Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jedca
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za j eden mesec 1
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
gld.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStro in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah 8t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
^t©v. 21.
V Ljubljani, v ponedeljek 27. januvarija 1896.
Letnilt XXIV.
Socijithii demokratje.
Katoliško časopisje mora pazno motriti vse pojave ljudskega življenja, presojati ideje, katere je gibljejo in tako raziskavati sredstvo v obrambo resnici. Splošno najvažnejši v vsem našem javnem življenju so socijaldemokratični pojavi. Na popolno materialističnem temelju, taječ razloček mej duhom in tvorom, taječ osebnega, od sveta različnega Boga, zida socijalna demokracija stavbo bodočnosti. Krog sebe zbira zatirane delavce, katerih obupno srce išče tolažbe v sanjah socijalistične sreče, poleg njih pa druži tudi vse druge nezadovoljneže, katerim ali strah pred delom ali neutežena častiželjnost pripravljata mej sccijalnodemokratično stranko primerno mesto.
Močna je že ta stranka in vedno še raste. Brezbrižno čumi druga družba v svoji zaspanosti in ne vidi, da se zbirajo silni viharji, kateri žugajo razbiti vse, kar nam je dozdaj podala omika, da vstajajo čete, ki mislijo na razvalinah sedanje družbe postaviti popolnoma novo stavbo brez Bega, brez vere in upanja v bodoče življenje, brez vsacega višjega vzora, stavbo razvitih živalij, ki so slučajno prišle do višje stopinje mej raznovrstnimi drugimi skupinami tvarnih atomov. Nobeno znamenje ne sme ostati ti stavbi na človekov nadnatorni namen; namestu križa se ima svetliti na nji napis: „Vživaj ; tod so tvoja nebesa!"
Na Slovenskem je socijalna demokracija vedno pri delu. Cim bolj se ji ustavlja organizovana krščanska delavska četa, tem živahnejše skuša doseči svoje namene. Jeden socijalistični govornik za drugim prihaja k nam in, če prvič ni vspeha, pride drugič in tretjič, če je treba.
Naši bralci se še spominjajo socijalističnega shoda v kazini dne 1. septembra. „Sodruginja" Terezija Noetscher je takrat s svojim govorom razdra-žila krščanske delavce, da so ji glasno oporekali. Shod je komisar zaključil in več naših somišljenikov je bilo tedaj aretovanih popolnoma po nedolžnem, kot se je kasneje izkazalo, vkljub temu, da je „Slovenski Narod" s svojo znano resnicoljubnostjo uporabljal vsa sredstva, da bi bil vzlasti dr. Brejca spravil v — luknjo.
Dne 23. in 24. t. m. je zopet obiskala Ljubljano imenovana socijalistinja. Prvi večer je govorila železničarjem, združenim v socijalnodemokratičnem strokovnem društvu. Prvi in drugi večer je pozdravila navzoče tudi v slovenskem jeziku, kakor je bila obljubila zadnji pot. Prvi večer je razlagala razvoj sedanje družbe, in Sicer popolnoma v darvinittičnem smislu. Iz živalske neukretnosti se je polagoma razvil človek in ž njim vred se je tekom časa razvijalo njegovo delo in njegovo naziranje. Pojmi prava, nravnosti, vere so tako nastali. Verski pojmi so se razvili odtod, ker ljudje niso poznali pravih vzrokov naravnih prikaznij in so si zato izmislili duhove, božanstva, dobra in slaba. Ker govori v resn;ci govorniško dovršeno, v krepkem altu, jasno in razločno in vmešava žive primere, razne dovtipe itd., ima njen govor veliko moč na poslušalce.
Dne 24. t. m. je priredilo javni shod socijalno-demokratično društvo „Bodočnost"; torej je bil vstop širši in zato se je udeležilo shoda tudi kakih 50 do 60 krščanskih delavcev, kolikor so jih namreč soci-
jalni redarji pustili v dvorano. Paznega očesa so vsakega motrili pred vrati in kdor jim ni bil po godu, so ga kar kratkomalo zavrnili. Tako jih je moralo mnogo več oditi, nego jih je dobilo prostora pri shodu. Ves ljubljanski socijalistični štab je bil zbran. Pri predsedniški mizi so sedeli Brozovič, Kordelič in Zeleznikar. Osem je že minulo, ko je nastopila dunajska govornica. Glavne misli njenega govora so tele:
Nam se očita, da smo domovini nasprotni. Naša domovina je tam, kjer se nam dobro godi. Človek nima pravice, izbrati si domovine; pred rojstvom ga zato nobeden ne vpraša. Zato ni torej nič na tem vprašanju. — Stranke, ki sedaj nastopajo, so štiri: z redovi okrašeni frak označuje prvo, vojaška uniforma drugo, talar tretjo, četrto pa delavski jopič. Prve tri stranke so združene proti četrti, a četrta se jih ne boji. Pod socijalnodemokratičnim geslom se zbira in zmaga ji je zagotovljena. Vzlasti gospodje v talarju so naši nasprotniki. 2000 let so imeli oblast v rokah in ničesar niso storili v prid trpečega stanu. Vzlasti ženo je krščanstvo skoraj še hujše ponižalo, kot je bila preje; naredilo je iž nje tlačanko. Duhovstvo nam kliče: Moli in delaj; mi pravimo: Delaj in veseli se življenja 1 Mi hočemo imeti tukaj srečo. Dovolj dolgo smo čakali, da bi nam Bog pomagal ; ker to nič ne pomaga, si hočemo sami. Zmernost je lahko pridigovati pri polni mizi. — Prostitucija je potrebno zlo, tako se govori. A Če je to res, naj se ravno tako, kot morajo vsi možaki k naboru za vojaštvo, tudi iz vseh stanov ženske zbirajo v prostitucijo, ne samo delavke, marveč tudi grofice in kneginje.
Za govornico se je oglasil k besedi dr. Krek, ki je v mirnem in stvarnem govoru pobijal trditve socijalistične „sodruginje". Pokazal je, kako neresnična je trditev, da ima duhovstvo 2000 let vso moč v rokah. Prvih 300 let so je krščanstvo in vzlasti duhovstvo moralo boriti z najstrastvenejšimi poganskimi nasprotniki. Ko je krščanstvo zmagalo in dobilo svoje pravice, se je takoj pokazal njegov vzgojevalni vpliv. Omikalo je surove narode po svojih duhovnikih. Ob času preseljevanja narodov naseljena plemena je oblažilo, navadilo jih reda in dela, vzbudilo v njih učenjake, umetelnike, oživilo obrt in poljedelstvo. Ljubezen, do ubozega ljudstva je velevala Gregoriju Vel., da je 1. 596 poslal misijonarje na britanski otok, od koder so potem naudu-šeni možje prihajali v Evropo, ustanovili v samostanih kulturna središča in jo s tem omladili. Delo je postalo častno. Suženjstvo je ponehalo, ženi se je vrnilo njeno dostojanstvo.
Slobodno je zadihal kmetič in obrtnik. Novo, lepo življenje se je pričelo. Cerkev je kot skrbna mati vzgajala narode in stanove. Posvetna oblast je pod Stauli pričela boj proti nji, kateri se je razvijal do lutrovih časov in tedaj z novo, hujši silo butil na dan. Cim je jela ponebavati moč krščanstva, tem slabše se je jelo goditi delavskim stanovom. Protestantska načela so poostrila fevdalne razmere kmetom v grozno krivico, pričenjalo se je denarno gospodarstvo, ker se ljudje niso več menili za cerkvene zakone proti oderuštvu. Cerkev je izgubljala svoje pravice, ž njo vred pa tudi nižji stanovi.
Duhovnik ima vse v rokah, se trdi. In vendar je v resnici duhovnik v naši novodobni družbi kakor
stekel pes, ki ga sme vsak nagnati z blatom in s kamnom, kakor zver, ki jo lovi vsakdo po volji.
Govornik je pripovedoval za vzgled, kako se godi duhovnikom, dogodek z ruskim duhovnikom dr. Myškovskim, katerega Badeni ni hotel potrditi kot profesorja v stanislavski bogoslovnici, češ, da ne piše od vlade zaukazanega ruskega pravopisa. Sam dr. Adler je imenoval duhovnike na kmetih revne proletarce. Duhovnik pozna revščino ljudstva in zato stoji na strani zatirancev.
Mnogo dobrega je povedala „govornica". Je-dini smo si v nekaterih točkah, a vendar nas loči nepremostljiv prepad. Boj za pravice se bije v zaupanju v večno pravičnega Boga na jedni strani, na drugi pa v zaupanju v lastno moč. „Z Bogom" in „brez Boga" se glasita gesli. V tem velja: Ali je Bog, in potem so socijalni demokratje največji reveži in gorjd njihovi bodočnosti po smrti, ali ga ni, in potem smo mi — neumneži ali goljufi.
Mej nasprotniki delavskega jopiča ni naštela govornica jedne vrste ljudij, ki jih označuje kaftan — namreč judov. Ti imajo nad dve tretjini vsega evropskega kapitala; torej je pač umestno, da se spominjamo tudi njih.
Mirno so poslušali socijalisti govornika in viden je bil globok vtis, ki ga je napravil in ga tudi ni mogel uničiti kratek odgovor „sodruginje" o inkviziciji, Galileu in bogastvu višjega duhovstva. Pomenljive so bile besede, ki jih je govorila o veri v Boga, rekoč: „Kdor meni, da ne more drugače izhajati, naj se pa poravna s svojim Bogom" (moge sich mit seinem Gott abfinden).
Za njo se je oglasil k besedi Gostinčar, a slo-bodoljubni socijalisti mu je niso hoteli dovoliti. Na to se je shod zaključil, ki je dokazal, kako daleč je v beli Ljubljani že prodrlo materialistično naziranje.
Žiimbcrk in Mariiiriol.
(Govor poslanca Kluna v deželnem zboru kranjskem dne 22. januvarija 1896 o zopetnem združenji Žumberka in Marin-dola z deželo Kranjsko.)
(Dalje.)
Naša vlada je z dopisom z dne 16. septembra I. 1881 št. 4368 vso to zadevo izročila deželnemu zboru kranjskemu z naročilom, da naj jo pretresa in vladi sporoča svoje mnenje.
Deželni zbor je to reč temeljito preiskoval in dne 21. oktobra 1. 1881 po obširni razpravi z večino sprejel predlog upravnega odseka, ki naj ga smem z dovolitvijo g. deželnega glavarja čitati iz steno-grafičnega zapisnika in ki se glasi (v slovenskem prevodu):
„Deželni zbor vojvodine Kranjske z zadovoljenjem jemlje na znanje poročilo, ki se nahaja v vladnem predlogu z dne 25. septembra I. 1881 št. 1628 glede prihodnosti žumberskega okraja in marindolske občine, in v katerem se naznanja, da je c. k. mi-nisterstvo v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel v smislu državnega zakona z dne 8. junija 1. 1871. drž. znk. št. 49, pri kraljevem ogerskem ministerstvu na podlagi pisem in dokazov, ki se nahajajo v spomenici, priloženi omenjenemu vladnemu predlogu, doseglo priznavanje pravic dežele Kranjske do omenjenega sveta; ravno tako z zadovoljenjem jemlje na znanje od ogerske vlade v pismu z dne 4. julija I. 1881 štev. 2265 izraženo naznanilo, da
načelno priznava pravico dežele Kranjske do žumberskega okraja in marindolske občine; nikakor pa ne more deželni zbor pritrjevati od kraljeve ogerske vlade v omenjenem pismu izraženi želji, da naj žumberski in marindolski svet iz upravnih ozirov in ker se tako spodobi, ostane v sedanji zvezi z deželo hrvatsko.
Glede na to, da je bila dežela kranjska v teku časa brez privolitve svojega deželnega zastopstva v svojem nekdanjem ozemeljskem posestvu raznovrstno prikrajšana, v česar dokaz omenjamo le Reke, ki je bila s svojim svetom odtrgana od dežele Kranjske;
gledč na to, da se je pri pogodbi z ogersko državo, katero je bilo treba sklepati, ko je bil jeden del vojaške granice civilni upravi izročen, v dotičnem zakonu z dne 8. junija 1. 1871 popolnoma prezirala odškodnina dežele Kranjske in notranje-avstrijskih dežel za investicijske stroške, ki so jih jim prizadevale nekdanje ob morski meji in v vojaški granici ležeče trdnjave;
gled^ na to, da je za ozemeljske meje dežele Kranjske, oziroma naše državne polovice proti Ogerski deloma reka Kolpa, dalje naprej pa natorno branišče, gorjansko gorovje z žumberskimi brežinami silne važnosti;
dalje gledd na to, da je promet v našem osredji ležeče marindolske občine in žumberskega okraja z deželo Kranjsko jako velik, kar priča, da imate obe strani jednake koristi, in kar je gotovo trdna podlaga za popolno združenje omenjenih okrajev z deželo Kranjsko;
in končno glede na to, da za redno upravo c. k. okrajnega glavarstva črnomeljskega nastajajo vsestranske težave in nepriličnosti, ako še dalje ostane Marindol dežela v uredi dežele naše in meja metliškega sodnega okraja polna šob in zanožin: deželni zbor — deželi in državi na korist — ostaja pri zahtevi dežele Kranjske, katere opravičenost je pripo-znana z državnim zakonom z dne 8. junija 1. 1871, drž. zak. št. 49, da žumberski okraj in marindolska občina v polni meri kakor nekdaj spadata k deželi Kranjski.
Zato se c. k. vlada prosi, da naj v tem smislu dožene obravnave s kraljevim ministerstvom ogerskim ozirajoč se na migljeje sprožene v poročilu ter prihodnjemu državnemu zboru izroči potrebne vladne predloge, in sicer:
1.	gledč združenja občine marindolske z deželo Kranjsko, oziroma z okrajnim glavarstvom črnomaljskim ;
2.	gledč združenja žumberskega okraja z deželo Kranjsko in primerne obmejitve njegove proti deželi hrvatski.
Tudi se c. k. vlada prosi, da naj dopis kraljevega ministerstva ogerskega z dne 4. julija 1. 1881 štev. 2265, s katerim načelno priznava, da žumberski in marindolski svet spadata k deželi Kranjski, ali v izvirniku ali pa v poverjenem prepisu pošlje deželnemu odboru, da ga shrani v deželnem arhivu".
V tem predlogu so ob kratkem zavrnjeni vsi ugovori mažarske vlade ter ob jednem našteti vsi razlogi, ki pričajo za združenje Zumberka in Marin-dola z deželo Kranjsko, zato mi o vsem tem ni treba še posebej govoriti.
Manjšina upravnega odseka nasvetovala je bila posebne predloge, ki se glase :
1.	izreka Kranjski deželni zbor svojo pripravnost, da v vsem obsegu nekdauje pripadnosti žumberskega okraja h kranjskej deželi ne ostaja pri svojih po državnem zakonu z dnč 8. junija 1871, drž. zak. št. 49 priznanih pravicah ;
2.	prosi se c. k. vlada, da nastavi in izvrši dogovore s kraljevo vlado ogersko in potem v državnem zboru da vloži dotične predloge
a)	o regulaciji meje med Kranjsko deželo in žumberskim okrajem in
b)	o reinkorporaciji v Kranjsko deželo onih delov žumberskega okraja, kateri bodo po prihodnjem ogledu spoznani, da so potrebni v regulacijo ali arondiranje Kranjske dežele."
Razun tega je bila odsekova manjšina še predlagala, da se za razvojničenje vojnokrajnega okraja Zumberka in Marindola na stopnice prestola Njegovega Veličanstva našega presvitlega cesarja po g. deželnem glavaiju položi najponižnejša zahvala deželnega zbora kranjskega.	(Konec sledi.)
Deželni zbor Goriški.
V. seja dne 24. jan.
Predsednik otvori sejo ob 57i uri, in sprejme obljubo od novega laškega poslanca conte Panigaj.
Deželni tajnik prebere zapisnik zadnje seje slovenski in italijanski.
Predsednik naznani predlog poslanca BI. Grča in Alfred grof Goroninija : »deželnemu odboru se naroča, da pošlje interpelacijo na kmetijsko minister-stvo za ustanovitev večjega števila trtnic za vzgojo in požlahtenje ameriških trt, in da nastavi deželnega nadzornika za kmetijsko gospodarstvo".
Nato pridejo na vrsto interpelacije.
Poslauee Doktori prebere interpelacijo radi previsoke cenitve zemljišča v deželi. Gospod poslanec se osobito ozira na našo Furlanijo.
Poslanec Marani se pritožuje, da je mestu Gorici naloženo ustanoviti v mestu slovensko šolo. Bere z jako trdo besedo. Na galeriji je mnogo laške gospode, ki interpelantu pritrduje. Predsednik zvoni.
Poslanec Marani bere še drugo interpelacijo zopet zoper slovensko ljudsko šolo v Gorici.
Poslanec Verzegnassi interpeluje ministra ju-stice radi neodgovora na neko ulogo kupčijske zbornice v Gorici.
Poslanec Lovisoni interpeluje v prilog ustanove italijanske univerze.
Med tem se galerija natlači in pritrjuje poslancu. Predsednik zvoni.
Poslanec in župan goriški g. Venuti tudi interpeluje zoper slovensko ljudsko šolo oziroma na imenovanje učiteljev za to šolo.
Novi poslanec conte Panigaj mlati isti predmet, in se pritožuje, da je vis. ministerstvo preostro postopalo zoper mesto Gorica, mu nalagaje „ohne Ver-zug" uže davno dolžne priprave za slovensko šolo prirediti.
Poslanec Michelli nadaljuje jeremijade radi ustanovitve slovenske ljudske šole.
Na to pridejo na vrsto interpelacije slovenskih poslancev. Pa komaj se oglasi poslanec Grča, uže zaropotajo poslušalci in drsaje po tleh odidejo laški gospodje.
Poslanec Blazij Grča prebere interpelacijo do Njega Prevzvišenosti gospoda c. kr. namestnika v Primorji kot predsednika c. k. deželnega šolskega sveta za Goriško in Gradiško: „Ali je Njegovi Prevzvišenosti znano, da se upliva v Gorici na nepo-staven način na uboge roditelje, da bi vzeli svoje otroke iz slovenske ter vpisali v italijanske šole in ali hoče skrbeti zato, da se nepostavno vzeti učenci povrnejo slovenski šoli.
Poslanec dr. Bojic se pritožuje do vis. ministerstva za uk in bogočastje radi reševanja ulog glede slovenske šole, da se namreč rešitve niso dostavljale vlagateljem.
Poslanec dr. Tuma praša, kaj hoče učno ministerstvo storili, da bodo imeli slovenski učenci kam hoditi v šolo, ker poslopje določeno za slovensko ljudsko šolo je v zdravstvenem oziru nesposobno, in še v to niso bili Slovenci vabljeni v njim razumljivem jeziku, in kako hoie poskrbeti za tiste slovenske učence, za katere ne bodo zadostovale dosedaj odločene štiri šolske moči.
Poslanec Verzegnassi predlaga, da se podaljša deželni proračun. Predlog sprejet Soglasno.
Zdaj pride še le na vrsto določeni dnevni red.
1. Volitev treh udov v komisijo za pregledovanje zemljiščine cenitve in namestnikov. Voljeni so bili poslanec in inženir Lapanja, grof Rudolf Pace, grof Franc Coronini, predsednik dežel, zbora. Kot namestniki pa Aleksander Mohorčič, Zarolla, zem-ljemerec v Tržiču in zemljemerec Nigris.
Vsi so bili voljeni soglasno, edino Nigris je dobil samo 11 italijanskih glasov, poslanec Klančič pa je ostal v manjšini z 10. slovenskimi glasovi.
Na to je na predlog poslanca dr. Pajer-a predsednik zaključil sejo ob 7. uri in prihodnjo napovedal na torek 28. t. m.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. januvarija.
Starčevičeva stranka priredi, kakor poroča „Hrvatsko pravo", dne 5. marca strankarski shod. To je prvi slučaj, da si upa na dan stari Starčevic na ta način, in iz tega je sklepati, da se vodstvo mnogo trudi za obstanek stranke, v kateri se pojavlja vedno večji razpor.
Apponpi in Banffy. V sobotni seji državnega zbora je utemeljeval grof Appouyi samostalen predlog glede volitev. Poudarjal je, da je njegov predlog sposoben, omejiti volilne borbe in zagotoviti veljavne in pravične volitve. Konečno je predlagal, naj se izroči predlog posebnemu odseku in naj se kmalu spravi na dnevni red. Ministerski predsednik je izjavil, da se sicer strinja s tem, da se izroči posebnemu odseku, toda ne pripozna, da bi bile potrebne kake naredbe z ozirom na zadnje volitve (?). Dalje pravi Banffj, da ne more določiti, kedaj se bode zbornica posvetovala o tem predlogu, vendar pa obljubi, da bode v teku tega leta še dovolj prilike, o tem predlogu obširneje govoriti. Iz njegovih besedij je razvidno, da mu je ta predlog zelo odveč, in si bode vse prizadeval, da se odkloni.
Pogajanja mej Avstrijo in Bolgarijo glede carinske in trgovinske pogodbe so se pričela minulo soboto. Na dnevnem redu so bili predlogi bolgarske vlade. Pogajanja so se pričela sicer že pred štirimi meseci, toda morala so se prekiniti, ker je bolgarska vlada stavila pogoje, ki so bili v marsičem zelo nasprotni sedaj veljavni pogodbi. Kakor se pa sedaj zatrjuje, se sedanji pogoji bolgarske vlade zelo malo razlikujejo od tedanjih in vsled tega avstrijski vladi ne bode preostajalo druzega, nego da jih znova odkloni. Kakor iz tega razvidno, ne bode prišlo tako lahko do sporazumljenja mej obema vladama.
JRusko-turška zveza. O tej zvezi izražajo listi razna mnenja. Z njo se peča najbolj Anglija, ki se neprestano ozira na Turčijo in pazno zasleduje vse dogodke v Mali Aziji. Po vspehu raznih posvetovanj piše „Reuters Office", da v merodajnih krogih nihče resno ne misli na to zvezo in da so toraj vse dotične vesti deloma neosnovane. Zelo ne-verojetno je, da bi turški sultan sklepal kako pogodbo z jedno onih držav, katere so se prod nedavnim časom zavezale zoper njega in to tembolj, ker nima do tega koraka nikakega pravega povoda. Res je sicer, da je Turčija svojedobno skušala zve-zati se z Rusijo, toda sedaj so se razmere znatno spremenile in gotovo je, da se ne bode oddala brez posebnega pritiska. Sploh bi bilo pa jako nespametno in za Turčijo jako nevarno, ako bi dovolila v zvezo, ki bi njej mnogo več škodovala nego koristila.
Italijani v Afriki. Sobotni brzojav nam je poročal, da je podpolkovnik Galliano s svojimi četami ostavil trdnjavico Makalle, katero so od vseh stranij obkoljevali Šoanci. Italijanskim vojakom se je v poslednjih dneh zelo slabo godilo, ker jim je jelo primanjkovati živeža, posebno pa pitne vode. Jedini studenec, ki se nahaja v bližini, so šoanski vojaki deloma zasuli, deloma pa neprestano stražili, tako da Italijanom ni bilo mogoče priti do vode. Galliano je vsled tega uvidel, da je nadaljno bivanje v trdnjavici onemogočeno, in se je jel pogajati z Menelikom radi odhoda italijanskih čet iz Makalle. Poslednji se je dal pregovoriti in je dovolil v Gal-lianovo zahtevo. Takoj na to so odšle italijanske čete ter vzele seboj vse vojne potrebščine. Kakor poroča Felter v nekem pismu na geuerala Baratieri, bodo dospeli vojaki v štirih dneh v Mai - Megbatto. Poročilo, da so morali pustiti orožje, strelivo in prtljago v Makalli, je torej neresnično. Na ta način se je rešil velik del italijanske armade iz šoanskih klešč.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. januvarija.
(Dnevni red) X. seje deželnega zbora kranjskega dne 28. januvarija 1896 1. ob 10. uri dopoldne. 1. Branje deželno-zborskega zapisnika IX- seje dne 24. jauuvarija 1896. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v cestnem okraju Ribniškem v vasi Breg se nahajajočega, čez potok Bistrico držečega mostu med stavbene objekte okrajnih cest. 4. Poročilo deželnega odbora glede cestne zgradbe iz Rovt v Žiri. 5. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Cajnarje, Jeršiče, Kranjče, Kremenica, Osredek, Otave, Ravne pri St. Vidu, Zilce in Štruk-lova vas iz občine Bloke in ustanovitve samostojne selske občine Silce ter glede priklopitve te nove občine k sodnemu okraju Cerknica. 6. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Unec in Rakek i i selske občine Planina, ustanovitve istih kot samostojna selska občina Rakek in priklopitev k sodnemu okraju cerkniškemu. 7. Poročilo deželnega od-
bora glede izločitve davčnih občin Leskovec in Se-nuše iz selske občine Krške, potem glede izločitve davčnih občin Dernovo in Veliki Podlog iz selske občine Cerklje ter združitve teh davčnih občin s šolsko občino Leskovec. 8. Poročilo deželnega odbora glede izločitve davčnih občin Mačkova vas in Sele iz občine Kočevje. 9. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve nekega občinskega pota v kočevskem cestnem okraju med okrajne ceste. 10. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev glede davčnih in pristojbinskih olajšav za nove obrtnostne podjetbe v mestu Ljubljani in bližnji okolici. 11. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: &) kmetijske podružnice v Krškem glede podpore in brezobrestnega posojila vinogradnikom; b) občinskega odbora na Dobravi pri Ljubljani glede podpore v občinske namene in za napravo gasilnega orodja; c) županstva v Šmi-helu zaradi zgradbe bolnišnice za ženske na deželne stroške; d) kmetijske podružnice v Seut Juriju pri Kranju glede podpore za nakup drevesnice ; e) Sker-janc Marije v Ljubljani za povikšanje letnega doneska za najdenko Marijo Stalzer; f) kat. pol. društva v Vipavi za pospeševanje uravnave Vipavščice, oziroma za podaljšanje dovoljenega kredita 15.000 gl. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gosp. poslanca Pfeiferja glede zakona o zemljiško-knjižnem vpisu na podstavi zasebnih listin v malostnih zemljiško - knjižnih stvareh. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z na Črtom zakona, s katerim se dopolnuje § 18. zakona z dne 26. oktobra 1887. 1., dež. zak. št. 2 iz leta 1888, o razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi du-tičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o vlogi glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske gledd pospeševanja ustanovitve kmetijskega kemičnega po-skušališča. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji prebivalcev vasi Čatež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik izdelal načrt za napravo vodovoda.
(Slovensko gledališče.) „Mlinar in njegova hči", „Revček Andrejček" in „Materin blagoslov" so tri časti vredne igre, katerim se radi njihove privlačne sile ne sm6 približati drugače nego z največjim spoštovanjem. Vsako leto jih vidimo in vsako leto se le še bolj utrdijo na našem odru. „Materin blagoslov" se je menda občinstvu zato zelo priljubil, ker je v igri i.a vsakega nekaj. Igrd se dobro, oziroma povoljno; v prvi vrsti pa jo ohrani na površju gospod I n e m a n (komander), gospica S 1 a v č e v a (Marija) in „Chonehon", katero je včeraj predstavljala z velikim odobravanjem gospica P o 1 a k o v a. •Gospica Giz. Nigrinova jo je igrala naravnejše. — Prihodnja slov. predstava bo v četrtek. Na vrsti je Soppejeva opereta „Deset deklet, a za nobeno moža".	=
(Umrl) je včeraj zvečer ob '/»(>. uri g. Vincenc 1. No Hi, c. in kr. stotnik-računovodja v pok. po kratki bolezni v 58. letu starosti. Pokojnik se je vdeležil vojske 1. 1859 in 1866 in bil odlikovan z zaslužno svetinjo. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri. N. v m. p.!
(Vodnjak na Planini.) Pri vsakokratnem deželno zborskem zasedauji pridejo na vrsto posvetovanja o raznih vodnjakih in vodovodih. Visoka vlada zelo prijazno podpira taka podjetja. Tudi vipavska Planina se je že, če se ne motimo, trikrat obrnila do si. deželuega odbora s prošnjo, da pride deželni hidrotehnik na lice mesta, da se prepriča o nujni potrebi večjega vodnjaka na Planini ter sestavi potrebne načrte. A dozdaj čakali smo vedno zastonj. Bojimo se skoraj, da hočejo na primorske mejaše popolnoma pozabiti. — Umevno je, da se v minulem letu ni moglo mnogo storiti, ker je imel de-želui stavbinski urad vsled potresa preobilo posla. Ali če pomislimo, da čaka, kakor pove zadnje dež-želuo-zborsko poročilo, še okoli 40 občin na rešitev svojih prošenj radi vodovoduih zadev, potem je razvidno, da tudi v prihodnje ne bo mogoče naglo delati. Deželni odbor se je z dopisom z dne 25. decembra 1894 obrnil do vis. deželne vlade, da bi pri vodovodnih napravah pomagali tudi državni inženirji. Ni nam znano, je-li se hoče nato prošnjo ozirati ali ne. Na vsak način je potrebno, da se hidro-tehnično osobje pomnoži, da manjka v tem oziru zasebnih veščakov. Ako se bo več moči lotilo pred-
hodnih del, ki &n potrebna za izdelovanje načrtov, potem smemo upati, da pride veudar kaj prej ua vrsto tudi naša Planina. Potreba je nujna. Ce pritisne suša, ni vode ne za ljud', ne za živino. Vzlasti trpi vas Britilj. Ko je bilo treba vlani škropiti trte, ni bilo vode. Koliko so ljudje trpeli 1 Cele noči so škripali vozovi doli na Vipavščico, da so z velikim trudom dovažali vodo za škropljenje. Za vsak polov-njak je treba par volov. Kedor ima živino, še opravi, ali kedor živine nima, ta mora poleg golice še za vodo plačati. Edin vodnjak, ki je do zadnjega imel pitno vodo, je bil v Kobolih. Ali KoboUrji so ga po noči varovali, da niso iz njega tuji vaščani jemali vode. Ob skromnem studeučku v sredi griča pa so ženske večkrat do polnoči s škafi čakale, da so nekoliko „godlje" dobile. Čuditi se mora človek, da ljudje ne zbolijo, ko tako brozgo pijejo. Najbrže prežene slabe nasledke burja vipavska, in huda vročina po letu, ki prepoti človeka, da niti koža noče več držati. — Bi rekel kedo : zakaj si pa ljudje ne pomagajo, saj nekaj vodnjakov je, pa premalo jih je. Premožnejši so si pač naredili kapuice, ali revež — je revež. Prosimo torej, naj se ne prezre Pla-niua I
(Povoljni uspeh prašičoreje.) Iz Podstenj nam nam porcča posestnik Janez Sadnik, da je letos zopet prodal dva prašiča jorkširskega plemena, ki sta tehtala devet starih stotov. Jedua izmej teh ži-valij je bila stara 2 leti, druga pa šele poldrugo leto. Torej prašičorejci pozor!
(Dar.) Knez Karol Auersperg je podaril, kakor vsako leto, gimnazijskemu podpornemu društvu v Kočevju 500 gld. in ondotni šoli za lesno industrijo 300 gld.
(Z Vipavskega, 25. jan.: D>e žalostni novici Vam imam danes v naglici sporočiti, namreč, da je danes popoldne, 24. t. m., umrl č. g. župnik Jan. K o dri č po kratki bolezni v Šmarijah pri Ajdovščini v 40. letu svojega delavnega življenja za pluč-nico. Pred ravno 6 leti (20. jan. 1890) je bil v tem času umrl njegov prednik, s katerim sta hkratu napravila župniški izpit 1888 I. Pokojni je bil blag in značajen duhovnik-domoljub, od vseh vernih in svojih sobratov iskreno spoštovan, vnet za dušni blagor svojih ovčic, katerim je 1894 naklonil milost sv. misijona. Na potu s sv. popotnico v Dol. Branico se je prehladil in nalezel si bolezen. Pogreb bo dne 27. t. m. ob 9. uri zjutraj. B. I. P.! — Dne 19. t. m. ob 9. uri zvečer je na Gradišči pri Vipavi neki komaj 201etni fantalin umoril kar zaporedoma z nožem 2 tovariša; eden je takoj umrl, drugi pa dne 20. t. m. Ko so ga prijeli, je rekel, da bi bil rad še 2 druga spravil iz sveta. O zverinska mladina, kam jadraš ? Vislice mu menda vendar ne bodo odšle. Z Bogom 1
*
* *
(Iz Celovca), dnd 24. jan.: Minuli ponedeljek so imeli tukajšnji obrtniki večji shod, h kateremu so prišli zastopniki tudi iz drugih krajev. Razgovar-jali so se o zavarovanju proti nezgodam, obrtni noveli itd. Navzočih je bilo tudi več poslancev. — Dnč 15. t. m. se je tu osnovala zveza koroških (nemških) posojilnic. Načelnik je A. Umlauf v Celovcu. — C. kr. minister za notranje stvari je imenoval tajnika dež. vlade pl. Piappart-a okrajnim glavarjem na Koroškem in min. podtajnika Franca Mayer-hofer-ja pl. Gtilnbiichel a za tajnika c. kr. deželne vlade.
(Novice s Koroškega.) Koroška c. kr. kmetijska družba v Celovcu ima svoj letni občni zbor dne 11. marca. — Pri pgledovalni komisiji za železnico Volšberk - Zeltveg je izjavil zastopnik vojnega miui-sterstva, da se železnica prične graditi prihodnjo pomlad. — Na vrbskem jezeru imajo dne 9. febr. drsalci dirko, če bo pripustilo vreme. — Nemški nacijonalci so dne 19. jan. zborovali v Št. Pavlu v labudski dolini. Navzoči so bili vsi kolovodje stranke, ki so razvijali svoj program. Krepko iu dobro jim je odgovarjal gosp. prof. dr. Franki 0. S. B., ki je srečno zavračal napade in nazore nacijonalnih govornikov.
*
* *
(Iz Brna) 18. jan.: V teku tega meseua se bi-lježijo same nesreče. Grozna nesreča se je zgodila dne 14. t. m. v Ostravi v jami Hermenegild, kjer je prišlo ob življenje 15 delavcev, izmej njih 7 ože-
njenih. Nesrečo je provzročila najbrže električna razsvetljava, ker so malo poprej ugasnile vse električne luči. Pogreb nesrečnikov se je vršil popolnem mimo, dasi tudi je bilo nad 12.000 oseb pričujočih, delavci so pazljivo poslušali ginljivi nagovor kanonika Bitta, niso demonstrirali, kakor imajo že navado. Mej vdove se je razdelilo na 3000 gld., pa tudi ranjenci se dobro oskrbujejo. Cez tri dni se je dogodila druga nesreča v Mihaelski jami, kjer je zasulo dva delavca. Vzrok nesreče se najde vselej, p* menda ni vselej pravi. Ne škodilo bi, ako bi se gledalo bolj na konstrukcije in druge reči v jamah. Grozno veliko je število ponesrečencev na Morav-skem. Tako n. pr. se jih je ponesrečilo 1. 1894 7596, do cela pohabilo 669 in mrtvih je bilo 100 I — V Mor. Ostravi se je obesil te dni neki nemški agent; pri njem so našli sledeči zapisnik : L. 1896. Dne 1. jan.: Na zdar novemu letu! — 2. januva-varija : Nimam denarja. 3. jan.: Nimam ni grižljaja kruha. 4. jan.: Ven je! 5. jan.: Jutri si kupim vrv. 6. jan.: Konec vsega — vsega — vsega 1 Potem se je obesil. — Pri Okrisku je skočil vlak iz tira ter zletel po nasipu v ribnik. Jeden sprevodnik je bil takoj mrtev. — Neki hlapec si je hotel prihraniti mitnino, zato se je podal s konjem mestu po cesti po kolovoznih potih. Ko je prišel pri Hra-disku do železnice, moral je čez močvirje. Ledena skorja se je prelomila in konj se je vgreznil v blato. Hlapec je ubežal, konja so sicer rešili, a kmalu je poginil. — V Opavi je obesil dunajski rabelj See-linger morilca Bartoša. Umrl je spravljen z Bogom, le kazen mu je bila prehuda; rekel je : tega nisem zaslužil. — „Nar. Nov." pišejo, da si je pomadja-rilo priimke 50 Židov, mej njimi tudi Pinkas Kohn, ki se je prelevil v Kollarja. Ne milujemo Žide, pač pa slavnega pesnika Kollarja in celo njegovo družino. Zna se še zgoditi, da se bode ž!d izdajal je-denkrat kot njegov potomec. — General Succowaty je počastil s svojo navzočnostjo ples tukajšnjih nemških nacijonalcev, ki so ga priredili v prospeh šul-vereina. Znano je, da je združen avstrijski šulverein s pruskim, da ima za načelo združiti avstrijske Nemce s pruskimi ; znano je, da je našim nacijo-nalcem avstrijska črnožolta zastava in himna trn v peti; znano je, da se poje pri vsaki priložnosti: „Wacht am Rhein", znano je, da so priredili isti nemški nacijenalci vlani dne 1. aprila veselico v proslavo devetdesetletnice Bismarkove, in gosp. general Succowaty, kot avstrijski general, se vdeležuje plesa istega, Avstriji sovražnega društva. Kadar se bo on kot german (Succowaty — Sukovaty) vdeležil kake veselice v korist osrednje šolske, ali brnske matice, ki imate obe brez dvojbe boljše avstrijske namene kot šulverein, bode tekla voda Morave gotovo proti Opavi. — „Lid. Nov." so zagnale velik krik, ker so se vdeležili jedni poslanci narodne stranke obeda pri dež. predsedniku, pri katerem je bil tudi Succowaty. Pri obedu, ki ga je napravil dež. glavar, Succowaty ni bil. torej si je lahko vsak mislil, da ga tudi pri predsedniku ne bode. Ko so ga pa tam videli, oditi je bilo nemogoče, ker to bi bilo očitno razžaljenje nadškofa Kohna, kateremu v čast je bil obed napravljen. To napadanje v svojem listu pa trpita drja. Puček in Stränsky, akoravno sta člana narodnega kluba. To razsodi, kdor moreš !
(Dar prestolonasleduika-vdove Štefanije.) V spomin na sv. obhajilo, katero je prejela naivojvodinja Štefanija v aprilu miuolega leta v cerkvi sv. groba v Jeruzalemu, je darovala imenovani cerkvi krasno, belo mašno obleko, ki je izgotovljena iz obleke, katero je imela pri poroki. Avstro-ogerski konzul je izročil imenovano darilo na novega leta dan varhu božjega groba, č. o. Avreliju v prisotnosti rektorja avstro-ogerske romarske hiše.
Društva,
(Občni zbor slov. kat. del. društva) se je vršil včeraj popoludne ob 5 uri ob obilni udeležbi. Po pozdravu in nagovoru društvenega podpredsednika g. Pel c a, ki je v izbornih besedah v kratkem pojasnil društveuo gibanje v minolem letu ter omenjal mnogih zaprek, ki so se stavile društvu, katere je pa vender z božjo pomočjo premagalo in krepko vztrajalo na dani si poti, pričel je svoje zanimivo poročilo tajnik, g. G o s t i n č a r. Iz njegevega poročila posnamemo, da je imelo društvo, kateremu je v 1. 1895 na uovo pristopilo 192 rednih in 17 podpornih članov, ter šteje sedaj po od-
"¡ÄSEST	Mcnjalnica banincga zavoda	Wien,
LSFSE Schelhammer & Schattera
pisu 9 umrlih in 182 izstopivših udov, 813 rednih in 97 podpornih članov, 27 deloma društvenih, deloma javnih in ljudskih shodov, dva izleta in 2 ve selici, ki sta društvo tudi gmotno podprli. Izmej shodov je bil gotovo najznameniteji oni, pri katerem so bili zastopani vsi delavski stanovi in se je vsprejel splošen socijalen načrt. Poleg tega so se drušlveniki v teku leta poučevali v raznih prekorist-nih stvareh. Tako je predaval iz socijalogije č. g. dr. Krek, iz fizike in kemije č. gospod kanonik S u š n i k , v petju pa je poučeval Č. g. F e r j a n -č i č. Vsem tem gospodom bodi za njihov trud tem potom izrečena najtopleja zahvala. Posebno pohvalno moramo omenjati tudi društvenega pevskega zbora, ki je pri vsaki priliki bil kos svoji nalogi in mnogo pripomogel, da so se društvene veselice izvršile v občno zadovoljnost. Za zabavo društvenikov je nadalje skrbela društvena knjižnica, katere so se sicer društveniki marljivo posluževali, ki se pa žalibog ni pomnožila v minulem letu, ter časopisi, katerih si je društvo omislilo 9. Društveni odbor je imel v letu 1895 13 sej, pri katerih se je ukrepalo o društve nih zadevah. Vkljub temu, da je bilo minulo leto v mnogem oziru zelo nengodno za društveno delovanje, sme vender biti kolikor toliko ponosno na doseženem vspehu. Na to je poročal blagajnik gosp. Rakovec o oskrbovanju društvenega premoženja. Iz njegovega poročila je povzeti, da je imelo društvo v minulem letu 1934 gld. 25 kr. dohodkov in 1913 gld. 67 kr. stroškov. Mej prvimi je 1437 gld. 80 kr. doneskov rednih in 81 gld. doneskov podpornih članov; dalje 138 gld. darov društvenih podpornikov, donesek društvenih veselic 159 gld. 99 kr. in razni manjši dohodki 177 gld. 46 kr. Mej stroški je najpreje omeniti bolniške podpore, ki znaša 1404 gld 60 kr., dalje najemščina, svečava, kurjava ter plača slugi 285 gld. 29 kr., pohištvo 64 gid. 60 kr., tiskovine in časopisi 122 gld. 36 kr. in razni mali stroški 36 gld. 57 kr. Bolniška podpora se je jela izplačevati s 1. februvarijem in sicer po 2 gld. na teden ter je bilo v tem času 235 slučajev boleznij. Cisti prebitek koncem leta znaša 20 gld. 58 kr., k temu pribitek koncem leta 1894 780 gld., torei znaša društveno premoženje koncem leta 800 gld. 58 kr. Iz tega je razvidno, da so se troški komaj pokrili z dohodki; to pa le vsled tega, ker je bilo treba izplačati toliko svoto za podporo. — Zato se pa tudi v financijelnem oziru dobro občuti slaba posledica velikonočne katastrofe. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo se vsprejmeta nato brez ugovora na znanje. Potem se je vršila volitev odbora, namestnikov ter pregledovalcev računov. V odbor so voljeni: Pele Alojzij, predsednik; Ziller Pran, podpredsednik; Lspajner Josip, tajnik; Rakovec Iv., blagajnik ; Gostinčar Josip, Palovec Lovro, Jakopič Ivan, Strus Josip, Zupane Ivan in Perko Matej, odborniki. Namestniki so : Pleško Fran, Savinšek Pr., Zaje Josip, Golmajer Jakob, Bahar Valentin in Skcf Anton. Pregiedovalci računov : Zalesjak Jaroslav, Kastelic Ivan in Avbel Josip. Pri zadnji točki dnevnega reda je občni zbor z ozirom na izvanredne zasluge za društvo imenoval veleč, gospoda prof. dr. Kreka častnim društvenim članom, ter konečno izrekel zahvalo vsem podpornikom in društvenim prijateljem. Ob 1/i9. je predsednik zaključil občni zbor z živio - klicem na sv. Očeta in svetlega cesarja.
(Vabilo) k zboru salezijanskih sotrudnikov na praznik sv. Frančiška Šaleškega dne 29. januva-rija 1896 v Ljubljani. — Vspored: Pobožnosti v cerkvi sv. Jakoba: 1. Ob 8. uri: Veni S. Spiritus; govor, slovesna sveta maša. 2. Ob 5. uri popoludne slovesne pete litanije. — Zborovanje v mali dvorani „Tonhalle" na Kongresnem Trgu. Začetek ob deseti uri dopoludne in ob 3. uri popoludne. 1. Pozdrav. (Načelnik.) 2. Don Bosko. (Dr. J. Debevc.) 3. Kaj je namen shoda salezijanskih sotrudnikov. (S;olui kanonik J. Flis.) 4. Boskov način, vzgojevati mladino. (Dr. J. Janežič.) 5. Poročilo o dosedanjem delovanju v prospeh družbe Salezijancev. (Načelnik.) 6. Salezijanci in salezijanski sotrudniki in volilna reforma. (Dr. J. E. Krek.) 7. Razgovor o organizaciji salez janskih sotrudnikov. (M. Mrak.) — Zglaše-vanje novih sotrudnikov pri salezijanskem načelniku. Načelništvo salezijanskih sotrudnikov v Ljubljani.
Telegrami.
Stanislava, 26. januvarija. Včeraj je trčil osobni vlak na progi Levov-Sucava ob tovorni vlak, čegar štirji zadnji vozovi so poškodovani. Dva popotnika in jeden spremljevalec so neznatno ranjeni.
Sredeo, 26. januvarija. Zagotavlja se, da se princ Ferdinand v malo dneh vrne iz Rima. Govori se tudi, da je ministerstvo vložilo ostavko, vendar še ni nič gotovega o tej zadevi. Ministerski predsednik je izjavil predvčeraj v strankinem klubu, da se izvrši prekrst Borisov še v teku sedanjega zasedanja poslanske zbornice.
Bukarešt, 26. januvarija. Notranji minister Fleva je v današnji seji izjavil, da odstopi, ter se vsedel nato v vrsto poslancev. Naslednik bode imenovan v najkrajšem času.
Rim, 26. januvarija. Poročilo o rešitvi pogumne posadke iz trdnjave Makalle je vse italijansko prebivalstvo z navdušenjem pozdravljalo. Posebne izdaje tukajšnjih listov, ki so objavili dotične brzojavke, so se zahtevale v veliki množini.
Rim, 26. januvarija. „Agencia Štefani" poroča iz Adaga-Hamus: Prihod podpolkovnika Galliano se tukaj težko pričakuje. Po-izvedovalci poročajo, da je kralj Menelik napovedal vojni davek pokrajinam Haramat, Gheralta in Tembien. Tigrinski vodje so jako nezadovoljni, da se je Gallijanovim vojakom dovolil odhod iz Makalle.
Madrid, 26. januvarija. „Agence Fabra" poroča: Kakor je razvidno iz uradnih poročil iz Havane, so v zadnjih bojih zmagali španjski vojaki. Po izpovedbi vjetnikov je ranjen vodja Maksimo Gomez. V pokrajini Matanzas so napadli vstaši več pokrajin ter jih zažgali.
Carigrad, 26. januvarija. Imenovanje dosedanjega poslanika na dunajskem dvoru, Ghalib-Beya, poslanikom v Berolinu se uradno potrjuje. Niazi-Bey je imenovan glavnim tajnikom v turškem komisarijatu v Sredcu.
London, 26. januvarija. Včeraj se je vršil mnogoštevilno obiskani shod, ki je soglasno vsprejel resolucijo, v kateri se obsoja vmešavanje nemškega cesarja v južnoafri-kansko zadevo in se izreka zahvala Cham-berlainu za njegovo izjavo, da bode Anglija ohranila vrhovno gospodstvo nad Trans-vaalom.
ti i C"
N.
s
•?5 -
2~ I
0 a.
C3.g S (/) <%
-t? rO ° ©
¡3 ° s Jh J= ö
»'S
I« «
o-
v
0*1 iS s
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	10 4 II. OLAVNO SKLADIŠTE
ffiltf1"
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miioraztapljajoče, .^vežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrli no:
24.	januvarija. Marija Rožnik, služkinja, 66 let, Sv. Jakoba trg št. 11, vsled raka v želodcu. — Ivana Cotman, delavka, 29 let, Sv. Petra oesta 62, jetika.
25.	januvarija. Angela Vdovič, čevljarjeva hči, 28/t leta, Rožne ulice 39, bronchitis po ošpicah. — Andrej Grabee, delavčev sin, 4 leta, Opekarska cesta 25, božjast.
26.	januvarija. Viktor Kotnik, kočjažev sin, 11 mesecev, Rimska cesta 6, ošpice.
Meteorologično poročilo.
a O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	cele S 3 I -g«* a » >
25	9. zvečer	742-7	—5-3	brezv.	jasno	00
26	7. zjutraj 2. popol.	7429 7427	-8-9 -5-7	brezv. sr. vzh.	megla oblačno	
26	9 zvečer	743-4	—5-6	«1. vzh.	oblačno	o-o
27	7. zjutraj 2. popol.	744-9 747-0	-5-8 -32	si. vzbjvzh. n	oblačno jasno	
ozir. za 2-9° in 4 7° pod normalom.
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na Koroškem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč.
Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-49
^RAKTISCH umi GUT
X. IX X. X X X. X X .X. X X X X X
Sarg
priznano neobhodno potrebno "d V \J Hre€lstr» za čiščenje zob je
mnogo milijon k rat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob.
Dobiva se povsodl.	710 30—8
mm
ii a j s is borza.
Dn6 27. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4>......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
100 gld. 80 kr.
20 mark......
80 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
. 101		10
. 122		70
. 100		85
. 122		75
. 99		—
. 1010		—
. 373		—
		20
. 59		30
. 11		85
9		61
44		20
	fl	70
Dne 25. januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld. 50 kr.
5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	158 „ - „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 . — „
4 % zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron	98
Tišine srečke 4%, 100 gid.......141
50 75 50 60
Dunavske vravnavne srečke 6% ...	128
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	105
Posojilo goriškega m«sta........112	„	—
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	30
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	25
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	220	„	—
„ , južne železnice 3% .	169	„	25
„ „ južne železnice 5% .	131	„	75
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	50
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	135 „
Avstrijskega rudečoga križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........67
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
\Valdsteinove srečke, 20 gld......52
Ljubljanske srečke.........23
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	171
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v.	3420
Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . .	473
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	62
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164
Papirnih rubljev 100........128
- kr.
n
25 . 50 „
25 50
50
87