, v kateri pravi, da se o takozvanih »militarizi-ranih obratih" razširjajo povsem napačni nazori o nalogah vojaških voditeljev. Naloga teh voditeljev ni le, pravi, v disciplinarnem nadzorstvu, marveč vodilno nadziranje celotnega obrata, zlasti tudi glede na delavsko varstvo, zdravstvo, kat pospešuje produktivnost obrata. To je v zmislu vojnodajatvenega zakona. Te naloge imajo tembolj vojaški voditelji, ker so obrtni nadzorniki zaradi vojnih razmer preobloženi z delom. Jako važno nalogo imajo tudi vojaški voditelji, če se pojavijo težkoče v prehrani in nje organizaciji. V tem primeru je stvar vojaških voditeljev, da naroče podjetnikom da preskrbe živila in njihova dolžnost je tudi, da podpirajo delavske organizacije pri nabavi potrebščin.
— Nova določila za dodatne izkaznice za sladkor. Urad za ljudsko prehrano je izdal novo naredbo glede dodatnih izkaznic za sladkor. Namestništva in deželne vlade so pooblaščene, da dovolijo mesečno poldrugi kilogram sladkorja naslednjim skupinam: v neprekidnih obratih kot obrtni delavci zaposlenim; rudarjem, tudi tedaj, če so zaposleni izključno pri delu na površini; plavžarjem; vozno in nočno službo opravljajočemu poštnemu osobju; železničarjem, ki so zaposleni v trajni uporabi; orožnikom, ki opravljajo vnanjo ali nočno službo, istotako policijskim stražnikom, finančnim paznikom, paznikom jetniš-nic in državnim gozdarskim paznikom v gorovju, pristaniškim ladijskim vodnikom in paznikom na pomorskih svetilnikih; gozdnim delavcem, ki morajo pogosto biti več kot en dan odsotni od svojega rednega bivališča. Politična oblastva prve inštance imajo pravico, v ozira vrednih primerih dovoliti največ 1 in četrt kilograma sladkorja bolnim osebam če se izkažejo z zdravniškim iz-pričevalom. Za vse take osebe se izdajajo dodatne izkaznice za sladkor. Za skupine, ki so opravičene vsled poklica, imajo za dodatne izkaznice prositi dotična podjetja. Dotični razglas se v kratkem objavi.
Vojna.
Dunaj, 25. januarja. [Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dokodkov. — Sef generalnega štaba.
Berlin, 25. januarja. Med Poelkapelle in Lyso, pri Lensu in ob obeh straneh Scarpe je popoldne oživelo bojno delovanje. Na različnih točkah fronte, s3 bili izvidni boji. Na drugih bojiščih nič novega. — Ludendorf.
Shodi.
Zagorje ob Savi. V nedeljo 27. t. m. se vrši ob 9. dopoldne v društvenih prostorih lokalna konferenca zaupnikov. Poroča s. Petejan. Ob 2. popoldne se vrši v dvorani g R. Mihelčiča javen shodz dnevnim redom: Politični položaj in delavstvo, poroča sodr. Petejan.
Tržič V nedeljo 27. t. m. ob 3. popoldne se vrši v gostilni pri Pelarju shod na katerem poroča sodr. Kristan.
Jesenice. V nedeljo 27. t. m. se vrši javen shod kovinarjev in železničarjev v dvorani pri Jelenu na Savi. Poroča sodr. Zore,
V Hrastniku se vrši v nedeljo ob 9. dop. v Zadružni gostilni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o razpravi pr tožbene komisije. 2. Rudarsko zavarovanje. 3. Raznoterosti. — Na shodu poroča sodr. Sitter.
Aprovizacijja.
Rdeče izkaznice brez črke A. Mestna aprovi-zaeija bo prihodnji teden izdala mesto rdečih izkaznic brez črke A, zelene izkaznice s črko B. Kdor dobi tekom prihodnjih dni tozadevno povabilo, naj se taKoj zglasi v tozadevnem uradu u-božne prehrane. Brez povabila naj se stranke ne zglašajo, edino v tem primeru če bi jim do 1. februarja t. 1. ne bi bilo povabilo dostavljeno na dom. Vsaka stranka mora prinesti s seboj rdečo rodbinsko legitimacijo ter brezpogojno tudi krušno izkaznico, drugače stranke ne dobe novih izkaznic. Še enkrat poudarjamo, da se bo vsako prilaščanje tujih izkaznic strogo kaznovalo. Veljavnost starih rdečih izkaznic brez črke A ugasne s 1’ februarjem 1918.
Nove izkaznice za kruh. Ker se oblika nove izkaznice za kruh zelo razlikuje od sedanjih izkaznic, se stranke opozarjajo, da pod nobenim pogojem same n e režejo kart, ker bodo peki in prodajalci kruha šele dobili navodila kako je rezati nove krušne izkaznice.
Krušne komisije bodo uradovale v torek 29. januarja od 1. do 4. popoldne. Sprejemale se bodo edino le napovedi hišnih gospodarjev, koliko strank je v hiši in koliko oseb šteje vsaka stranka.
Gg. hišni gospodarji se vabijo, da se zgla-se zanesljivo v torek popoldne h krušni komisiji ker se bo sicer izdaja izkaznic za dotično hišo sploh ustavila.
Za d ri je vesti.
Stavka v Pulju.
»Lavoratore* poroča: Kakor smo že poročali so tudi puljski delavci sfopili v stavko v znak simpatije s proletarijatom cele države in za takojšen mir. Na prvem shodu so izvolili stavkovni odbor, ki se je pogajal z vodstvom trdnjave. Prva lokalna zahteva je bila, da se dovoli družinam arzenalskih delavcev, ki žive zunaj kot begunke, povratek v Pulj. To zahtevo je vodstvo stavkujočih doseglo in na popoldanskem shodu se je stavkujočim to naznanilo. Shod je sklenil da gre delavstvo v sredo na delo. V sredo zjutraj pa delavci niso šli na delo, temveč so zahtevali, da pride v Pulj poslanec s. P i 11 o n i in dokler ta ne pride, ne gredo na delo. Pittoni je telefoniral, da zaradi zasedanja delegacije in slabega zdravja ne more priti v Pulj in da pride namesto njega sodt. Domes. Nadalje so zahtevali delavci, da se morajo takoj odpustiti tisti, ki so bili aretirani. Tudi to je poveljstvo obljubilo; ni pa ugodilo zahtevi, da bi moral arsenal dajati delavcem hrano za ves čas stavke. Delavski odbor je pripotočal delavcem naj gredo na delo, kar so pa stavkajoči odklonili. Nato je odbor podal svojo demisijo in odklanja vscko odgovornost za posledice. Vodstvo trdnjave je v četrtek razobesilo razglas, v katerem naznanja, da bodo tisti delavci, ki se ne vrnejo na delo, sojeni na podlagi izjemnega stanja.
Debata o Czernlnovem govoru.
Dunaj, 25. januarja. V nadaljevanju debate je izražal vitez Bili n s k i želje Poljakov. Poljaki žele, div se združi Galicija s kraljevino1 Poljsko toda le s priklopit v rjo avstro-ogrski monarhiji. Delegat Pa r is h se izjavi za avstrijskop-oljsko rešitev poljskega vprašanja. Obenem s tem vprašanjem bo treba rešiti tudi češko vprašanje.
Nato odgovarja grd C z e r n i ti. Na pred-bacivanje delegatov Daszynsikega in Ellen-bogna, da on ni preprečil govora generala Hoffmanna 'in tudi ni nastopil proti njemu, pravi: Razmerje med menoj in generalom Hoff-m a trnom je takšno, da niti on meni, niti ,*az njemu ne morem predpisovati, kaj naj govori. Da bi polemiziral proti njegovemu govoru, ni
kazalo, 'ker je bi! ves njegov govor izzval le vihar v kozarcu vode. V Brestu-Litovskem se ni nihče razburjal nad govorom generala Hoffmanna, tudi Trockij ne. Dalje pravi Czernin, da ugotavlja, da pomenja sedanje stališče socialnih demokratov velik napredek. Če sedaj gospodje (razumevajo, da lehko sklenemo le časten mir, tedaj moram to pozdravljati. Glede notranjih razmer v Nemčiji odklanja minister vsako diskusijo. Opozarjam še enkrat na ra-!;ko glede vojnih ciljev med nami in Nemčijo. Nemčije ne tvori le nemška država na kontinentu, tem - ec. k Nemčiji spadajo tudi še kolonije, do katerih ima pravico, da se jej vrnejo. Samoposebi umevno je, da ne more dati iz rok poroštev, dokler nima garancij, da se ji vrne njena posest. Zato je Nemčija v drugačnem položaju nego mi.
Delegat dr. E11 e n b o g e n mi je svetoval, naj sporočim odgovor na WLlsonovo noto po nevtralni državi Wilsonu. V vsej skromnosti pripomnim, da je to prav mladostni svet. Nisem govoril včeraj le zato, da sliši moj govor odsek, st ero več zato, da ga sliši tudi Wil-son in ravno tisto uro, ko sem tukaj govoril, je bil obveščen tudi že Wilson v mojem govoru. (Odobravanje.) Delegat Stransky je dejal, da se mir gotovo izjalovi, ker se ne vodijo pogajanja od naroda do naroda. Minister pravi, da je to zmotno. Petrograška delegacija bi mnogo rajše obravnavala s socialnimi demokrati nego z menoj. Med Stranskim in menoj ne napravljajo gospodje iz Petrograda nobene razlike, mi vsi smo zanje le buržvacijci. Ne marajo ne enega, ne drugega. (Tako je prav!)
Na Stranskijevo tožbo, da je bila neka brzojavka ruske vlade skrčena, izjavi grof Czernin: Slo je za revolucionarni oklic našim: narodom, ki je bil črtan na moje povelje in z mojo odgovornostjo. Smatram za svojo naravno dolžnost, da se borim proti revoluciji. To bom storii vedno z vsemi zakonitimi sredstvi in kar sem bil storil v onem primeru, bom v bodočnosti gotovo nadaljeval. (Odobravanje.)
Ko je končal grof Czernin, je predlagal delegat M i k 1 a s resolucijo, ki odobrava Czer-ninovo stališče pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem, njegova pojasnila o samoodlo-čevanju narodov v Ukrajini in zasedenem ozemlju in njegovo stremljenje, da se ustvari samostojna poljska država in da se dovoli zastopnikom Poljske udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Naloga ministru, da naj ostane tudi v bodočnosti temelj njegove politike nerazdru-žljivo sodelovanje z zavezniki. Odsek izreka ministru popolno zaupanje. Delegat Miklas vprašuje dalje, če vlada med Rumunijo in nami le premirje, ali pa so se morda že storili koraki, da se priono z njo mirovna pogajanja.
Skupni finančni minister Burian odgovarja na Stranskijeva -izvajanja glede Italije. Burian pravi, da so njemu kot takratnemu ministru za zunanje zadeve od mnogih strani svetovali, naj prepusti Italiji južno Tirolsko, da bi ostala Ital j a nevtralna. To je Burian takrat odločno odklanjal. Posledice so pokazale, daje bil postopal pravilno. Delegat Lange n-h a rt pravi, da so avstrijski Nemci pristaši av-stropoljske rešitve poljskega vprašanja. Galicija se pa odstopi lehko le tedaj, če imamo gotovost, da bo poljska država trajen in zanesljiv prijatelj. — Se-ja traja še dalje.
Iz Rasij^.
C u r i h , 25. januarja. Ruski generalni štab je odredi!, da morajo biti vsi vojaški zbori pripravljeni, ker se pojavljajo protirevolucionarna stremljenja.
Berlin, 25. januarja. Ententne države so v skupni r.oti odklonile priznanje samostojne finske republike.
Zmaga boljševikov.
Petrograd 25. januarja. (Agentura.) „Pravda" poroča, da so čete boljševikov zavzele Poltavo, Alitirko in Trojck pri Orenburgu, kjer so bili oddelki kozaškega hetmana Dulteva popolnem premagane.
Položaj v Ukrajini.
Stockholm, 25. januarja. Ukrajinski informacijski biro javija, da se je zaradi bojev z Rusijo morala otvor-tev ukrajinske konstUuante odložiti. Na dnevnem redu je razlatitev veleposestev in sklep miru s centralnimi držAvami. Za rado je mir toliko kot gotov in cela Ukrajina ga priznava.
Vojni cilji entente.
Rotterdam 25. januarja. „ Manchester Guardian" izjavlja, da se bo v konferenci minister-skih predsednikov v Parizu razpravljalo vojnih ciljih entente.
Velika železniška nezgoda.
Mo n a ko vo, 25. jan. (Kor. ur) Na berlinskem jutranjem brzovlaku, ki prihaja sem ob 9’48 zjutraj, se je pripetila velika nezgoda pri Schleissheimu s tem, da je v petem vozu prislonil potnik iz neprevidnosti steklenico bencina na ogrevalno cev, ki je eksplodirala. Voz je bil takoj v ognju in je pri tem dobilo okrog štirideset oseb hujše in manjše opekline. Ni izključeno, da je ob naglo se razširjajočem se požaru nekaj potnikov zgorelo. Dve težko opečeni ženi sta umrli na mestu. Natančno števiio in iinena poškodovancev in mrtvih ter njih imena še niso dognana.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
KT* /.
Y r?*-r
BflBBflBBBBBBf3BBBrBBi
F. BA
Pf@J v Gobica.
Llubliana, Stari trg 28
mm.
Moška SB3 žsžs-sfca dvokolasa
Sa s siara pnevmatiko
ši^ainsi in pšssSni stroji, gramofoni, električne žepne swetiik@.
Nai&oSjjše baterij.
Posebno niška cena za preprosSajaSs*.
Meha n iirsa delavnica
na Starem trgy št« 11.
BBBBBliBBBBBBBaBBBB
BBBBBBflflBBBflBBBflflffl
zn Cunje, kosti, železo, kovine, lase ko nove odpadke suknja
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
INO CENTRAL
Pražakova esBSsa šlev. 4. — LJasfeSJaroa.
aaHBBaa&Ba&BBiiaBaH
v deželnem gledališču
M
bi n n a tu u m u m m m M a m a a a » a c » E
P:
gd
si ’ °
i S «
m s? ^
II j® N
“ > fl
! k %
Sobota 26., Nedelja 27., Pondeljek 28. januarja: Največja filmska seuzacija:
Podmorski čolni na morje.
Nobena senzacijska drama ne učinkuje tako napeto zanimivo kot Podmorski čolni na morje.
Pretresujoča vpliva vsak del filma, ki je fotografično nekaj izrednega.
ti»wia uuxrraro«atiar.M
■nAMMCEl« i IMMim
Straža ob stalni mizi.
Izvrstna veseloigra.
Prve predstave vsak d^n pivstopne tudi mladini.
III
B
m
m
DUH
FJ
m
m
m
m
m
B
f Llillliil
brez odbitka rent neg a^davka.
[a
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000
4
Ustanovljena 1. 1881