Edini slovenski dnevnik jI Zcdinjenih državah. >
Veua za vse leto... $3.00 < Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
jj The only Slovenian daily fc -: in the United States
m m m
Issued every day except [J] Sundays and Holidays:« ffi
rKLKroy PHA1W1: 4687 OORTLAKPT.	Entered » Second- Clan Matter, September 11,1105, rt the Port Office at Hiw York, M. T., nndar the Act of Congress of March 3,1(79.
TKLXTOH PHAXMB: 44S7 OORTLAITD*
NO. 192. — ŠTEV. 192.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1914. — PONEDELJEK, 17. AVGUSTA, 1914.
VOLUME XTTT —, LKTHDE iXn
Japonska napovedala Nemčiji vojno. Južno od Namuija se bije vroča bitka. Avstrijske čete vdrle v srbsko ozemlje.
V SVETILNIKIH V JADRANSKEM MORJU SO MORALI POGASITI VSE LUČI. AVSTRIJSKO BRODOVJE JE KONČEN-TRIRANO V BLIŽINI PULJA. NEMCI SO ZAPODILI NAZAJ 7. FRANCOSKI ARMADNI ZB OR. BALKANSKA ZVEZA SE
BO BAJE OBNOVILA. ZAVEZNIKI BODO POMAGALI RUSIJI.
Slabo znamenje.
RUSI SO RAZDEJALI ŽELEZNIŠKO PROGO. VELIKI KNEZ JE OBLJUBIL POLJAKOM AV TONOMIJO, KAKOR TUDI VERSKO IN JEZIKOVNO PROSTOST. FRANCOSKI IN BELGIJSKI CIVILISTI, KI SO STRELJALI NA NEMŠKE VOJAKE, BODO KAZNOVALI S SMRTJO. IZ METZA JE IZGNANIH 2000 OSEB.
Nemčija in Belgija.
London, Anglija, 16. avgusta. Krki buletin uradne informacijske pisarne se glasi: Nemci nameravajo obkoliti levo krilo bel-gijitke armade.
Časopisje poziva civiliste, da naj za pro okna in vrata, oziroma naj za p ua te manjša mesta in va-A »i, da ne bodo mogli Nemci reči, ' da so streljali nanje. V severnem delu Helgije je prekinjena vsa železniška zveza. Nad mestom Na-mur se je prikazal v petek zve-čer neki nemški zrakoplovec in začel metati bombe na hiše. Pet «i*cb je ranjenih. Belgijski generalni štab naznanja, da do danes > večer ni dospela v mesto «e no-I <-na norica o položaju v okolici Diesia. Od 1500 Nemcev, ki so se vdeležili bitke pri IFaelenu, jih je črtalo komaj 500 nepoškodova-i ih. V' močvirju so morali pustiti več topov. Ranjence, med kateri-mi sta tudi dva nemške princa, I o pripeljal poseben vlak v Bru- j selj. Neki bojni poročevalec je sporočil, da -znaša število padlih Nemcev 15,000.
Parix, Francija, 16. avgusta. — IMgijski major, ki poveljuje utrdbam v okolici Luetic h a, odločno, zatrjuje, da dosedaj ni padla niti ji ena trdtijava.
London, Anglija, 16. avgusta. I dopisnik Rzchange Telegraph Co. l axnanja. <la je poslala Nemčija Belgiji in Franciji noto, v kateri zahteva, da se morajo oni civilisti ki so streljali na nemške vojake kaznovati s smrtno kaznijo. Nemci »o izgnali iz Metza 2000 oseb in jih poslali preko francoske meje. Neki stavek v tozadev-»i odredbi se glasi: — Francozi ko naši sovražniki in zato nikakor ni naša dolžnost, da bi jih še nadalje branili.
Vroča bitka.
London, Anglija. 16. avgusta.
(Vravno so Belgijci ž«- najmanj trikrat vrgli Nemce n»'.aj. še vedno vstrajajo in skušajo prodreti davno silo belgijske armade. — Belgijska in francoska armada feta koncentrirani blizu mesta Na-. Mtirja. V t a mošnji bližini se bo V^ vršila v kratkem odločilna bitka; kaj lahko mogoče je, da se že se-. daj vrši.
Pari*, Francija, 16. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo oficielno poročilo, ki naznanja, da so se nemške in belgijske čete že spopadle. Neka nemška ka-valerijska divizija in nekaj bataljonov infanterije je napadlo dares dopoldan Dinant. Francoska kavalerija je pognala Nemce na-zaj. Francozi so vjeli sto konj in jih poslali za fronto.
Pariz, Francija, 17. avgusta. — Potniki, ki so dospeli včeraj sem. so sporočili, da se bije v okolici Dinanta vroča bitka med Francozi in Nemci. Podrobnosti še niso znane. Vse vlake, ki vozijo iz Namura v Dinant, pridrže v Ge-liden.
Nemci in Francozi Pariz, Francija, 16. avgusta. — Neka uradna brzojavka se glasi: Pri Bel f or d u so zapodili Nem-francoski arms dni
V bližini Saarburga so stopile francoske čete v ofenzivo. Celo noč so prodirale naprej in si o-svojile precej nemških vasi. Nemci se umikajo in puščajo na bojišču mrtve in ranjene. V Gorenjem delu Alzacije so zavzeli mesto Than.
Bruselj, Belgija, 16. avgusta. Neko uradno poročilo pravi: — Francozi so zavzeli v Vogezih več važnih strategičnih postojank.
Neka druga brzojavka se glasi : — Nemci so prenehali prodirati v dolenji dH Alzacije. Sko-rajgotovo je tam koncentrirana francoska vojna sila. V Woe vre okraju so streljali Francozi na neki nemški zrakoplov, ki je plul 3000 čevljev nad zemljo. Zrako-koplov je padel na zemljo; častnika, ki sta ostala na zagoneten način nepoškodovana, -so zaprli.
London, Anglija, 16. avgusta. General Deimling. poveljnik 15. nemškega armadnega zbora, je težko ranjen. Kroglja mu je šla skozi vrat, in je le malo upanja, da bo ozdravel.
London, Anglija. 16. avgusta. Med Belfordom in Altkirchom se vrši vroča bitka. Str«Ii iz topov se slišajo v daljavo M8 milj. Francozi. ki so se morali umakniti iz Muelhausena. so dobili pomoč in so obnovili napad.
Rusija.
Petrograd, Rusija. 15. avgusta. Ker bo nastal v teku nekaj dni solnčni mrk, ki bo viden tudi na Ruskem, so se začeli prazuoverni ruski vojaki bati, češ. da je to slabo znamenje, ki pomeni, da ne bodo zmagali v vojni, lastniki jih skušajo na vse načine prepričati, da je mrk le naraven pojav, pa brez uspeha.
Petrograd, Rusija. 15. avgusta. Ruski generalni štab naznanja, da so razdejali Rusi ob pruski meji več železniških prog. V sreda so se spopadli kozaki z D. nem-škim lovskim bataljonom. Bitka je bila neodločilna.
London, Anglija, 16. avgusta. V Moskvo so začeli dovažati prve nemške ranjence. V službo Rdečega križa so vstopile skoraj vse ženske grofovske rodbine Tolstoj. Iz Rige sta odšla nemški in avstrijski konzul. Neko polurad-no poročilo naznanja, da so ruske čete postreljale v Armeniji veliko število Mohamedaneev.
Francosko zunanje ministrstvo je danes obvestilo tukajšnje francosko poslaništvo, da so v Dnje-stru pobili Rusi avstrijske čete.
Kodanj, Dansko. 16. avgusta. Avstrijci prodirajo ob Visli v notranjost Rusije. Dosedaj so zavzeli že tri, precej velike vasi. Na Finskem se železniški promet zopet redno vrši. Parniški promet s Švedsko je normalen.
Rusi obljubljajo Poljakom avtonomijo.
London, Anglija, 15 avgusta. Vrhovni poveljnik ruske armade, veliki knez Nikolaj, je izdal manifest na Poljake, v katerem jih poziva, da naj bodo zvesti. Če se bodo dobro obnašali ,jim bo dala Rusija samoupravo ter versko in jezikovno svobodo. Manifest se zaključuje z besedami: — Pod
žezlom carja, katerega dežele segajo od Tihega oceana do Severnega morja, bo nastala za vas nova doba.
Avstrijsko brodovje.
Rim, Italija, 15. avgusta. — Avstrijsko brodovje je koncentrirano v bližini pristanišča Pulj. Vsa obal od Pulja do Bara je močno podminirana.
Rim, Italija, 16- avgusta. —» Plovitba po severnem delu Jadranskega morja je zaradi min zelo otežkočena. Avstrija se boji napada angleškega in francoskega brodovja. Po vseh svetilnikih so pogašene luči.
Nad Kranjsko proglašeno vojno stanje.
London, Anglija, 16. avgusta. "Daily Mail" je dobil iz Benetk* brzojavko, da je korno poveljstvo v Gradcu proglasilo nad Koroško, Kranjsko, Gorico, Trstom in Istrijo vojno stanje.
Balkanska zveza.
London, Anglija, 16. avgusta. Balkanska zveza se bo skoraj gotovo obnovila. Srbi, Bolgari, Grki in Črnogorci bodo pomagali Rusom v slučaju, da se pridruži Turčija trozvezi.
Avstrija in Srbija.
Rim, Italija, 16. avgusta. — Iz Niša, kjer je glavni vojni stan srbske armade, poročajo, da se je Avstrijcem po dolgem prizadevanju posrečilo prodreti do Sabea, ki leži 57 milj zapaduo od Bel^rada. Baje so zavzeli tudi Losnieo ob reki Drini. Avstrijci so hoteli še na nekaterih točkah prekoračiti mejo, pa so bili vrženi nazaj. Kot se čuje je 400.000 Avstrijcev nameravalo na različnih krajih priti preko meje, pa so se morali po hudem boju u-inakniti.
London, Anglija, 16. avgusta. 7, Londona poročajo poluradno, da se je posrečilo vdreti posameznim avstrijskim vojaškim oddelkom v srbsko ozemlje.
Niš, Srbija, 16. avgusta. — Avstrijci so danes zvečer do sedme ure obstreljevali Belgrad in povzročili v mestu velikansko škodo. Artilerijska bitka se je danes ob celi fronti od Obreno-vaca do Save nadaljevala.
London, Anglija, 16. avgusta. Včeraj popoldan je proglasila vlada nad Bolgarsko obsedno stanje.
Razna poročila.
London, Anglija. 16. avgusta. Tukajšnje časopisje je priobčilo danes sledečo brzojavko iz Berlina: — Vesti, ki krožijo.po Londonu in po Parizu, da se je vršila ob srbski meji velika bitka, so neresnične. Dve ruski kavalerij-ski diviziji sta zažgali neko, mesto na Vzhodno-Pruskem in se u-maknili zopet nazaj.
Bruselj, Belgija, 16. avgusta. Neka oficielna brzojavka se glasi: — V Luettichu je vse mirno. Trdnjave so še vse v belgijskih rokah. Neki nemški poveljnik je bil težko ranjen v bok. Ko so mu zavezali rano, so ga morali na
stolu prenesti na neko vzvišeno mesto, odkoder je izdajal nadalj-na povelja. Vojnemu ministru ni o smrti generala Emmicha ničesar znanega.
Rim, Italija, 16. avgusta. — Telesni zdravnik je prepovedal papežu Piju zapustiti posteljo. Sveti Oče ima vnetje v grlu, razen tega so pa tudi dogodki zadnjih dni zelo vplivali na njegovo zdravje. V avdijenci ne sme nikogar sprejeti.
Pariz, Francija, 16. avgusta. — Nizozemska vlada se boji nemirov, ki prete izbruhniti v deželi.'
London, Anglija. 16. avgusta. Avstrijski Lloyd je poslal v Pulj parnik "Graf Wurmbrand", da bo vzel na krov one pasažirje, ki so se rešili pri katastrofi parni-ka "Baron Gautsch" in jih prepeljal v Trst. Kapitan jim bo dal dovolj denarja, da se bodo mogli vrniti domov. Med rešenimi je največ žensk.
Pariz, Francija, 15. avgusta. Vrhovni poveljnik angleške armade, John Frencher. je dospel v Pariz. Na kolodvoru ga je pozdravila velikanska množica prebivalstva. Nato se je dolgo časa posvetoval s francoskim zunanjim ministrom in angleškim poslanikom. Jutri ga bo sprejel v avdienci predsednik Poincare.
San Sebastian, Špansko, 16. avgusta. — Španski ministrski predsednik in angleški poslanik sta danes v dolgi konferenci razpravljala o političnem položaju. Angleški poslanik se mudi tukaj na obisku.
Vojna ne bo dolgo trajala.
V nekem članku v londonski "Morning Post" z dne 5. avgusta nravi Spencer Wilkinson, profesor vojaških znanosti v Oxfor-du, da se bo vojna tekom enega meseca končala. Bilo se bo veliko bitk, odločitev pa bo prinesla ena glavna bitka, ki se bo vršila na suhem. Zavezniki Anglije morajo namreč zdrobiti glavno moč Nemčije.- Izguba brodovja bi ne bila za Nemčijo odločilnega pomena. Glavno uslugo torej lahko stori Anglija Franciji s tem, da ojači francosko armado. Poslati mora na francosko ozemlje kar največ vojakov, katere bodo vodili francoski častniki. Naloga angleške mornarice pa je, da čim-preje uniči nemško brodovje, da bi slednje ne ogrožalo vojaških transportov preko morja. Ako bi se Angliji posrečilo uničiti nemško brodovje, bi bila Anglija vsaki teden močnejša. Ako je res, da je bilo rusko brodovje uničeno od nemškega, bi bilo to za Anglijo velika izguba.
"Times" opozarja na razliko, ki se je izvršila tekom zadnjih let glede vojskovanja na morju. V zadnji pomorski bitki pri Cušimi ni bilo še nikakih dreadnoughtov. Takrat so se vršili bojni n&l razdaljo 5000 metrov, sedaj, pa imajo topove, s katerimi se strelja na razdaljo petih morskih milj, seveda pri ugodnem vremenu.
Japonski ultimatum.
Sličen je napovedi vojne ter zahteva odstranjenje nemških bojnih ladij iz kitajskega vodovja.
_ Tokio, Japonska. 16. avgusta. Japonska vlada je poslala včeraj zvečer v Berlin ultimatum, v katerem se poživlja Nemčijo, naj tekom enega tedna odpokliče svoje bojne lad i je iz iztočnih vodovij ali jih pa razoroži.
I ltrmatum poteče prihodnjo nedeljo. Ako nemška vlad« v določenem roku ne da zadovoljivega odgovora ter ugodi stavljenim zahtevam, bo pod vzela japonska vlada take korake, ki se ji zde primerni za izvedbo teh zahtev. Dejstvo da je japonsko brodovje že pred par dnevi zapustilo Japonsko ter se ne ve. kam je od-plulo, ter nadalje mobilizacija precejšnega dela japonske armade, kaže, da je Japonska pripravljena ter da bo skušala s silo izveski svoje zahteve, to je, da bo napovedala vojno.
V ultimatu zahteva japonska vlada, naj se ji izroči pristanišče in ozemlje Kiaučau za ostalo dobo 99-Ietne pogodbe, nakar zapa de zopet kitajski državi.
Odpošiljatev ultimata se je objavilo danes. Istočasno je izdal japonski minister za zunanje zadeve. Takaaki Tako, po posvetovanju z ameriškim poslanikom, izjavo, v kateri pomirja vlado in narod Združenih držav glede namenov Japonske. Pravi, da bo Ja ponska v polni meri ščitila interese Združenih držav na daljnem Iztok u ter tudi nerazdeljivost Kitajske.
Južna Evropa.
Italija mobilizira in Španija utrjuje svoje posesti v severni Afriki. Dardanele.
London, Anglija, 36. avgusta. Poročevalec Exchange Telegraph Co. v Lizboni je brzojavil, da je portugalski kabinet sklenil ojači-i utrdbe v portugalski iztočni Afriki ter pomnožiti portugalsko j mornarico s tem, da se bo oborožilo trgovske ladije.
Reuter-jev poročevalec v Ma-Iridu je objavil, da je sklenila španska vlada razveljaviti carino na moko. žito in premog, da olajša situacijo, ki je nastala vsled pomanjkanja živil. Carino na koruzo in rž se bo izdatno znižalo. Španska vlada bo tudi napotila špansko banko, naj skoči na pomoč drugim bankam in denarnim zavodom.
Poročila iz San Sebastian, Španija, pravijo, da je imel španski ministrski predsednik danes dol-ro posvetovanje z angleškim pomnikom. ki se nahaja sedaj v Kan Sebastianu. Poročilu se pripisuje tukaj veliko važnost.
Kodanj, Dansko, 16. avgusta. Iz Carigrada se poroča, da je zahtevala Rusija od Turčije, da dovoli slednja prosto pot skozi Dar-lanele za rusko brodovje, ki se nahaja v Črnem morju.
Pariz, Francija, 16. avgusta. — Kot poostritev cele situacije med Avstro-Ogrsko in Ttalijo se smatra dejstvo, da so dobili v Franciji naseljeni Italijani poziv, naj se vrnejo domov, ako jih veže vojaška dolžnost.
Nobenega vojnega posojila.
Kot povsem gotovo se lahko smatra, da ne bo nobena ameriška banka pogodila denarja tej ali oni državi, ki so zapletene v vojno. Glede banke J. P. Morgan & Co. se je naznanilo, da je vsled opozicije predsednika prekinila vsa pogajanja z odposlanci francoske vlade glede vojnega posojila.
Tudi druge banke so naznanile, da so prLšIe banke z oziroin na nevtralnost in z oziroin na to, da se ameriški denar tudi doma lahko porabi. Posojila državam, ki so zapletene v vojno, bi le še podaljšala sovražnosti, kar pa ni v interesu Združenih držav.
Hamburg-Amerika družba odpustila uslužbence.
ITamburg-Amerika parobrodna družba je odpustila že več kot polovieo svojih uslužbencev vsake vrste, knjigovodij, stenogra-fov in drugih v glavnem uradu ter v pomolih v Hobokenu in Brooklynu. Ravnatelj Siekel je včeraj izjavil, da je sedaj konec t»*r da se je število uradnikov o-mejilo na najbolj potrebno.
Aeroplan v vojni.
Hammondsport, N. Y., 16. avgusta. — Iznajditelj posebnega aeroplana, Glenn II. Curtis, seje danes izrazil o vrednosti aeroplana v vojni. Rekel je, da pomeni aeroplan za armado oko, s katerim se lahko opazuje vsa gibanja sovražnika. V sedanjem konfliktu so vse nasprotujoče si stranke dobro opremljene z aeroplani. vendar pa se ne ve, koliko aero-planov ima vsaka država na razpolago. Glede možnosti, da se vrže z aeroplana bombe na sovražnika in sicer uspešno, je rekel Curtiss, da se je v tem oziru dosedaj podcenjevalo vrednost ae-roplauovv Francija in Nemčija imata na razpolago več aeropla-nov, ki vzamejo na krov 300 do 400 funtov in zadosti kuriva, da se poleti z njimi do 60 milj.
400 francoskih rezervistov odpotovalo.
Parnik "Patria" Fabre-črte je odplul včeraj iz New Yorka v Marseille. Na krovu je imel 400 francoskih rezervistov. Veliko teh je obleklo vojaško uniformo, katero so prinesli s seboj iz Francije. Poleg rezervistov se je nahajalo na krovu se 162 drugik potnikov.	- i
Iz Mehike.
Uhod v glavno mesto se je izvršil popolnoma v redu. Konstitucijo-nalisti so sedaj gospodarji
Washington, D. C., 16. avgusta. Armada konstitucijonalistov pod vodstvom generala Obregona je prišla včeraj v Mexico City brez vsakega najmanjšega odpora.
Po načrtih generala Carranze in njegovih prijateljev bo general Villa popolnoma izključen od vsake sovdeležbe pri vladi. To dejstvo daje povoda za bojazen, ki prevladuje v vladnih krogih da /se namreč Villa ne bo kar tako pokoril tem odredbam. Bojazen je tem bolj upravičena, ker se ni Villa na noben način vdele-žil pohoda proti glavnemu mestu, da-siravno je tukajšnja agentura Carranze pred par dnevi sporočila, da bo tudi Villa prišel v glavno mesto.
Nadalje je znano, da ima Villa na razpolago zelo dobro izurjeno armado, katero lahko vsaki trenutek porabi proti Carranzi. K temu pride še, da ima v oblasti severni del dežele, ki je že od nekdaj tvoril kljue k mehiški si-(uaciji ter je bil vir vseli revolu-cijonaruih- gibanj.
General Obregon je sporočil, da so v mehiškem glavnem mestu izginila vsa nasprotstva med fede-ralci in konstitucijonalisti ter da vlada med narodom najboljše razpoloženje.
Protest delavcev proti vojni. Buffalo, N. Y., 16. avgusta. — Na Niagara Square, pred spomenikom McKinley-a se je vršila včeraj velika delavska protivojna demonstracija, katere se je vde-ležilo na tisoče delavcev. Govorniki so govorili v ^jeh mogočih jezikih ter poživljali delavstvo, naj protestira proti krvavi vojni v Evropi, ki bo zadela v prvi vrsti delavstvo in kmeta.
Pet banditov ubitih.
Pet banditev je bilo ustreljenih po strašnem beju. V splošnem dvanajst mrtvecev.
Devon, W. Va., 16. avgusta. — V pragozdih Mingo County bil danes izvojevan boj med :2<M) oboroženimi zasledovalci in banditi, ki so pretekli petek umorili tri uslužbence Glen Alum Fuel »'o. ter odnesli $12,500. Krog poldne je bil boj končan in vseh pet banditov je ležalo na tleli.
S tem se je storilo konec delovanju bande. ki je imela na vesti dvanajst človeških življenj. .Mrtvi so: Dr. W. D. Ainiek. zdravnik rovske družbe; Joseph She-lor, knjigovodja; F. I). Johnson, elektrik. Tekom boja so padli štirje možje izmed zasledovalcev.
Potem ko so prebili zasledovalci celo noč v gorovju, so pričeli na vse zgodaj zjutraj obstreljevati duplino, v kateri so se nahajali banditi. Prodirali so neprestano naprej, dokler ni bauditom zmanjkalo municije. Nato so razstrelili duplino z liitroglicerinom in to je pomenilo k"nee obleganih. Denar, katerega, so ukradli, so našli pri njih, z izjemo svote $700.
Stavkarski piketi postavno dovoljeni.
Decatur, Ind., 16. avgusta. — Adams County sodišče je odklonilo prošnjo za stalno sodnijsko povelje, za katero je naprosila neka tvrdka, da prepreči stavljenje piketov stavkujočih usnjarjev. Sodišče je odločilo, da imajo delavci pravico stavkati, da izboljšajo svoj položaj ter da imajo tudi pravico napraviti stavko" uspešno, ako je to mogoče z uporabo mirnih sredstev.
Uspeh železninskih delavcev.
Kansas City, Mo., 16. avgusta. Železninski delavci, ki stavkajo za devet urno delo ter povišanje plače, imajo veliko upanja, tla zmagajo. Več tvrdk je že privolilo v zahteve. Stavke se je v.dele-žilo s pričetkom 150 delavcev.
Ustrelil ženo in sebe.
Tarrifville, Conn., 16. avgusta. Ker mu je skrila steklenico z žganjem, je 331etni William Kavlest petkrat ustrelil na svojo 281etno ženo Evo Kavlest. Padla je mrtva na tla. Ko je izvršil grozno dejanje, je zopet napolnil revolver in si pognal tri kroglje skozi prsa. Priča groznega prizora je bil sedemletni sin zakonskih. Skril je v neki kotiček, kjer so ga pozneje našli. Vsled strahu je skoro izgubil govor.
Delo v Standard Oil Co. napravah.
V pet role jskrh napravah Standard Oil Co. v Bayonne, N. J., se bo pričelo danes zopet s polnim obratovanjem. Od pričetka vojne je delalo kakih 6000 uslužbencev na polovico časa. Vse parnike družbe se polni s petrolejem ter bodo odili v inozemska pristanišča.	.....
Odgovor
vsem oniin. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilaicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne.
Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog, in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče. niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog.
Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada, vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila.
Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraju.
FRANK SAKSER, * 82 Cortlandt St., New York City.

I .. ,..,___ ,-,1—t
*GLAS NARODA"istrašnS L.
, w Duly.) «	N. Tolstega.
Owed and published by the
Wrenic Publishing Co.
(a corporation )
»&AXK SAKSER, President. I ANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BE NED IK, Treuarer.
GLAS NARODA. 17. AVGUSTA, ISftt
FtM*« of Business of the corporation and
addresses of above officers : SI ^ortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ba celo leto velja list za Ameriko in
Can »do ........................$3.00
toA leta....................... 1.60
bto v* mesto New York........ 4.00
M »> Jeta *a mesto New York ... 2.00
" Evropo xa v%c leto...........4.50
"pol leta.............2.55
M M " četrt leta............ 1-70
po
- kt
*\JLaS N A ROPA" izhaja vsak dan izvzeroii nedelj in praznikov.
"*OLAS NARODA**
t "Voice of the People") -»"•'Z <Tery day except Sundays and
Holidays, "ub^cription yearly $3.00.
bres podpi»a in oeobnoati se ne pnobfujejo. ee blagovoli pofiiljati pc — Money Order. ►Prf •?»,wnembi lcraj« naročnikov prc-*la se nam tudi prcjiry«
naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
^"■mofn in pošiljatvam naredite ta ^	naslov:
IMGLA3 NARODA" *
«* fVrtlandt St., New York City.
Telefon 4*87 Cortland*.
| ■ ASS0CMJ1
mrug
444
Uhod Carranze v mehiško glayno mesto.
Pj'imI par meseci se jc smatralo za stvar neiuogoenoMti, prav po-tovo pa za nekaj zelo nevrjetne-jra in vendar se je danes zjrodilo, je postalo živa resnica; General farrun/.a je prišel s svojo armadi* v mehiško glavno mesto. Uhod se je i/vršil povsem mirno, trosilo se je cvetke po cestah, po katerih je korakala armada. Arma-. da konsiitueijonalistov, katere se je .še pred par meseci nazivalo ust ase, ni gazila krvi, ni šla pre ko trupel v prestolico...
Ta dogodek znati prav gotovo konec državljanske vojne, ki se je pričela z umorom Madera in Sua reza, zakonito izvoljenega predsednika in podpredsednika mehiške republike. Ta dogodek pa nikakor še ne znaei, da bi bilo s tem tudi konec notranjih za-pletljajev v nesrečni sosedni deželi ter da bi se pričel sedaj na podlagi republikanske ustave zdrav razvoj.
Kot so sedaj stvari, se bodo pojavile velike težkoče pri zopet-ni zgraditvi razbite in opustošene republike, ki je imela po imenu vedno ustavno, narodno vlado Izka/ati se bo šele moralo, če bo do možje, ki so kazali toliko požrtvovalnost pri strmoglavljenju fevdalističnega (fevdalizem — vlada nekaterih družin) in pluto-krathmga (vlada denarnih mogotcev) gospodarstva diktatorjev, imeli tudi dosti svobodomiselnega mišljenja, da bi ustanovili in izvedli program, v znamenju kojega so se postavili tiranom po robu.
Tekom sedaj završene revolucije se je marsikaj pripetilo, kar je opravičevalo dvom, da se bo res tako izvršilo kot so obljubo-"vali.
Ako bi novi režim, ki je dospel sedaj do moči, naprimer odrekel narodu prostost, da sme izvrševati vero. bi se takoj pokazalo, da nima dosti svobodomiselnega mišljenja, da bi se mogel dolgo vzdržati.
K*»r ni bilo tekom krvavega klanja, bo morda sedaj prišlo na dar., da se bo z večjo močjo tudi pojavil večji čut odgovornosti.
Kaj s« čita dandanašnji.
Na prvem kongresu nemških pisateljic v Lipsiji je naglašala v svojem referatu gospodična Selina Jaffe iz Berolina, da čita poezije danes le še malokdo. Za novele je skoraj nemogoče dobiti založnika; prav lahko pa je oddati zgodovinske in kulturnozgodovinske. romane. Tudi pisateljici Elizabeta Labes iz Beroli na in Jožefa Met z sta svarili svoje »tovariiice, naj nikar ne pišejo novci, ki jih občinstvo ne mara. lat* je trdil tudi založnik he-
Jeseni leta 1910. me je povabila carica, da jo posetim v njenem peterhofskem dvorcu na družinski zabavi z njenimi otroci. Priznati moram, da mi je bilo to zelo prijetno in laskalo mi je, ker tega nisem pričakovala. Ob naznačeni uri sem se javila v elegantnem letnem gradiču, kjer se je nahajala carska družina ravno pri čaju na verandi. Kmalu se je pričela carica pogovarjati z menoj.
Carica je trpela tedaj na živčni bolezni. Izgledala je slaba in bleda. Menjali smo par besed glede njenega zdravja in o dnevnih novostih. Potem mi je ona na skrivnem namignila, da bi me rad car videl. Razume se, da je taka želja istovetna z zapovedjo. Njegovo veličanstvo car je igral šali z otroci in njihovo guvernanto. Carica mu je naznanila moj prihod.
—	Grofica, — je začel car naravnost in prosto, — skoraj nerad se obračam do vas.
Hipoma se je napravil mirnega in uprši svoj pogled v mene, je hotel uganiti, če sem mu pripravljena biti uslužna. Vljudno sem se priklonila in zajecljala:
—	Vaše veličanstvo, rada vas poslušam.
—	Prekrasno, — je odgovoril počasi. — Nemški cesar in angleški kralj sta me postavila v sila neprijeten položaj. Rada bi zvedela osebno mnenje starega grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Jaz ne vem, kako bi se lotil tega čudnega, vendar interesaut-nega naročila, dasi priznam, da mene samega malo zanimajo pisanja in verska naziranja starčka. Toda carica mi je rekla, da je z vami dobro znana in da vi njega dobro poznate. Hvaležen bi vam bil, če bi vi sporočili grofu, da naj on pošlje potom vas v prijateljski obliki svoje mnenje. Jaz bom potem sam obvestil nemškega cesarja in angleškega kralja. Uiti pa mdra to povsem novo, tako, česar še ni bilo dosih-dob v tisku in česar on tudi v bodoče ne bo dal v tisk.
—	Vaše veličanstvo, nadvse rada ustrežena vaši želji, — sem odvrnila. — (Jrofa obiščem pri prvi priliki.
—	Kakor hitro se vrnete z njegovim odgovorom, povejte dvornemu ministru in jaz se potrudim, da vas kmalu sprejmem.
Še pol ure potem smo se pogovarjali o raznih novostih, nato sem se poslovila.
Teden kasneje sem bila gost na grofovi pristavi. Nakratko sem mu razložila svoje naročilo. Odgovoril mi je:
—	Zelo čudno. Rad bi poslal svoje mnenje dvorcu, toda vse svoje življenje sem pisal za ljudstvo, ne pa za višje osebe. Ni mi znana dikcija dvorca. Vseeno bom pomislil o tem.
—	I^ev Nikolajevič. ali vesle kaj o bodočem političnem položaju, ali ne morete kaj proroko-vati o velikih mednarodnih za-pletljajih? — sem vprašala.
—	Krasna ideja! — je vzkliknil on. V resnici sem imel neke čudne prikazni, ki jih pa ne morem izdati v obliki beletristike (leposloja). To novo me preganja zadnje dve leti. Tega ne morem imenovati sanje, ker se mi je večkrat prikazalo, ko sem sedel pri pisalni mizi. Cesto se mi je prikazalo pri zatonu solnca, pred večerjo. Jaz ne verujem niti v strahove, niti v spiritualizem. vendar ne morem si razložiti skrivnosti vsega tega.
—	Ni-li to prikazen? — sem ga prekinite.
—	Nekaj je v tem rodu. to je povsem jasno. Tako jasno je, da morem naslikati sliko vsega, kar se dogaja. Se več. to prikazen si lahko prikličem, če želim. Prepričan sem, da morem to storiti zdaj, takoj, ko ste vi tu. Edina težava leži v tem, da ne morem ničesar pisati ob času te prikazni. Takrat so moje roke kakor odre-venele.
—	Jaz napišem rada vse, kar mi poveste, — sem vstrajala.
—	Prekrasno, v tem slučaju, — se je odločil grof, — bom pa takoj poskusil. Tam na mizi je svinčnik in papir.
Nekaj minut sem čakala z zanimanjem narekovanja. Sivolasi grof se je zleknil v naslonjalu, zakril oči z rokami in se zaglobil v nekako nezavestno stanje.
Tekom desetih minut je ostal popolnoma nepremičen. Nato se je vzravnal, pričenši s tihim gla-
— To je razodetje dogodkov univerzalnega značaja in tem sledi kmalu resnica. Njihovi duhovni vragi hodijo sedaj pred mojimi očmi. Jaz vidim velikansko silhueto gole ženske, plavajočo po površju morja človeških usod. Po svoji krasoti, pozi in smehljanju je lepša od Venere. Vsi narodi se pode divje za njr»r vsak jo hoče vjeti. Ona pa koketira z vsemi, kakor večna kurtizanka. V njenih pogledih, okrašenih z bri-ljanti in dragimi kamni, je vrezano ime: "Trgovina." Ker je ona nadvse očarujoča, je kriva množici razrušenj. Njeno dihanje izdaja škodljivo izhlapevanje, \ njen glas spominja na kovinski zvok zlata, a njen pogled pohlepnosti je strašno strupen za vse dežele, ki padajo kot žrtvi njenega časa.
Ona ima tri gigantske roke, vsaka iz njih drži baklje podkupljivosti in razuzdanosti. Prva baklja razširja plamen vojne, ki jo nosi očarljiva ženska iz mesta v mesta v mesto, iz dežele v deželo. Patriotizem se odsvita v blesku ognja časti, toda končno se sliši le grmenje pušk in kano-nov.
Druga baklja razširja plamen verskega fanatizma. To je plamen — oltarjev posvečenih hramov. Ta seje prevaro in fanatizem. Ta zažiga ume še v zibelkah iu jih preganja do groba.
Tretja baklja — baklja zakona, nevarnega fundamenta napačnih tradicij, katerih posledice se usodno pojavljajo v družinski sredi in razširjajo potem po velikem svetu literature, umetnosti in politike.
Ta veliki požar se prične približno 1912. leta Zagorel bo od prve baklje v deželah južno-iz-točne Evrope ter se spremenil v svetovno gorje k letu 191:{. V tem letu vidim vso Evropo v plamenu krvi. Slišim plakanje in ječanje na ogromnih bojnih poljih
Toda krog 1915. leta se pojavi čudna figura s severa, — novi Napoleon, — na pozorišču krvave drame. On — človek brez velike vojne naobrazbe, je pisatelj ali žurnalist, vendar ostane v njegovih rokah do 1925. leta znatnejši del Evrope.
' Konec te velike nesreče prične novo ero za ves stari svet. Tedaj ne ostane več nikakili kraljev, carjev in cesarjev, svet »i oblikuje federacijo Združenih držav vseh narodov. Komaj štirje veliki giganti ostanejo — Anglo-Saksi. Latini, Slovani in Mongoli.
Po letu 1925. vidim premeno religijoznih veroizpovedanj. Druga baklja kurtizanke privede do razrušenja cerkve. Verski nauki izginejo raz površje zemlje.
Tedaj se pojavi velik reorgani-zator (preobrazitelj) človeštva. <>n očisti svet od ostankov eno-božja. Človek, ki mu je odločeno izpolniti to veliko misijo, bo Slo-vano-Mongol.
On že hodi po naši zemlji in se peča s čisto vsakdanjimi vprašanji. Sam on se še ne zaveda odločene niu uloge.
Poglejte na tretjo bakljo. ki je že začela uničevati družinske vezi. naše dogovore in pojme o u-metnosti iii morali. Razmerja med moškim in žensko se smatrajo prozaična s prebivanjem spolov. Umetnost se povsod po-kvarja.
Politične in verske zmote so omajale umske podlage vseh narodov.
Le še manj važna mesta tu in tam so ostala nedotaknjena od teh treh uničujočih ognjev. Na-eijonalne vojne v Evropi, stanovska borba v Ameriki in plemenska vojna v Aziji so ustavili napredek za pol stoletja. V polovici stoletja vidim vnaprej pojav junakinje v literaturi in umetnosti. Simbolični svit zatemni svit plamena baklje trgovine. Mesto sedanjega enoženstva in mnogožen-stva se pojavijo razmerja spolov, osnovana na poetičnem pojmovanju življenja.
Jaz tudi vidim narode, vse bujnejše procvitajoče in razumevajoče. da privlačnost v ženski ni nekaj tujega, kakor je navadna iluzija. Nastane čas. ko se svet prepriča o brezkoristnosti vojsk, licememih religij in pokvarjene umetnosti. Življenje, to je — evolucija ; evolucija pa je razvitek od prostega in navadnega do bolje zloženim formam (oblikam) uma in telesa.
Videl sem iti mimo sebe veliko svetovno dramo v njeni sedanji obliki. Kakor hitro ta izginja, se približuje večerni somrak. Samo en mig Trgovine z roko, pa se prične nova zgodovina sveta. ,
Potem je odprl starček-genij svoje oči in vprašal:
—	Sein spal? Oprostite mi.
Prečitala sem vse, kar sem napisala, in Tolstoj je potrdil, da je res. Podpisal je papir in ga dal meni. Še isti dan sem odpotovala od Tolstega.
Na dvoru so me sprejeli. Papir sem oddala osebno carju. Razgrnil ga je in začel nervozno citati.
—	To je zelo zanimivo, — je rekel car. Original si pridržim sam, a prevode pošljem nemškemu cesarju in angleškemu kralju. Original si vseeno pridržim,. dasi ne poslušam rad tega starega človeka.
Grofica Nastasja Tolstaja.
Češka Nagdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz.
(Nadaljevanje.)
Karol si je domneval, da opaža bliske, ki so švigali izpod Kazi-mirovih gostih črnih obrvi iz razširjenih punčic. Padali so tja v najskrajnejši desni kot cerkvene ladije pod samim obokom stranskega vhoda, kamor so se vlekli žarki jutranjega solnca v polnem toku od glavnega oltarja. Tam na stopnicah stranskega oltarja je stalo nekoliko gospa. Njihova krasota in lepota, njihove obleke so bile tako močno razsvetljene, da je tudi Karolovo oko par tre-notkov obtičalo na njih. Toda takoj Se je zopet vrnilo s pobožnim češčeujem k svetim knjigam, ki so jih razlagali menihi neprestano in s ponosom ter ustavilo se je na mojstrskih slikah svetega Cirila, Metoda, Prokopa, Bozdjelia. ki so bile naslikane tu na perga-menu. dočim se kralj Kazimir ni mogel predramiti iz svoje nepozornosti za te dragocenosti. Da. njegova raztresenost je skoro še naraščala. Njegovo zagorelo in zatemnelo liee je izražalo stopnjujoči se notranji nemir. Brke, črne kakor oglje in viseče v dolgih štrenah če/, obili mesnati ust-niei poleg ozke brade, so se začele tresti vsled nenadnega vznemirjenja mogočne kraljeve postave, ki je v vitežki opravi delala vtis kipečega zdravja in nepremagljive moči.
Kdo v vsej množici bi bil slutil, da se ta junaška postava, utrjena s tisočerimi nevarnostmi v krvavih bojih, neštetimi težavami na lovu v litevskih pragozdih in ukrajinskih stepah, trese kakor list trepetljike, če se je je dotaknil pogled krasne zapeljive ženske!
Kazimir, ki je že v vsem sprevodu blodil s koprnečimi očmi bolj med lepimi odičenimi Pra-žankami, nego med okovanimi viti, mojstri in bakalarji, ogrnje-liimi z dolgimi talarji, in meščani, odetimi v baržun, svilo in najfinejše sukno, je zapazil doli v desnem kotu lirama na stopnicah stranskega oltarja žensko bitje ki je s svojo krasoto zajelo vse njegove čute. Ničesar ni videl niti slišal, kar se je njemu na čast godilo in prirejalo v neposredni njegovi bližini.
Šest in štirideset spomladi je že prehitelo čez njegovo glavo in zapustilo marsikatero sled svojih snežnih cvetov v njegovih črnili, kratko ostriženih laseh; ali njegovo srce je še sedaj polno mla-deniškega ognja, ki žgoče vsplamteva, čim se ga samo dotika ženska lepota in nežnost. Tedaj zvihrava tako, da zagrine-va in grozi razmetati te krepke, železne prsi!___
Kralj 'poljski je le s težavo du-šil v sebi goreči nemir in naglo-ma se je radi vse te slavnosti počutil slabovoljnega, vznemirjenega, motenega. V svetišču, pod sivim obokom, med visokimi stebri, v oblakih kadila, v zvokih glasbe, v zmesi petja, v tesni množici ljudstva, mu ni bilo več obstanka... Bilo mu je, kakor da se mora zadušiti... Moral je imeti okrog sebe večjega, svobod-nejega prostora, da bi se mogle njegove razburjene misli razlete-ti po širnem obzorju in najti nekje umirjenja___
Karol je opazil njegovo mrzlično nevstrpljivost in ga je vprašal, da-li si želi, da se sprevod nadaljuje. Kazimir je hitro pritrdil in ni odvrnil svojih oči z mesta, ki' ga je zajelo s takim čarom. Kakor lačen sokol za golobico. tako je letel s svojim pogledom in svojimi mislimi za krasno Pražanko, ki je na svojem zviše-nem prostora nepremično stala, hoteča vzdržati tam tako
dolgo, da bi sprevod in kralja šli okolo nedaleč nje in bi ona mogla na ta način najudobneje opazovati vso slavnost.
Ko se je ves tok zopet pomaknil k glavnemu izhodu in je ona, upirajoč se njegovim valovom, vst rajala, se je Kazimir vzrado-stil. Samo če počaka, da pride k njej še bližje, da bo mogel še natančneje pogledati v njeno lično obličje in še določneje utisniti njeno podobo v svoje srce! O, da bi bilo mogoče zapustiti vso% slavnost. se približati k njej in samo spregovoriti ž njo le eno samo besedico!
Ne odhaja, čaka, da pridejo tik poleg nje...
Kaka krasota je to! Nad gostimi ga vranjimi lasmi, prepletenimi z velikimi biseri nad belo-bleščečim čelom, je na zlati igli privzdignjen čipkast pajčolan, čegar dolgi, bogatogubati polovici sta pripeti s safirovimi gumbi k rokavom iz bledorožnate svile, ki z jopičom iz istega blaga in iste barve, globoko izstrižeuim. bolj izpostavljajo občudovanju^ nego pa zakrivajo oblike bujnega telesa. Sveže, fine rdečice žareče lice je s svojimi plemenitimi potezami nadkriljevalo mojstrske slike svetnic na oltarjih in velike modre oči so s svojim bleskom tekmovale z najjasnejšim nebesnim svodom. Belosijajni vitki vrat. na katerem se je kristalen pektoralič lesketal v barvah mavrice. je dovoljeval z nežnostjo svoje polti slutiti razkošnost vsega polno vzraslega, prožnega telesa.
Ko je Kazimir šel par korakov oddaljeno okoli razkošnega bitja, katerega obleka, vnanjost in vsa bujno razvita postava so mu dokazovale, da nima [»red seboj deklice, marveč gospo, je zgrabila kralja Kazimira taka gorečnost, da je sklenil, da ne zapusti Prage preje, nego bo osrečen z njeno milostjo...
Njegovi goreči pogledi so se srečali z njenimi • ljubeznjivimi. neskončno sladkimi očmi. Stopajoč \r. cerkve poleg kralja Karo-la, se je Kazimir še enkrat ozrl po krasni Pražanki. Zdelo se mu je. da se smehlja. Z obotavljajo-čini se korakom je prestopil prag in stopal po stopnicah svetišča.
Kakor žrtev, vlečena na verigi, se je vozil ob strani Karola naprej k nasprotnemu griču, ki se dviga nad Botičem proti Višegra-du. Tukaj je namreč kralj češki ustanovil na ime svojega patrona cerkev in samostan, v katerega je privel opata in brate reda samostanskih križarjev, ki se vladajo po zakonu svetega Avguština. Cerkev z občudovanja vredno kopulo, mojstrskim delom stavbene umetnosti, zidana vestno po vzoru bazilike Petra v Rimu, je bila ponos Karola, ki je z lastno roko položil njen temeljni kamen.
Toda ta znamenitost ni vzbujala pri kralju Kazimiru večjega zanimanja, nego slovanska litur-gija na Slovanih. Včeraj bi ga bilo gotovo vse to zanimalo in zabavalo, toda danes___Nič drugega nego utrujenost in dolgčas je čutil pri vsem, kar je videl in slišal. Misli njegove niso bile od ničesar tako oddaljene, kakor od tega, kar so prirejali njemu na čast...
Njegove oči so blodile v morju ljudstva, toda niso našle, česar so iskale. Njih žarkost se je poveznila nazaj v lastno srce in napravila iz njega ognjenik, ki je metal žgočo lavo v najdrobnejše žilice njegovega mišičastega o-gromnega telesa.
Slavnostni sprevod je zopet obstal na bližnjem griču, kjer je kralj Karol šele v minulem letu dal sezidati na čast svete Katarine samostan za device puščavni-škega reda po zakonu istega svetega Avguština in jim pridelil prosta in štiri duhovnike istega reda, da bi zanje darovali svete maše.
Razlaganje o tem domačem redu samostana je zvabilo na za-temneli obraz Karola odkritosrčen smehljaj.
"Tvoja cesarska milost ima v vsem srečo!" je rekel poljski kralj svojemu gostitelju. "Za vse svoje namere nahaja vedno veliko množico popolnoma prilie-nih in veščih ljudi. Pri meni v Poljski bi bilo jako dvomljivo, če bi zaprl menihe in nune v skupen samostan."
Kazimir je spremljal te besede s tako posebnim naglasom, da se niti Karol ni mogel vzdržati smehljaja.
"Sezidal sem tudi že par samostanov", je nadaljeval Kazimir, da si ohranim svetega očeta pri dobri volji. Tmim dosti

slopij za menihe in za nune; toda skoro prazna so ta in ona. Morda naj jih poskusim sedaj napolniti po vzoru tvoje cesarske milosti v temle samostanu Katarin..."
In oba vladarja sta se srčno smejala.
"Doma nisem liotel verjeti", je poprijel zopet besedo Kazimir, 14 ko se mi je pravilo, da imajo Cehi tako občudovanja vredno nagnjenje k samostanskemu življenju. Sedaj ne morem več dvomiti na čudovitem pojavu."
"V praških samostanih je pretežna večina tujcev", je odgovoril Karol. "Nemcev, Italijanov, Francozov in Špancev."
"In za tujce zida tvoja cesarska milost toliko krasnih, dragocenih poslopij 1" je vprašal Kazimir z velikim začudenjem in z očitajočim naglasom.
"Tako izgleda to samo v po-četku", se je izgovarjal Karol. "Cez nekaj let se stvar popolnoma predrugači, ko prvabijo tujci k sebi v samostan Cehe iu jih iz-vežbajo v pravilih vsakega reda."
"Če bi se pa Cehi ne usuli za tujci v samostane-" je odvrnil Kazimir.
"Priznavam", je dejal Karol nekako presenečen, da bi to bila napaka, kakor moja, tako tudi Cehov... Pa", je dodal veselo, "to se ne zgodi!... Bilo bi to prvič, da bi Cehi v kaki stvari ne posnemali tujcev..."
"Nisem se hotel dosedaj dotakniti te stvari", je počel razgo-varjati kralj Kazimir, očitno radi tega. da pred Karolom skrije svojo slabovoljo, "a ko se jc je tvoja cesarska milost dotaknila, dovoli, da tudi jaz pregovorim o knjiga, ki vsebuje razne perzij
vi izgovarjala, da je taka fotografija obenem najboljša reklama za igralko, ter je dokazala, da je mnogo pevk in igralk, ki celo prosijo, naj se objavljajo njih slike, čaprav oblečene le s steznikom. Kot priče zaslišane igralke so potrdile, da jih take fotografije ne le prav nič ne že-nirajo, n«'go da so tvrdki še hvaležne, ako objavlja njih slike po inseratih. Neka igralka je izjavila. da je baš zaradi takih slik dobila dober angažma. Kočno je bila izrečena sodba, da slika ni razžaljiva in da mora tožiteljica plačati vse stroške.
is&ačr	\
Potovanje rib.
Da bi se dognale "ribje poti", so začeli strokovnjaki na ta način: Žive ribe na prim«r način zaznamujejo ter spuste nazaj v morje. Ribiči ob vseh obalih so pa obveščeni o tem in naprošeni, da vjete zaznamovane ribe z natančnimi podatki o dnevu in kra-lova pošljejo na določeni naslov. Sedaj so že dosegli na ta način lepe uspehe in dognali, da mnoge ribe, o katerih se je doslej mislilo, da se drže v gotovih pokrajinah. jako daleč potujejo. Tako so nedavno ribiči ob pomorjanski obali vjeli ribo. ki .ie imela na repu gumijev obroček z zaznamki iz katerih je izhajalo, da so ribo pred par tedni izpustili v morje blizu Ilelgolanda. V 14 dneh do treh tednov je riba iz Severnega morja skozi Cesar Viljemov kanal priplula v Vzhodno morj".
Pejrzijske šale.
"IIikjajet-i-Latif" se imenuje
(Pride še.)
Razne vesti.
—o-
Kazen vsled stavke.
Industrijsko sodišče v Sidneyu, Avstralija, je obsodilo 519 rudarjev okraja New-Castle vsa k »'ga za 80 šilingov denarne kazni, ker so stavkali.
ske šale. Na primer:
Prašali so grbastega človeka: Ali hočeš, da bo tvoj hrbet zopet raven, ali hočeš, da dobijo tudi vsi drugi ljudje grbe? — Odgovoril je: Želim, da dobijo tudi vsi drugi grbe, da jih bom mogel tudi jaz tako pogledavati, kakor pogledavajo sedaj oni mene.
N«*ki pesnik je bil razžalil pa-dišaha in ta je ukazal zločinca na mestu obglaviti. Rabelj je ši l po j meč. pesnik pa pravi okoli stoje-Afera s fotografirano igralko vj^'": Dajajte mi zaušnice, dokler stezniku.	i,!e pride rabelj, da se ne bo padi-
Znana angleška igralka Miss j šah dolgočasil. Kralj se je začel Yane Wood je tožila nekega Ion- ■ smejati in pesnik ni bil obglav-donskega fotografa in neko tvnl-jljei1-
ko za takozvaue Sandow-steznike { Nekdo je kupil vsaki dan šest ali modrce. Ta vrdka je objavila j hlebčkov kruha. Eden izmed njc-uamreč v listih inserate s frtto- j govih prijateljev ga vpraša: Po-grafijo igralke "Wood, ki je bila j vej mi vendar, kaj narediš vsak videti na sliki oblečena le prav j dan s šestimi hlebčki kruha? Od-malo in z Wood-steznikom. Igral- j govori: En hlebček shranim, ene-ka je tvrdko tožila za odškodnin ga vržem proč, dva vrnem in dva
no, češ. da je njena čast razžaljena in njen ugled zmanjšan, k< r jo gledajo ljudje na sliki oblečeno skoro !e s tt-znikoni. Sieer pa se ni dala nikdar toli slečena fotografirati ter je na sliki pač njena glava, ostalo telo pa j" tuje.
Tvrdka se je na sodni obravna- moji otroci.
zadnja posodim. Prijatelj vpraša: Kako to? Odgovor: Hlebček, ki ga shranim, pojem jaz, hlebček. ki ga vržem pro«"-, dam svojemu nečaku, dva hlebčka, ki ju vrnem, dobijo moji stariši in zadnja dva, ki ju posodim, dobijo
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. 3®!
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Eaat Ohio St., [AlUgheny] N. S. PitUbarg, Pa
Nasproti "Hotel Psvlinac". — Kar« štev. 1. 2. 3 in 4 vozijo ninrmn moje rti« I.
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite često^ ako niste pa* zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vieh dobrih lekarnarjih.
V
F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St, New York, N. Y.
Sedaj je eas, da kupite farmo.
Ako »te se namrniii. da kupite farmo, Jo kupite ▼
rJL.i sijvonsko-hrTttti koloniji v okolici A-hl»n.t», ki obstaja sedaj že t.eat let ter ;e kupilo vet- kot 120 Slovencev in Hrvatov farme. Pridite pogledat farme in zemljo sedaj v mesecu avgustu Ta meatc dozorevajo namreč
raznovrstna žita. ironiolji. sadje, ter je sploh vse v najboljši rasti. Sedaj se lahko najlažje ca lastne oči prepričate, dc ne morete dobiti nikjer droeod boljše zemlje in boljše prilike. Kad i t err a n« izgubljajte časa ter pridite čimpreje mogočc, dokler ne bo vse žito požeto. Pišite po pojasnila in naj list 'Good's Colonist", katerega pošljimo vsakemu brez razlik?, ki ž"!i kupiti farmo ali je ne ."eli. Videli boste siikc slovenskih in hrvaških i arm in ritali do. piie. kako ac živi tukaj. Naslovite na:
Tbe James W. Good Company
Dep. 54. Ashland, Wis.

----
GLAS NARODA, 17. AVGUSTA. 1914.
■
A
BE
Jegislevanska
B	:
=0
Katol. Jedneta
B
silno veliko orehov, ki so bili močno polni. V Hrenci je pri škofovski viničariji podrlo jagned 'na hišo ter zlomilo vse streho. Pri hiši oskrbništva grofice Bran-|dis v Celestrini je veter odnesel streho senene kope. ki je bila ta-1 ko težka, da so jo štirje močni
da niso mogli napraviti preveč smodk. Iz Budimpešte pride te dni komisar, ki bo skušal poravnati spor.
Aretirali so v Škorklji Gioria Horvata. inkasantA tržaškega lista *" Piccolo?T. ki je imel svojega desetletnega sinčka z močno ve-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar-be rton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. _
^TSSP" *
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O.
JOSEPH PISnTiAR. 308— Cth St., Roek Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva št v., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društ va štv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode oziralo.
Druitveno glasilo: '^GLAS NARODA".
možje komaj vzdignili. Grozen je rigo privezanega na kol na dvo-bil pogled na sadonosnike in vi- risen, in sicer od poldneva pa do
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Avstrijski vojni minister Kro-batin. Mož je slovenskega poko-ljenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. Že dolgo časa služi v vojnem ministrstvu, kojemu sedaj načeljuje, ter velja za i z bornega upravitelja. Vrhu tega še velja Krobatin kot strokovnjak pri ar-tileriji ter je ravno to važno panogo avstrijske armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral.
Roko je odtrgalo tovarniškemu delavcu v papirnici v Goricah 22. julija. Osemnajstletui Fran Zlcb-nik je hotel dejati jermen na kolo. Ko je na vrv obešeni jermen
od vezal, ga je kolo prijelo iu ga navilo nase. Vrtelo ga je tako dolgo, da se je do koščka vsa obleka raztrgala in se odtrgala pod komolcem desnica. Tedaj je šele odletel s kolesa. Našli so ga vs,1-ga golega, brez desnice v mlaki krvi — toda pri popolni zavesti. Dobil je poškodbe tudi na glavi in rebrih. Ponoči so ga odpeljali v bolnišnico.
Svinjska kuga obstoja po u rad-nem oklicu v okrajih Kočevje, Krško, Logatec in Rndolfovo, svinjska rdečica pa v okrajih Kočevje, Krško, liudolfovo iu Črnomelj.
Iz sodne službe. Sodnik Jožef Lenart iz Škofje Ixtke je bil prešla vljen v Ljubljano. Sodnika dr. Rudolf Silan in dr. Avgust Muu-dt »ta prestavljena prvi v Škof jo liiiko. drugi v Radovljico. Sodnik Ernst St«H*kl v Ljubljani je imenovan za okrajnega sodnika in okr. sodnik dr. Fran Pompe v Ljubljani za namestnika državnega pravdnika v Ljubljani.
Ubegla prisiljenca. Dne 24. ju Lrlija sta pobegla od poglobljeval-nih del v Ljubljanici dva prisiljenca. znana cigana. Prvi je Janez BrajdiČ, rojen 27. januarja 1888. v Šmihelu—Stopiče, pristojen v Dobravo na Dolenjskem drugi je pa Gregor Hudorovič, rojen 12. maja 1H93, pristojen v Dobcrnič. To sta onadva cigana, ki sta letos že pobegnila iz zaporov okrajnega sodišča v Žužemberku.
Zopet biaeromašnik. V začetku
tega leta sta imela že dva odlična gospoda ljubljanske škofije biserno sv. mašo. Dne 30. julija je pa preteklo GO let. kar je bil misijonar Kare! Heidrich s svojimi tovariši v mašnika posvečen. Izmed vseh on edrni še živi. Svojo biserno »v. mašo je jubilant brez vsakega slavij« na tihem opravil.
Himen. Dne 22. julija se je na Ponikvi n!» Južni žHe/niei poročil Ivan A&ič, notarski koncipicnt pri Firbami v Mariboru, z gdč. iijco Maictnt, hčerko vpokojene-j
Poročni akt je izvršil ženinov brat Maks Ašič, kaplan na Ponikvi.
Zastrupila se je s fosforjem 22-letna delavka Marija Verdnik v Janževem vrhu. Poklicani zdravnik dr. Škof iz Ribnice ni mogel več dekletu pomagati iii je umrlo.
Poskusen samomor pionirja. Na graškem glavnem kolodvoru se je hotel ,s službeno puško ustreliti pionir Friderik Petz iz Ptuja. Težko ranjenega so spravili v gra-sko bolnišnico.
Utonil je v Dravi pri Mariboru 91etni sinček železniškega sprevodnika Sclimiedmaierja.
Z nekega drevesa je padel v Drakšljah pri Veliki Nedelji kmečki sin Martin MeSko. Zlomil si je obe roki na lakteh. Spravili so ga v bolnišnico v Gradec.
Ljubico obstrelil. Neki Anton Senger, 20 let stari pilarski pomočnik. je v Gradcu na Dunajski cesti iz ljubosumnosti obstrelil svojo ljubico 181etno delavko Rozo Jurkovič in njeno sestro Marijo.
Požar. Posestniku Gašparju Potočniku pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je ogenj uničil vsa poslopja. Škoda je precejšnja.
Izginil je neznano kam 181etni Eylertov ključavničarski vajenec Fran Prevolšek iz Maribora.
Denar našla. Neka delavka je našla pri frančiškanski cerkvi v Mariboru 4.">0 K denarja. O tem ni nikomur nič povedala, pač pa je že skoraj polovico denarja s svojim možem zabunkala, dokler ni policija prišla viru tega denar ja na sled in je nepošteno najdi-teljieo prijela.
Hudo r.eurje. Dne 23. julija v prvih popoldanskih urah je nastalo na celein Spodnjem Štajerskem hudo neurje, ki je napravilo ogromno škedo. Na stotine sadnih dreves je polomljenih, žito. ki je še bilo na polju, je izte-peno. koruza poinandrana. Posebno žalostna poročila prihajajo iz Savinjske doline. Hmelj je sko-ro docela uničen. Ia? malo je za-vetnih krajev, ki niso prizadeti llmeljski drogi ležijo po tleh. cvetje — sad je uničen, up hme Ijarjev je za eno leto izgubljen. Š"kode je samo na hmelju več sto tisoč kron. — Iz Celja poročajo, da je poslanec Savinjske doline dr. Anton Korošec si dne 24. julija popoldne "ogledal škodo v najhuje prizadetih krajih. — Iz Št. Pavla pri Mariboru poročajo: Dne 23. julija je pridrvelo nad Št. Peter hudo neurje. Okoli 1. ure popoldne je nastal naenkrat strašen vihar, da še stari ljudje malo takšnih pomnijo. Najhuje so prizadete občine: Maleetiiea. Vodole, llrenca in Celestrina. Na j>oti proti Gori je izruvalo celo drevo^ ter podrlo kapelo križeve-ga pota, veleposestniku Bračkotu farne eerkve je izruvalo
{nograde. Trsovje leži vse križem. J drevje^, polno sadja, je polomljeno, setvina, kar je je še bilo na njivah, je razmetana po celi njivi. Le hvala Bogu, da ni bilo toče, ampak samo močen dež. Letina se še precej dobro kaže, samo vedno deževje nas je dosedaj zadrževalo pri delu. V vinogradih se kaže še srednja letina, grozdje in trsovje je zdravo. Sadja je ponekod še precej. — Iz Cinžata poročajo: Vihar 44vrtinec" je napravil tukaj 23. julija ogromno škodo. Posebno prizadeti so posestniki Fran Ko rman, Avguštin Loschnig, najbolj pa Matija Bla-žej na Cinžatu, kateremu je vihar na vseh poslopjih odkril in deloma odnesel streho in tramov-je. Par oralov gozda in sadonos-nik je popolnoma uničen. Drevesa leže križem izruvana in štrena. Škoda se momentano ne da določiti. vendar imata Korman in Blažej škode za mnogo tisočakov. — Iz Smartina v Rožni dolini poročajo: Dne 23. julija o-krog 1. ure popoldne je nastal tukaj strahovit vihar, pravi kraški orkan, kakoršnega že najstarejši ljudje ne pomnijo. Trajal je le dobrih 5 minut, a je naredil o-gromno škode. Prevrgel je več kozolcev, izrul ali v sredini prelomil mnogo sadnega drevja; sadje, ki ga je letos pri nas itak malo, skoro docela otresel, posebno pa po gozdih zagospodaril, da kaj takega stari možje niso videli. Največje bore in smreke je na mestu izrul s koreninami; našli smo drevesca pol metra in še bolj debela, ki so čez sredino prelomljena. Med nevihto je silno pokalo in grmelo, dež se je vlil, toče je padlo le nekaj zrnic, a kakor •ečeno, v dobrih petih minutah je bilo vse storjeno. Na koruzi in v 'vinogradih je ravno tako velika škoda.	* * Kadetnica kot višja vojaška realka. V mariborski kadetnici bo-dh letos posledhjič kadete slovesno zaprisegali kot častnike. Potem se bode zavod popolnoma u-redil kot vojaška višja realka; kadeti gredo v graško in dunajsko kadetnico.
Prestavljen je davčni prakti-kant Gvido Horrigmann iz Konjic v Šoštanj.
Sodniška imenovanja. Pravosodni minister je imenoval av-skultanta Štefana Vodnika in dr. Ivana Jančiča za sodnika v področju graškega nadsodišča.
poldesetih zvečer, ko ga je rešil policijski stražnik.
Tatvina. Pred par dnevi smo poročali, da je tržaška policija v neki tolerančni hiši v zagati del Formo našla in zaplenila kovčeg, ki ga je bil tam pustil neki neznanec, ki je pobegnil, ko je zagledal policijskega stražnika. V kovčegu je bilo mnogo dragocenosti. Policija je zdaj dognala, da je bil kovčeg ukraden v Benetkah italijanskemu podpolkovniku konjenice Alojziju Manfrediju in da je tat njegov sluga, 221etni begunec avstrijske mornarice Janez Gadok, doma iz Krakovega.
KOROŠKO.
"Vi ste prijatelj Srbovl" Iz
Bekštajiia poročajo: Neki učitelj v tukajšnji občini je pred volitvami zabrusil slovenskemu kmetu v obraz: "Sie sind ein Serben-freund!" in še nekaj drugih slič-nik očitkov. "Užaljeni" kmet toži pri sodniji, toda beljaški sodnik odkloni tožbo, češ, ni vredno, ni nič na tem. Kmet išče za pritožbo na višjo instanco odvetnika, a tudi ta — dr. Klemenčič — odkloni zastopstvo. — Za take neumnosti imajo naši ljudje vedno dovolj denarja, pa bi se hoteli pravdariti. Prav je imel beljaški sodnik in tudi odvetnik dr. Klemenčič !
"Poslanec Dobernig in jezikovno vprašanje na celovškem kolodvoru." Po Celovcu so
Aktuvalen dovtip.
Zagrebški llustrovaui list" je v poslednji številki z dne 11. pr. m. prinesel sliko, ki predstavlja porušeno srbsko hišo in sredi razvalin stoje sarajevski policaj iu dva mohaiuedauca s sekiro v rokah. Pod sliko stoji dovtip:
-—Jeste li bračo, izprašili Sr-bina kako treba?
—	liogami. gospodine, baš smo ga čestito razorili.
—	Tako valja! — a sad plačajte odštet u!...
(Mohamedanca pogledata debelo in sekira jima pade iz pesti).
Pravdarsko.
Nekdo je naročil advokatu, naj mu iztirja neki dolg, s pripombo, da bo polovica iztirjanega dolga za njegov trud.
Čez nekaj časa pride advokat k njemu ter mu naznani, da je svojo polovico z velikim trudom iztirjal, druga pa da je neizogibno izgubljena.
KATERIH BOG JE SILNEJŠI?
Rusi prosijo svojega boga za zmago nad Nemci.
Nemci prosijo svojega boga za zmago nad Rusi.
Francozi prosijo svojega boga za zmago nad Nemci.
Avstrijci prosijo svojega bogu za zmago nad Rusi in Srbi.
Srbi prosijo svojega boga za zmago nad Avstrijci.
Katerih bog je siluejši?
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tem potoni naznanjamo žalostno vest, da nam je nemila smrt dne 28. .julija pobrala listki ž zgorajšnjim naslovom, na j priljubljeno nam soprogo oz. ma-katerih se očita poslancu Dober-!, ter in sestro nigu, da je kot zastopnik celov-|j KATARINO KOS roj. ŽAGAR škega mesta leta 1910. v držav nem zboru izjavil, da se Slovencem ni odrekala pravica, zalite
PRIMORSKO.
Avstrijski admiral Haus. Na
morju je določen za avstrijskega vojskovodjo admiral Ant. Haus. Mož je slovenskega rodu, doma iz Tolminskega na Goriškem. V delegaciji s slovenskimi in hrvatskimi delegati govori vedi\o slovenski aH hrvatski. Mož je izredno učen, moško odločen in v občevanju zelo ljubeznjiv. Ne samo častniki, ampak pred vsem ga ljubi moštvo, kajti Ilaus zna občevati l vsakim mornarjem kakor s svojim tovarišem.
S kakšnim orožjem se bore Italijani v Istri. V Baratu na Kan-fanarščini živi vzoren kmetovalec Božo Burič Miljas, ki je obenem tudi dober Hrvat. Italijani ga vsled tega sovražijo. V noči 11. julija so mu porezali 6000 plodnih amerikanskih trt, to je: vse obnovljene vinograde. Skoda znaša več nego 10.000 K.
Orkan v Trstu. Zadnji orkan torej ni zahteval nobenih človeških žrtev, kakor so prvotno mislili. Tudi miljska ribiča Stefe. oče in sin, o katerih so mislili, da sta utonila, ko je izbruhnila nevihta, sta se rešila na neki parnik iu se potem vrnila domov.
Mlad požigalec. Koncem meseca junija je skoro sleherni dan gorelo v gozdnih nasadih pri Fr-netiču. Dne 25. julija je opazil gozdni čuvaj Janez Malalan nekega dečka, ki je zažgal gnničev-je ter nato pobegnil. Čuvaj ga je dohitel ter oddal policiji. Ta je dognala, da je mladi požigalec enajstletni Fran Zamrav iz Frtie-tiča, ki je 17krat zažgal. tako da je zgorelo 5000 kvadratnih metrov gozda.
Stavka. V tobačni tovarni na Reki stavka 400 delavcev. Ti delavci so namreč delali v akordu, čim več smodk so izdelali, tem več so zaslužili. Ravnateljstvo pa jim je dajalo samo gotovo množino tobaka na razpolago, 'tako
vati na celovškem kolodvora vozne listke v slovenskem jeziku. — Zakaj potem demonstrirajo? Beležimo ta interesantni pojav, ker kaže, da se kljub zavijanju in po-tvarjanju dejstev od strani magi-strat.škili "Macherjev" v nekaterih nemških, ziasti obrtniških krogih že vendar nekaj svita!
Cerkvena slavnest. Iz Kokja pri Dobrlivasi poročajo: Na god sv. Mohorja in Fortunata je prošt iz Dobrlevasi v naši cerkvici med gromenjem možnarjev slovesno blagoslovil tri prenovljene oltarje. K tej slavnosti je prihitelo k naši prijazni cerkvici mnogo njenih prijateljev od blizu in od daleč. Celo iz dalj njega Pliberka je , prišel naš rojak Fran Reš, rojen Kokjan, da še enkrat pred smrtjo, kakor je sain rekel, vidi svojo rojstno cerkvico v pra.znični obleki. Prenovljenje oltarjev je delo našega umetnika Martina Lu-beja iz Pliberka (Golešovega naslednika). IzvršH je to svoje delo v našo največjo zadovoljnost.
Huda svinjska kuga se širi v Št. I^enartu pri Sedmih studencih. ki je že marsikatero žrtev pobrala iz tamošnjih hlevov.
'' Nemško - avstrijski učitelj ski dan". V Celovcu so imeli nemški avstrijski učitelji zborovanje, ki je trajalo tri dni. Glavni dan je bil lf). julij. Bilo jih je do 1500 skupaj. Vsi so se izrekli za brez-versko vzgojo v šoli. Učiteljstvo je zahtevalo, da naj dežele porabijo državne predodkaze deželam za zvišanje učiteljskih plač. Pri glavnem zborovanju v "Musik-siile" 19. julija so soeialnodemo-kratični učitelji ugovarjali dr. Waldnerju, ki je govoril v imenu "nemškonacionalne zveze", in se mu rogali. Zabavni večer pri Sandwirtu jim je bojda pokvaril z ffeslanim govorom neizogibni dr. Angerer.
v starosti 42 let. Pogreb se je vršil dne 30. julija.
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Srčna hvala tudi gg. Lo-karju, Bojancu, Zelnikarju, Gori-šeku, Maliju in vsem drugim za krasne vence.
Pokojniea je bila doma i>: vasi Kartelevo, fara Mirna peč, kjer zapušča tudi brata in dve sestri.
Naj v miru počiva!
Žalujoči ostali: jGsip Kos, soprog. Vida Kos, hčerka. Marija Lckar, Rozalija Bojane, Amalija Zelnikar, tuk. sestre.
POZOR POŠILJATELJEM DE-!	NAPRODAJ
NARJA!	j je gostilna s poslopjem vred v
One, ki žele poslati domov; dobrem kraju v bližini treh pre-denar, obveščamo s tem.! '«°?ov >h rovov in dveh cemen-DA POD NOBENIM PO-!tarn- lni,ii južno od La Salle, GOJEM ne odpošiljamo I'roda m prostovoljno in kdor DO PREKLICA denarja v|ŽHj v'/'' izjasnila, naj se obrne staro domovino. Nobenajuu lastnika: banka v New Yorku ne de	Joseph Mesojedec,
la kupčij in raditega smo.K- R Box 143, La Salle, III. TUDI MI USTAVILI PO-i	(15-1 S—8)
SLOVANJE. KAKOR HITRO
BOLJŠAJO.
SE RAZMERE IZ-1 AVQlfO-l lOTCkTa
SAJO, BOMO OB | nV5lIU "5* Oikd
VESTUJ ROJAKE PO- Zemlievid te^dežele vreden TOM ČASOPISJA.	or —J.—"---_ , _
Tvrdka Frank Sankser.
25 centov se odpošlje |	ZASTONJ
na naročilo pri
Astro-American Line
N«w York, N. Y.
ali pri agentih.
mi sam javi. za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Frank Dclinšek, Box 338, AVenona, 111.	(14-17—8)
Rad bi zvedel za svojega strica ANTONA ŠEGŠA. Doma je iz Jablance pri Litiji in biva že 2 W"hingtOB_^: nad 20 let v Združenih državah. Prosim ceniene rojake ši-
rom Amerike, če kedo ve za PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA
njegov naslov, ako sploh še ži-j TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
vi. naj mi sporoči, ali naj se
priporoča m vsem Slovenskim t&m-bursškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tambure po
najnoTejt«m sistemu in nttjpopolnoj-lih umetniških načrtih.
Okrašene ao z biseri in TBakovrat-liimi rožami.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih gloveuskih p!oSc i. t. d.
Veliki ilaetrova-ni cenik e slikami polljem vsakemu
zastonj.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravo vel javna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
skozi Štiri mesece.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zani mive povesti.
Vse osobje lista je organizirano In spada v strokovn« nniie
Ivan Benčic
4054 St. CUir A«.,
Cleveland, Ohio.
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nar-meravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu.
Tvrdka Frank Sakser.
VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SE VSAKDO ZANIMA ZA DOGODKE V STAREM KRAJU. DNEVNIK "GLAS NARODA" JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTI, KER PRINAŠA DANZADNEM NAJNOVEJŠE VESTI O TEJ VOJNI.
POZOR!
Rojakom v Milwaukee. "Wis., ki hočejo seznati za naslov Štefani* Frangeš iz Spodnje Staj«-r skc. poročam, da ga vsak lahko najde pri California & Hawaii lan Sugar Refining Co. v Crockett. Cal., kjer je on zaposlen.
(17-18—8)
Velika prodaja F0N0GRAF0V
Ta krasni Columbia IV. KT»mofon ima najrajši najčistejši in najglasnejši Klas. Oujarr. je velika in pripravna ter zitovljena iz trdcfca hrasta. 12 infev v kvadratu in 7 Inčev visoka. Ima velik, črn« »inuiliran r.'pr. z zlatnimi okraski ter jam^en zrn lo let. Ta stroj a- je prodajalo za 540, a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni jrrfimofon na vse strani Zdr. držav in Cknade s 12 najbolj.-imi slovenskimi spevi, katere izberete iz našega cenika, in 500 ijfel ZA L.E
na lahke obroke po $1.00 na mesec.
Prodajamo tudi dobroznane Victor jrramofone in dražje Columbia prramofone na lahke obroke
Pilite po nai novi veliki ilustrirani katalog, katercjia vam pošljemo pov»<>m ZASTONJ.
SAUL BIRNS, 117 Second A?e., comer 7 Street. Dept. 233, NEW YORK.
Za newyorske odjemalce imamo odprto zve'er in v nedeljah
Za kratek čas.
Od strani
A: "Cuj, prijatelj, pred kratkim je nekdo izumil srajco brez gumbov."
B (pogleda ženo): "Take srajce jaz že dolgo nosim!"
Že in še.
A: Nemška proza je še tnlada; Goethe pravi, da je AVieland njen
oče.
B: Tako mlada in že tako grda!
C: Toda — kakor je meni znano — je pisal že škof Ulfias nemško prozo; torej je že več kot 15 stoletij stara.
B: Tako stara in Se tako grda 11
Iščem brata JOHNA PAJKA. Star je 50 let. Pred 6. leti je bil v Collimvoodu, O. Kdor ve za njegov naslov ali sploh za kake podatke, ga prosim, da mi sporoči, za kar mu bodem hvaležen. — Frank Pajk, Box Forest City, Pa.
(14-17—8)
POŠTNA ZVEZA MED ZDR. DRŽAVAMI IN AVSTRIJO.
WW Naše prejšnje poročilo o XT' pretrgani poštni zvezi med Zdr. državami in Avstrijo WW ne odgovarja povsem resm-ci Pošta prevzame pisma SNF" ter jih skuša spraviti naprej s parnik om kake nevtralne države. Ne prevza-WW me pa odgovornosti za pri-poročena pisma in denarne
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalije godben* inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveae«* pretan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cen« vprašate. L'praJane; Vas stan« le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošilj<uu brezplačno. Pičite prn;.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
m
pošiljatve, kar naj vzamejo
rojaki na nanje.
• '
t I i i i i
i f
& mmm
9.
%
Amerika in Amerikam %
%
% %
i i JL
znizam ceni!
Spisal Rev. J. M. Trunk
Je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu iiikakorfni izplačala, zato je cenafznižana, ^dafse vsaj deloma'pokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York/N.;Y.
wtmm
i
GLAS NARODA, 17. AVGUSTA, 191*.


WVYWWMYM
0 mOŽU. KI JE DKBHDEL SfET.
fRcsnan 20. stoletja.
Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil
i
(Nadaljevanje.)
Miiogo teh lastnosti je podedoval njen sin, sedajni kralj balkanski, ki se je na svojih izletih imenoval po njej Montgomery Jones. Vžival je izvrstno vzgojo na ameriškem vseučilišču Yale in •kum n bankir iz newyorske Wall St. ga je seznanil z velikimi finančnimi podjetji. K temu je posebno silila njegova mati, kateri je bilo znano, da so vsi evropski vladarji bankerotni, in njih zgledu ne sme slediti njen sin, kralj Balkanije.
In tako se je zgodilo, da je kralj Jurij II. po smrti svoje ameriške matere, ki je kmalu sledila svojemu možu, kralju Juriju I., podedoval sicer malo kraljevino, toda velikansko premoženje. Imel je velik upliv in znal svojim ministrom in državnikom navdahniti svoje ideje, ki so bile v gotovem oziru popolnoma neomadežovane. Tako je postala Balkanija kljub svoji romantični preteklosti mogočno središče trgovine in prometa.
Seveda tuji, sosednji vladarji, nikakor niso lepo gledali delovanje ameriško mislečega vladarja. Posebno mu je nasprotoval vladar Silvanije. Mil je skrajno razi j učen, ko je opazil, kako se balkansko ljudstvo ainerikanizira. I)a se ni bal posredovanja velesil, bi takoj planil na sovražnega kralja iz ameriške šole". Njegova jeza se ni nikakor umirila, ko se je njegov sin, princ Ludvik na 8inrt zaljubil v krasno hčer svojega nasprotnika. Sprva stari vladar ni hotel ničesar vedeti o tem združenju. Konečno so ga pa le pregovorili, da se je ud al, ker je menil, da bo s to poroko dobil večji vpliv na svojega nasprotnika.
Kralj Balkanije se pa nikakor ni veselil te nove zveze. Niti pičieo mu ni ugajal črni, sanjavi princ. Ker je bil po poklicu trgovec, ni oviral ljubavi mladega para.
Prišel je princ z velikanskim spremstvom, da prosi za roko svoje oboževanke. Toda princezinja Diana, krasna, lahkoživa hčer balkanskega kralja, je bila drugega mnenja. Ko so jo poklicali v dvorano in obvestili, da jo hoče silvanski princ za ženo, se je pričela glasno smejati. Očetu je povedala v angleškem jeziku, kaj misli o neumnem princu, odhitela je k vratom in jih zaloputnila za seboj. Gospod Jones, kralj Balkanije, je pa pogledal princa in skomignil z rameni.
Silvanski princ je hotel skoraj podivjati. S svojim očetom je pričel kovati strašne načrte, kako priti do živega ameriškemu vladarju. Slednji se pa ni mnogo zmenil za početje svojih sosedov. Vedno se je varoval, in svoji čuječnosti je tudi sedaj zahvaljeval svoje življenje. Takoj je slutil, kdo ga v čolnu zalezuje. Ker je bil poleg tega še pripravljen vsak trenutek na najhujše, mu je bila hladnokrvnost vsakdanja stvar.
Ko je opazil čoln na vodi, je takoj vedel, da je človek pri krmilu špijon silvanskega kralja. Vedel je, da bo mož sprevidel, da je bolje, če se ne obrne na angleško policijo, temveč na njega samega. In raditega je rekel Strongu: "Vrnil se bo!"
Jonesu seveda ni bilo ljubo, da je prišel Strong bas v tem (trenutku. Strong je vedel natančno, kdo je ameriški milijonar.
In ravno to je slajšalo njegovo ljubezen do krasne Diane Montgomery Jones. Vsak dan se pae ne more dvoriti preoblečeni prin-cezinji. Mladi mož je bil romantične narave, in zgodovina pravi, da so delavni možje ravno s to romantiko napravili velika dela. Romantika igra pri praktičnih možeh češče večjo ulogo kot pri pesnikih. In Strong je bil, dasi sedaj še ni nihče o tem sanjal, zelo praktičen in sposoben človek. Sedaj je bil še sanjač, potni pevec, ki je čakal ugodne prilike.
Z veseljem v srcu je mislil na zadnje stavke, ktere je slišal iz ust lepe Diane. Oba sta ležala v senci starodavnih dreves, igrala tenisa. Tik njenih nog se je bil vrgel v travo. Diana se obrnila od njega in smeje rekla:
"In če igro dobite, ali boste še nadalje stremili za lepo deklico, ki jo je izgubila?"
"Zakaj ne, če jo hočem imeti?"
"Recimo, vi hočete iinete deklico, ki je igro izgubila, in ona hoče drugega."
"Drugi bi izgubil, ker bi jaz za to skrbel, da bi mene volila — seveda če bi hotela."
" 1/epo, če ima človek toliko zaupanja v svojo lastno moč."
"Močan sem bolj kot vse, kar je med vami in menoj," je re kel s čudnim glasom, da se ga je Diana prestrašila.
"Dokažite mi, in ne bom se vam drznila nasprotovati."
V	tem pojmu mišljenja — sentimentalnost je odraeunana — sta si stala oba moža nasproti in že sta nevidljivo križala meče. Nista slutila, da bo ravno raditega križal cel svet svoje meče. —
Gospod Montgomery ni bil toliko ponosen, da sam sebi ne bi priznal, da potrebuje Strongovi pomoči, ker je molčečnost največja pomoč, ki jo moremo dati možu.
Strong je bil pripravljen pomagati. In oba inoža sta sedla molče na klop in pričakovala čolna z mrtvecem.
Samo mrtvec.
Strong je potegnil iz hlačnega žepa kratko pipo in nabasano mošnjo s tobakom. Zelo počasi je nabasal pipo in iskal ognja.
"Zdi se mi, gospod moj, je rekel z ostrim, tujim naglasom, in se sklonil k gospodu Jonesu, "da drug drugega potrebujeva. To opravičuje mojo usiljivost.
Goapod Jones je pa z resnim obrazom opazoval čoln, mrtvega in živega moža.
"Mislim," je rekel, "da morava tudi v tem slučaju pripustiti, da mrtveci mrtve pokopljejo."
Mladi mož v čolnu skomigne z rameni in reče:
"No, to bi bilo seveda še najbolj prijetno."
Gospod Jones otrese pepel svoje cigare.
"Posel pogrebnikov je brez primerne lopate nemogoč," reče z naravnim glasom. "Vendar menim, da se tako pripravo kmalu dobi. Ce ste toliko prijazni da počakate, grem sam ponjo. Vi pa medtem privežete čoln ob breg. Moj prijatelj" — pokaže z roko na Stronga — "vara hoče pomagati."
Ne da bi besedice zinil, vstane Jones in zgine med grmovjem.
Mladi mož iz čolna pogleda vprašujoče Stronga, kot bi ne bil prepričan o prijateljstvu obeh možakov.
Strong stegne svojo veliko, rujavo roko, da prime za eolnovo vrv. Kmalu privežeta čoln, ne da bi kdo izmed njiju spregovoril besedice. Nato sta mirno čakala na povraltek gospoda Jonesa, ki se je kmalu vrnil z lopato.
Zabodel jo je vzemljo in se oprl ob njo kot na palico
"Dobil sem idealno mesto,'' reče. 4' Včeraj sem postavil ne daleč od tukaj Kupidov kip. Zemlja okoli kipa je že razkopana, in menim, da se niti mojemu tiranskemu vrtnarju ne bo sanjalo, če jo še nekoliko bolj razrijemo. Pogreb je stvar pietete. Ob nogah boga ljubezni je primeren kraj za mrtvece."
V	Strongovi naravi se zopet pokaže nekaj živalskega. Bil je one vrste bitij, ki nikdar ne mislijo o življenju ali smrti, ter smatrajo vse za lakoto. Pokazal je svoje velike in bele zobe ter se smejal Jonesovi surovi šali.
Miadi mož v čolnu se je vgriznil v ustnice. Bil je fino čuteče
narave in nikakor v stanu odgovarjati zagrizeni Jonesovi opombi.
Gospod Jones je stopil k vodi in začel opazovati mrtveca.
"Ce ga prime moj prijatelj pri glavi," rece, "in vi pri nogah, pri tem pokaže na mrtveca V čolnu, "ne bo breme tako težko, napram onemu, ki ga imamo na vesti. Jaz bom načeloval mrtvaškemu sprevodu."
Način, kako je Jones govoril, je še povečal Strongovo zanimanje. Skočil je v čoln in prijel mrtveca. Niti zganil se ni, ko je udarila mrtva glava ob stranico.
Mož v čolnu se pa je nekoliko stresel.
Oba nosilca sta stopila na breg. Jones, ki je Še vedno s skrbjo vlekel svojo cigaro, je kazal pot skozi cvetoče grmovje.
Steza ni bila dolga. Tam, kjer se je grmovje razdelilo in puščalo prazen prostor, je stal precej rejen Kupid na neprimernem podstavku. Zemlja okoli kipa je bila najbrž šele pred kratkim prekopana.
"Položite ga tja," reče Jones. In možja položita truplo pod grmovje. Naokrog je vladala tihota. Le tupasem je zažvižgal kos ▼ grmovju.
Jones položi lopato ob podstavek Kupidovega kipa. Strang zgrabi za lopato in molče prične z delom.
Nepretrgoma je kopal Strong skoro deset minut v največji hitrici; konečno pa odloži orodje in ponudi lopato Silvancu, ki je že odložil vrhnjo suknjo in čakal.
Jones vrže cigaro na tla, jo pohodi s ipeto svojega čevlja in sleče istotako suknjo. Obenem zaviha rokave svoje srajce, nakar se prikažejo mišičaste roke, ki bi delale vso čast kovaču, ne pa kralju balkanije.
Dve uri so kopali; znoj jim je lil z lic, kar je močno majsko solnce silno pripekalo.
Med delom ni nihče izpregovoril besedice. Govoren je je bilo nepotrebno. Povedati si niso imeli ničesar; videli so vse pred seboj. In o tem je imel vsakdo svoje misli, katerih ni hotel razodeti svojemu tovarišu.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., In okolici naznanjamo, da jo
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravo vel javna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ^EČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
"GLAS NARODA" NAJ
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Dcbevc in A. J. Terbovc.
LeadviUe, Colo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig in J. M. Roitz.
Salida, Colo, in okolica: Louis
Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, Ind.: Alois Rud-
man.
Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Prank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-borič.
Frontenac, Kans Frank Kerne.
Mulbery, Kans. Martin Kos.
Calumet, Mich. Pavel Shaltz in M.
in okolico: in okolico:
in okolico:
F. Kobe.
Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M.
D. LikoviČ.
Chisholm,	: K. Zgonc.
Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže in M. L. Kapsch,
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. . St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češa-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovači č.
Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar.
Barbeton, 0. in okolico: Alois Bal a n t.
Collinwood, O.: Math. Slamnik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich.
Braddook, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-
tersek.
Burdine, Pa. in okolico: John Keržisnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.
Bronghton, Pa. in okolico: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-čič.
Irwin, Fa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstowi^ Pa.: Frank Gabre nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Tgnaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pie.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.'
Winterquarters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Bavensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Stfa-rich.
West AUis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Mot oh.
Kadar potujete v stari kraj
sli kadar ste na poti akosi New York, pridite k svojemu rojaka v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washhgtra Sl, NEW YORK, M. T
Ta boste v vsakem tan, podnevi in . oejte postrežem. Izvrstna domača kuhinja, ca spavanje.
OM (M Jatffla) U cwtor.	Speva* B
Z velespoitovanjem	JANKO TUftKAN, lastnik.
in najee-• m urejene sobo
® <S> & &
NAJBOLJŠA
® © ® e»
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
i $1.00. Bojaki t Cfcvdaai, 0. i ft. Šalov, ltti SL Oažr kn^ N. E.
mk
r

POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
HARMONIKE
bodisi kakorftnekoll vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In xanesljlvo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo i hteva brez na daljnih vpra&anj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Izšla je
liSma knjiga s

E KRANJSKIH KOS S
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kdss so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. Iste se pritrdijo na kosiece z rinkcami. :-:
Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči 6 ko«, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi EJ B klepalno orodje iz finega jekla; b b
cena garnituri je $1.00.	i
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y.
m
KM^S'CMJ'-a^JC'i^Jlyl^M^a^H^
Ysled vsestranske želje naročili smo vež iztiaov te knjige ia je sedaj eenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanm" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obsegaj očih sknpaj na večjesa formatu 192 strani. Delo je o-premljeno t 255 slikami, tikajo če ae opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Seaitkom je prideljea tudi večji slovenski semljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p) 15e, vseh 13 seiitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.8», Naroča se pri j
Oovenie Publishing Oo* 81 Cortlandt St. New York Oltf.
js hntMiMi najuapešnej -
i« tinkture na
sveta Al pen -tinkture is AlpenpeeeSe - Ženskam Ia moZkim. ka> tari jo rsbijo. zrastejo v is-atih tednih lasts popolnoma. ne bodo Izpadali inns bodo mit.U.
____Rs vtki taks
_____ ▼ feestih tadalh brada in brk*, ki o*
bodo izpadale Is ne bodo postal* sive. O teko 8 dni popolnoma ozdravim revmatisem. k o« ti bol. trzanj« po rokah, nogah is hrbtenici. Kane. opeklino. bula, tore, krasto in kurja of .is. bradavico, poten jo nos, sob lino itd. odstranim v treh daeta. Moja zdravila so registrirana v Washington u. znamenje, da .o čista in najbolj iup«im PUH. takoj po ceniki Poftljem ca zastonj.
JAKOB WAH0X0, 109S B. Mth St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila besa plačam $600.
Amerika in Amerikanci.
Spisal BBV. J. M. TRUNK.
Slovenia Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Bev. J,
AMERIKA IN
Ni nas namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Cudimr se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov t stari domovini.
Slovenic Pubttahing Os, 82 Cortlandt St.. New York. N.T
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna (rta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni paniki so:
1A PROVENCE1*
■a dra vijaka
E l**LA SAVOIE" !aa dva vijaka
"LAJLORHAJNE" ■sldva vliaka3
•XA FRANCE**
Loa I Uri vijak.
"Chicago", "La Tonrame", "Rochambean"in "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•oner Peart St, Ohesebrongh Building.
Poštni paniki odplujejo vedno ob srodak Is pristanišča številka
BT V. B.
BOJAKI, NAKOČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
■V Denar mečete proč! H
ako ne podpirate trojega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
gslon po 75c. in Več.
Pri odjema več kot 10 g*l<m dajem pc-psst, ter se posebno priporoCam elavaiai slovanskim d ruš t vam ob priliki kake veselice, tudi onim ss svatbe.
V zalogi imam izvrstne dom*£e klobase in vsakovrstno gi-ocerijsko blago, katerega ljubi nal narod. Pošiljam denar as vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kvpnjem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Bakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spsdajeCe dela, ker sess javni notar. (Notary Public.)
frank: 1SS1 V. 22aJ Strast.
JURJOVEC
CUeacs, BL
_r


. ^ ..-a---,* ...	_"_____It;«_
BOJAKI NAROČAJTE S£ NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS.
državah.
rSfriiT
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street. New York, N. Y.
Frank Petkoysek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, ILL.
PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listkelvseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJAlvse v notarski posel spadajoča dela.
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik v, zdr. drž. .naroČite se na^ji