—— - - List 41. • w • I ♦ i \ Tečaj LU. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". f V Ljubljani 12. oktobra 1894 & - - Politiški oddelek. m f* Pr n državnim zborom. Dne 16. t. m. snidejo se zopet državni poslanci na Dunaji, da nadaljujejo svoje delo. Dela jih čaka jako veliko, ali vendar nikdo dosti ne pričakuje od sedanjega državnega zbora. Večina obstoji iz tako različnih življev, da mora vsekako razpasti, kakor hitro bi se lotila kacega resnejšega vprašanja. Veže jo jedino skrb za svoje mandate. Sploh sedanji državni zbor tako rekoč le še živo-tari. Vidno je, da je potreben prenovljenja, ali baš tega se pa sedanje preživele stranke branijo, kajti čutijo, da je zanje odbila ura. Nova vlada in ž njo tudi parlament sta si postavila za svojo glavno nalogo volilno reformo. Dokler se ne izvrši volilna reforma, imajo mirovati vsa druga poli- tična vprašanja. Mislil bi bil kdo, da se bodo gospodje resno lotili volilne reforme, ali ničesa podobnega ni sli- temveč odložili so volilno reformo na nedoločen čas % » tem n A tj î s tem pa tudi vsa narodna in politična vprašanja, si je pa sedanja državnozborska večina sebi dala pravo spričevalo duševne uboščine, spričevalo, da ni kos svoji politični nalogi. Govori se, da je grof Taaffe s svojo volilno reformo hotel uničiti sedanje stranke in reči moramo ? da prav imel. Stranke, ki tako očitno kažejo, da niso za nobeno * 'jIMBnE^^MMBBrp - ^ . At^mK i Š *rđOfcflHA iL** rrilK» ^.^»IHf IJBjMMjađJBp. politično delo, k; se niti lotiti ne upajo na^ge, katero - 4 so prevzele, pač niso vredne svojega obstanka in tem-bolje za Avstrijo, čimpreje se pomedo iz javnega življenja. bo. Posebno ne smemo pričakovati i da sedanji zbor zares izvršil kako davčno reformo, ki bi bila nižjim stanovom v korist. To je absolutno nemogoče. Glavno besedo v sedanji državnozborski večini imajo nemški liberalci, kot zastopniki velicega kapitalizma, in pa veleposestniki, kateri se seveda boje vsake davčne reforme, katera bi bolj zadela imovite stanove. Dokler bodo ti sta- novi imeli odločilno ulogo, tako dolgo ni pričakovati pravične razdelitve davkov, naj gospodje se še tako posvetujejo. Kaj dobrega iz njih posvetovanj priti ne more, ker jim manjka dobre volje. Nekaj časa zna sedanji državni zbor potratiti z davčno reformo, ali naposled bode pa odložil vso stvar, kakor je volilno reformo. Ko bi pa kaj storil, bode se pa kmalu pokazalo, da je pač nekoliko povekšal davke, bremena pa nikomur ni polajšal. Sedanji finančni minister pač želi višjih davkov, ker je državno ravnotežje spravil v resno nevarnost s prvimi koraki, katere je storil za vrejenje valute. Mož bode kmalu sam začel spoznavati, da pri vsej svoji domišljavosti daleč ne dosega svojih dveh prednikov, kar se tiče finančne zmožnosti. Vse kaže, da bode s pomočjo sedanjega državnega zbora razdrl, kar sta zgradila prednika njegova. Kaj pa mi Slovenci? Za nas se tudi v novem za-sedanju državnega zbora ne bode ničesa storilo, ker so poslanci, ki so v koaliciji privolili, da se narodno vprašanje odloži. Obetala se je pač gimnazija v Celji, ali vse je dosedaj ostalo pri samih obljubah. Pač se je po časopisih veliko pisalo o tem vprašanji, ali vsa stvar ni storila še nobenega koraka dalje. da « Pač se je položaj v tem oziru toliko premenil Od novega zasedanja državnega zbora v političnem klical mož oziru nimamo ničesa pričakovati. Za druzega tako ta zbor ySe storil se je za referenta srednjih šol v učno ministerstvo po ni zmožen, kakor kak nov davek dovoliti, kar bode pač tudi bil udeležil shoda v , o katerem moramo biti prepričani, da bode ' « > f « ' da naše želje prepreči. Gospod Stiirgkh se je rad storil iz strahu, da ga vlada ne pošlje domu. Gradci, na katerem se je ugovarjalo proti paralelkam v Celji in tudi on se je pri Obeta se, da se bode zbor lotil narodnogospodarskih družil temu sklepu. in davčnih vprašanj. Prav lahko je mogoče, da se zbor * • * f i y Kaj pa store naši poslanci v koaliciji? Ničesa. Ca kaj tacega loti, ali dovršil pa gotovo nič posebnega ne kali bodo in glasovali za vlado, da se le ne razruži koa it i I • 390 licija. ako se ne izpolnijo nekatere slovenske želje. Minola m pa računska debata, Slovencem se razen kranjske gimnazije, ki ni v nobeni pravi zvezi z našim narodnim vprašanjem, ni ničesa dovolilo, ali vendar so naši poslanci Govorilo se je pomladi, da izstopijo iz koalicije, Pri bosenski upravi je Mladočeh Slama posebno grajal, da se še ni odpravila desetina. Odgovori ministra Kallaya nikakor niso posebno dobrega obetali. Pri vnanji politiki, so Mladočehi letos posebno napadali trodržavno zvezo. Posebno se je opazilo, da letos Poljaki niso zagovarjali trodržavne zveze. Grof Badeni se je proti cesarju pri delegacijskem obedu izgo- ostali v koaliciji, ravno tako ostanejo tudi letos, naj varjal, da Poljaki zaradi tega niso zagovarjali trodržavne vlada Slovencem kaj dovoli ali ne. zveze, ker se položaj zadnje leta • • v ni nic premenil. To je pa Da je sedanja vlada nam Slovencem naravnost na- « K ♦ sprotna, pač kažejo zadnji dogodki v Istri, kjer so se jeli razpuščati slovenski občinski zastopi in vlada napenja pač le izgovor. Pravi povod je to, da Poljaki niso več tako naudušeni za Nemčijo, od kar začenjajo v Poznanji grje postopati s poljskim narodom. Naravnost proti trodržavni zvezi se pa Poljaki iz raznih političnih ozirov ne marajo postaviti, povse sile, da občinsko upi*avo izroči v roke Italijanom, če sebno ker niso za kako zbližanje z Rusijo, ki bi bilo potem ravno s Slovenci, ko bi jih morala potrebno Obe delegaciji sta dovolili vkupni vladi vse, kar je ' 9 1 I 1 A i a « è ê • A » i ^ « * 1 A A * « « • • _ vlada v Istri tako podpirati že v državnem interesu, kaj naj pričakujemo od nje še drugod. Tega pač ne bode nikdo trdil, da Ri- zahtevala, niti krajcarja jej nista odbili in izrekli skupnim naldini v Trstu deluje proti volji višjih gospodov na Du- Tržaški mestni zbor ministrom zaupanje. Krajevna imena v tržaškem mestnem zboru. naju Vse to pa ne bode naših poslancev pripravilo da okolicanskih je sklenil, da se ne smejo v slovenskih šolah vec rabiti zemljevidi, na katerih so slo- bi izstopili iz koalicije. Vedno bodo našli že kak izgovor veûska imena primorskih krajev Ti zemljevidi se morajo za da so ostali v koalicij Jedna pridobitev že imeno meniti z zemljevidi z italijanskimi krajevnimi imeni. Gospodje so pri debati seveda govorili o poslovenjen u italijanskih imen in več tacih stvarij. Namestništvo je pa sedaj zaustavilo sklep vanje gospoda Sukljeta dvornim svetnikom. Govori se tudi o nekem drugem koalicijskem poslancu, da bi rad mestnega zbora. Seveda se bode mestni zastop najbrž pritožil na ministerstvo, kar mu pa najbrž ne bode dosti pomagalo, prilezel v ministerstvo na kako boljše mesto, če bode vlada mar usluge plačevati z dobrimi službami kajti utajiti se ne bode dalo, da so dotična imena prvotno Položaj bi bil obupen, da se ne kaže, da se raz- slovanska mere kmalu preobr proti volji gospodov koalirancev Učno ministerstvo Več prememb se bode zgodilo v učnem ministerstvu Sedanji predsednik prezidijalne pisarne Tudi to jih ne bode obdržalo, da so preprečili volilno sekcijski svetnik dr. Rihard baron Bienerth prevzame referat reformo. Dopolnilne volitve povsod kažejo, da se bliža konec liberalni moči. Tudi konservativni pomagači niso visokih sterstvu izimši vseučilišča. Dosedanji tajnik v učnem mini dr Evgen baron Hauenschield Przerol postane na več mogli pomagati liberalcem na noge Nove volitve bodo pomele z liberalno stransko skoro popolnoma, to že vedo v liberalnem taboru j pa tudi mnogo čelnik prezidijalne pisarne. Ministerski svetnik dr. Artur Bylandt-Rheidt prevzame reterat ljudskih šol. Dosedaj je imel referat visokih šol izimši vseučilišča. Novoimenovani ministerski konservativcev svetnik Sturgh bode referent o srednjih šolah in ministerski referat o bogočastvenih ne bode več v zbor. Njih zveza z liberalci jim ni utr- svetnik dr. Karol Zeiler, pa prevzame dila zaupanja pri volilcih. Prišli bodo novi možje v zbor, koalicija se bode razbila. Novi državni zbor bode izvršil, kar sedanji ne more in ne mara in naredil za zmirom konec sedanjemu neznosnemu stanju. stavbenih zadevah. Sturgh, ki ostane tudi še poslanec, službo nastopil ne pričakujemo od njega še le drugi mesec bode Slovenci pač nič dobrega Cerkvene predloge na Ogerskem postajajo nevarne da za vlado. Mislila je, ko je zmagala s civilnim zakonom je premagala največje težave, ali se je motila. V zbornici velikašev jo je zapustila protestantska duhovščina in nekateri beralni velikaši, kateri so dosedaj bili zanesljiva vladna Politični pregled. Opaž sleki, opora pa tudi pri tem, da tukaj ne vplivaj temveč tudi osebna mržnja do Wekerleta Delegaciji sta končali svoje delo. V avstrijski delega- nitaš. Za to pa ni izključeno, da magnatje še odj ciji so bile letos tudi plenarne seje precej živahne. Mladočehi so k temu največ pripomogli zlasti hudo kritikujoč upravo dokler ne bode verski pomi- ni pleme-^ mjajo, ako bodo videli, da na višiem mestu še ne marajo žrtvati Wekerla, vnanjih stvarij, potem vojaško pa bosensko upravo Njih valuta. Gospodska zbornica je zavrgla dosedaj zakon o svobodnem bogoslužji, in pa zakon o židovski govori bi pa bili napravili tem večji vtis, da niso povsod jednakopravnosti. Večina je posebno temu ugovarjala, da lekli v debato čeških stvarij in njih državnega prava letošnje delegacijsko zasedanje jih je pa lahko prepričalo se Baš da na Ogerskem priznalo brezverstvo in pa komu dovolilo presto- piti krščanstva v židovstvo Sedaj bode o teh predlogah sedaj za češko državno pravo še ni ugoden čas. Po pravici razpravljala zbornica poslancev in jih nepremenjene vrnila go-so se pritoževali, da se v vojni premalo ozira na češki jezik. spodski zbornici. Če jih v drugič zbornica zavrže, pride "pa minister ni mogel tajiti, da bi se češkim častnikom do ministerske krize. Kako stvar izide, se danes še ne more Celo ne bilo zaukazovalo naj se je to tudi zgodilo v milejši obleki. Nemščino v voj^i madjarski šovinizem. To je gotovo, da se vlada da imajo mej seboj le nemški občevati, nič vedeti. Bati se je vsekako, da bode naposled je posebno zagovarjal Promber češ premagal popusti razpon nositi v vojno. Pritrjeval mu je vojni minister da se ne smejo narodni proticerkveno politiko ne bode mogla držati, ako se ne začne Baš pri letošnjih delegacijah imeli smo najlepšo priložnost se pre- boj z židovstvom opirati tudi na nemadjarske narodnosti. Imela bode boriti hud Zid pričati da pod sedanjim vojnim ministrom veje v vojni upravi j dami se ne bodo zadovoljili z lepimi bese vse bolj nemški duh nego pod Baurom Pri budgetu o vojni kakeršne je zanje imel grof Zichy upravi se je več govornikov pritoževalo zaradi mučenj Rusija voj a kov ali minister ročil vendar dokaj nevarno. Zdravje ruskega carja je glasom raznih po Zadnj čas se javlja, da je carju kar utajil. Videlo se mu je sploh, da mu bil rad vse tako mučenje vojakov moč ohraniti zdravje le z nevarno operacijo, kateri podvreči kaj po da narodni zastopniki predrznejo kaj grajati, kar spada k se je car tudi baje sklenil. Po Ruskem povsodi se moli za bolnega carja. Predsednik francoske republike Casimir Perier je telegrafieno povabil carja, da naj se pride zdravit v milo podnebje ob francoski iivieri. Naša presv cesarica je povabila carja v svojo vilo na otok Krf. — Za casa odsotnosti carja iz Pe-terburga nadomeščal ga bo carevic, katerega bo podpiral nalašč v to svrho imenovan sovet. Rusija in Bolgarija. — Ruskim listom poroča se iz Sofije, da se početkom novega šolskega leta uvede na Bolgarskem v vse srednje šole, semenišča in druge šole ruski jezik kot obligaten predmet. Dotična naredba naučnega ministerstva je baje že izšla. — Ta najnovejša uredba v Bolgarski jasno kaže jrijazno sapo, ki je tu začela veti napram Rusiji. — O volitvah v sobranje bolgarsko vedo povedati ruski listi, da se volitev ni vi šila svobodno, kakor trdijo vladni bolgarski listi, temveč, da se je od vlade na vso moč pritiskalo po ne katerih krajih na volilce. Po temtakem je lahko umevna sijajna 2maga vlade. Francija in Nemčija. — Pred kratkim vsprejel je nemški cesar nekega v Berolinu se mudečega Francoza v avdi-jenci. Mej drugim je cesar Francozu rekel, da ve, da so Francozi napram njemu nezaupljivi, da vidijo v njem barbarskega carja, ki teži po vojski. Če je bil moj oče vojskoželjen, nisem jaz in želim najiskreneje miru Povabil je cesar na to Francoza, da ga ob prihodnjem postanku v Berolinu zopet poseti. Francoz je rekel, da ne upa, da bi imel zopet kmalu čast govoriti ž njim. Na to je rekel cesar, vidimo se pa v Parizu Francoza je to presenetilo. Cesar to videvši je rekel: Da, da 1 1900 povodom francoske razstave ; jaz poznam značaje Francozov in vem, kaj mi je storiti, da mi bo pohod pariške razstave mogoč. To vest prinaša neki francoski list. Z ozirom na to, da nemški cesar tudi sicer v marsičem kaže približevanje k Franciji, je ta vest verojetna. 4 Francija in Anglija. — Razmere mej Francijo in Anglijo niso ravno najboljše. Prijateljski odnošaji mej tema dvema državama so vedno slabši. Te dve velevlasti imata, kakor znano, več skupnih interesov pri raznih pomorskih kolonijah. Francoski poslanik v Londonu, Decrais bil je precej popustljiv in vseskozi pomirljiv, zato je Anglija lahko shajala s Francijo. Novi poslanik pa je energičen mož, ki ostreje zastopa francoske koristi napram angleški. Vsled tega je nastal mej tema velevlastima konflikt, ki vedno bolj narašča. Poroča se, da sta si vladi zadnji čas pošiljali prav ostre note, ne da bi bilo kaj v javnost prišlo. Raznim spornim točkam mej obema državama, pridružila se je zadnji čas še kitajsko-japonska vojska Francozom ni po\šeči, da se Angleži hočejo potegniti za Kitajce nasproti Japoncem. Mej tem, ko raste spor mej Francijo in Anglijo, pa pospešuje nemški cesar približanje Nemčije Franciji. 1Í MMMI..........Obrtnija"..........i»«! I « ..............................r............................?...............r..............................................................# Preiskovanje pristnosti barv za pleskarje. (Dalje.) Zelen ultramarin je podobne sestave kakor modri. Solna kislina ga razruši in pri tem nastaja smrdljivi - V žvepleni vodik. Živi natron pa na to barvo nima nobenega vpliva. Vroča galunova raztopljina ga razstopi. Če ga razbelimo v hudi vročini, dobi zeleni ultramarin po vrhu rudečerujavo barvo. Sicer se pa dosti pri vročini ne spremeni. Ta barva ni strupena. Znane so zelene bakrene barve : a) bremersko zelenilo v rahlih, modrorumenih kosih, često pomešano z mavcem ; b) brunšviško zelenilo, ki je podobno prejšnjemu, samo da je živejše in pomešano s težkimi stvarmi ; c) zeleni volk ali ocetnokisli bakreni okis. Te barve se raz-stope v solni kislini v rumenkastozeleno raztopljino. Prva in druga pri tem pustita neki beli ostanek, ki se ne razstopi. Raztopljina živega natrona te barve pocrni, ako jih v nji kuhamo. Če jih razbelimo v plamenu, dajo plamenu ob robu zeleno barvo in počrne. Če pridenemo sode in jih razbelimo na oglji dajo bakreni 'lesk. Če solnokisli raztopljini teh barv pridenemo salmijakovega c/eta postane močno modra. Če zeleni volk ogrejemo v solni kislini, daje od sebe ocetno paro. Vse te barve so strupene. Arzenikove zelene barve so pa vse jako strupene. Najbolj znani sta švedsko zelenilo in švajnfurško zelenilo, ki imata v trgovini še celo vrsto druzih imen. Solna ____V kislina ju razstopi. Raztopljina je rumenozelena. Živi natron temu zelenilu da modrikasto barvo; v vročini je pa porumeni ali pa porudeči. V vročini se ti dve barvi počrnita in se topita, ako nista pomešani z drugimi neraztopljivimi stvarmi. V vročini dajo arzenikove barve bel po česnju dišeč dim. Rob plamena dobi od njih zelenkasto barvo. Zelena prst je kremenčevokisli železni okisec pomešan s kalijem ali magnezijo. Ta barva je znana tudi kot češko, veronsko, cipriško, francosko in kamneno zelenilo. V solni kislini se rujavkastorumeno razstopi, ako se raz-greje, v raztopljini živega natrona pa nekoliko temneje. Če je razbelimo postane ta barva rujavorudeča. Strupena pa ni. Zeleni cinober je zmes berolinskega modřila in krom-skega rumenila. Imenuje se tudi kromovo, neapeljsko, listno, ali oljno zelenilo. Solna kislina zelenemu cinobru da modrozeleno barvo. Če se rabi močno solna kislina, se iz razstopljine izločijo beli kristali. Raztopljina živega natrona pa to barvo porumeni. Če jo razbelimo z ogljem in ostane rujav ali pa rujavo rumen ostanek. Če se raz-greje s sodo na lesnem oglji daje mehka svinčena zrnca. Zeleni cinober je malo strupen. Guignetovo zelenilo, ki se tudi smaragdovo zelenilo imenuje, se v solni kislini raztopi v zeleno raztopljino, živ natron, pa tudi vročina na to barvo ne vplivata. Strupena pa ni. Rimannovo zelenilo se naredi, ako razbelimo ko-baltcv okisec s solitarnokislim cinkovim okisom. Rimannovo zelenilo se v trgovini imenuje kobaltovo, saksonsko ali cinkovo zelenilo. Na to barvo ne vplivajo solne kisline, živi natron in vročina. To barvilo je le malo strupeno, ako nima arzena v sebi. Borovokisli bakreni okis je zelena barva, katero se razstopi v solni kislini. Raztopljina ima rumeno zeleno barvo. V raztopljini živega natrona se raztopi. Raztopljina je jako cista. Ostane pa neki črn ostanek. Če to barvo razbelimo, se topi, ali zelena ostane. Strupena je kakor druge bakrene zelene barve. (Dalje sledi.) 392 Obrtnijske raznoterosti. Brzojavni drogovi iz papirja. Zadnji čas jeli so poskušati, ko bi se dali brzojavni drogovi narediti iz papirja. Star papir se stolče, primeša se boraksa, soli in nekaj drugih tvarin in vse to dobro stisne v votlih kovinskih cilindrih. Taki drogovi so lažji od lesenih in ne trohne kakor leseni. Lokalne železnice. Trgovski minister pripravlja neki nov zakon o lokalnih železnicah. Po tem zakonu bode vlada pa navadno ne vrši hitro, včasih še v sto letih ni popol noma končano. Od tod prihaja, da so nekatere stare zgradbe tako trdne, da jih skoro ni moč razrušiti. Pri kmetijstvu se ugašeno apno tudi rabi za gnoj I^H " ' L á* I! - "fcB ««> L| ^ i mM ř _ in pa za apnenje žita, predno ga sejemo, da se ga potem sentje ne loti. V zemlji se navadno nahaja apno kot ogljikovokislo imela pri koncesijoniranji železnic dovoljevati velike ugodnosti, apno ali apnenik. Apnenik je jako razširjen na zemlji. kakor oproščenje davkov, kolekov in pristojbin. Poleg tega se bode s tem zakonom tudi vlada pooblastila, da bode smela na lokalnih železnicah prejemati obrat, sklepati pogoibe o obratu in tudi dajati posojila lokalnim železnicam. Z novim zakonom Največje gore so iz apnenika. Pa tudi jajčne lupine so največ iz apnenika. njivski prsti seveda ni v debelem kamenji, temveč je kot droben prah pomešan mej prst. se bode torej vladi dalo veliko oblasti v nekaterih finančnih Taki prsti, v kateri stvareh. prst. je mnogo apnenika pravimj apnena Na njej dobro vspevajo rastline, katere mnogo ne Podržavljenje železnice. Govori se, da vlada misli apna potrebujejo. na podržavljenje južne, temveč tudi severnozapadne že- leznice. Židovski listi se v ze oglašajo proti podržavljenju v ze- leznic, boje se. da se kapitalistični dobički pomanjšajo. É* : MfM. ..........mu.«i«.. i Kmetijstvo. m f»< Crtice o kmetijski kemiji. r s (Dalje.) Jako važni del rodovitne zemlje so kalcijeve spo-jine. Kalcij je kovina, ki se sama čista na zemlji ne na- haja dasi v spojinah jako razširjena po zemlji. Cele gore obstoje iz apnenika, pa tudi v morji in rastlinah so kalcijeve spojine. Kalcij je svetlorumen, mehek in raztegljiv, močno bleščeč. Ta kovina je jako lahka, poldrugikrat tako težka kakor voda. Na zraku se hitro spoji s kislikom in jo je moč spraviti le pod petrolejem. kislikom se kalcij spaja v kalcijev okis ali živo apno. Ker se pa kalcij ne nahaja samočist, zato tudi živega apna ne dobivamo s spajanjem kalcija in kislika, temveč iz ogljikovokislega apna, iz katerega se prežene da iz Taki » » i i # . kuhati. kemični čisti vodi se apnenik prav nič ne raztopi. Raztopi se pa v vodi, v kateri je malo ogljikove kisline. V taki raztopljini ga potem posrkavajo koreninice raznih rastlin. Če tako vodo ogrejemo, uide najprej ogljikova kislina in na to se pa izloči apnenik iz nje. ogljikovo kislino se pa apno spaja še v dvojno ogljikovokislo apno. Ta spojina ima v sebi več kisline in se raztopi v vodi. Raztopljena nahaja se skoraj v vseh vodah. Če se taka voda kuha, se ta spojina preminja v navadni apnenik in se kot kotljini kamen izločuje. V parnih kotlih Sm^WBSďBBM Bf^iT JB ■ - v- n biva s tem, da se spreminja po vplivu nekaterih drugih T á ~ | » ' * ^ J ? i f " * r t • J C « r / f i r — p I ; rji kislin v druge apnene spojine. Iz povedanega je razvidno, " t* \ da so apnene spojine jedna najvažnejših delov vsake rodovitne zemlje. Brez njih je vspevanje rastlinstva narav- oblasti imenovani in po družbinem vodstvu naprošeni ali po njem odposlani nadzorniki, ki so se o njih izrazili s pohvalo in zadovoljstvom. Slavna skupščina ! Če pomislimo zdaj na teh nost nemogoče. • * ■ v • r à * L Dalje sledi.) « * f z _M - r C\ . f è • i t. T * t / r - n * • ř več kot tisoč otrok, ki jih pestujejo naši zavodi, vidimo, da naš trud in naša požrtvovalnost ni zastonj. Čegava bi bila ta deca brez naše družbe ? Ali bi je ne bili že naši neprijatelji na severu in jugo-zahodu zapovedi božji zvabili v svoje zavode, od gotovo ne bili več vrnili kot katoliški <\* * r f * * . • i-« 1 . A A raznoterosti — 9 Poljedelsko ministerstvo je poslalo ljubljanski osred-gozdni drevesnici 13 litrov semena raznih vrst japanskega vkljub koder Slovenci. Da bi se nasa družba obvršava pravo patrijotično drevja, katero raste v mrzlih in suhih krajih. Zanimivo je da Pinus Thumbergii in Laria Leptolepis kalita v štirih tednih i Pinus coreacensis pa še le čez jedno leto, ko se poseje. Uvoz italijanskega vina pojemlje. Lani se ga je uvozilo od januvarja do konca avgusta 787.611 meterskih centov v vrednosti 7 milijonov 88.499 gld., letos pa v teh mesecih samo 638.984 meterskih centov, v vrednosti 5,750.856 gld delo, lehko bi Vam, čč. skupščinarji, dokazali iz načina vzgoje in pouka v naših zavodih, iz naših cerkvenih, naših dinastičnih in narodnih šolskih slav-nostij, a o teh veselicah, spodbudnih za učence, sta-riše in navzoče občinstvo, poročali so itak naši časniki. Dovolj je, da družbino vodstvo konstatuje : Naša že vzgojuje po jedinopravnih osiročena mladež se torej letos 148 627 meterskih centov za 1,337.643 gld. vred- pedagogičnih načelih : v katoliškem, avstrijskem, nosti manj j Ameriško žito na Kitajskem. Te dni je neka ladij r w J mnogo moke iz Amerike v Japan in 200 ton žita prvo žito i r. i> C se je poslalo iz Amerike na Kitajsko m <— a ' t r- « r *r rv slovenskem duhu. Družbini zavodi imajo že v konfesijonalno in narodno šolo, za kar se je izreklo naše ljudstvo v svoji ogromni večini. 0 Družbinemu vodstvu je omenjati zdaj še najbolj 5 mm - i skeleče rane na slovenskem telesu, to s a šolstva na Koroškem. Kako radi sloven- bili že « # y ¥ ' » t JUtf Družbe sv. Cirila m Metoda redna IX. ve ; • S r lika skupščina -i r j 9 t r dne < « I 4 f T . avgusta 1894. I. v Novem Mestu. ^ * J* * Družbini šolski zavodi. letos slavni skupščini naznanili veselo vest; „Šola v Velikovcu je odprta, — a zaprek je bilo dovolj, da se to ni moglo izpeljati. Družbeni tajnik si je lani meseca avgusta z dvema čč. šolskima sestrama ogledal ponujano nam hišo v Velikovcu, katera pa žal za šolski namen ni prikladna. Zato se je moral pogojni # t r n r' - • • / : (Dalje.) nakup preč. gosp. proštu Serajniku, kateri se je v / i 0 * • Zabavišče v an u je vzgajalo nad 70 otrok, in ono svojem rodoljubnem srcu že radoval, da prav v nje* govi hiši bo prva slovenska šola v Gorotanu, zopet 394 T ' » odpovedati in misliti na drug prostor Ivan Hribar potoval je zato Vodstveni ud podaritev raznih knjig Molitvenih; nabožnih, šolskih nalašč v Velikovec ter poučnih zabavnih spisov kupil prav primeren stavbeni prostor v obsegu enega orala 706n° za 1250 gld., kateri prostor se je mej- časno dal v najem. mnogih darovalcev, druge, osobito šolske, je nakupo n i ij, • ' • ' i jr. j • > ■ ^^P vala, nekatere je imela pa v svoji i^.nhn oiiliôrf Društvena ekspedicijo, ki tej zadevi pa občni zbor celovške podruž- Ivan Bonač-eva knjigoveznica, razposlala na vse nice dne 27. junija 1893. sprejel in nam doposlal na kraje slovenske domovine, osobito ob mejah, od lanske stopno resolucijo » Načelništvu se naloži, da se pri skupščine do inclusive 1 t. 1 L* glavnem vodstvu zahvali za sklep likovcu večrazredno slovensko šolo sv. Cirila ustanoviti v Ve-l da slavno vod-l Metoda najbolj knjig • r n f ri: : rt f f : r* ■ ? v f**f j f * - it f*f fp i f * Pri naročevanju in stvo prosi, da bi družba sv. ko mogoče podvizala se izpeljati omenjeni sklep Družbino vodstvo se ie že nakanilo stopiti pred družbo podpirala „Narodna šola* s svojim nikom deželnim poslancem Feliksom Stegnar-jem, ka terej tu javno izrekamo > C -«T- s fm . V>ú slovenski svet z okrožnico, proseč ga zopetnih žrtev, darov za to velepomembno šolo, katero kanimo zidati vspomladi. Na jesen in po zimi se bo potrebno pripravilo in osobito se nadejamo, da bodo koroški rodoljubi s stavbinim gradivom prihiteli na pomoč. Mislili smo, da bode zabavišče pri šolskih se« (Dalje * A'* i rr. * 'i—J à < ř ř - 4 f i C*' jT\ ' t : « A s v ft SI fc i V* * > -i/it ■ i •'"*■ »v t*. Q - % i • á : - - f. ? - ti Poučni in - # $1 la fT « «► i;*./V r A t'i VI-L -•v * y + s •4 r Egiptski leseni vojaki. %j starinami pali so več lesenih 38 centimetrov visocih strah v Mariboru odprto že početkom šolskega leta |JeaJ^a^J^emeail^^^ste^ 1893/94, a še do zdaj ni. Družbino vodstvo se je zgla- -aki g0 gedaj ravû0 tako šalo z opetovanimi vlogami na c. kr. deželni ki a. m vo šolski s" v in oboroženi* kakor so 1 £ Î * ♦ v ^ < JLJL* v^ h \ < svet v Gradcu in na kr. ministerstvo na Dunaju naznanjalo je te odloke mestnemu šolskemu svetu v bili staroegiptski pod dobrimi dva tisgc leti Statistično s Francoskega •íSi imajo manj nego 40 prebi Mariboru, posredovali so v tej zadevi državni po po 17 prebivalcev Te občine * • slanci, a do danes še ni definitivne rešitve o tej, sami na sebi res malenkostni zadevi, kajti štajerski neslovenski rojaki se bodo prepričali, da se Maribor ne bo stop, tajnike poljske 4=7-.%' Francozov živi od- tijstva, 25% od podrl ko bodo tam res samo slovenski otroci zaha obrta, 10% Mv^MPiWŠmi dižavm službi, 1,114.878 oseb se bavi s sv^ , 2,295.000 živi le od dohodkov svojega premoženja. V jali v slovensko zabavišče 330.000 ljudij neoženjenih ití število do 15 let starih ljudij za 226.334 oseb pomanjšate to število nad 21 let starih oseb se je za 267 poveksalo vsled Ker je preosnova tržaških naših zavodov v tesni priseljevanja. Število rojstev vedno pojema zvezi mej seboj, torej ni bilo možno odpreti lani ob Som. Dne 29. avg u s ta> f j efc^ r Bahoveu ve- ljubljenega novega Trstu". zabavišča na Belvederu v licega soma. Dolg 5.3 metrov tehta brez drobu V črevih njegovih so našli Som je jedna najnevarnejših Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda. Šolski in učni pomočki. 5. V smislu svojih pravil izdaja družba tudi .. III. Jadranskem morji se često agrebskemu živalskemu muzeju; lovori sèr da večjega; kalřor r f y ii' ' * ^ iS . »v /t* rî * r ^ a a a ur Ai - r>r r/« « ta nima noben muzej v našem' "ï ; y Q n* tf # • íř ^ P ^tf J i y h lit ž* s i w f razne spise, osobito mladinske. Od prejšnjih so in IV. zvezek popolnoma pošli in podružnica, ki bi ntAcmila imp,ti še kai imenovanih izvodov v razpeča- 2?....^.............. ULtfglllicL llIJtîbl b« îuiwiuvcwim i^vw^wv ť iy Novice. i! vanje vrne. storila bi veliko uslugo vodstvu, ako mu je Letos smo izdali že zvezek z naslovom Slavnost odkritja Valvazoijevega in itežgyárjevega „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole". Vredil Ivan Mercina, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici. spomenika združeno s slavnostjo; ustanovitve slovesno praznovali dne župniji: so in 7. oktJt.. 1. v Krškem r. družbi sv. Cirila in Metoda trosi glasom tem spisom se je odpomoglo nujni potrebi tržaške „Edinosti mej kranjsko "Sv nekdo néèuvauê naših zabavišč in sploh se je v tej slovstveni stroki in vsake obsoje vredne vesti na katerih « resnice imajo Za danes toliko njim ledina orala. Naši časopisi so jo prav laskavo ocenili in priporočili vsem ljudskošolskim knjižnicam. Na razpolago ima družba še dokaj spisov, a dokler vS(JeY zaprla sapa za ednake namen prekoristni naši šolski ker upamo, - da se bode temu břf zvesta^ od poklicane strani odločno na j &. se ne razpečajo prejšnji spisi, ne kaže izdajati novih se m t^ LI li L j Naše podružnice z razpečavanjem takih spisov so K atiuka najboljše pospeševalke slovenskega slovstva Družba pospeševala krščansko prosveto v Družbi sv. Cirila do 20. septembra darovali: lepo zbii ko koristnih knjig ; v zgled no ^ ^ > Y v St. Jurju na južni železnih po od 15. avgusta Kavčič 100 gld vrlo . Tončiki razcvitajoča moška podružnica v smislu svojih nebeških zavetnikov sv. Cirila in Me- Kameniku po g. blagajniku J,;Mitohnoju lOO.gld; kot pre toda tudi s tem ) ker rada uslišavala prošnje za bitek veselice z dne 2. sept. t. 1. s proSnjo, ,da pçptaae po v ' » krovitelj « Delavsko bralno društv v Idrij ob slavnosti desetletnice nabranih 42 kron 36 vin. po tamošnji naši de lavni moški podružnici gospa Marija Gruntarjeva v Ribnici 36 kron nabranih ob raznih prilikah mej tamošnjimi rodoljubi Vinarsko zadrugo snujejo v Krškem. Novo šolsko poslopje so slovesno blagoslovili dne 4 « m » t. m. pri sv. Ani pri Tržiči. si. posojilnica v Gorenji Radgoni 10 gld. 97 kr. ; čč. gg. du- ^ne 23. oktobra t. Prašičja razstava v Novem mestu je v torek na kar se je z ozirom na to, da se je hovniki zbrani pri dekanijski vizitaciji v Slovenjem Gradci glede dneva v dotičnem vsporedu vrinila pomota, interesentje 10 gld. na besedo preč. g. dekana dr. Suca; vrli gostje na primiciji č. g. Ernesta Trstenjaka pri sv. Barbari pri Vurbegu po č. g. bogo na primiciji Gomilšaku gld 40 kr ; vrli gostj g patra Sev v Radencih gld 12 kr po mariborski moški podružnici, vesela narodna družba v Selcih / gld. 50 kr., ki jih je nabrala gdč. Anka Slibar-jeva, poslal pa g A Dermôta iz Železnikov družba Omizje" v Mozirj zopet 5 gld z želj da bi delovali v slogi za slovenski narod in dijaki na novi maši č g. Aloj Rožmana v Hrapj pri Ljutomeru po g. Fr. Ciriljevem 3 krone Zopet se z novim šolskim letom poučuje na naših zavodih nad 1000 slovenskih otrok, ki bi se potujčili, da jih ni vzela v svoje varstvo naša družba. Bog nam nakloni pa tudi nad 1000 dobrotnikov, posnemovalcev vrlih rodoljubov, kojih imena s hvaležnim srcem danes objavljamo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda \ Volilski shod sklicala sta na minolo nedelj v Slovensko Bistrico štajarska poslanca dr. Radej in Robic Dobro obiskan hod je z odobravanjem vsprejel resolucij izraža nezaupanje v sedanjo koalicijsko vlado in zahtev od spodnještajarskih slovenskih državnih po da izstopij Hohenwartovega kluba ali pa odlože svoje mandate. Državni poslanec Robič je obljubil s častno bese da izstopi Ho henwartovega kluba v ce enske paralelke na celjski gimna ziji ne bodo v proračunu, ki se še tekom tega meseca pred loži drž zboru oziroma če bi bila dotična točka v odseku ali v zbornici odklonj vendar Da bodo doljube i Občinske volitve v Podgradu v Istri so konečno razpisali, dasi tudi pozneje, kakor zahteva zakon, rrli Podgrajani pri teh volitvah pokazali se vrle ro- z zopetno izvolitvijo dali zadoščenj prezaslužnemu prejšnjemu županu gosp. Slav Jenko-tu, se nadejamo Z volitvami volilnih mož za nadomestno volitev deželnega poslanca na Notranjskem, ki se ima vršiti dne 30. oktobra, pričelo se je te dni. Slovanščina pri sodiščih na Primorskem. Vsled ukaza pravosodnega ministerstva je tržaško višje deželno sodišče naročilo nekaterim okrajnim sodiščem po Istri, da morajo tekom ednega meseca napraviti dvojezične napise in si naročiti dvojezične pečate ter tiskovine. Da se v ta pravični čin zaletavajo z največjim srdom in w ^ 9 • V1SJ1 hrupom ter krikom italijanski listi, je umevno. Tudi razni iredentarski mestni za-stopi hrume proti temu pravičnemu ukazu. Zares uboga para je Slovan, najmu seda še kaj tako potrebnega, ne, nenasitljiv Lah oziroma Nemec mu ne privoščita, češ za Slovana ni treba pravice, zanj je dobro, da se nadalje krivično proti njemu postopa. Shod volilcev sklical je na minolo nedeljo dež. in drž. poslanec g. Ivan Nabergoj v Skednju pri Trstu. Shod je ednoglasno izrekla zaupnica in se mu z navdušenimi živioklici izrekla še posebna zahvala, da je izstopil iz Hohenwartovega kluba. Sooletnico ustanovitve župnije praznovali bodo bil nepričakovano dobro obiskan. Poslancu se prihodnje 1. 1895. v Šmartn em pri Litiji. V zaslužni pokoj je stopil po 591etnem službo- Mihael vanji spovednik v ljubljanskam nunskem samostanu Potočnik, častni papežev kamornik in konzistorjalni svetnik. Nov vodovod na Reki so godu dan. odprli na cesarjevega se opozarjajo. Ponarejene krone. Opazilo se je, kakor poročajo razni listi, da se je vtihotapila iz Švice na Avstro-Ogersko cela množina ponarejenih kron. Te krone so našim pravim tako zelo podobne, da jih je komaj ločiti. Za ponarejevanje obstoji najbrže v Švici popolna tovarna. Tudi glede vsebine srebra, katerega je v kronah za 26 kr., so te ponarejene krone skoro ednake pravim. Da se zabrani nadaljno utihotap-ljenje tega ponarejenega denarja, pomnožile so se mejne straže in konzulatom v Švici se je naročilo, da po svojih močeh zasledujejo ponarejalce. Na zadnji mesečni živinski semenj v Ljubljani se je prignalo 596 glav konj in volov, 430 glav krav, 67 glav telet, skupaj 1093 glav. Kupčija je bila srednja. Otroški vrtec v zvezi z vnanjo dekliško šolo dovolil se je ustanoviti cč. Uršulinkam v Skofji Loki. Bratovščina hrvatskih ljudij za Istro je imela te dni občni zbor. Minolo leto je ta družba jfpodelila 755 gld. podpore. Podporo je dobilo 5 velikošolcev, 19 srednješolcev, 19 učiteljskih pripravnikov in pripravnic in 21 drugih učencev. Izpiti zdravnikov in živinozdravnikov za stalno meščenje o zdravstveni službi pri političnih oblastvih bodo v drugi polovici novembra v Gradci. Pro je vložiti do 25 tesra meseca O Dom stranke prava nameravajo graditi v Za grebu. Voditelji te stranke so že izdali na hrvatski narod po ziv v namen darov in nabiranja doneskov za to gradbo Za opeklinami je umrl dveletni otrok v Lahovčah na Goriškem. Tatu zaprli. V Trstu prijeli so 171etnega Fran- ceta Arzona, ko je polnil žepe s kavo izloženo vrečo pred neko prodajalnico. Pri njem so našli poleg kave še druga znamenja njegovega rokodelstva, dva vitriha. 41eten V Ljubljanico padel je dne t. m. na Bregu delavčev sin Karol Vojska. Potegnili so ga sicer iz vode, a deček poškodoval se je pri padcu toli na glavo, da je drugi dan umrl. Veliki povodnji po srednjem in deloma po Zgornjem Štajarskem so zadnje dni minolega tedna provzročile neizrečeno škode. Več vasij je bilo pod vodo in preplavile so se cele doline. Tatovi v cerkvi. Na Jezeru na Koroškem in pa v Spodnjem Dravogradu so tatovi obiskali cerkvi. V prvem kraji so odnesli dva nabiralnika, v druzem pa dva izpraznili. Utonil je v Knapovžah pri Medvodah 21etni otrok. Padel je v vodo pred hišo. Mrtvega našli so t. m. na nekem skednju v Velesovem Jakoba Pikša z Visokega, vlekel žganja. se je bil preveč na- Dne t. m. je na Razdrtem jel goreti hlev so pa prej po predno je pr Ogenj. posestniku Dolencu gasit postojinska požarna bramba. Blaznec — propovednik. Te dni je prišel v vežo mestne bolnice v Trstu človek in jel propovedovati. Spoznali so ga takoj, da je blazen in spravili ga na oddelek za blazne. Samomor kapitana. V nekem hotelu v Trstu zastrupil se je kapitan Peter Paolini. V hotelu je bil že mnoga Novo železnico, vezala neposredno Gorico dolžen. Usmrtil se je zaradi slabih denarnih razmer. V pismu » s Celovcem so pričeli meriti inženirji minole dni. Železnica je nameravana kakor znano preko Bohinja. ga zapustil, svetuje posestniku hotela, da naj se obrne do njegovega brata, da poplača dolg. 300 Ponesrečeni rudar. V premogovniku v Trbovlju Ijivih ljudij. Policija deluje v tem oziru z veliko marlji vo8tjo. Ko se osnuje v Afriki posebna kolonija za nje,, se zanje vpelje posebna uprava in ne bodo več spadali pod upravo druzih kaznilnic. Ker bode za vsacega tacega je dne 29. m. m. premogokop Janez Jerič našel kapico k dinamitni patroni. Brez vsake previdnostne priprave je kapico užgal, da se je razpočila in odtrgala mu je 2 prsta na levi roki. V spanju okraden Dne 1 okt. je v Konjicah pregnanca treba na dan po 60 centimov, bode vlada zanje nekemu kmetu prišedšemu ejem, ko je spal v nekem hlevu potrebovala na leto več kakor milijon lir neznan tat ukradel 300 gld. Přeřezal mu je telovnik in vzel listnico. Najden utopljenec. Te dni so v Trstu iz morja izvlekli že preeej segnjito truplo 571etnega kotlarja Viljema Livornu se je te dni pred hišo nekega tovarnarja razletela bomba, ki je bila napolnjena s smodnikom, je sicer napravila svinčenimi in železnimi kosi. Bomba Concina. Sodi se, da ga je zadnja burja pijanega vrgla v morje, nekoliko škode, ali pa nikogar ni poškodovala. Ne ve se Samomor. Dne 21. septembra obesil se je 4lletni kočar Fran Zelenko iz Slajšine na Štajarskem. Bil je slaboumen. Nedavno so ga bili izpustili iz blaznico. to delo anarhistov, ali pa kako osebno maščevanje. Vsekako je prvo verojetnejše. Ogenj je popolnoma uničil v Rečici pri Laškem se trgu hišo Marije Aškrc. Zgorelo je tudi več žita, obleke in hišne oprave. Ogenj je nastal po neprevidnosti neke dekle. V y » Goričjem vrhu pri Gorenjem Dravogradu je pa pogorela h ša in gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Koratu. Hlod na tiru. Dne 28. m. m. opazil je strojevodja vlaka, ki je vozil iz Ljutomera v Radgono čez tir ležati dolg hlod. K sreči se mu je posrečilo vlak ustaviti. Hlod je bil čez železnico položen iz hudobije. Lahko bi se bila pripetila velika nesreča, ker je ondu železniški nasip jako visok. le nekaj oseb po nedolžnem zaprli. Kdo ve, če anarhisti Roparski napad. Dne 3. t. m. je v Mariboru ob s tem niso hoteli odvrniti pozornosti od svojega delo- 2. uri po noci nekdo napal in davil neko žensko, ki je prišla sadje kupovat na debelo. Imela je pri sebi 2000 gld., katere jej bil rad oropal. Ženska se ga je pa ubranila in ko je Zarota proti italijanskemu konzulu v Marzilji pa morda ne bode dala dokazati. Zaprli so res osem oseb, ali so le pri jednem našli nekaj anarhističnih spisov pri druzih pa ničesa Tudi daljna sodnja poizvedovanja niso še dosedaj mogla nič posebnega dognati. Zaprli so jih na podlagi ovadbe nekega tajnega policijsta. Domneva se pa že, da so dotičnega policijsta anarhisti v Remu kjer je vse zvedel, dobro nalagali in so sedaj v Marzilji vanja v druzih krajih, kar se bo pač še le pokazalo. svojem času smo poročali o tem, da je na neki klicala ljudi na pomoč, je ropar bežal, pustivši suknjo, klobuk, italijanski šoli vec profesorjev moralo odstopiti, ker sa jedne čevlje in dežnik. Policija našla je v suknji deželnobram- anarhisti. Tudi na Francoskem so med izobraževalci mla- bovsko odpustnico obloko, glasečo se na ime Gabrijela Alta. Tudi jo je pustil, se je spoznala za Al ovo. Alt je bil večkrat radi tatvine kaznovan in je poslednji čas bil v Gradci. Najbrž je bil přišedši v Maribor, kje je izvedel, ko- dine že ljudje, goje anarhistične ideje. Te dni je fran v ze liko denarja ima ženska pri sebi Žandarji ga sedaj iščejo. coski učni minister proti dvema srednješolskima in jed nemu ljudskošolskemu učitelju moral oddrediti discipli narno preiskavo, ker so proslavljali anarhizem in obsoje stopnic se je ubil. V Celovcu so obsodili v vali zakone proti anarhistom. dvamesečni zapor posestnika Kocijana Petrića, ki ni dal nare- diti držaja v podstrtšej, da je neki Geiler, ki je s svojo rodbino pod streho stanoval, s stopnic pal in se ubil. Žena in jako groznem anarhističnem napadu pa prihaja poročilo iz Srednje Amerike Granadi v nikoraguiški sin ubitega sta trdila, da je kmet najbrž Geilerja vrgel s republiki so anarhisti razstrelili z dinamitom vojašnico stopnic, da se je ubil, kajti večkrat sta se prepirala. Zatoženec Nad 200 vojakov je mrtvih je to oporekal. Včasih sta se res sporekla, ali sta bila kmalu dobra. On je imel zatoženca in rodbino zastonj pod streho. Držaja pa ni mogel napravljati za ljudi, mu ne plačajo nobenega krajcarja. Zdravniki so izjavili, da je Geiler umrl, ker so se mu pretresli možgani. Sodišče je spoznalo, da se je zatoženec zakrivil prestopka zoper varnost življenja, ker ni napravil držaja. Ropni umor. Prižigalec svetilnic postaje v Sata ralji Ujhely na Ogerskem po noči zvabil brivca Andreja Szabo v svoje stanovanje, ga umoril, pobral mu denar, zlata Anarhisti. Da je zadeva o nižjevojaški šoli v Berolinu bila jako resna, kaže že to, da se misli šolo sedaj prestaviti v Jtitesbogh, da njeni obiskovalci ne bodo izpostavljeni slabemu vplivu, kakor v Berolinu, kjer vedno lahko pri- uro in verižico, truplo pa vrgel na ulico. Morilca so že prijeli. Toča v Belemgradu. Dne 29. m. m. je v Be- lemgradu šla huda toča, kakeršno že stari ljudje ne pomnijo. Sla je pet ur debela kakor orehi. Uničila je okrog Belega grada vse poljske pridelke. Največ škode je naredila po vrteb. Nesreče na železnici. Dne t. m. pri Galli puliju na Laškem tovorni vlak zadel v osobni vlak na kolodvoru. Jeden brzojavni služnik je mrtev, sedem oseb je pa poškodovanih. Dne t. m. je pri Germersheimu v Nem- dejo v dotiko s socijalističnimi in anarhističnimi življi. brzovlak pred kolodvorom skočil s tiru. Lokomotiva je Iz jednacih uzrokov mislijo tudi živinozdravniško šolo močno poškodovana. Tri vozove je zdrobilo. Vlakovodja je malo prestaviti iz Berolina. Seveda razširjenja anarhizma mej mladino in vojaki se ranjen. Drugi k sreči nobeden ni poškodovan. Pri Char zaresno bati in treba začasno gledati da se prepreči nevarnost. domu na Angleškem sta ravno ta dan trčila vkupe dva vlaka. Pet ljudij je mrtvih in jako veliko ranjenih. Dosedaj so v Italiji kacih 3000 oseb odločili i da Čuden porod. Andralić, žena cestarja v Gje- verski Vari vodi v Dalmaciji je dne 17. m. m. porodila mrtvo jih pošljejo na prisilno določeno bivališče. Do novega leta dete, ki je imelo 4 roke, 4 noge, 2 glavi in jeden život. Dv& bodo pa že gotovo imeli nad 5000 tacih anarhizma sum- uri po porodu, ki je bil jako težaven je mati umrla. » ■r 397 v Očim. V Trutnovu na Češkem zaprli so delavca Franca Beneša, ki je umoril svoji pastirki, šestletno Barbo in devetletno Maričko • ■ in pol milijona poneveril je prokurist barona Hirscha Pingault. Ves ta denar je vložil v manjših zneskih pri Požar v Antwerpenu. Najzanimivejši razstave v Antwerpenu „Stari Antwerpen" je pogorel težavo so gasilci preprečili daljše razsirjevanje požara. predmet Le s raznih pariških denarnih zavodih in ga je mislil pozneje ra- Baron Hirsch je pa naznanil, da mu je denar ukraden. biti. Po- Nesreči na železnici. Dne 2. t. m. sta pri Raabu se je že tudi dobil. Policija, kateri se je naznanilo, ie pa prokurista prijela, srečilo se jej je dognati, da je denar on poneveril. Ves dena na Ogerskem vkupe trčila dva vlaka. Zadel je iz Budimpešte Žrtva igre. Blizu Nizze našli so mrtvega pruskega v Gradec vozeč brzovlak v tovorni vlak. Pet vagonov tovor- grajščaka Riharda Saatmeberja. Ustrelil se je, ker je poprej v nega vlaka j^ zdrobljenih, več druzih pa poškodovanih 33 ovac je ubitih. Človek se pa k sreči ni noben poškodoval Pri North Allertornu na Angleškem je dne t. m skočil brzovlak s tiru. Štiri osebe so težko ranjene Obe lokomotivi vlaka sta se preobrnili. Potovanje okrog sveta. Vojvoda Abruški nastopi Kri- še ta mesec potovanje okrog sveta na italijanski ladij Monte Carlu zaigral 600.000 mark. Obsojena roparja. V Sasariju na Laškem obsodili so roparja Derosasa in Augiusa v dosmrtno ječo. Veliko ljudij je bilo pri razglašenji razsodbe. V smrti združena. Na Dunaji so te dni našli v nekem hotelu mrtvo 181etno Karolino Graf in 241etnega zla- štof Kolumb Priac misli obiskati Vzhodno Japan Severno in Južno Ameriko Indij Kitaj tarskega pomočnika Aleksandra Jakaša. Bila sta praznično oblečena in drug druzega objemala, Zraven našli so pri njiju Schwarz petdesetak Ponarejen petdesetak. Te dni je neki Simon pri davkariji v Radgoni poskušal oddati ponarejen iz katerega je razvidno, da sta se * \ Nesreča pri požaru. V Detroitu je te dni go rela neka tovarna. Neki zid se podrl pri gašenju ubil pet gasilcev in jednega gledalca. Devet gasilcev poškodoval. pa steklenico strupa in pismo, umorila, kjer njiju razmere niso tako ugodne? da bi se mogla vzeti in ona čuti, da postane mati. Skala se je utrgala. Zaradi deževja se je pri Al-landu poleg Badena utrgalo več velicih skal. Priletele so na cesto, ko so poprej že polomile vec dreves. Malo poprej se je po cesti peljal baron Wittinghof-Schell. Kaže se, da se utrga Smrt milijonarjeva. Baiceloni na Spanjskem mrtvo Brugado v njegovem stanovanji. Ko ga Dne 26. m. m. našli so v še več skal. truplo milijonarja Feliciano í dni ni nikdo videl. pravdništvo s silo odpreti vrata. Našli so ga V sobi je dalo državno mrtvega in še precej segnjitega na borni postelj bilo nekaj polomljenih stolov. Brugado si je bil na Kubi nabral lepo premoženje, katero je pomnože val s špekulacijami na Sestro ustrelil. Sedemnajstletni Albert Hanappi v Pfaffstetlenu se je učil te dni streljati in je po nesreči zadel svojo sedemletno sestro stoječo poleg tarče. Otrok je nevarno poškodovan. ponarejalec bankovcev. V Monakovem Slikar slikarja Koloman Balogha, je ponarejal borzi Bil grozno skop in je silno stradal. Nekoč je bil po pošiljal na Ogersko raznim kupil veliko množino spridenih morskih rib, ker so bile ceni. Nasolil jih je in več mesecev jedel samo te ribe. v ze si sam Pral da ni bilo treba plačati. Postrežnice ni imel, ker da to preveč stane. Kupoval je živila sam in tako trgoval so se prodajalci kar bali. Nobena cena V njegovi sobi našli so za 15 milij denarja. mu ni bila dosti nizka, lov frankov papirjev in zaprli so avstrijske desetake. Desetake je ljudem, da so jih spravljali v promet. Mej ljudmi je baje dosti tacih ponarejenih desetakov. Čudna tatvina. Krup je iz Essena poslal v Verono za pol milijona lir nikelnastega denarja. Voz je bil zapečaten. Voz je prišel popolnoma nep3Škodo>Tan, ali v vozu je pa vendar pettisoč lir zmanjkalo. Pretep mej delavci. Rive de Gieru na Fran- Skala ga je zmečkala. Dvajsetletni drvar Peter coskem so se te dni stepli v neki kavarni francoski in itali- Feudt iz Plaiklehena pri Winku je te dni grede na delo sedel )anski delavci. Pet delavcev je hudo ranjenih, pod neko skalo, ko je začel iti hud dež. Skala se je utrgala so jih Pa zaprli. lahko Pet in zvalila nanj. Drugi drvarji so v bližini zaslišali pokanj in Skandal v igralnici v Monte Carlu. Švedska potem stok, in prišli na pomoč. Predno so odvalili 25 centov krasotica Terezija Karolina Oxfort je v Milanu ponaredila za tem denarjem je potovala v Monte Carlo težko skalo je že bil mrtev Draga palica. Najdražj palic 200.000 menic, ima nekř zdravnik ondu pri igri poskusila srečo. v Novem Yorku, ki je mej brati vredna tisoč dolarj Ravno mej igro jo je pa hotela prijeti policija. Ona je pa jela kričati. Nekaj igralcev se Za držaj se je porabilo tri funte zlata, in vsa palica ima vde- je za švedsko krasotico potegnilo in nastal je pretep. To pri-lane najdražje demante. Na držaju je vdelan kronometer. Najbrž ložnost so pa porabili mejnarodni tatje, katerih je vedno dosti zdravnik s to drago palico ne hodi na sprehod popolnoma varno. ker ne bilo v Monte Carlu. Ukrali so z igralne mize 600.000 lir v zlatu. Ko pretep minol, opazili so, da je zmanjkalo denarjev, ta- Potret predsednice republike. Soproga seda- t(>v in lepe Svedinje. predsednika francoske republike Kazimira Periera kar jih dosedaj imela francoska repu njega najmlajša in najlepša blika. Francozi bi torej radi imeli tudi sliko gospe predsed nice, ali dosedaj je ni moč kupiti, ker predsednica še ni do volila prodajati njenih podob in portretov. Govori se, da sedaj naročila jako lepo obleko, v katerej se da fotografirati. Poprej bodo pa Parižani še imeli čast videti predsednico v novi obleki poleg predsednika v loži v gledališči. Nekdo, ki bi bil rad zaprt Požunu na Oger skem se je pred nekaterimi meseci oglasil železniški služnik Belo Nieppil pri sodišču, daje brez pravega povoda nekega človeka ubil in vrgel v Dunavo. Sodnijska preiskava in obravnava je pa pokazala prišel v ječo, Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (21) da da življ da zatoženec najbrž vse le izmislil, mu ne bilo potrebno skrbeti za Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike. Sodišče ga je oprostilo Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. Vi kile 25 kr ■ř\m 1 |P 'iM 398 Ravnokar je Ušla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala za navadno leto 1895. gld ajda gld. leča gld. (Vse cene Tržne cene. V Ljubljani dne 26 sept. 1894. Pšenica gld. 7 50 kr 5 25 kr., ječmen gld 5 2 kr 7 25 kr 10 ■•i proso gld. , grah gld. ajo za 100 kgr.) o- kr oves gld. 6 50 kr. kr 12 kr turšica gld. 7* , fižol gld. 7. kr. kr Loterijske srečke. V Brnu dne 10. okt. t. 1. : Na Dunaji dne V Gradci dne 62. 42, 75, 32 okt. t. 1 : 55, 49, 73 66, 59 okt. t. 1.: 87, 28, 21, 65, 42 i M ► i k A M i i i it ► < > i ► Jm-w kaplí ice sa « < > Samo tista prava Blasnikova Pratika j < ► ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. a izgotovljene v lekarni pri „angelu varhu" BRAD Y-a y Kromerižu (Moravsko) i ► ► i > ■ t znani nih torbicah 4 najboljši, pošilja zagotovlj 2 prosto proti povzetju. 100 komadov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (35) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. i velikanov-rakov z a nicami vrste (solo) rakov, izbr gld 70 ki debelimi-mastnimi ščipal gld 9 40 komadov rakov pr J dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljse kapljice o gld m 32 najprve vrste (hochsolo) i > ki azpošilj Freudman n & omp. i prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (14) ► za želodec prodajajo se prave: v L j ub I ja ň i: lek. Piccoli in lek. Svoboda ; v Postojni ; lek. Fr. Bec-carich ; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku: lek. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. < ..X - Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki