PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382-85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
?> * f>-
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 250 (12.282)
Trst, četrtek, 7. novembra 1985
Craxi: »Palestinci imajo pravico seči po oro/jik
Kljub zaupnici ostra razhajanja v vladni večini
RIM — Vlada je prejela zaupnico, toda vladna večina je po razpravi v poslanski zbornici še bolj neenotna. Govor, ki ga je včeraj imel Craxi ob koncu prvega kroga razprave o zaupnici (danes bo stekla v senatu), je žel ploskanje leve opozicije, kar je novost, medtem ko so mu republikanci in demokristjani mestoma živahno osporavali. Govor predsednika vlade je dejansko bil polemičen do republikancev, predvsem glede palestinskega vprašanja, do katerega je Craxi zavzel stališča ki so pogodu komunistom. Natta je kar odprto izrazil svoje zadovoljstvo, rekoč, da je bilo palestinsko vprašanje v govoru deležno »kortektne obravnave«. Craxi je razumel, kar smo hoteli povedati. Ko gre za pametna stališča, se je nemogoče ne strinjati, je pristavil tajnik KPI, nanašajoč se na ploskanje komunističnih poslancev.
Povsem drugačna je bila seveda reakcija KD. Kot je povedal minister Visentini, je bil De Mita »iz sebe«; Forlani je menil, da je bil NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Na uradnih pogovorih predstavnikov obeh vlad vL ibljani
F-JK in Slovenija potrdili vo o po širšem medsebojnem sodelo anj i
ALEKSANDER SIRK
LJUBLJANA — Delegacija deželnega odbora F-JK, ki jo je vodil predsednik Adriano Biasutti, je sinoči zaključila dvodnevni obisk v SR Sloveniji, kjer se je pogovarjala s predstavniki republiške vlade o možnih oblikah nadaljnjega sodelovanja na raznih področjih skupnega interesa. Delegacija deželne vlade F-JK je v teku včerajšnjega dne obiskala tudi Institut Jožef Stefan, to je naj več jo raziskovalno institucijo v Sloveniji in jedrsko elektrarno v Krškem, prvo nuklearko v Jugoslaviji, ogled katere je pri deželnih predstavnikih vzbudil veliko zanimanje.
Uradni pogovori med delegacijama deželnega odbora F-JK in republiške vlade v Sloveniji so ponovno potrdili, da obstajajo številna vprašanja skupnega interesa, za rešitev katerih se bosta oba izvršna organa še naprej skupno prizadevala. F-JK in SR Slovenija sta torej potrdili voljo po nadaljevanju sodelovanja, ki je že o-brodilo določene uspehe, trudili pa se bosta, da bi to sodelovanje še okrepili.
Na sinočnjem zadnjem uradnem pogovoru sta bili delegaciji soglasno mnenja, da mora mešana komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj začeti čimprej delovati; v njenem okviru bo moč rešiti vrsto vprašanj, predvsem pa si bo prizadevala za vrednotenje tega obmejnega prostora na gospodarskem področju. Konkreten korak naprej je bil storjen tudi na področju prometnih infrastruktur : kot smo že poročali je IS Slovenije prišel do predloga, da bi začeli graditi osimske ceste, najprej od Razdrtega do Senožeč in nato do Podnanosa po etapah in sicer v sodelovanju s F-JK, oziroma s podjetjem Autovie Venete; s tem v zvezi je predsednik F-JK
Biasutti sinoči potrdil, da bo lahko že v kratkem prišlo do potrebnih stikov, na katerih bo moč preveriti kako uresničiti te plane.
Glede prošnja o sodelovanju, ki jo je predsednik IS SR Slovenije Dušan Šinigoj izrazil glede iskanja ustrezne rešitve, da bi se Slovenija priključila na plinovod v Furlaniji - Julijski krajini za dobavo plina iz Alžirije (s katero je Jugoslavija podpisala 20-letno pogodbo), je predsednik Biasutti gostitelje seznanil, da bo pristojni odbornik preveril katere so možnosti za uresničitev tega načrta.
Velika pozornost je hila na pogovorih posvečena področju znanstvenega raziskovanja, ki je med našo deželo in sosednjo republiko že utečeno; poudarjeno je bilo, da je treba to sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami še okrepiti tudi glede na dejstvo, da si Trst prizadeva postati važno znanstveno središče in da Slovenija razpolaga, predvsem z Institutom Jožef Stefan, z velikim znanstvenim potencialom.
Poudariti gre tudi, da je predsednik IS SRS Šinigoj goste seznanil, da bo Slovenija skupno s pristojnimi organi naredila vse kar je v njeni pristojnosti, da bi se obmejno gospodarsko sodelovanje ne zmanjšalo in pod-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pogovor s prof. Darkom Bratino o jutrišnjem srečanju manjšin
NA 4. STRANI
Sindikalnim tajnikom je zagotovil, da bo vlada proučila njihove zahteve
CRAXI KAŽE POZORNOST ZA PREDLOGE SINDIKATOV GLEDE POPRAVKOV DOLOČILOM FINANČNEGA ZAKONA
RIM — Predsednik vlade Craxi je včeraj, skup-n° z ministrom za delo De Michelisom, sprejel taj-mke. CGIL, CISL in UIL za soočanje o gospodarji in sindikalni problematiki. Lama, Marini in benvenuto so v ospredje pogovora postavili predvsem dvoje vprašanj. V prvi vrsti zahteve in pre-rjge sindikalnih organizacij v zvezi s finančnim akonom in davčno politiko vlade, ob tem pa so J”1 Poudarek pogajanjem za obnovo delovnih po-S°db javnih uslužbencev.
Vprašanje prekinitve pogajanj o ceni dela je im r* v ozadju, ker sindikalni predstavniki niso jeli za potrebno, da bi v tem trenutku pozvali »R °’ naj prevzame vlogo aktivnega posrednika. 'Razdalja med nami in Confindustrio je v tem TVnutku še prevelika,« je izjavil Ottaviano Del ■ Ur('o, ki je pristavil, da delodajalci, mimo razha-kj! o skrajšanju delovnega urnika, skušajo s pre-Ttyijo pogajaj pritiskati na vlado, da bi čim-c iztržili od finančnega zakona.
Ocena sindikalnih predstavnikov o dveumem vihoru s Craxijem je pozitivna. Predsednik sr®?0 ni načelno zavrnil sindikalnih predlogov za j^jembo določil finančnega zakona. Tajnik CG Lama je celo povedal, da je Craxi soglašal
s sindikati glede potrebe po uvedbi davka na premoženja in obdavčitve državnih efektov BOT in CCT. Kot so pojasnili drugi sindikalisti, pa je predsednik vlade takoj pristavil, da gre za zapletena vprašanja, ki jih ne bo tako enostavno rešiti.
Večje možnosti uresničitve imajo potemtakem nekateri drugi predlogi, ki so jih iznesli sindikati. Vlada naj bi vrnila že v teku leta del davčnega grabeža. Kar pa je za sindikate v sedanjem trenutku še pomembnejše je to, da bodo po Cra-xijevi obvezi pogajanja za obnovo pogodbe za javna uslužbence že prihodnji teden prešla v zaključno fazo. Sporazum z državo - delodajalcem, menijo sindikati, bi nedvomno učinkoval tudi na pogajanja z zasebnimi delodajalci.
V	ostalem je Craxi pozorno vzel na znanje predloge sindikatov o cenah javnih storitev, socialnih uslugah, reformi IRPEF in politiki zaposlovanja ter izrazil pripravljenost vlade, da podrobneje proučijo njihovo uresničljivost. V prihodnjih dneh bo verjetno spet sklical sindikalne predstavnike in jih seznanil z odločitvami vlade.
V	skupni izjavi zavračajo CGIL, CISL in UIL odgovornost za prekinitev pogajanja na deloda-
jalce, ki hočejo le skromno kritje plač s premično lestvico, povrhu ločeno na tri pasove, glede skrajšanja delovnega umika pa ne sprejemajo nikakršnih obvez.
PLI o sožitju
GORICA — Pokrajinsko vodstvo liberalne stranke je v Gorici zavzelo jasno stališče v prid sožitja med Slovenci in Italijani in obsodilo nacionalistično vsebino lepakov Odbora za obrambo italijanskega značaja Gorice in neofašistične stranke. Vodstvo stranke je tako, sicer po daljši in živahni razpravi, potrdilo stališče njenega vidnega predstavnika grofa Prandija, ki je že v prejšnjih dneh ožigosal nesprejemljiva stališča dela italijanskega prebivalstva.
Odgovor na omenjene lepake prihaja tudi iz Foljana - Redipuglie. Zdi se, da je poteza najbolj okostenelih nacionalistov dosegla nasprotni učinek, kot so pričakovali pobudniki.
NA 8. STRANI
Milka Planinc v Bukarešti
BUKAREŠTA — Predsednica ZIS Milka Planinc je končala tridnevni obisk v Romuniji in sinoči odpotovala iz Bukarešte. Pred odhodom jo je sprejel tudi romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu. V prisrčnem in odkritem pogovora sta sogovornika ocenila, da se sodelovanje med državama dobro razvija, da pa gospodarski stiki zaostajajo za političnimi. Predsednica ZIS je izrekla mnenje, da tri morali poiskati nove in sodobnejše oblike sodelovanja, kot so proizvodnja kooperacija in specializacija.
Predsednik Ceausescu in Milka Planinc sta izmenjala tudi mnenja o razmerah v svetu, pri čemer je prišla do izraza velika sorodnost stališč. Milka Planinc je romunskemu predsedniku izročila pozdrave predsednika predsedstva SFRJ Radovana Vlajkovića in predsednika predse-stva CK ZKJ Vidoja Žarkoviča in obnovila povabilo, naj obišče Jugoslavijo.
Ob koncu obiska sta zvezni sekre-tar za zunanjo trgovino Milenko Bo-janič in njegov romunski kolega Va-sile Pungan podpisala sporazum o izmenjavi blaga in storitev med državama v obdobju do leta 1990. (dd)
VČERAJ V TRSTU
Predstavili žensko odbojkarsko ekip° Mebla
O
PROTI FANTONIJU
Jadran zadovoljil v prvem polčasu
na 10. STRANI
Nogomet: v evropskih pokalih
Italijani in Jugoslovani v glavnem po pričakovanju
V včerajšnjih povratnih srečanjih pO* osmine finala po-kala prvakov in pokala pokalnih prvakov ter šestnajstini finala pokala UEFA so italijanska in jugoslovanska moštva ;m igrala po pričakovanju, ilu prvakov je Juventus v praznem stadionu (zaradi u-UEFA po tragediji v Bru-s pomočjo sodnika spravi-lena Verono. Sampdoria (polnih prvakov) je proti Ben-vse, kar je zmogla, vendar i zadostovalo in tako se je od nadaljnjega tekmovanja.
Beograjska Crvena zvezda včeraj ni igrala.
V pokalu UEFA je največ zanimanja veljalo za derbi v Splitu med Hajdukom in Torinom, ki se je končal s polomom Radieejevega moštva. Domačini so bili skoraj vseskozi boljši, srčnejši, a tudi taktično in telesno jih Torino ni dohajal. Vardar je proti škotskemu Dundeeju sicer zelo dobro igral, imel veliko priložnosti, vendar mu ni šlo od rok in je iztržil neodločen izid, ki mu ni nič koristil. Partizan pa je gladko in visoki izgubil proti Nantesu. Inter je po pričakovanju odpravil avstrijski Linz, medtem ko se je Milan moral pošteno potruditi, da je poraz obdržal v meji, ki mu je zadostovala za uvrstitev v četrtfinale.
Združeni narodi zahtevali umik tujih cet iz Kampučije
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je predsinočnjim izglasovala resolucijo, ki zahteva umik vseh tujih čet iz Kampučije. To je že sedma tovrstna resolucija od kar so vietnamske čete zasedle Kampučijo v decembru 1978, a nikoli prej niso zabeležili take podpore pravičnim zahtevam Demokratične Kampučije kot ob predsinočnjem glasovanju. Za resolucijo je bilo namreč 114 držav, 16 vzdržanih, 21 držav v glavnem iz vzhodnega bloka pa je bilo proti resoluciji.
Kot običajno niso izrecno omenili vietnamske okupacije, da bi bila resolucija sprejemljiva za čim širši krog držav. V razpravi pa posamezne države niso bile tako rahločutne. Predsednik Luksemburga Andre Philippe je v imenu EGS jasno zahteval umik vietnamskih čet in pra-
vico kampučijskega ljudstva, da samo in brez tujih vmešavanj odloča o svoji usodi. Philippe je tudi poudaril, da »obsodba odvratnega Pol Po-tovega režima ne sme opravičevati invazije in okupacije države s strani tujih čet«. Ameriški predstavnik Ver-non Walters pa je obtožil Vietnam, da skuša uresničiti v Kampučiji »kulturni genocid«. Predstavnik ZDA je navedel podatke o postopni vietnami-zaciji Kampučije s priseljevanjem Vietnamcev v to državo.
Do Vietnama še najbolj spravljiv je bil morda prav vodja kampučijske koalicije princ Norodom Sihanuk, ki je Vietnamcem obljubil mirovni sporazum in »razumevanje« do pro-vietnamskih Samringovih »kolaboracionistov«, ki bi jim v Demokratični Kampučiji priskrbeli celo vlogo in službo po njihovih sposobnostih.
• Craxi
JVa 2. konferenci ministrov 18 evropskih držav v Hannovru
NADALJEVANJE S 1. STRANI
govor izrečen tjavdan; Donat Cattin je preklical svoje mnenje, po katerem se je Craxi naučil »nastopati kot državnik«. Republikanski voditelj Spadolini je bil besen. Takoj je sklical republikansko skupino in sestavil glasovalno izjavo, ki jo je potem prebral Gunnella. V njej je rečeno, da se PRI povsem ne strinja z govorom predsednika vlade, da pa bo stranka dala svojo zaupnico vladi, ker dokument, ki je bil dan na glasovanje, o-draža dogovor med petimi strankami vladne večine. Vse to ni vznemirilo Craxija. Takoj po glasovanju (347 glasov je bilo za, 238 proti, 1 vzdržan) je izdal sporočilo, v katerem je rečeno, da »je poslanska zbornica odobrila izjave, Id jih je v imenu vlade dal njen predsednik« — kar je sicer u-stavna dikcija.
Kot rečeno, je v vrstah vladne večine prišlo do največjega nesoglasja v zvezi s palestinskim narodnim vprašanjem. »Če obstaja palestinsko narodno vprašanje, če je utemeljeno in imajo Palestinci pravico zavzemati se za njegovo rešitev,« je dejal Craxi, potem je treba tudi PLO presojati z merili zgodovine. Jaz osporavam PLO uporabo orožja, a ne zato, ker bi sodil, da nima do tega pravice, marveč zato, ker sem prepričan, da oborožen spopad ne bo privedel do rešitve. Med drugim tudi listina OZN ne osporava uporabe orožja tistemu nacionalnemu ' gibanju, ki brani svoje pravice.«
Tu se je v dvorani dvignil hrup. Republikanca Giorgia La Mallo, ki je posebno glasno protestiral, je Craxi spomnil na Mazzinija, ki je »načrtoval politične umore, ko je izgoreval za ideal enotnosti«. Te besede so izzvale nove proteste republikancev, demokristjanov in misovcev.
Ko je končal svoja polemična izvajanja o mednarodni politiki, se je Craxi vrnil k razrešitvi vladne krize. »Vladna večina,« je dejal ob vidnih nasmeških na klopeh opozicije, »se predstavlja, potem ko je zgladila nasprotja v svoji sredi.« »Strinjam se s tajnikom KD,« je nadaljeval, »ko poudarja, da ne sme priti do zmede v vlogah, ki pritičeta večini in opoziciji. Glede tega je bil nadvse odločen, se mi zdi, tudi Natta, in to je pravilno. Toda jaz sem postavil drugo vprašanje. Ne gre za sprevračanje zavezništev. Nisem vprašal KPI, naj glasuje za finančni zakon; sploh nj bil to moj namen. Obrnil sem se — in to zdaj ponavljam — posebno na komunistično opozicijo, ker je leta 1983 in leta 1984 pravilno ocenila potrebo, da se proračun odobri v predvidenem roku, poleg tega da je (KPI) sodelovala v eni vladni večini.« S temi besedami je Craxi očitno izstrelil polemično puščico proti De Miti, češ: »Vi ste privedli komuniste v večino; jaz se zadovoljim z veliko manj.«
Jasno je, da je polemika v vrstah večine zelo ostra. Kljub sveži zaupnici se vladi ne obeta lahko življenje.	G. R.
• Biasutti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
črtal, da je že zavzela odločno stališče pri zvezni vladi v zvezi z omejitvami v maloobmejnem prometu, kar je predsednik Biasutti z zadovoljstvom vzel na znanje.
Na sinočnjih pogovorih je predsednik IS SRS postavil tudi vprašanje Glasbene matice v Trstu. Gostom deželnega odbora F-JK je sugeriral, da bi pregledali, kakšen je njen položaj in da bi ta ustanova, če bi bjlo mogoče, postala javna. S tem v zvezi je predsednik F-JK pojasnil, da dežela ne more spremeniti GM v javno ustanovo, ker po državnem zakonu imajo ta status le konservatoriji in v Trstu, poleg tega, eden že obstaja. To vprašanje lahko poskusimo rešiti, je dejal, v okviru zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, na osnovi katerega bi GM lahko postala konservatorij za slovensko manjšino. To je možna pot za rešitev vprašanja — je še pristavil — o tem pa se moramo prej posvetovati z našimi strokovnjaki.
Pogovori med delegacijama so bili vsekakor resnično prijateljski ; na njih je padlo več zanimivih in konkretnih predlogov, ki jih bosta naša dežela in sosednja republika skušali uresničiti v obojestranskem interesu. »Naš obisk dokazuje — je ob zaključku komentiral predsednik F-JK Biasutti — kako sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino sloni na prijateljstvu in na jasnosti odnosov in resnično odgovarja volji prebivalstva obmejnega prebivalstva.«
□ PEKING — Novi jugoslovanski veleposlanik v LR Kitajski Zvone Dragan je včeraj izročil poverilnice podpredsedniku Kitajske Ulanhuju. Podpredsednik Ulanhu je v pogovoru z Draganom pojasnil, kako kitajsko vodstvo gleda na stike z Jugoslavijo in ZKJ in izrekel zadovoljstvo nad tem sodelovanjem.
Sprejeta ustanovna listina organizacije Eureka Njeno dejavnost bo koordiniralo tajništvo
Ob koncu 2. konference o Eureki sta na tiskovni konferenci govorila zahodno-nemška ministra za zunanje zadeve Genscher in za raziskave Riesenhuber (AP)
HANNOVER — Evropska organizacija za razvoj visokotehnoloških raziskovalnih in proizvodnih dejavnosti Eureka pridobiva oprijemljive obrise: od včeraj razpolaga z ustanovno listino, ki opredeljuje njene osnovne cilje in značilnosti in s sekretariatom, ki bo koordiniral njeno dejavnost. To je rezultat dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov in ministrov za raziskave 18 evropskih držav (poleg 12 članic EGS so k organizaciji pristopile še Norveška, švedska. Finska, Švica, Avstrija in Turčija), ki so se zbrali na 2. konferenci o Eureki v Hannovru.
V	ustanovni listini je med drugim poudarjeno, da se bo Eureka zavzemala za razvoj evropske visoke tehnologije, katere namembnost je izključno civilne narave, da morajo pri vsakem njenem raziskovalnem oz. proizvodnem programu sodelovati podjetja iz najmanj dveh držav, da posamezne načrte lahko financirajo javne ustanove. Delovanje v okviru Eureke bo koordiniralo tajništvo, katerega ustroj in prostojnosti bodo natančneje določili do januarja prihodnjega leta. Marsikatero vprašanje v zvezi z delovanjem Eureke je zaenkrat še brez odgovora, obravnavali pa jih bodo na 3. konferenci, ki bo predvidoma maja prihodnjega leta v Londonu.
V	Hannovru pa so ministri 18 evropskih držav že odobrili prvih 10 operativnih načrtov, ki jih bodo izvajali v okviru novoustanovljene organizacije. Fri treh izmed njih sodelujejo tudi italijanska podjetja. Vsekakor je jasno, da je Eureka, ki je do letošnjega julija bila zgolj ohlapen načrt (zanjo se je odločilno zavzel francoski predsednik Mitterrand), zdaj postala resničnost, ki bo velikega pomena za bodočnost evropske tehnologije in s tem gospodarstva v svetu.
Hej, Sloveni ostane himna SFR Jugoslavije
BEOGRAD — Himna »Hej, Sloveni« naj bi bila ob manjših spremembah- besedila nova jugoslovanska himna. To je sklenilo včeraj predsedstvo zvezne konference SZDLJ in tako podprlo predlog komisije skupščine SFRJ za določitev nove himne. Člani predsedstva so soglašali, da predlog pošljejo v skupščinsko proceduro in da besedilo in napev ter uporabo himne določijo s posebnim zakonom.
V novi himni so kot je znano, zamenjane besede »Hej, Slovani« z »Jugoslovani« in besedo »slovanski« pa zamenjuje beseda »svoboda«. Napev himne se me bi spreminjal, člane predsedstva zvezne konference SZDLJ so podprli tudi predlog, da naslov himne »Hej, Slovani« v skladu s predlaganimi spremembami v besedilu spremenijo v »Himna SFRJ«, (dd)
Nadaljuje se medsebojno obtoževanje
Obrambni minister SZ Sokolov
skrajno kritičen do Amerike
MOSKVA, BRUSELJ — V skrajno polemičnem članku je sovjetski obrambni minister Sergej Sokolov na straneh včerajšnje »Pravde« spregovoril o razorožitve-nih vprašanjih. Njegov poseg se bistveno ne razlikuje od posegov drugih sovjetskih voditeljev glede vprašanj strateške oborožitve in militarizacije vesolja, a je bolj oster in jasno navaja sovjetske ocene.
Sokolov poudarja' pomen dosedanjih sporazumov med velesilama od »ABM« (protibalistični obrambni sistemi), do »Salt 2« (omejitev strateške oborožitve). Navaja, da je Sovjetska zveza dosledno spoštovala določila obeh sporazumov, medtem ko so se ZDA proslavile s »številnimi kršitvami« in odkritimi poskusi, da bi oba sporazuma »propadla«.
»Da bi prikrila številne kršitve sporazuma »ABM« (med katerimi je najznačilnejša vztrajanje na Reaganovem programu vesoljske obrambe »SDI«) in da bi se opravičila pred svetovno javnostjo, se je ameriška administracija po besedah Sokolova poslužila umazanih sredstev, vključno laži, da bi metala temne sence na sovjetsko politiko in da bi Sovjetski zvezi pripisala neobstoječe kršitve«. Sokolov zato ocenjuje kot »hinavske«
in »namenoma lažne« ameriške trditve, da bi Sovjetska zveza že imela svoj »vesoljski ščit«. Sovjetski o-brambni minister se nato spušča v podrobnosti ameriških kršitev obeh sporazumov. Ob koncu pa navaja, da skušajo ZDA doseči vojaško premoč nad Sovjetsko zvezo z »udarnimi vesoljskimi orožji«, a tega ne bodo dosegle, ker ne bo SZ dopustila ameriškega menopola v tem sistemu.
Posebni Reaganov svetovalec Nitze pa je evropskim zaveznikom v Bruslju poročal o rezultatih zadnjih pogovorov ameriškega državnega tajnika Shultza s sovjetskimi voditelji. Nitze je na kasnejši tiskovni konferenci izrazil upanje, da bo ženevski vrh med Reaganom in Gorbačovom uspešen, kljub temu da na moskovskih pogovorih niso našli skupnih rešitev. Razhajanja torej obstajajo, a tudi pozitivni premiki so precejšnji. Nitze je še vedno vztrajal, da bodo poleg razorožitvenih vprašanj sprožli tudi problem »regionalnih spopadov« in »dvostranskih odnosov«. Reaganov svetovalec pa ni hotel navesti, kakšno težo bodo dali tema dvema zadnjima vprašanjema. Sovjetska zveza jima nasprotuje, a že pripravlja svoja stališča, da bi dokazala ameriške grehe.
S privoljenjem ameriških oblasti
Vitalij Jurčenko se vrača v Moskvo
NEW YORK — Predstavniki State departemen-ta so po pogovoru s pripadnikom sovjetske tajne službe KGB Vitalijem Jurčenkom, ki je predvčerajšnjim na tiskovni konferenci v sovjetskem veleposlaništvu v Washingtonu obtožil ameriško obveščevalno službo CIA, da ga je pred tremi meseci ugrabila v Rimu, izjavili, da se je Jurčenko odločil ia vrnitev v SZ prostovoljno in da mu bodo omogočili vrnitev.
S tem se je vsaj končala vohunska afera, ki je grozila, da bo zasenčila celo priprave na bližnje srečanje med voditeljema obeh velikih sil v Ženevi. Kljub temu, da po mnenju ameriških komentatorjev ne bo negativno vplivala na sam vrh, je bila omenjena vohunska afera po poročilih ameriških poročevalcev iz Moskve na tapeti včerajšnjih pogovorov med generalnim sekretarjem sovjetske KP Gorbačovom in ameriškim državnim sekretarjem Shultzom.
Predstavniki ameriške administracije še naprej trdijo, da Jurčenka ni ugrabila CIA, temveč, da se je pred nekaj več kot tremi meseci sam zatekel na ameriško veleposlaništvo v Rimu in za-
prosil za politično zatočišče v ZDA. Jurčenko, ki naj bi bil peti najvišji funkcionar KGB, oziroma po rangu najvišji sovjetski obveščevalec, ki se je po drugi svetovni vojni zatekel v ZDA, je po tukajšnjem mnenju ali dvojni agent, ki je i-mel nalogo proučiti metode, ki jih uporablja CIA pri zasliševanju in se po končani nalogi sedaj vrača v SZ ali pa »nesrečni« človek, ki ga je zagrabilo domotožje in se neglede na vse posledice vrača domov. Jurčenko naj bi po uradni razlagi prišel v krizo zaradi nesrečne ljubezenske afere z neko kanadčanko, zaradi česar naj bi padel v duševno stisko. Afera Jurčenko odpira zaenkrat samo vprašanja in kot poudarjajo nekateri ameriški komentatorji mogoče Jurčenko govori tudi resnico in ga je CIA resnično ugrabila med njegovim službenim potovanjem v Rim. V zvezi z afero se je namreč v zadnjih dveh dneh nabralo toliko komaj ver jetrih zgodb in tez, ki spominjajo na filme o James Bondu, da je težko verjeti, da celotna zgodba ni nastala v glavah obveščevalcev ene ali druge strani.
Jurčenko je včeraj po pogovoru v State de-partementu izjavil, da bi se rad čimprej vrnil V
Sovjetsko zvezo. Neglede na to, kakšno je resnično ozadje te najnovejše vohunske afere, je p° mnenju podpredsednika senatnega komiteja za obveščevalno dejavnost senatorja Patricka Leahyj<f afera nov udarec ugledu CIA. Vodstvo CIA sicer modro molči, vendar pa je po mnenju nekaterih komentatorjev razširilo tezo, češ, da je bi] namen »Jurčenkove vohunske misije« ameriški strani izbiti iz rok argumente o kršenju človekovih pravic v Sovjetski zvezi, ki so ena od pomembnih točk, ki jo bo Reagan poskušal sprožiti na ženevskem vrhu. Jurčenko naj bi med trimesečnim zasliševanjem prostovoljno izdal določene sovjetske skrivnosti. Na podlagi njegovega pričevanja so na primer prišli na sled bivšemu uslužbencu CIA Edvardu Hoioardu, ki pa je bil P° trditvah ameriške obveščevalne službe le »zelo majhna riba«, ki bi nasprotna stran lahko brez škode žrtvovala.
Prevladuje prepričanje, da je razplet afere Jurčenko bolj udarec »ponosu CIA, kot škoda za ameriško nacionalno varnost«.
UROŠ LIPUŠČEK
Ob 40-letnici svetovne organizacije
Predsedstvo SFRJ razpravljalo o obletnici ustanovitve OZN
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ se je na včerajšnji seji seznanilo s poročilom predsednika predsedstva Radovana Vlajkoviča o njegovi udeležbi na slovesnem delu zasedanja generalne skupščine OZN, posvečene 40. obletnici ustanovitve svetovne organizacije.
Predsedstvo je poudarilo, da zgodovinski prispevek OZN in stalna politična podpora svetovni organizaciji pomeni tudi vzpodbudo za miroljubno mednarodno sodelovanje. V takšnem vzdušju je potekal tudi slovesni del zasedanja.
Predsedstvo SFRJ je ocenilo, da je skupna dejavnost Jugoslavije z OZN
dosledno dokazala konstruktivnost in angažiran pristop ter njeno pripravljenost, da na načelih neuvrščenosti v največji meri prispeva k reševanju številnih mednarodnih političnih in gospodarskih problemov in za krepitev vloge OZN. Ocenilo je tudi, da so srečanja predsednika Radovana Vlajkoviča z najvišjimi predstavniki delegacij drugih držav prispevala k nadaljnjemu izboljšanju vzajemnih odnosov in sodelovanja.
Predsedstvo je razpravljata tudi o poročilu o bližnjem obisku indijskega podpredsednika Ramasvanija Venka-taramana v Jugoslaviji, (dd)
Elizabetin »kronski govor
Britanska kraljica Elizabeta je včeraj v svojem »kronskem govoru« Pr®.. parlamentom potrdila gospodarske izbire konservativne vlade o privatizaril državnih industrij	(Telefoto Ar/
Množična občila v odnosu do manjšinske problematike
DUNAJ — »Cilj simpozija bo dosežen, če se bodo zastopniki sredstev javnega obveščanja v bodoče v več j j meri posvetili narodnim skupnostim,« Je po uvodnih besedah dejal dr. Heinz Tichy, predsednik dunajske delovne skupnosti za narodnostna vprašanja. V soboto — na avstrijski državni praznik 26. 10. — je delovna skupnost vabila na simpozij s temo »Avstrijske narodne skupnosti in sredstva javnega obveščanja«. Poleg avstrijskih medijev so bili vabljeni tudi zastopniki štirih narodnih skupnosti: Hrvatov, Slovencev, Čehov in Madžarov.
Dr. Thomas Pluch, znan nam je po svojem besedilu filma »Vas ob meji«, je v uvodnem referatu ugotovil dejstvo, da odvisnosti narodnih skupnosti °d medijev doslej še nihče ni raziskal. To pa naj bi bilo kar simptomatično; o manjšinah se alj sploh ne govori ali pa se jih potisne v vlogo »vsega-kriva«. Mediji pa ne nazadnje igrajo tudi važno vlogo pri vzgoji. Ni se nam torej treba čuditi, da je samozavest pripadnikov narodnih skupnosti, ki so v medijih komaj zastopani, zakrnela.
Wolf in der Maur je nakazal v svojem referatu, da se Avstrijci dostikrat niti ne zavedajo, da deh jo domovino z drugimi narodnostmi. Družba jn danes sicer kontrohrana s preobilico informacij o dogajanjih po vsem svetu, regionalne probleme pa pri tem zanemarja, to velja zlasti še za skupine, ki so v naši družbi potisnjene ob rob, je dejal In der Maur. Če govorimo o medijih, pa ne smemo pozabiti šole in izobrazbe za odrasle, je opojni. »česar se je Janezek naučil, to Janezek zna«, pravi pregovor. V šoli se lahko torej veliko prispeva k razumevanju druge narodnosti.
»Pozitiven odmev na slovenske publikacije raste z oddaljenostjo«, to ža-«»stno dejstvo je omenil v svojem prispevku Horst Ogris. Pozitiven odnos 12 sočutja? Ah pa se le ljudje v vedno večji meri zavedajo, da druga narodnost pomeni obogatitev? Seveda moramo biti tudi samokritični, je dejal Ogris, kajti če hočemo dobit; odmev, moramo skrbeti za to, da vest doseže svoj cilj. Kot pozitiven začetek je omenil založbo »Drava«, kateri je uspelo napraviti korak od samopomilovanja k dialogu.
Peter Tyran je v svojem referatu opozoril na kritično situacijo hrvaškega tiska na Gradiščanskem. Subvencije s strani dežele ne krijejo izida niti ene same številke »Hrvatskih novin«. V nadaljnjih referatih sta Karel ™atal dn dr. Marton Bohul orisala zgodovino češkoslovaškega časopisa na Dunaju in zgodovino madžarskega tiska. Obe narodni skupnosti trpita v Pomanjkanju kvalificiranih sodelavcev in gmotne podpore.
ŠTEFKA VAVTI (Slovenski vestnik)
Obisk pri treh pomembnih organizacijah
Društvo Ekonomist v Ljubljani
LJUBLJANA — Skupina slovenskih univerzitetnih študentov ekonomske fakultete si je v torek ogledala nekaj ljubljanskih industrijskih obratov. Poučni izlet na terenu, ki je prvi v matični domovini in sledi drugim podobnim, ki so jih studéntje imeli v zamejskih tovarnah, je priredilo društvo Ekonomist v sodelovanju z Zvezo slovenskih ekonomistov.
Tržaški in goriški študentje so obi-skali tri med največjimi in najvažnejšimi tovarnami v Sloveniji, in sicer Lek, Litostroj in Kolinsko. V teh o-bratih dela preko 9.000 ljudi, celotnega proizvoda pa imajo za približno 700 milijard hr.
Litostroj je najvažnejša in najstarejša izmed teh. Dela na področju težkokovinske industrije z razvejano dejavnostjo. Vehk del proizvodnje je namenjen hidrocentralam, in sicer turbinam in drugim strojem. V zadnjih časih so razširih dejavnost tudi na nuklearno področje, predvsem na žerjave in zunanje oklepe. Tu stalno vlagajo nov trud za raziskave in posodabljanje strojev. Drugi proizvodi Litostroja so še viličarji in dizelski motorji za srednje ladje. Večjih ekonomskih problemov nimajo, saj delajo vse po naročilu, poleg tega pa je njihovo tržišče razdeljeno v glavnem na tri dele1, in sicer tretjino proizvoda prodajajo v Jugoslavijo, tretjino na zahodnem in tretjino na vzhodnem trgu. Tudi večjih deviznih problemov ni, saj jim je uspelo zmanjšati količino uvoženih delov.
1*11*
Skupina društva Ekonomist
V Leku so si študentje lahko ogledali, kako raziskujejo in proizvajajo zdravila in kozmetične izdelke. V tej tovarni stvari potekajo nekoliko drugače saj mnogo truda vlagajo predvsem v raziskavo, medtem ko je proizvodnja manj zahtevna tudi zaradi velike mehanizacije.
Kolinska pa je povsem drugačna tovarna. V Ljubljani je glavni sedež,
Za boljšo oskrbo v piranski občini
Dovoljenje za odprtje novih zasebnih trgovin
.. PIRAN — številne slabosti pri preskrbi, ki so Jih občutili prebivalci in turisti v piranski občini Predvsem v času turistične sezone, številne pripombe občanov, nenehna delegatska vprašanja na račun neustreznih zmogljivosti prodajaln na drob-oo, so upravne delavce piranske občinske skupščine vzpodbudile v izdelavi odloka, ki naj bi vsaj nekoliko pomagal pri urejanju zapletenega polo-2aia na tem področju. Gre za odlok, ki bi tudi v tej občini omogočil odpiranje zasebnih prodajaln na drobno za celotno občinsko območje in ne več samo na podeželju, oziroma v odročnih krajih.
Povprečna velikost prodajaln znaša v Sloveniji D8 kvadratnih metrov, v piranski občini pa le 68 Kvadratnih metrov, kar je še posebej moč občutiti Meti, ko se prebivalstvo te občine skorajda poboji. Komite za družben; plan in družbenoeko-Mnski razvoj je poleg osnutka odloka (o katerem Mio delegati občinske skupščine razpravljali na
decembrski seji) o uvedbi zasebnih prodajaln (gre za prodajalne blaga na drobno — torej za prodajo tekstila, galanterije, igrač, obutve, barv, papirja, železnine, tobaka, živil itd.), predlagal še vrsto drugih ukrepov, s katerimi naj bi si trgovina pomagala iz zapletenega položaja. V turistično razviti občini bi moralo k razvoju trgovin v večji meri prispevati turistično gospodarstvo, ki pri načrtovanju o razvoju vse premalo misli tudi na to (oskrbovalno) plat turistične ponudbe. Za območja krajevnih skupnosti Sečovlje, Strunjan, Padna, Raven, Nova vas, naj bi zasebnemu sektorju pomagali s sredstvi iz intervencijskega sklada za blagovne rezerve (s temi sredstvi naj bi pomagali tudi nekaterim nerentabilnim trgovinam), prav tako naj bi v planskih dokumentih predvideli prostor, kjer bi naj gradili nove trgovine, oziroma, kjer bi v že zgrajenih naseljih in mestu predvideli preurejanje pritličnih prostorov v stanovanjskih
hišah. Inšpekcijskim službam so predlagali, naj bi čimprej pregledali prodajalne v občini in ugotovili pomanjkljivosti, ki bi jih morali z najnujnejšimi deh odpraviti še pred prihodnjo turistično sezono.
V piranski občini so torej ocenili, da bi z odpiranjem prodajaln v zasebni lasti lahko bistveno izboljšah oskrbo z živili in mešanim blagom, zlasti v Piranu, Luciji in Portorožu, kjer se je število prodajaln v zadnjih osmih letih celo zmanjšalo. Na občinskem upravnem organu so med drugim opazili, da je v zadnjih letih vse več zasebnikov, ki bi radi odprli prodajalne z mešanim blagom. Če bo na voljo dovolj poslovnih prostorov in bodo imeli tudi na upravi za družbene prihodke pravšnjo mero razumevanja do neurejenega položaja trgovine, potem bi lahko kmalu pričakovali izboljšave na področju trgovske mreže.
BORIS ŠULIGOJ
druge tovarne pa imajo okoh po Sloveniji. Bavi se z jestvinami in večinoma dela po licenci. Njihove proizvode smo gotovo večkrat imeli na domači mizi, saj nam Kolinska nudi vse juhe Knorr, majoneze in gorčice Thommy, praškaste proizvode (pudinge), paštete, žvečilne gume, otroško hrano itd., kratkomalo vse, kar nam lahko jestvinska industrija nudi. Na jugoslovanskem trgu vodi glavno vlogo, v tujino prodaja pa samo za-devize, ki jih nujno rabi za nakup novih strojev in za plačevanje licenčnih davkov.
Po terenskem ogledu tovarn je v vsaki sledil pogovor z vodilnimi organi raznih sektorjev, ki so študentom orisali plane, razvojne možnosti, finančne težave, prodajno mrežo in podobne organizacijske stvari.
ALEKSANDER WALTRITSCH
Vabilo borcem
1. in 2. prekomorske
brigade
Zbor borcev 1. in 2. prekomorske brigade bo v soboto, 9. t.m,, ob 13.30 v Počitniškem domu Slovenije, Izola, Tomažičeva 10. Vabimo vse nekdanje borce omenjenih brigad, da se udeležijo zbora in tovariškega srečanja, ki bo sledilo.
ODBOR
Zgodovina
delavskega gibanja v nabrežinskih kamnolomih
Od prvih organiziranih akcij do prihoda fašizma
m.
VAŽNO LETO 1897
. Gibanje kamnarjev je vse do 1897.
imelo dokaj obstransko vlogo. ,'ajbolj zavedni delavci, večinoma sattinoseki — so bili člani »Zveze kle-arskih delavcev in ornamentikov« v nr;s^u. vendar njihovo število je bilo Mio. Šele sredi 1897. leta je gibanje Ustanovitvijo samostojne podružni-J omenjene zveze doseglo kakovost-‘ organizacijski skok. Sklep o usta-ritvi podružnice so nabrežinski ka-fiarji sprejeli na javnem zborova-Jui. ki je bilo 27. junija i. 1. v Na-.fm. Odločitev je nato odobrila v oi matična organizacija iz Trsta in nekaj tednov zatem poslala pri ojnirn oblastem v Trstu pismeno j60aUjo. V začetku avgusta 1897. leta rip, Ha podružnica »Zveze klesarskih hlapcev in omamentikov« tudi for-je:i ri0_ ustanovljena in kmalu zatem začela polnomočno delovati. Or-in n.Mci.ia je imela dvojezičen naziv J6 združevala bodisi slovenske ka-1;^ indi furlanske oz. italijanske de-
Kmaln po ustanovitvi strokovne or-■ Nacije so kamnarski delavci pred-
» iU delodajalcem zahteve za izbolj-elovnih razmer. Ker pa delo-Ij-or niso hoteli sprejeti postav-
j ,aJalci
kat''*1 zahtev- 80 delavci pričeli stav-Stavka je trajala dvanajst dni vemo točno koliko obratov je za-
J'e6 v
Prist i-n Prisada gospodarje, da so mh na zahteve delavstva.
t]e] trditev organizacijske prisotnosti tu^iVcev je dala pozitivne rezultate ‘ ,j °b volitvah za obnovo upravnih S0 ^ okrajne bolniške blagajne, ki
tplT °k volitvah za obnovo upravnih cles o’
K’i
drli l c Prve dni novembra i 1.; na volh a ced črti in tako odvzeli delo-cUja,Vah so delavski kandidati pro-Ust» ern nadzorstvo nad omenjeno večuVo’ ki je začela imeti čedalje Jl Pomen.
Ob vse večjem organizacijskem razvoju »Zveze klesarskih delavcev in ornamentikov« so delodajalci skušali seveda zavreti vpliv, ki ga je organizacija imela med kamnarji. Izrabiti so hoteli narodnostne razlike med delavci in v tej zvezi prilivali olja na ogenj še zlasti septembra 1898. leta, ko je prišlo v Trstu do manjših spopadov med Slovenci in Italijani, ki so se nato razširili tudi v Nabrežino. Toda »Zveza« se je kljub temu vseeno okrepila in v začetku stoletja dosegla dobro organizacijsko raven. L. 1901 je štela že 400 članov, ki sp v glavnem izhajali iz vrst Mesarjev: »štancarji« so veljali za najbolj borbeno (in številno) kategorijo, zato ne preseneča, da so ravno oni dali pobudo za številne agitacije, ki so odtlej — vse do začetka 1. svetovne vojne s precejšnjo frekvenco zajele nabrežinske jave.
USPEHI V ZAČETKU STOLETJA
Eno izmed najbolj vročih sindikal nih let je bilo še zlasti 1901. leto. Agitacije so vzniknile že meseca januarja, ko so pri tvrdki Anseima Andreottija izvedli 12-dnevno stavko. Sindikalna (strokovna) organizacija je štrajk proglasila zaradi mezdnih poviškov, zaključil pa se je s sprejetjem delavskih zahtev.
V začetku poletja i. 1. je »Zveza« predložila delodajalcem nov načrt delovnega pravilnika, v katerem je ravno tako zahtevala povišanje plac. Po neuspelih pogajanjih so delavci stopili v stavko, ki je vzplamtela kmalu zatem in je zajela tudi ka-mnolomce in kamnoseke iz Križa. Delo je tako zapustilo okrog 500 kamnarjev; stavkali niso edinole pri Andreottiju. Stavkajoče so že na začetku štrajka denarno podprli delavci iz Trsta, solidarnostne nabirke pa
so nato začele prihajati tudi iz številnih drugih krajev Avstro-Ogrske. Mezdno gibanje (povedati velja, da je število stavkajočih medtem naraslo) so odločno podprli sindikalni krogi iz Trsta, ki so v Nabrežino in Križ poslali Josipa Kopača. V znak solidarnosti so nazadnje prekrižali roke tudi delavci, M so bili zaposleni pri gradnji dunajskega Schlossbriicka. Gradnjo omenjenega objekta je imela v zakupu tvrdka Cava Romana, ki je kmalu zatem z zvijačo uspela najeti skupino delavcev iz Hrvaške. Toda po posredovanju dunajske klesarske organizacije se je manever izjalovil.
Stanje se je premaknilo z mrtve točke šele po 20. juliju, ko je skupina delodajalcev (podjetniki Verginella, Sedmak - Lupieri, Belgrado, Marega in Busetto iz Križa ter Tomaž Gruden, Benvenuti, De Lorenzi
in Venier iz Nabrežine) pristala na zahteve, ki jih je sindikalna organizacija zastavljala v zvezi z mezdami Mesarjev. Delavci, ki so bili zaposleni pri omenjenih gospodarjih (bilo je približno 300 kamnolomcev in Mesarjev) so se kmalu zatem predstavili na delovnem mestu z zahtevo, da bi tudi za kamnolomce sprejeli zastavljene pogoje. Po negativnem odgovoru — edina izjema je bil podjetnik Benvenuti — so klesarji v znak solidarnosti (skupaj seveda s kamno-lomci) zapustili delovna mesta in stavka se je tako nadaljevala. Toda že proti koncu meseca je preko 20 delodajalcev popustilo in na delo se je zato vrnilo približno 400 kamnarjev. V naslednjih dneh so tudi ostali podjetniki sprejeli sindikalno platformo in stavka se je prve dni septembra 1. 1901 zaključila z zmago delavstva. Štrajk je trajal skoraj šest
tednov, mezdni povišek pa je znašal 20%. Za delavce, ki so dotlej prejemali od 1,40 do 1,60 krone, je to bila precejšnja pridobitev. Ne samo: delodajalci so poleg tega podpisali tudi nov delovni pravilnik, ki je imel enoletno zapadlost in je olajševal delovne pogoje.
Udarec so delodajalci kaj kmalu preboleli in se v kratkem opomogli tako, da so podražili ceno marmorja. Do stavke so delavci prejemali poprečno 3,20 krone od vsakega k. m, medtem ko so gospodarji (po posredovanju židovskega rabina Comarinija) nato oddajali kamen po 11,80 krone; po stavki so ceno civignih na 16 kron za vsak k. m, istočasno pa se otresli poslovnika Comarinija s pomočjo katerega so dotlej sMepali kupčije. Odstranitev Comarinija je pripomogla, da so ustanovili enoten konzorcij, ki je za nekaj časa preprečil medsebojno konkurenco.
Sindikalno gibanje, M je z uspehom 1. 1901 dobilo precejšnjega zagona, je medtem beležilo nove uspehe. Na volitvah za obnovitev upravnih teles bolniške blagajne je delavska lista 1. 1902 zopet osvojila večino glasov, leto dni kasneje, 4. maja 1903. leta pa je strokovni organizaciji uspelo iztržiti zelo ugodno delovno pogodbo. Dvostranski sporazum med sindikati in delodajaci je imel 3-letno zapadlost, med najpomembnejšimi členi pa bi omenili 6. točko; ta je predvidevala (za današnje čase precej »neverjetno«) obvezo gospodarjev, da ne smejo zaposliti tistih delavcev, ki ne bi bili organizirani v strokovni sindikalni organizaciji. Pač pa je nova delovna pogodba prinesla skrčenje delovnega urnika, ki se je v poletnih mesecih znižal na 10, pozimi pa na 9 ur.
IVAN VOGRIČ
(Se nadaljuje)
RESO-CONTO de! IV enne sociale della Filiale In NABRESIN«, dal 9 Agosto 1900 šn'8 Agosto 1901
ESITI
INTROITI
OivKiiEo oaasn al 9 Agosto UNII .
! Canoni aetliinaiiah.	.
II« ! 7«
Sussidi di disoccupazione e di viaggio Tipografia ed oggetl.1 di cancelleria Bolli 'posta .*.....
Sale per congressi .
Versati alla Centrale .
Totali* ! -Jiiht; Hn •
Più spese dalla Centrale
Stato della filiale in Nabresina all'8 Agosto 1901
*	Depoxitate alla Centrale.	1461 '.Hi
Saldo ragia m Nahrexina	1421 | 1.1 ;
, Mobili «d oggetti di cancelleria, detratto
il IH"/,, . .	_______*:|l	'-U
Totale	»1 Ut ' ■«'
IPIEIR, IL A. LI IL EZIO ISTE
Francesco Malnsr, presidente	Egidio Zilli, -raretarin	Antonio Krotolji cmeiere.
Luigi Bombig loBoi > Zompar, revieori
Izkaz uspeha v letu 1901 nabrežinske podružnice »Zveze klesarskih delavcev in omamentikov« (Državni arhiv v Trstu)
Jutri in pojutrišnjem v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška
»Srečanje manjšin v Trstu odraža željo po novih, pravičnejših in sodobnejših odnosih med manjšinskimi in večinskimi narodi«
Pogovor z Darkom Bratino, ki bo imel na srečanju uvodno poročilo
Sožitje in mir, dva termina, ki sta dopolnilo drug drugemu, ki se prepletata in povezujeta v nerazdružljivo celoto, saj ni miru brez sožitja, pa tudi ne sožitja brez miru. Dve temi, ki sta v ospredju sodobne družbe, ki
Program srečanja
JUTRI, 8. NOVEMBRA 15.00: odprtje srečanja
Uvodne besede dr. Franc Zwitter
15.30: uvodna referata: Franco Demarchi, redni profesor sociologije na univerzi v Trstu in Darko Bratina, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta 17.00: posegi udeležencev 18.30: odmor
19.00: kulturni program, večerja SOBOTA, 9. NOVEMBRA 9.00: nadaljevanje srečanja 15.00: nadaljevanje srečanja z razpravo
18.30: zaključki in odobritev morebitnih sklepnih dokumentov
Kulturni krožek Istria, ki združuje demokratično in napredno usmerjene Tržačane istrskega porekla, hoče spodbuditi v širši tržaški stvarnosti odprto in trezno razmišljanje o sožitju in o položaju slovenske manjšine v Italiji. V ta namen je krožek predsinočnjim predstavil v časnikarskem krožku svoj dokument, neke vrste platformo, o tem vprašanju.
Najprej se je treba v tem okviru sprijazniti z ugotovitvijo, da še danes dobršen del italijanskega Trsta smatra manjšino kot tuje telo, ki povzroča samo težave in odvečne nevšečnosti tukajšnjemu družbenemu ktivu, kar posredno pogojuje tudi samo manjšinsko skupnost, ki se zaradi tega sovražnega razpoloženja večkrat zapira vase in odklanja dialog tudi z bolj odprtimi tržaškimi komponentami. Treba je zato razbiti to absurdno in škodljivo logiko s široko zasnovano informativno pobudo o enotnosti in celovitosti tržaške zgodovinske identitete, v kateri sta oba naroda enakopravni komponenti, torej subjekta e-ne in skupne prostorske in družbene usode.
V tej logiki, je podčrtal predsednik krožka Istria prof. Depangher, mora boj za dosego globalne zaščite postati nekaj normalnega, skoraj samo na sebi umevnega, v nasprotju s sedanjim razpoloženjem, ki pripisuje tem prizadevanjem neko izrednost, kar ni vedno koristno. Boj za zaščito ne sme
sta postali vse bolj aktualni, nujni, odkar nad človeštvom vse bolj grozeče niha Damoklejev meč jedrskega orožja in morebitne jedrske katastrofe.
»Kultura sožitja — pravi Darko Bratina — postaja osrednja, centralna tema v današnji družbi. In to ne samo za manjšine pač pa v svetovni razsežnosti. Kultura sožitja bi morala postati celo centralna praksa sodobnega življenja. Sožitje je, tako pojmovno kot tudi v praksi, »pendant« prizadevanjem za mir. Zanimivo jè pri tem, da nosilke teh problemov in tematik so narodnostne skupnosti, tudi ker vsak dan na lastni koži preizkušajo, kaj pomeni živeti v normalnih pogojih, delati na temeljih, ki lahko omogočijo normalen razvoj življenja. S srečanjem na to temo, ki ga prirejamo letos v Trstu, hočemo pokazati, kako ja sožitje bistvenega pomena za življenje manjšin, obenem pa razvijamo sporočilo, ki se mi zdi, da je prav tako pomembno za sožitje narodov na sploh.«
Kultura sožitja je namreč tema, o kateri bodo od jutri dalje v Gregorčičevi dvorani v Trstu razpravljali zastopniki narodnostnih skupnosti, ki
ostati torej »monopol« manjšine in določenega kroga naprednih in razsvetljenih krogov, pač pa postati skupno bogastvo čim širših plasti krajevne realnosti. Krožek Istria bo usmeril svoje napore v to smer, čeprav bo ta pot zelo naporna, je pa verjetno edina možnost, da se preprečijo travmatični razkoli, podobni tistim, ki so leta 1978 privedli do volilnega uspeha LpT.
Za izvedbo tega ambicioznega, a nujnega načrta, je pa potreben kolikor toliko objektiven informacijski
Darko Bratina
živijo v Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in na Madžarskem. Srečanje prireja raziskovalni inštitut SLOKI pod pokroviteljstvom enotne delegacije Slovencev v Italiji, uvodni poročili pa sta bili zaupani prav Darku Bratini, sociologu in ravnatelju SLORI, ter prof. Francu Demarchiju, red-
proces, ki seveda ne sme pristransko prikazovati te napore in splošno manjšinsko stvarnost, mora pa vsaj informirati kaj delajo in kako mislijo Slovenci in njim naklonjene stranke in organizacije. To se sedaj v Trstu ne dogaja, kot zelo jasno dnevno dokazuje prav Piccolo, ki popolnoma prezira manjšinska dogajanja in ponuja svoje stolpce le skrajni desnici, ki z demagoškimi gesili skuša u-stvariti v javnosti vzdušje negotovosti in preplah pred domnevnimi privilegiji, »ki jih bomo uživali Slovenci
nemu profesorju sociologije na univerzi v Trentu, ki bo razvil poglede večinskega naroda na to tematiko.
»Prisotnost manjšin v Trstu in izbira tega vprašanja kot osrednje teme našega srečanja — pravi Bratina — že samo odraža aktualnost problema, odraža pa obenem željo po novih, pravičnejših in sodobnejših odnosih med manjšinami in večinskimi narodi.«
Iz navedenega že izhaja, da ima kultura sožitja, zelo shematično re>-čeno, dva bistvena aspekta: krajevnega in mednarodnega, pa čeprav se lahko taka ločitev zdi zelo arbitrarna. Če se za trenutek ustavimo pri krajevnem aspektu, pri odnosu manjšina — večina, kateri bi lahko bili osnovni temelji kulture sožitja?
»Zdi se mi — pravi Bratina — da je osnovni temelj sožitja v tem, da večinski narod spozna manjšinskega, kar pomeni, da spozna njegov jezik, kulturo, vse tiste stvari pač, brez katerih je vsak dialog težaven. In ne samo iz načelnega, tudi iz praktičnega vidika, saj je treba razlagati stvari, ki bi morale biti samoumevne. Samoumevne pa niso, ker se večinski narod premalo trudi, da bi spo-
po odobritvi zaščitnega zakona«. Piccolo je samo konica tega zagonetnega ledenika, saj se tudi druga italijanska sredstva obveščanja v zadnjem času spretno izogibajo trezne obravnave vprašanj manjšinske zaščite in sožitja. Po mnenju krožka Istria je treba zato čimprej razbiti ta začarani krog tržaškega informacijskega sistema s stvarnimi pobudami, ki bodo imele za cilj objektiven prikaz tega, kar se resnično dogaja v Trstu.
Krožek Istria je v torek predstavil tudi brošuro, v kateri je zbral mnenja in stališča, ki so jih tržaške in deželne demokratične organizacije iznesle na avdicijah pri ožji senatni komisiji, ki je zadolžena za zakonski postopek o globalni zaščiti. Tudi o teh avdicijah je tržaški tisk popolnoma zamolčal, medtem' ko je na dolgo in široko poročal o stališčih tržaškega župana Richettija ter redno objavljal mnenja predsednika samozvanega nacionalističnega odbora »za obrambo italijanskega Trsta«.
V torek zvečer je društvo naprednih Istranov položilo temelje in dalo spodbudo za novo razpravo o problemih, ki so bistvenega pomena za Trst in za njegovo prebivalstvo. Pričakovati je, da bo poziv prof. Depangherja in kolegov naletel na plodna tla, za dosego tega cilja pa sta tem ljudem nujno potrebni sohdarnast in konkretna pomoč tudi manjšine same.
znal manjšino, s katero živi skupaj, v teh njertih aspektih.«
Večkrat si se spraševal, ali smo Slovenci kot manjšina, kos izzivom sodobnega časa. Se ti zdi, da se s takim srečanjem, manjšina, oziroma vse prisotne manjšine, tvorno vključujejo v oblikovanje in v soustvarjanje družbe? Prispevajo k splošni rasti?
»V tem pogledu — se razvname Bratina, tudi kot dokaz, da mu tema posebej leži — bi ločil dva aspekta. Kar se tiče, če lahko tako rečem, čisto humanističnega sporočila kulture sožitja, mislim, da je prav zadnje desetletje vsaj v Evropi pokazalo, kako so manjšine v prvi vrsti v prizadevanjih za boljše in dejansko sožitje. Očitno je, da so manjšine majhne skupnosti, pa čeprav j® manjšincev v Evropi skupno od 25 do 30 milijonov. Ta prizadevanja se mi zdi se vključujejo tudi v napore zoper standardizacijo sodobnega življenja, zoper, rekli bi lahko, gospodovanje velikih narodov, ali točneje ZDA in Sovjetske zveze.
Druga plat vprašanja — nadaljuje Bratina — pa je izziv sodobne tehnologije. Tako naša skupnost kot tudi druge niso še povsem osvojile sodobnih tehnologij, ne uporabljajo vseh možnosti, ki jih ta sredstva nudijo-In tu mislim na avdiovizualne medije, na elektronske računalnike, na sporočanje po eni strani, na zbiranje in na obdelavo podatkov o manjšinah po drugi. Seveda ne trdim, da bi morale manjšine sprejemati vseh novih strojev, tega novega sveta asimilacijsko, akritično. Nasprotno, izkoristiti bi morali tiste možnosti, tiste »šanse«, ki nam jih sodobna tehnologija daje, da utrdimo svoj položaj. Pri tem ne stremimo za uveljavitev nekih svojih političnih aspiracij, pač pa nam gre za nekaj povsem drugega. Mislim, da lahko rečem, da če se bomo utrdili, če se bomo razvili v nakazanem smislu, bomo utrdili in obogatili tudi vso kulturo, če ponazorim s primerom se mi zdi, da je nakazani odnos podoben odnosu med jezikom in dialektom. Narečje je neke vrste vir, spodbuda tudi, da se je ježik razvija, spreminja, skratka, da živi. Nekaj podobnega velja tudi za manjšine.«
Načrti so torej ambiciozni, srečanje manjšin pa priložnost, da se nosilni stebri takega pogleda še utrdijo. Vprašanje je le, če bo simpozij, če bodo manjšine na drugi strani imele dovolj pozornega sobesednika, ki bo imel zadosten posluh za ta vprašanja, dovolj življenjske moči, da si kot cilj postavi življenje in ne postopno odmiranje.
VOJMIR TAVČAR
• Tržaški občinski svet se bo sestal jutri, 8. 11., ob 18.30. Dnevni red zasedanja bodo določili načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo sestah jutri, ob 12. uri.
Predstavitev v Kulturnem domu
Spetičevi »Rimski mlini«
V baru tržaškega Kulturnega doma bo drevi ob 20. uri predstavitev Spetičeve knjige »Rimski mlini«, ki je ravnokar izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Knjiga je tematsko precej aktualna, saj opisuje kroniko štirih let dela tako imenovane Cassandrove komisije, ki se je na prelomu sedemdesetih let in tega desetletja ukvarjala s proučevanjem problemov v zvezi z uzakonitvijo norm za zaščito slovenske narodnostne manjšine v Italiji.
Jedro knjige so predvsem razprave, razburljivi spori in seveda občutja, ki jih je radijski novinar Stojan Spetič kot član omenjene komisije strnil v svojem delu. Zanimivo je, da izid knjige sovpada z desetletnico osimskih sporazumov; poleg avtorja bodo ob predstavitvi knjige prisotni tudi drugi slovenski člani takratne Cassandrove komisije in sicer Boris Iskra, Albin Sirk in Aljoša Volčič.
Krožek Istria predstavil platformo o sožitju in o manjšinski zaščiti
Globalna zaščita ni samo problem Slovencev
Načrt novega stadiona
Le dan po polemičnih izjavah predsednika Triestine De Riuja po katerih naj bi se njegov klub ob morebitnem prestopu v najvišjo nogometno ligo odrekel prvenstvenim ligaškim nastopom v primeru, da bi ne utegnih dograditi novega športnega stadiona, je družba Italposte, ki je zadolžena za načrtovanje novega stadiona, predložila tržaški občinski upravi študijo o tehnični izvedljivosti objekta.
Načrt je vodstvo Italposte predstavilo na sestanku, na katerem so poleg odgovornih občinskih odbornikov bili prisotni tudi predstavnik IRI in seveda izdelovalci načrta. Projekt, o katerem sta se povoljno že izrekli športno združenje Triestina in Tržaški konzorcij gradbeniških podjetij (CIET), bodo morali sedaj proučiti občinski organi in se o njem tudi izreči; glede tehničnih značilnosti velja omeniti, da bo površina načrtovanega objekta znašala 57.000 kv. m. sprejel pa bo lahko 36.000 oseb.
Na sliki: načrt novega stadiona na področju bivše klavnice ob sedanjem stadionu Grezar in športnem igrišču v Ul. Flavia.
Kmečka zveza za novo kmetijsko politiko
in poseben zakon za
Na povabilo deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Carboneja so se pred kratkim v Vidmu sestali predstavniki kmetijskih organizacij iz naše dežele. Tema srečanja je bila razprava o deželnem razvojnem načrtu 1986-1988 in posebej vloga kmetijstva v okviru tega načrta. Poleg Carboneja sta deželo predstavljala še odbornik za kmetijstvo Antonini in odbornik za finance Rinaldi.
Po uvodnem posegu Carboneja, ki je na kratko orisal smernice deželnega razvojnega načrta in še posebej vlogo kmetijstva, so predstavniki kmetijskih organizacij enotno izpostavih zahtevo po novi kmetijski politiki v deželi.
Pri tem so se predstavniki kmetov zavzeli za drugačno deželno strukturo in kmetijsko zakonodajo, ki je sedaj neustrezna in ne zagotavlja deželnemu kmetijstvu izhoda iz krize. Dežela mora v bodoče zagotoviti potrebna sredstva za razvoj, poskrbeti pa je treba tudi za nove investicije, pripraviti ustrezno zakonodajo, skrajšati birokratske postopke, nujna pa je tudi uvedba strokovne pomoči kmetom,
Pojavlja pa se vrsta težav na kmetijskem področju. Največja je nedvomno s strani novih predpisov EGS o kmetijstvu in katerih se je obvezna držati tudi Italija. V luči teh predpisov, naj bi bili podpore deležni le tisti, ki zagotavljajo finančno uspešnost, tistj ki tega niso zmožni, pa naj kmetijsko dejavnost opustijo. Taki predpisi so bili sprejeti zato, ker je kmetijska proizvodnja v državah EGS presegla vse proizvodne cilje in se na vseh področjih pojavljajo viški kmetijskih proizvodov.
Tako področje je nedvomno tudi F-JK in zato čaka
slovensko kmetijstvo
na tem področju deželo zelo delikatna naloga, kako rešiti te probleme. Prav ta vidik je osvetlil v svojem segu tudi predstavnik Kmečke zveze, ki je poudari*' da je treba najti finančne možnosti za tista področja' ki so v posebnem položaju glede na narodnostno sestav0 in geografsko lego. Pri tem je bilo še posebej mišljen0 kmetijstvo slovenske narodnostne skupnosti, ki predvsem v tržaški pokrajini predstavlja veliko večino, ki se s dejavnostjo ukvarja. Predstavnik KZ je opozoril, da bilo slovensko kmetijstvo dostikrat pozabljeno in ni bi*° deležno tistih podpor, ki bi jih glede na svojo vlogo ,v kmetijstvu dežele moralo biti deležno. Kmečka zveza J® tudi vztrajala pri zahtevi, da so ti problemi ozko vezan1 na obstoj slovenske narodnostne skupnosti in je zat° predlagala, da dežela sprejme tudi poseben deželn1 zakon.
V odgovoru na te zahteve je odbornik Antonini *e na splošno odgovoril, da si bo prizadeval, da sredstv0 za kmetijsko dejavnost ostanejo nespremenjena (10 o® 12 odstotkov deželnega proračuna) in da se bo tudi za’ vzel za izdajo posebnega zakona, ki naj b; urejal vpr°' šanja nudenja strokovne pomoči. Rinaldi se je omej'1 na finančna sredstva in zagotovil, da bo dežela za^T tovila za razvoj kmetijstva iz deželnih in državnih sredstev približno 60 milijard lir.
Konkretne zahteve Kmečke zveze glede posebne^ zakona za slovensko kmetijstvo se je bežno dotaknil 1 Carbone, ki pa je dejal, da mora dežela skrbeti z. skupno kmetijsko politiko, medtem ko naj bi se sp°cl' fična problematika slovenskega kmetijstva reševala politični ravni, s čimer pa je ta problem verjetno 1 prevalil na druga ramena.
Včeraj tiskovna konferenca sindikata FIM o Terniju
Proizvodna kriza v železarni se mora rešiti v okviru dežele
Danes na Trgu Unità
Manifestacija delavcev Aquile
Z javnim zborovanjem na Trgu U-Bilà bodo delavci Aquile in ostalih tanjših podjetij, ki sodelujejo s to frzaško rafinerijo, skušali še dodat-
00	opozoriti celotno tržaško javnost pa pereče probleme v tem podjetju, ki mu po sklepu francoskega podje-;!a Total, ki je lastnik žaveljske ra-
1	meri je, po 31. decembru grozi zaprtje in s tem brezposelnost za več kot 500 delavcev.
Zaprtje rafinerije pa ne bi imelo kegativnega vpliva samo za prizadc-icdelavee, ampak bi bile posledice oocutne tudi za tržaško pristaniško nejavnost, ki v okviru sodelovanja z A,iailo pridobi okrog 3 milijarde let-k®ga dohodka.
Današnje zborovanje spada v okvir celodnevne stavke, ki jo je oklical ovarniški svet podjetja in sovpada s sprejemom predstavnikov delavcev ka tržaški prefekturi in tudi s spreje-kiom na ministrstvu za industrijo, kjer naj bi našli izhod iz trenutne kevzdržane situacije. Delavci Aquile od ministrstva pričakujejo, da Tokiu ne bo dovolilo postavitve navadnega skladišča namesto rafinerije in U;i 1k> sprejelo take obveze, ki bodo Rafineriji zagotavljale proizvodnjo tu-’ P° 31. decembru. Perečo problema-
.o Aquile pa je sinoči na izredni kpli obravnaval tudi miljski občin-ski svet.
V	prostorih Časnikarskega krožka je bila včeraj tiskovna konferenca kovinarskega sindikata FIM (CISL), kjer so predstavniki te organizacije predstavili svoje poglede in predloge za rešitev proizvodne krize v železarni Temi.
V	uvodnem posegu je pokrajinski tajnik FIM Tria orisal skupne napore kovinarske sindikalne konfederacije FLM na področju pristaniške in pomorske dejavnosti in tudi pri sanaciji železarne Temi, kjer so s skupno akcijo dosegli deželno financiranje obnove visoke peči št. 2, ki bo po obnovi največja te vrste na svetu. Toda po besedah Trie je to le delna rešitev problema, saj proizvodnja litega železa predstavlja le enega od proizvodov železarne Temi in ne jamči rešitve železarne.
Zato se FIM zavzema, da se Terniju zagotovi večja funkcionalna samostojnost pri pretovom premoga in kasnejši predelavi v koks, s katerim bi lahko Terni zalagal ostale železarne in si preko te usluge zagotovil tudi prodajo ostalih svojih proizvodov. Po besedah Trie je prodor na trge nujno potreben, če se hoče splavati iz izgub, ki so leta 1984 znašale 36 milijard, v letošnjem letu pa se je izguba znižala na ocenjenih 12 do 13 milijard.
V	sanacijskem načrtu se FIM pred-
vsem poteguje za realizacijo načrta, ki ga je pripravilo tudi podjetje. Ta predvideva predvsem razširitev avtonomije pri pretovoru premoga. Tako naj bi v prvi fazi pretovorih 850 tisoč ton premoga za lastne potrebe in 330 tisoč za ostale porabnike, medtem ko bi se v naslednjih dveh fazah pretovor za ostale povečal najprej na 1.150.000 ton in nato na
2.150.000	ton. V tem obdobju naj bi tudi investirali skupno okrog 19 milijard, kar naj bi zagotovilo od 80 do 100 novih delovnih mest. Terniju pa nudilo, da v dveh do treh letih izplava iz izgub.
Poleg tega se je po mnenju FIM ponovno pojavila možnost, da Terni dobi proizvodnjo titana, kar bi dalo tej železarni precejšnje možnosti za ponovni gospodarski preporod.
Tria je ob tem povedal, da se njihova stahšča ne ujemajo z drugimi, ki si prizadevajo, da bi se ta problem reševal na državni ravni in skupno s Pristaniško in pomorsko problematiko. Po njegovih besedah je vse potrebno rešiti na deželni ravni in je pozval tudi ostale sindikalne organizacije, da se izrečejo o teh predlogih in se dogovorijo za skupno sindikalno politiko, da bi bili tako enakovreden partner na razgovorih z IRI, SPI in deželo o predlogih za sanacijo železarne Temi.
Odprli so jo sinoči
V galeriji muzeja Revoltella razstava »avstrijske avantgarde«
Sinoči so v galeriji moderne umetnosti v muzeju Revoltella otvorili razstavo z naslovom »Avstrijska a-vantgarda«. Razstava, ki jo je priredila tržaška pokrajina v sodelovanju z avstrijskim konzulatom v Milanu, pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne in naravne dobrine, je prerez skozi avstrijsko umetniško snovanje od prvega povojnega obdobja do danes.
Po prvi svetovni vojni je postala Avstrija prestolnica brez cesarstva in medtem ko so mnogi avstrijski izobraženci odšli raje v tujino ali v novo središče nemške kulture, to je v Berlin, se je v Avstriji pojavila neka manj kozmopolitska in od zunanjih vplivov bolj odrezana umetnost, ki se ni hranila več z vitalnimi prispevki nekdanje avstroogrske periferije. S Klimtovo in Schielejevo smrtjo se je pretrgala vez s tradicijo, kljub temu pa so novi avstrijski umetniki potrdili svojo vitalnost in se uspešno soočali z evropskimi a-vantgardami. Na razstavi so prisotni vsi, od Kokoschke preko Boeckla, Fuchsa, Hundertwasserja, Sausner-ja in Lessnigove do najmlajših Schmalixa in Anzingerja. Razstavo sta otvorila predsednik pokrajine Gianni Marchio ter pokrajinski odbornik za kulturo Zorko Harej ob
prisotnosti avstrijskega konzula v Trstu Petra Kleina.
Z nožem grozil bodoči mamici
Čudna in neprijetna dogodivščina se je pripetila predvčerajšnjim zjutraj mladi bodoči mamici, 23-letni Renati Bobbini por. Radin, ki stanuje v Ul. Gadoma 14. Ura je bila nekaj čez poldeseto, ko je pred hotelom Excelsior na Nabrežju stopila z avtobusa in se namenila proti domu. Po zebrastem prehodu je začela prečkati cesto, pri tem pa je listala po reviji »Puericultura«. Nič čudnega, saj je že v četrtem mesecu nosečnosti. Toda slike so motile nekega moškega srednjih let, ki je šel mimo nje. Očitno je mislil, da gre za pornografsko revijo in bodočo mamico je začel sramotiti, na koncu pa ji je zagrozil z nožem. Ra-dinova je začela kričati, nakar sta jo mimoidoča moški in ženska rešila vročekrvneža, ki je imel dolgo brado, umazane hlače in sivkast plašč. Čez čas je z doma poklicala policijo, bila pa je tako pretresena, da jo je mož zapeljal na kontrolo v otroško bolnišnico.
Iz analize Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu (HI.)
Največ maturantov je zaposlenih v storitvah
V nadaljevanjih objavljamo najpomembnejše podatke izčrpne analize, ki jo je aprila letos izdelal po naročilu Gospodarskega odbora Pri SKGZ Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu. Analiza je zaobjela zadnjo generacijo diplomantov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici v petletju 1979-83. Raziskavo je vodil dr. Branko Jazbec, anketo pa sta izvedla Ingrid Vigini in Lovrenc Devetak.
diplomanti na delovnem mestu, jih lahko označimo tako:
Kot smo že zapisali, je število zaposlenih diplomantov 311. Razporeje-ni so po teh sektorjih:
Število	%
Kmetijstvo	3	1
Industrija	38	12
Storitve	190	61
Negospodarstvo 80	26
311
100
0-U?aj
vicitna je premoč storitvenega in ■^gospodarskega sektorja, ki jo gre Povezati s strukturo našega višješol-^nga sistema, ki je prvenstveno u-^orjen v izobraževanje gospodar-J^n (trgovska) in negospodarskih Profilov (učiteljišče, vzgojiteljska šo-. K Razmeroma majhni teži novejše ^oiske strukture, kakršna je poklicni avod za industrijo in obrt, gre pri-sati skromen delež v proizvodni de-yVnostj V perspektivi je pričakova->da bodo nove šolske strukture, n .Idi že imamo, a niso še odslovile Denega maturanta, kot sta oddelek „ geometre in oddelek industrijskemu, ^ničnega zavoda, nekoliko- popazile število naših maturantov, ki zaposle v proizvodnih dejavnostih. l o posameznih panogah lahko u-
gotovimo, da so se diplomanti v največji meri zaposlili v sektorju trgovine na debelo in v javnih ter zasebnih storitvah, dobršen del pa tudi v trgovini na drobno, v javnih upravah in na področju storitev podjetjem. Za zaposlitev maturantov so še pomembni bančništvo in zavarovalstvo, prevozi ter strojna industrija.
Po položaju, ki ga imajo zaposleni
Neodvisni	število 31	% 10
Uradniki	214	69
Delavci	47	15
Vajenci	6	2
Drugo	13	4
Skupno	311	100
Neodvisnih —	s tem so raziskoval	
ci mislili na tiste, ki imajo samostojno dejavnost, največkrat so to pomagajoči družinski člani — je deset odstotkov zaposlenih maturantov. Na Tržaškem je njihovo število razmeroma nižje kot pa na Goriškem. Delavcev je 47 ali 15%; med njimi je
Nocoj v stolnici sv. Justa drugi abonmajski koncert GM
Glasbena matica v Trstu prireja nocoj svoj drugi abonmajski koncert v letošnji koncertni sezoni. Koncert bo v stolnici sv. Justa v Trstu ob 20.30, nastopila pa bosta znani slovenski umetnik na orgle Hubert Bergant in Anton Grčar na trobento.
Da gre za resnično velik umetniški dogodek, dokazujeta že imeni nastopajočih: Berganta, ki si je utrdil sloves odličnega orgelskega mojstra ne samo v matični domovini, temveč že povsod v svetu in Grčarja, ki sodi, prav tako kot Bergant, v vrh slovenskih poustvarjalnih umetnikov.’
Spored nocojšnjega koncerta predvideva skladbe Segerja Parcella, J. S. Bacha, Albinonija, Černohorskega, Corellija, Waltherja in Haendla.
presenetljivo visoko število nekvalificiranih (kar 12). Največ je uradnikov: kar 214 ali več kot dve tretjini zaposlenih. Po poklicu imamo veliko knjigovodij (101) ter uradnikov z drugimi zadolžitvami: računovodij, tajnic, tipkaric, špediterjev, telefonistov. Precej je prodajalk (26), nato je 18 učiteljic, 16 trgovskih potnikov in 11 vzgojiteljic. Imamo pa tudi nekaj agentov javne varnosti, 4 kuharic in natakaric, 3 mehanike, 2 vinogradnika, vendar samo enega programerja.
Poglejmo sedaj še nekaj splošnih podatkov o nadaljevanju študija. Poprečno ena tretjina maturantov naših višjih srednjih šol se ne pojavlja na tržišču delovne sile, zato ker se je odločila, da nadaljuje študij. Nji hovo skupno število je 263 mladih, od tega je 27 vpisanih na razne visoke šole (8 na ISEF, prav toliko jih je na šoli za bolničarke, 4 na šoli za socialne delavke), velika večina pa na univerzi. Slednji so enakomerno porazdeljeni po znanstvenih, družboslovnih in humanističnih fakultetah, saj jih je po ena tretjina v vsaki izmed teh treh skupin.. Taka struktura vpisov na univerzo pa ni nikakor podobna italijanski, kjer 45% redno vpisanih študentov pripada znanstvenim fakultetam in samo petina humanističnim.
Pripravila NADJA FILIPČIČ
(Se nadaljuje)
t^anes v Gropadi prvo srečanje Kmečke zveze za popis mleka
bil srno že Poročali 50 na podlagi ministrskega odloka vsi proizvajalci eka dolžni prijaviti svojo proizvodnjo v letih 1983, 1984 in prvih devetih . secih 1985. Ta odlok spada v okvir ukrepov sprejetih v EGS za zmanjša-J Proizvodnje mleka, IS ga je v državah EGS preveč.
2^ Kmečka zveza zagovarja stališče, da se mora italijanska vlada zavzeti hi] fPrornembo tega ukrepa, ker je Italija močno deficitarna v proizvodnji (j:®*13, po drugi strani pa je dekret že v veljavi in popis mlečne proizvod-Va' !ru,ra biti končan do 8. decembra. V nasprotnem primeru čakajo proiz-^Jklce kazni in celo izguba proizvajalno kvote, kar prinaša 300 lir davka vsak liter proizvedenega mleka.
Pri ^>a bi Popisovanje potekalo čimhitreje, je Kmečka zveza za svoje člane ppjbravila vrsto srečanj. Prvo bo na sporedu že danes od 16. do 18. uro s Sašku Kalcu v Gropadi 73. Proizvajalci s tega področja naj prinesejo 0 i^boj podatke o svoji davčni številki IVA, o številu glav živine in podatke občini oddanega mleka v letih 1983, 1984 in prvih 9 mesecih letos.
Mladoletnika na motorju okradla žensko
hp.^atieija je sinoči prijela mladoletnika, ki sta pozno popoldne oropala na skakl costi v bližini št. 63 avstrijsko državljanko, 67-letno Zairo Blaka. Žen-v »‘anuje v Ul. Campanelle 67, kamor se je včeraj, malo pred večerom, riot a' N>č hudega sluteč je hodila po pločniku, ko sta se ji približala z pp|i°caim kolesom cagiva 125 dva mlada fanta. Medtem ko je voznik za-hat brav do nje, ji je njegov sopotnik sunkovito iztrgal iz rok torbico, „ Pa sta se bliskovito oddaljila.
Lij ?e?ska je takoj sprožila alarm in že čez dobro uro je policija prijela v tisJ Molino a Vento oba. F. C. in I. B. sta dejanje priznala in vrnila sto Čj «r, povedala pa sta tudi, kam sta odvrgla torbico z dokumenti in klju-tanovanja. »Podvig« sta utemeljevala s potrebo po denarju.
oh ^hasilna akcija — Zelena - alternativna lista - Trst — prireja danes hjec. ori v prostorih hotela Excelsior posvet na temo: »Ekologija brez • skupni problemi v Sloveniji in v Furlaniji - Julijski krajini«.
Proces o tragičnem dogodku pred stadionom pri Sv. Ani
Na tržaškem prizivnem sodišču se je včeraj zjutraj začel proces proti 22-letnemu policistu Alessandru Cen-troneju, ki je obtožen nepremišljenega umora 21 letnega navijača Triestine Alessandra Furlana. Do tragičnega dogodka je prišlo osmega februarja lani po nogometni tekmi Triestina - Udinese, veljavni za italijanski pokal, ko je policija skušala preprečiti spopad med »ultrasi« obeh klubov in se ob tem spopadla z nekaterimi navijači Triestine. V prerivanje in v pretep, ki je temu sledil se je vpletel tudi Furlan. Fant je zadobil hud udarec v glavo in se dva dni zdravil doma, ko so ga pripeljali v bolnišnico pa je bilo zanj žal prepozno.
Po daljši preiskavi je preiskoval-
ni sodnik obtožil mladega policista nepremišljenega umora, saj . je po mnenju nekaterih očividcev Centrone najprej s pendrekom nekajkrat udaril Furlana ter ga ob koncu še treščil v zid. To so očividci potrdili tudi včeraj pred sodniki, medtem ko se je policist zagovarjal, da je nesrečnega navijača nekajkrat udaril s pendrekom ter ga porinil k zidu, da bi ga preiskal.
Sodni zbor je včeraj zaslišal številne priče ter tudi mamo in babico Stefana Furlana. Proces se bo nadaljeval danes zjutraj s posegi branilcev in javnega tožilca. Predsednik sodnega zbora Brenči bo predvidoma prebral razsodbo že danes dopoldne. .
Vprašanja dolinske občine po Radiu Trst A
Po Radiu Trst A, v oddaji »Ne prezrimo«, ki bo danes ob 14.10 do 15. ure, bo govor o nekdanji in današnji problematiki dolinske občine. Orisu razvoja občine bo sledil pogovor z nekdanjim dolgoletnim županom Dušanom Lovriho, ki bo povedal, kako se je občina Dolina upravljala v prvih povojnih letih.
Sledil bo neposredni pogovor v živo s sedanjim dolinskim županom Edvinom Švabom, ki bo seveda povedal, kaj v tem času žuli dolinsko občinsko upravo in njene prebivalce. Ker bo oddaja v živo, bo moč od sedanjega župana tudi kaj podrobnejšega izvedeti. Dovolj b.o, da kdor hoče govoriti z županom Švabom, zavrti telefonsko številko 62-822 in mu postavi kako vprašanje.
izleti
Sindikat upokojencev CGIL organizira izlet v Čedad v, nedeljo, 10. t. m. Odhod z avtobusom ob 8. uri zjutraj izpred sedeža sindikata na Opčinah, Narodna ulica 69. Informacije in vpisovanje jutri od 9. do 12. ure na sedežu sindikata, tel. 214-222.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Miroslav Čebulec
Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 15.30 iz mrtvašnice na sežanskem pokopališču.
Žalujoči: žena Ana, mama, bratje Stanko, Maks iu Milan združinami ter drugo sorodstvo.
Gradež, Trst, Sežana, 7. 11. 1985
Žalovanju svojcev se pridružujeta družini Darija in Guida Vremec.
G. Milanu čebulen izrekamo iskreno sožalje ob izgubi dragega brata Direkcija in kolektiv Adriatherma Sri
Uprava in uslužbenci podjetja ADRIAIMPEX izražajo svojemu direktorju Milanu čebulcu globoko sožalje ob bridki izgubi brata Miroslava.
Zapustil nas je naš dragi
Alojz Milkovič
Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
žalujoči: hči Olga, zet Ludvik, vnuk Sergij z ženo Lauro, sestra Mihela z družino, nona Tereza ter drugo sorodstvo.
Opčine, 7. novembra 1985
Žalovanju se pridružujejo ter sočustvujejo s Sergiom in Lauro: Myriam in Franco, Liberia in Renzo, Loredana in Elvio, Iride in Bruno, Sandro in Adriana ter Dario in Iris.
Po šolanju in izpopolnjevanju
v Valenzi Po je Aleksij Gulič odprl trgovino
Zlata kapljica - nova, že uspešna zlatarska delavnica na Opčinah
Mladi Aleksij Gulič med delom v svoji novi delavnici
Čeprav smo Slovenci na našem področju dobro zastopani med raznimi obrtniškimi poklici, ne moremo reči, da se lahko ponašamo, z velikim številom zlatarjev. Imamo sicer nekaj zlatarn, katerih lastniki so Slovenci, manj pa je takih, ki so se odločili prav za poklic zlatarja.
No, med te lahko štejemo mladega Openca Aleksija Guliča, ki je pred nedavnim odprl svojo zlatarsko delavnico na Opčinah in ji dal lepo ime »Zlata kapljica«.
»Pet dni je trajala otvoritev moje delavnice, toliko je bilo prijateljev, znancev, sorodnikov in drugih, ki so mi hoteli zaželeti srečo in uspeh in se z mano poveseliti ob tem dogodku. Sedaj je steklo seveda resno delo, povezano z vsem, kar pač ta poklic terja in zahteva.
Moja družina biva na Opčinah že od leta 1917 dalje. Torej se pravi, da smo že Openci, čeprav poteka rod iz Sežane. Moj oče je bil dolga leta pleskar, sedaj ima na Opčinah drogerijo.«
Zlatarsko delavnico si je mladi Aleksij uredil v stari stavbi na štev. 130 Narodne ulice, kjer ima majhno vežo in dve delavnici. V eni so stroji za obdelovanje zlata, za njegovo brušenje in čiščenje in vse, kar pač zlatarju služi pri pripravah zlata. V drugi delavnici Aleksij dela in ustvarja. Tu sprejema tudi stranke, tu ima zlatarsko tehtnico, tu oblikuje zlate predmete, ki mu jih naročajo stranke.
»Imam obrtniško dovoljenje in si cer za predelavo zlata, kot za razna popravila, pa tudi za samostojno ustvarjanje zlatih predmetov. Za pridobitev obrtniškega dovoljenja nisem imel težav, saj sem opravil tudi šolo za zlatarje in sicer v Valenzi Po, ki slovi pc svoji resnosti in profesionalnosti daleč naokoli. Naj samo povem, da so na primer, skupno z menoj, obiskovali to šolo gojenci iz vseh krajev sveta — Brazilci, Mehikanci, Japonci, Grki, Američani; srečal pa sem tudi Švicarko, ki pa je bila slo-
venskega pokolenja in sem se z njo lahko pogovarjal po naše. Šolanje je trajalo tri leta. Potem sem v Valenzi ostal še eno leto, da sem se pri enem od zlatarjev tudi praktično izpopolnil v tem poklicu.«
— Je bil že kdo v vaši družini zlatar?
»Še nihče, jaz sem prvi in ni mi žal, da sem si izbral ta poklic. Ko sem se vrnil v Trst, me je čakala najprej vojaščina, potem sem nekaj časa sodeloval z nekim tržaškim zlatarjem. Sedaj sem si uredil te prostore, v katerih bom, upam vsaj, delal dobro in uspešno. Klientov mi že sedaj ne manjka tako, da se ne bojim, da bi mi zmanjkalo dela.«
— No, že ker govorite o klientih: kdo pa so vaši klienti?
»Veliko je domačinov, predvsem Slovencev, ki me že poznajo, veliko pa je mladih. Čeprav ni zlato poceni, se vendarle mladi radi odločajo za zlate predmete, predvsem za prstane, uhane in verižice j Včasih prihajajo že s svojimi željami in mi celo narišejo kaj hočejo, drugič se zopet prepustijo mojemu okusu in moji izbiri.«
—• Imate torej tudi sami zlato in lahko izdelujete nove zlate predmete?
»Seveda. Zlato nabavljam v Vicen-
zi, odkoder mi pošiljajo čisto zlato, ki ga potem sam po potrebi pripravim, da je primerno za obdelavo. Včasih smo govorili o zlatu v karatih, danes govorimo o tisočinkah. Zlato, ki ga uporabljamo zlatarji ima 750 tisočink čistega zlata, ostalo je baker, srebro, 'nikelj, ali cink.«
— Ste sedaj edini slovenski zlatar na Opčinah?
»Pred menoj so bili še drugi, na primer Stanko Sosič, ki pa je delo v glavnem že opustil. Tu v tej delavnici delam sam. Če moram po u-radih, moram delavnico seveda zapreti. Zato prihajajo stranke k meni bolj v popoldanskem času.«
— Kaj pa za varnost ste kaj poskrbeli. Vas je kaj strah?
»Zakaj bi me moralo biti strah. Res, da sem sam. Imam alarmno napravo in se torej počutim povsem. varnega. In zakaj bi človek pomislil na najhujše. Sedaj raje mislim na to, kako bom delal in zadovoljil svoje kliente.«
Naj povemo, da je mladi Aleksij odbornik KD Tabor, da sodeluje pri organiziranju Tabora mladih ter da je že dve leti predsednik balinarske sekcije ŠD Polet, kjer je skupno z Aleksandrom Danevom dosegel že lepe uspehe.	N. L.
* SLOVENSKO ^STALNO t GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE JUGOSLOVENSKEGA DRAMSKEGA POZORIŠTA IZ BEOGRADA
Dušan Kovačevič
BALKANSKI ŠPIJON
V soboto, 9. novembra, ob 20.30
gledališča
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 7. novembra, ob 19.30: Luigi Pirandello »šest oseb išče avtorja«, režija Mile Korun. Gostovanje PDG v Idriji za abonma in izven.
VERDI
Danes, 7. novembra, ob 20. uri za red H/A bo v gledališču Verdi sedma predstava Puccinijeve »Tosce«. Nocoj bo v glavni vlogi nastopila sopranistka Giovanna Casella. Ostale vloge ostanejo nespremenjene. Dirigent Oleg Caetani, režiser Alberto Passini.
ROSSETTI
Od 10. do 24. t. m. bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavila Strindbergovo delo »VIHAR«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek št. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 7. t. m., ob 17. in 20. uri: Modni bazar.
Jutri, 8. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana.
V	soboto, 9. t. m., ob 20. uri: Koncert ob 60-letnici učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«.
Mala dvorana
V	torek, 12, t. m., ob 19.30: Mladi mladim.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 11. t. m., ob 19.30: Miodrag Ilič »Valček poročnika Nidri-gena«. Narodno kazalište »Ivan Zajc« Reka.
Okrogla dvorana
Jutri, 8. t. m., ob 22. uri: Trenutki odločitve. Premiera večmedijskega vi-deoprojekta skupine Meje kontrole.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 299-197.
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 7. novembra, ob 18. uri na otvoritev razstave
KIPARKE
MOJCE SMERDU
razstave
V Tržaški kreditni banki v Ul. F. Filzi razstavlja od včeraj svoje tapiserije Magda Starec Tavčar.
Do 14. novembra razstavlja v umetnostni galeriji »Fioretto« v Padovi, Ul. Dante 41/3, svoja dela slikar Edi Žerjal.
Do 15. t. m. razstavlja v umetnostni galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 (1. nadstr.) slikarka BARBARA STRATHDEE.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Tre liceali a Parigi« in »La tortura oggetto di desiderio«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.15 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi in Massimo Boldi.
Excelsior 17.45 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior IL 15.00, 17.15, 19.30 in 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Turner.
Nazionale Dvorana št. 1 17.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Dear Pamela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3	16.30 — 22.00 »Colpo
di fulmine«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Nel fantastico mondo di Oz«.
Grattacielo 16.30—22.15 »Passaggio in India«. Režija David Lean.
Ariston 16.30 — 22.00 »Festa di laurea«. Režija Pupi Avati.
Capitol 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia - IL«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La zia porno«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Legend«.
Alcione 15.30 — 21.30 »Don Giovanni«. Režija J. Losey.
Radio 15.30 — 21.30 »Femmine vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
V Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 svečana otvoritev velike slikarske razstave »Tone Kralj v Furlaniji - Julijski krajini«. Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, za šole po dogovoru.
Slovenski dijaški dom S. Kosovel pod pokroviteljstvom odbora za doraščajočo mladino SKGZ prireja 5-dnevno bivanje v Ljubljani, ki bo od 26. do 30. decembra za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (3. nad.), tel. 040/744-249, do 15. t. m., od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18. ure.
Mladinska skupina P. Tomažič prireja dne 10. t. m. »2. lov na zaklad«. Po lanskoletnem uspehu želi pobudo ponoviti, kar naj bi bila nova priložnost za srečanje med mladimi. Vpisovanje ekip bo v petek, 8., in v soboto, 9. t. m., od 18. do 22. ure na sedežu Mladinske skupine v Bazovici, Ul. S. Kosovel 1 (tel. 226-446), ter v nedeljo, 10. t. m., od 7.30 do 8. ure pred pričetkom igre na parkirnem prostoru pod športno palačo na Čarboli.
Potovalni urad »Aurora« obvešča, da bo tradicionalni izlet v KRANJSKO GORO, namenjen izključno cenjenim klientom, ki so se v tem letu udeležili vsaj enega izleta ali potovanja v organizaciji »Aurore«, dne 7. in 8. decembra. Cena izleta 48.000 lir.
Sekcija VZPI-ANPI Repentabor sklicuje sestanek članov v Bubničevem domu v Repnu danes, 7. novembra, ob 19.30. Vabljeni!
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljam Bazovica, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Včeraj je praznovala KATJA BU-BOLA rojstni dan. Da bi ostala vedno tako pridna in vesela so želje vseh, ki jo imajo radi, posebno pa bratranca Roberta.
Novi doktorici EVI ZAGHI čestitajo in voščijo vse najboljše bivši klasiki.
Mauri in Edvinu se je pridružila mala
TJAŠA
Na zdravje in srečo se veseli vsa družba naša
moški pevski zbor in KD »Valentin Vodnik«
Založništvo tržaškega tiska
vabi na srečanje - pogovor
ob izidu knjige
RIMSKI MLINI
STOJAN SPETIČ je kot eden od slovenskih članov vladne komisije v Rimu popisal svoja doživetja ob prizadevanjih za primerno zakonsko zaščito manjšine. Na predstavitvi, ki sovpada z deseto obletnico osimskih sporazumov, bodo sodelovali še drugi člani Cassandre ve komisije: BORIS ISKRA, ALBIN SIRK in ALJOŠA VOLČIČ.
V baru Kulturnega doma v Trstu
DANES, 7. novembra, ob 20. uri.
PRISRČNO VABUENI!
GLASBENA IIPII MAnCA
Sezona 1985-86
II. ABONMAJSKI KONCERT
Danes, 7. novembra, ob 20.30
v stolnici sv. Justa v Trstu
Hubert BERGANT - orgle Anton GRČAR - trobenta
Vstop z abonmajskimi izkaznicami, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
JKD Krasno polje - Gročana vabi na proslavo 10-letnice postavitve spomenika padlim v NOB, ki bo v nedeljo, 10. t. m., ob 14.30. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih srenj-ske hiše.
KD L Grbec - Skedenj priredi v ponedeljek, 11. t. m., ob 19. uri tradicionalno martinovanje. Ob 20.30 gostujejo člani seniorske dramske skupine SKD Tabor z izvirno poučno-zabavno predstavo posvečeno ljubezni »Beseda 85«.
KD Rdeča zvezda prireja ob 40-letnici ustanovitve večer s skupino Moppet show iz Ljubljane v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku. Pridite! Smeha in zabave ne bo manjkalo.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na ogled mladinske igre »Pika Nogavička« v izvedbi amaterskega odra J. Štoka s Proseka - Kontovela v nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 7. novembra ZDENKA
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.51 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 14.34.
Jutri, PETEK, 8. novembra BOGOMIR
Vreme včeraj: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 995,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 15,8 stopinje.
Plimovanje - Napovedi za danes: ob 6.16 najvišja 35 cm, ob 12.51 najnižja 17 cm, ob 18.02 najvišja 10 cm, ob 23.56 najnižja 32 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesco Orlandi, Fabiola Campagna, Giulia D’Agostino, Stefano Dallagiacoma, Tommaso Pe-dicchio, Omar Giudice Leonzio, Stefano Gerolini.
UMRLI SO: 62-letni Mario Soldati, 81-letni Luigi Milkovič, 73-letni Egidio Savio, 76-letna Bruna Zaccariotto, 71-letna Stefania Zigante, 92-letna Dora Barich, 61-letna Maria Ester Rebecca, 80-letni Vladimiro Godina, 70-letni Ettore Rossi, 75-letna Licia landelli, 65-letna Maria Pacich, 85-letna Valeria Botteri, 65-letna Carmela Epifani, 82-letna Adelaide Giurovich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljam Bazovica. Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
Sklad M. Čuk
prireja koncert harmonikarskega ansambla
SYNTHESIS 4
jutri, 8. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
1 mali oglasi
Tel. 775-275
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev v jutra-njih urah, tudi občasno, 44-letna žen-ska z dolgoletno prakso v trgovini in z otroki. Ni potrebno socialno zavarovanje. Tel. 040/213-837 od 14. o0 15. ure.
PRODAM dve kompletni avtomobilsW gumi 165 x 13 in 155 x 13. Tel. na st-040/53775.
IŠČEM v najem podstrešno sobo Pj5 ugodni ceni za glasbeno skupino. Tei-040/568-744.
HIŠNO POMOČNICO iščem enkrat aU dvakrat tedensko v jutranjih urah » Gorici. Prošnje pošljite na uprav0 Primorskega dnevnika, Drevored z4-
maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Hišna pomočnica«.
PRODAM klavir po ugodni ceni. Teina št. 040/53451.
IŠČEM stanovanjsko hišo, tudi Potj!f, no popravil, v okolici Trsta. Teina št. 231-887.
ČISTILNICA Tatjana išče pomoč pO likanju. Praksa ni nujna. Tel. 912-7«i ah 200-617.
PRODAM čistilnico v Križu za 2.000.0W lir. Kupcu nudim pomoč pri vpeljavi , v delu z možnostjo nadaljnjega s0" delovanja. Tel. 912-741 ali 200-617.
PRODAM čistilnico v Nabrežini - Kamnolomi (vpeljava in stroji). Kupca nudim pomoč pri vpeljavi v delu možnostjo nadaljnjega sodelovanja-Cena po dogovoru. Tel. št. 912-741 ali št. 200-617.
19-LETNI FANT z dokončano geoffl^ trsko šolo išče zaposlitev. Tel. na št. 227-364.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure-
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim v Trstu ali okolici. TeL Miran, Alpe-Adna št. 794-672.
menjalnica
6. 11. 1985
Ameriški dolar .
Kanadski dolar . švicarski frank .
Danska krona . .
Norveška krona .
Švedska krona .
Holandski fiorini .
Francoski frank .
Belgijski frank .
Funt šterling . .
Irski šterling . .
Nemška marka .
Avstrijski šiling .
Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta .
Avstralski dolar .
Grška drahma Debeli dinar . .
Drobni dinar . .
. &2IS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
TRST - Ul IUA F. FlLifl 1C - .HI*
1.260
818
183
221
221
596
218
32
2.500
2.060
671
95
10
7
10
1.130
10
4,50
4!50
informacije SIP uporabnikom
1
1
%
Menjava telefonske številke
Družba SIP obvešča, da je včeraj, 6. novembra 1985, menjala telefonsko številko približno 2.000 abonentom občine Trst. Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je označena v oklepaju v telefonskem imeniku 1985 in ne bo veljala več stara označena v mastnem tisku.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. 12 (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
GRUPPO IRI ŠTET
m=sip
Società Italiana per l'Esercizio delle Telecomunicazionip.a. ^

J
Ženska in njena stvarnost
radiotelevizija
Ni več angela varuha domačega ognjišča...
Angela varuha domačega ognjišča ni več. Tako vsaj zatrjujejo (in Prav gotovo v dobri veri) raziskovalci na osnovi zadnjih podatkov Istata. o italijanski družini v letu 1980. Zbrane podatke in njihove možne interpretacije so prediskutirali na nedavnem posvetu v Rimu, ki je bil namenjen globinskemu slikanju današnje italijanske družine.
Velik del posegov in razprave so seveda namenili ženskemu deležu v celici, kjer naj bi ženska še do nedavnega pravzaprav izpolnjevala vse svoje »naravne« naloge in obveznosti. Prav ta del se je zdel marsikomu, predvsem pa ženskam, ki so sledile zanimivi razpravi, nekoliko preoptimističen, saj so bili nekateri Preskoki od številčnih podatkov do vsebinskih zaključkov dokaj drzni. Res je namreč, da je več žensk zaposlenih kot pred desetimi leti, ko so izvedli podobno raziskavo, istočas-Po pa se breme dela, ki ga mora ženska opraviti v družini, ni prav nič zmanjšalo.
Vendar najprej nekaj okvirnih podatkov o spremembah, ki so nastale v vzorčni italijanski družini v zadnjem desetletju. Predvsem se je Padalje zmanjšalo število družinskih članov, pa ne samo zaradi nižanja števila rojstev. Vedno več je namreč mononuklearnih družin, se pravi ceke, ki jih sestavljajo starši in otroci, malo pa je velikih, patriarhalnih družin, v katerih živijo skupaj stari starši ter njihovi otroci z nadaljnjim Potomstvom. Ce pa že gre za večjo družinsko sestavo, so • v njej zajeti samo po vertikalni lestvici najbližji sorodniki (starši - otroci), horizontal-Po Pa se družinsko življenje ne razpleta več (bratje - bratranci). Za le navade, oziroma izbire, je bistve-Pcga pomena kraj bivanja: v sever-Pem delu države, predvsem pa v v?čjih centrih, je družinska sestava Pajožja; na jugu in še zlasti v ma-Ph_ krajih pa je še precej zelo številčnih družin. Tako v povprečju na severu sestavlja družino 2,8 člana Po jugu pa 3,7 člana. Toda v južni Italiji je še 12% družin, ki šteje sest ali celo več članov.
Če prej opisani pojav ponazorimo s statističnim podatkom, ugotovimo, ko je kar 82,7% italijanskih družin Ptononuklearnih; samo 2,6% je takih, v katerih živita skupaj dva ali več ^celičnih centrov«, vedno več pa je PPPžin, ki jih v bistvu sestavlja sa-1710 en član. To pa pomeni, da je polov osamelosti tudi statistično že ze’o zaznaven. Sami namreč v glavnem živijo stari ljudje, kajti številke so Peizprosno izpričale, da so mladi I-lolijani spet postali izredno komod !n da se izselijo v glavnem le, če 111 ko se poročijo. Statistični podatki Podrobneje dokazujejo, da samo 2% rPladih odide od hiše »iz protesta«, pobili 13% se odseli ob zaposlitvi fv teh podatkih je treba upoštevati Mi tiste mlade ljudi, ki se zapo-sPjo v drugem kraju in je to verjet-
no poglavitni razlog za odhod). Vsi ostali pa gredo iz enega gnezda, ko najdejo partnerja za drugo.
Zato pa ostareli tvorijo skoraj 15% »družin brez jedra«, kar pomeni, da živijo popolnoma sami; med temi pa je najbolj množična podskupina samih, ovdovelih žensk, ki so stare več kot 65 let. Podatki o ostarelih sodijo med najbolj pretresljive ugotovitve o kvaliteti življenja v Italiji, kajti podrobnejši pregled tega poglavja nadalje razkriva, da imajo ostareli tudi malo pomoči s strani sorodnikov (spet je veliko razlik med Jugom in Severom, ki je s tega vidika nedvomno bolj »mrzel«), presenetljiva pa je solidarnost »tujcev«, se pravi sosedov ali znancev.
Tudi v odnosih do ostarelih sorodnikov je ženska veliko bolj obremenjena od moških: statistika je še enkrat pokazala, da hibe in pomanjkljivosti socialnih služb, navadno krije ženska. Če tudi v tem primeru postrežemo s podatki, zvemo, da je približno 31% žensk, ki so stare več kot 14 let aktivnih v nudenju raznih oblik pomoči ostarelim, odstotek moških pa se ustavi pri 25.
Kljub svoji veliko večji angažiranosti v ožjem krogu družine kot tudi v širšem krogu sorodnikov, pa italijanska ženska v letih ’80 povsem drugače ocenjuje svojo vlogo v družini in se v vedno večji meri zaposluje izven doma. To trditev so1 sestavljale! statistike podkrepili s podatkom, da se je v zadnjem desetletju (od leta ’70 do leta ’80) zaposlilo milijon 128 tisoč žensk proti milijonu 114 tisoč moških. Istočasno pa so ugotovili, da se je na primer za 5% znižalo število delavk, zvečalo pa se je število uradnic in žensk na odgovornejših delovnih mestih. Še bolj zaznaven skok pa naj bi Italijanke storile v svoji podzavesti, saj dokument Istat zagotavlja, da mlade ženske z visoko izobrazbo danes gledajo na gospodinjsko delo približno tako kot so menda njihove mame gledale na zaposlitev izven doma, se pravi kot na nujno zlo. Do tega pre; okreta v ženski miselnosti, naj bi prišlo pred približno desetimi leti, ko so ženske veliko bolj množično začele razmišljati o tem, da pravzaprav ne »služijo« samo dodatnega denarja, ki je družini, poleg moževe plače, nujno potreben, temveč da služba nudi tudi niim kaj koristnega na drugih nivojih.
Zaključki sestavljalcev statistike so marsikateremu ženskemu ušesu zveneli preoptimistično. Tem, bolj skeptičnim ocenjevalkam vsakodnevnega življenja v italijanski povprečni družini v letih ’80 pa je priskočil na pomoč zelo nazoren podatek : ne glede na miselne preokrete namreč ženska v povprečju za gospodinjska dela porabi 40 ur na teden, moški pa vsega 6, pa če je njihova žena zraven še redno zaposlena ah ne. (bip)
italijanska
Prvi kanal
10.30	Giovanni, da una madre all’altra - 2. del
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca? oddajo vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto.. . chi gioca? - zadnji poziv
15.00	Ital. kronike
16.00	Gimnastika - svetovno prvenstvo
16.30	L’amico Gipsy - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Risate con Stanilo e Olio - film
18.10	Tuttilibri - Knjižna rubrika
18.40	Taxi - TV film
19.05	Aeroporto intemazionale - TV film
19.35	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Marco Polo - TV nadalj. - 3 del
22.10	Dnevnik
22.20	Asia non Asia: I Pooh in concerto
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.55	Cordialmente - oddaja, ki jo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.35	- 16.00 Tandem - popoldanski program
15.15	La chiave di violino - nagradno tekmovanje
16.00	Šola in vzgoja:
Tibet - 2. del
16.30	Pane e marmellata - program za otroke
Ljubljana
8.45	Test
9.00	in 10.35 TV v šoli:
Ribe dvoživke. Genetika, Materiali, Dijaški magazin, Zadnje minute
12.00	Poročila
16.15	Teletekst
16.30	Šolska TV
Atletika I, Gradbeništvo - zaključna dela
17.30	Poročila
V današnji oddaji TEDNIK bo na sporedu tudi prispevek o osmicah in vinogradništvu na Tržaškem, ki ga je pripravil dopisnik RTV v Trstu Igor Gruden ob tehnični pomoči agencije Alpe Adria.
17.35	Mlada zora - narodna pesem
17.45	Deklica z vžigalicami - pravljica
17.55	Vladimir Skrbinšek - portret
18.25	Celjski obzornik
18.40	Delegatska tribuna
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik I
19.55	Vreme
CANALE 5
9.50	General Hospital - nadalj.
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamigha - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - nadalj.
14.30	La valle dei pini - nadalj.
15.30	Una vita da vivere - nadalj.
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	L’albero delle mele - TV fi:m
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Pentatlon - tekmovanje
23.00	Protagonisti - intervjuji
23.30	La grande imperatrice - film
RETEQUATTRO
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	Estate violenta - film
11.45	Magazine
12.15	Jennifer - TV film
12.45	L’isola delle mille avventure -risanke
Hallo Špank - risanke Lupin IH - risanke
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela
15.40	Policarpo, ufficiale di scrittura -film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - nadalj.
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	Cinema e company
23.00	Alfred Hitchcock - TV film
23.30	Dick Tracy - TV film
24.00	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.10	QueOa casa nella prateria - TV film
10.00	Fantasilandia - TV film
10.50	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - kviz
14.15	Dee Jay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	H tulipano nero - risanka
televizija
17.35	Moda
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.35	Aboccaperta
22.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
24.00	Fuoco fatuo - film
Tretji kanal
11.45	Televideo
14.10	Šola in vzgoja:
Tečaj francoskega jezika
14.40	Šola in vzgoja:
Tečaj ruskega jezika
16.10	Šola in vzgoja:
Antibiotiki
16.40	Šola in vzgoja:
Človeško telo - presaditev organov
18.25	Speciale Orecchiocchio :
Rockline
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.30	»Tempi al neon« - dokumentarno-glasbena oddaja o Trstu s pevcem Angelom Baiguero, ki razmišlja o našem mestu in o njegovi usodi. Dokumentarec je snemala tehnična ekipa Alpe -Adria.
20.05	Šola in vzgoja:
Etruščanska odkritja v Toskani
20.30	Kultura evropskih mest: Bruxelles
21.25	Dnevnik 3
22.00	L’uomo che amava le donne -film
20.10	Majhne skrivnosti velikih mojstrov
21.20	Tujci in bratje - 2. del nadalj.
22.15	Dnevnik H
Koper
14.20	Dr. Caraibes - TV film
14.45	Zanimivosti sveta
15.00	Nune - film
16.30	Robottino - risanka
17.00	Goober - risanka
17.30	Telerama šport
18.00	Skrivnostna mapa - TV film
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena desetletnici osimskih sporazumov s polurnim prispevkom, ki ga je za Ljubljansko in Kopersko televizijo pripravil dopisnik RTV in Dela v Rimu Jure Pengov ob tehnični pomoči agencije Alpe Adria.
19.30	TV D - stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.30	Kamen spotike - film
Igrata:	Big Crosby in Ann
Blyth
22.10	TV D - vse danes
22.20	Eurogol
22.50	V raju - variete
postaje
Le avventure della dolce Katy L’incantevole Creamy - risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	Happy Days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Borotalco - film
22.30	Speciale Boxe
23.30	Šport TELEPADOVA
13.00	II ritorno dell’uomo tigre - risanke
13.30	Transformer - risanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Capriccio e passione - TV film
16.00	I nuovi Rookies - TV film
17.00	Risanka
17.30	II magico mondo di Gigi - risanka
18.00	Trasformer - risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Peline Story - risanka
19.30	Carmin - TV film
20.30	Illusione d’amore - TV film
22.30	Dottor. John - TV film
23.30	Šport TRIVENETA
10.00	Film
11.30	Un sergente in cerca di guai -film
13.00	Oddaja o ribolovu
14.00	TV film
15.00	L’istinto materno - film
17.00	TV film
17.30	Film
19.00	TV film
19.40 Dokumentarec ^
20.30	Un giovane nobile - film
22.00	Dražba preprog TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	Povera Clara - TV film
15.30	Lamù - risanka
16.00	Voltus - risanka
16.30	Astroganga - risanka
17.00	Love american Style - TV film
17.30	Pavera Clara - TV film
18.30	Oddaja o obrtništvu
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Variete
22.45 Dražba preprog
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček;
7.40	Pravljica; Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka; Lahka glasba; -
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo; Sestanek ob 12. uri; Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne pre-zrimo!; 15.00 Mladinski pas: Disko-rama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: moški in ženski zbor »S. Ignazio« iz Gorice, ki ju vodi Stanko Jerici jo, na letošnjemi zborovskem tekmovanju »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu;
18.30	Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; Val 202; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Zamejska pesem;
14.40	Zanimivost; 15.00 EP oddaja; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .;
17.40	Ena skladba - dve izvedbi; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 6.30 Jutranji koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 FTisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj - otroška oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Zmaj - otroška oddaja; 15.45 Jugoslavija: vse za počitnice; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje;
20.00	Zaključek programov - nočni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val-jutranji program; 9.00 Radio anch’io:
10.30	Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Amico mio; 11.30 Enima la Rossa - radij, priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Megabit; 16.00 II Paginone; 17.30 Radiouno jazz; 18.10 Glasbeni program; 18.30 Koncert glasbe in poezije; 19.20 Na naših trgih;
19.25	Audiobox Desertum; 20.00 Večerni program; 22.00 Drevi tvoj glas;
23.05	Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja;' 8.45 Matilde - radij, priredba; 9.10 Si salvi chi può; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Disco-game tre; 15.00 Popoldanski program; 18.32 Čas za glasbo; 19.50 Glasbeni program; 21.00 Jazz; 23.28 Zaključek programov - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; Boj za priznanje nove Jugoslavije - I.; 8.35 Igraj kolce;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezer-
virano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Med skladbami za fagot. . .; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobe-žem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Upoma Evropa - Vin.; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno:	Iznajdljiva želva (kitajska
basen); 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba.
Podoba starega vodnjaka
^ fotograf Magajna je med svojim »potepanjem« po Krasu ujel v objektiv tudi ta sugestiven prizor iz Cerovelj. ..
jugoslovanska televizija
zasebne
Občinski svet v Foljanu v zvezi s protislovenskimi lepaki
V Krminu filmi
Proti fašistom sprožiti protiofenzivo na kulturnih temeljih odporniškega gibanja
Pokrajinsko vodstvo PLI za sožitje med Italijani in Slovenci
Odbor za obrambo italijanskega značaja Gorice očitno zastopa le en del prebivalstva italijanske narodnosti, tistega najbolj okostenelega. Že v nedeljo smo pisali, da so vsebino lepakov tega odbora in neofašistične stranke, obsodili tako tukajšnje nadškofijsko glasilo Voce isontina v svojem uvodnem komentarju kol deželni predsednik liberalne stranke grof Prandi.
Histerično je na te kritike liberalcev (članka v Voce isontina najbrž takrat ni še prebral) s pismom tukajšnjemu Piccolu odgovoril predsednik odbora inž. Gnido Fornasir, nekdanji demokristjanski občinski svetovalec ter, če nas spomin ne vara, tudi predsednik Lege nazionale. Zagovarjal je stališča tistih, ki mislijo enako kot on, in seveda zagovarjal naravnost ostudni plakat odbora.
Bil je, oziroma hotel je biti odgovor lepaku slovenskih organizaciji italijanskemu prebivalstvu.
Sedaj so se izjasnili tudi liberalci. Tokrat uradno. Njihovo pokrajinsko vodstvo, ki je sejalo veliko časa, kot ■izhaja iz tiskovnega poročila, kar pomeni da je bila razprava živahna, pa je ostro obsodilo lepake odbora in odobrilo stališče Prandija v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt. Sicer pa liberalci menijo, dd so bili slovenski lepaki vsebinsko neumestni. Vendar pa se obsoja vsebina drugih, nacionalističnih lepakov. Treba je priti do hitrega sporazuma med Slovenci in Italijani, menijo liberalci.
Svoje zelo odločno stališče je vzel tudi občinski svet v Foljanu - Redi-puglji, torej popolnoma italijanski občini, če izvzameno le nekaj prebivalcev slovenske narodnosti, ki so
se tja priselili z našega Krasa, in ki so se pozitivno vključili v tamkajšnje okolje, ter ohranili svojo prvotno slovensko identiteto.
Na zadnji seji je občinski svet v Foljanu - Redipugliji z resolucijo ostro obsodili lepake MSI, ki žalijo slovensko etnično manjšino in vse demokratične državljane našega ozemlja. Občinski svet, je rečeno v resoluciji, izraža popolno solidamsot slovenski etnični manjšini, ki je pomemben sestavni del naše skupnosti in ki si želi gojiti prijateljstvo in bratstvo med tu živečima narodoma.
Občinski svet v Foljanu - Redipugliji vabi vse državljane in demokratične organizacije da sprožijo protiofenzivo, ki naj temelji na idejnih in kulturnih idealih protifašističnega boja, na odkriti borbi vseh poiskusov revalutaCije fašizma, proti vsem po-
iskusom mazanja vrednot, ki so temelj demokratične ustave in republikanske države. Resolilcijo so poslali demokratičnim strankam in vsem občinskim upravam.
Komitatovci in fašisti so torej začeli akcijo, ki se jim bo najbrž slabo obrestovala. V pokrajinskem svetu, kot beremo na drugem mestu, so komunisti predlagali resolucijo o tem vprašanju z zahtevo da se o njej razpravlja na prihodnji seji pokrajinskega sveta. Zanimivo pa je vedeti, da se je fašistični svetovalec Cosma pohvalil, da je sam sestavil fašistični lepak. Ob tem bi ga vprašali, zakaj se je sploh šel pomešati med slovanske »barbare« v števerjansko občino, na Jazbine, kjer si je zgradil hišo. Ne bi bilo morda bolje, da bi bil ostal kjer med »svetniki« njegovega kalibra?
Dokument KPI in SSk v pokrajinskem svetu
Odločna obsodba poskusov oživljanja narodnostne mržnje v naših krajih
Dijaški shod v soboto v Tržiču
• V soboto, 9. novembra dopoldne bo v Tržiču pokrajinska manifestacija srednješolcev iz vse Goriške. Protestirali bodo proti finančnemu zakonu oziroma tisti točki, ki dviga razne šolske takse, proti pomanjkljivostim v šolskem sistemu in pomanjkanju šolskih struktur.
Goriški srednješolski odbor vabi tudi srednješolce goriških šol, da pridejo na to manifestacijo v Tržič. Na voljo bo za goriške dijake pet avtobusov.
V Meblu stroji za lesno industrijo
V Industriji pohištva in notranje o-preme Meblo v Novi Gorici so proizvodni sortiment razširili tudi s stroji za potrebe lesnopredelovalne industrije. Izdelovali bodo razne stroje, ki jih je v Jugoslaviji težko dobiti ali jih je celo treba uvažati, so pa nujno potrebni za sodobno in racionalno proizvodnjo pohištva in drugih izdelkov iz lesa. V prvem katalogu, ki so ga iz Mebla poslali drugim kolektivom lesnopredelovalne industrije predstavljajo pet strojev, ki jih v tej veliki novogoriški industriji pohištva in notranje opreme že izdelujejo. Stroje so zasnovali Meblovi strokovnjaki, pri čemer so upoštevali tudi velike strokovne izkušnje delavcev iz neposredne proizvodnje.
(m. d,)
Na zadnji seji rajonskega sveta za Podgoro, ki jo je vodil predsednik Edi Maligoj, so razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo javna dela, promet, razsvetljavo in šolstvo. Skupščine se je udeležil odbornik za promet Andrej Brautž, odsoten pa je bh goriški podžupan in odbornik za javna dela Del Ben, ki je svojo prisotnost sicer najavil.
Uvodni del sestanka je bil namenjen prav vprašanju kanalizacije in ureditve nekaterih cest, kar je kompetenca odborništva za javna dela. Predsednik Maligoj je podčrtal nevzdržno stanje v ulicah Brigata Treviso, Monte Calvario in Andrena delle Vigne, kjer odtočni kanali niti najmanj ne služijo svojemu namenu. Ob tem še ugotovitev, da Ulica 4. novembra potrebuje popolno preureditev.
V svetu so precej časa namenili vprašanju domačega pokopališča, ki je postalo pretesno, tako da je v njem prostora le še za štiri grobove. Podgorci so predlagali, da bi pokopališče razširili na vojaško pokopališče, čemur se občinska uprava protivi. Zato so sklenili, da bodo pripravili protestno akcijo, če se vprašanje {»kopališča ne reši v doglednem času.
Kar zadeva ureditev parka nasproti nove tekstilne tovarne, so na seji izrazili zadovoljstvo, da bo ta dela prevzelo podjetje, ki gradi tovarno.
O sožitju med tu živečima narodoma, o graditvi in utrjevanju medsebojnega spoštovanja in odpravljanju mržnje, o nujnosti čimprejšnjega sprejetja zakonskih norm za zaščito slovenske narodnostne skupnosti bo, predvidoma že v kratkem, razpravljal goriški pokrajinski svet.
Pobudo (in zahtevo obenem) za tako razpravo so na torkovi seji pokrajinskega sveta dah komunistični svetovalci, ki so predložili osnutek dokumenta, ki obsoja in zavrača grobo in žaljivo gonjo proti Slovencem, ki jo je začel odbor za obramba ita-lijanstva Gorice z izdajo žaljivih lepakov za njim pa povzeli in, zaostrih misovci. Dokument, katerega sopodpisnik je tudi načelnik svetovalske skupine SSk Spazzapan, je predstavila svetovalka Di Datova, ki je predsedniku posebej priporočila, naj bi o tem vprašanju razpravljali čim-prej in da ne bi šel dokument v pozabo, tako kakor se je v preteklosti že nekajkrat zgodilo. Morda bo tokrat razprava v pokrajinskem svetu le stekla. Neuradno smo namreč izvedeli, da bodo tudi predstavniki krščanske demokracije že v kratkem sestavili svoj dokument o istem vprašanju, ki ga bodo menda podpisali tudi dru-
Želeli pa bi vedeti, kaj predvideva preureditev parka, oziroma, da bi na podlagi načrta lahko prispevali svoje mnenje. O tem bo govor na eni prihodnjih sej, ko bodo od občine dobili načrte.
V zvezi s prometom so izrazili po trebo, da bi sredi Podgore, na zemljišču stare tovarne, uredih parkirišče. S tem bi odstranili vrsto nevšečnosti, ki se prav v zvezi s parkiranjem javljajo v Podgori. Odborniku Bratužu so svetovali, naj občina čimprej uredi primerne smerokaze pred železniškim podvozom. Tudi z razsvetljavo v Podgori ni vse v redu. Predvsem je treba poskrbeti za namestitev luči v nekaterih slepih ulicah in vzdolž parkirišča, ki pelje k športni palači. Vedno glede razsvetljave pa so se na seji izrekli za stalno razsvetljavo pred spomenikom NOB in izrazih pripravljenost prevzeti stroške v lastno režijo.
Na podlagi protestov nekaterih staršev, se bo predsednik rajonskega sveta pozanimal na občinskem šolskem uradu, zakaj otroci itahjanske osnovne šole s celodnevnim poukom ne dobivajo kosila. Dejstvo je, da jih morajo trenutno starši peljati domov na kosilo in jih potem zopet pripeljati v šolo z vsemi težavami, ki jih ta nevšečnost prinaša.
Naslednjo sejo bodo posvetih še vedno vprašanjem javnih storitev.
gi predstavniki koahcije. Seveda se tu postavlja vprašanje, kdaj bo osnutek pripravljen in kdaj bo razprava v pokrajinskem svetu, in, če bo predstavnikom strank uspelo oblikovati nato enotno stališče in sestaviti en sam dokument. Sicer pa so, resnici na ljubo bolj redki predstavniki občinstva, na torkovi seji lahko zvedeh za avtorja žaljivih lepakov (vsaj za zadnjega) in si ustvarili zelo točno mnenje o stopnji njegove kulture. Misovski predstavnik Cosma se je namreč v pokrajinskem svetu javno in samovšečno pohvahl, da je lepak izdelal on.
Torkova seja na pokrajini se je pričela s krajšim poročilom predsednika Cumpete o komemoracijah ob dnevu mrtvih in ob 4. novembru ter o poteku srečanj s predstavniki občin za sestavo triletnega razvojnega načrta. Sledila je vrsta ratifikacij sklepov ožjega odbora ter razprava o popravkih pravilnika za natečaje ter osvojitev in izvajanje pogodbe za uslužbence.
• Ministrstvo za notranje zadeve — generalno ravnateljstvo za civilne službe, je razpisalo natečaj za originalne monografije socialnega podro-
Nanjo bodo povabili odbornika Zu-callija.
Rajonski sveti
Rajonski svet v Stražicah se bo sestal jutri ob 20.30. Izvolili bodo podpredsednika ter govorili o problematiki vile Ritter.
Do spremembe pride v sestavi rajonskega sveta v Podturnu - Sv. Ani. Po ponovnem štetju glasov so namreč ugotovih, da pripade eno mesto liberalni stranki. Prej so to mesto pomotoma prisodili sociahstom. Ti bodo torej v tem rajonskem svetu imeli le enega predstavnika.
Ustanovljena sekcija odontostomatologov
V Gorici je bila ustanovljena pokrajinska sekcija sindikata zdravnikov SIMO (Sindacato italiano medici odontostomatologi). Na tem ustanovnem sestanku so govorih o svoji problematiki, še posebej o tako imenovani »socialni zobni protezi«, t.j. o nizkem stro šku za nabavo zobne proteze. V prvi odbor nove pokrajinske sekcije so bih izvoljeni: Giuseppe Giagnorio (predsednik), Farmi Russo (tajnica), Giuseppe Ferro (blagajnik). Nino Castellino, Silvio Fontanini in Michele Bampi (odborniki).
čja. Predvidene so štiri različne teme. Prve tri najboljše uvrščene prispevke od vsake teme bodo odkupih. Nagrade so predvidene v višini 7,5 oziroma tri mihjone lir. Podrobnejša pojasnila nudijo v tajništvu prefekture vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Marangon predsednik zveze posojilnic
Giuseppe Marangon iz Koprivnega je nov predsednik deželne zveze kmečko obrtnih posojilnic. Izvolili so ga odborniki deželne zveze potem ko je dotedanji dolgoletni predsednik Leopoldo Delser podal ostavko. Marangon je-bil doslej podpredsednik deželne zveze. Bil je svoj čas med voditelji posojilnice v Koprivnem. V tem kraju je bil tudi župan. Za podpredsednika zveze so izvolih Federica Verze-gnassija iz Manzana.
V deželni zvezi kmečko obrtnih posojilnic so tudi slovenske iz Doberdoba, Sovodenj, Nabrežine ter z Opčin.
Odpovedali koncert Berlinskega orkestra
Kulturno združenje Lipizer sporoča, da je zaradi nepremostljivih birokratskih zapletljajev prisiljeno odpovedati drevišnji koncert v gledališču Verdi, kjer bi moral nastopiti Berliner Simfonie Orkester iz Vzhodnega Berlina. Združenje se obvezuje, da bo čimprej poskrbelo za enakovreden koncert, v agenciji IOT v Gorici pa bodo povrnili stroške za vstopnice.
Zimski vozni red vlakov na goriški postaji
Odhodi za Trst: 0.03 G; 0.35 G (ne vozi ob praznikih); 6.17 G; 7.15 R (ne vozi ob praznikih); 7.47 G; 8.25 R; 9.29 R; 10.40 B; 10.46 G; 13.44 R;
14.27	G; 16.03 R; 16.55 G; 18.29 G; 19.02 V; 20.14 G; 21.55 R; 22.19 G.
Odhodi za Videm: 0.04 G; 6.04 G; 6.49 R; 7.16 G; 8.02 R; 11.13 G; 13.00 R (vozi samo ob petkih) 14.12 G; 14.39 R; 15.25 G; 17.45 G; 18.15 B;
18.28	R (ne vozi ob praznildh); 19.03 G; 20.02 —R; 20.53 G; 21.43 R.
Odhodi za Novo Gorico: 8.10 G;
16.42	G.
Prihodi iz Trsta: 0.01 G; 6.02 G;
6.47	R; 7.10 G; 8,00 R; 11.12 G; 13.25 R; 14.10 G; 14.38 R; 15.23 G; 17.42 G; 18.14 B'; 18,27 R (ne vozi ob praznikih); 18.58 G; 20.00 R; 20.52 G;
21.42	R.
Prihodi iz Vidma: 0.02 G; 5.34 G (ne vozi ob praznikih); 6.15 G; 7.14 R (ne vozi ob praznikih); 7.45 G; 8.24 R; 9.28 R; 10.34 G; 10.39 B;
13.42	R; 14.25 G; 16.02 G; 16.54 G; 18.25 G; 19.00 V; 20.13 G; 21.53 R; 22.17 G.
Prihodi iz Nove Gorice: 10.00 G;
18.47	G.
B: brzovlak; V: ekspresni; R: direktni; G. krajevni.
S seje rajonskega sveta
Razsvetljava, parkirišča, pokopališče glavna vprašanja, ki tarejo Podgorce
krožka Micron C
V	krminskem mestnem gledališču prične danes zvečer (predvajanja ob 19. in 21. uri) filmska sezona krožka Micron C. Danes bodo imeli na sporedu film R. Radforda »Orwell 1984«. V nadaljnjem programu imajo po en film na teden, običajno ob četrtkih oziroma sobotah. Predvajali bodo še filme Miloša Formano »Amadeus«, Johna Landisa »Ridere per ridere«, Giuseppa Bertoluccija »Segreti segreti«, Steva Barrena »Electric dream«, Jonathana Demmeja »Stop making sense« ter Wolfganga Petersona »La storia infinita.
Danes brez toka
Zaradi nujnih popravljalnih del bodo danes, 7. novembra, od 14. do 16.30, odvzeli električni tok večjemu predelu mesta med Stražicami in Drevoredom 20. septembra. Brez toka bodo vse stavbe v ulicah Tomani, Gelsi, Brigata Pavia, Siles, Venezia, Piave, Vicenza, Colonia, Matteotti in Corbaioh.
Sindikat FIT CISL o težavah špediterjev
V	razpravo o neprimernih delovnih pogojih špediterjev na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu se je te dni vključil sindikat delavcev v prevozništvu FIT-CISL. V posebnem poročilu v bistvu potrjuje, da imajo uslužbenci špediterskih podjetij zares zelo neprimerne delovne pogoje (kljub temu, da nekateri prostori niso zasedeni) , vendar pa je treba vprašanje o-bravnavati globalno. Gospodarski operaterji in upravitelji bodo morah vendarle rešiti nekaj osovnih vprašanj v zvezi z boljšim izkoriščanjem bodisi mejnega prehoda, bodisi tovornega postajališča. Pobude je treba načrtovati v deželnem okviru. Sindikati predlagajo tudi, da bi smernice uporabe in razvoja teh obmejnih objektov določili v pogovorih med gospodarskimi operaterji, upravitelji in pohtiki ter sindikati.
razstave
Do 9. novembra je v likovni vitrini pri zavarovalni skupnosti Triglav v Novi Gorici odprta razstava del gori-škega shkarja Adriana Velussija.
koncerti
V gledališču Verdi bo drevi ob 21. uri, koncert berlinskega simfoničnega orkestra, ki ga vodi Klaus Peter Flor. Na sporedu so dela Ludwiga van Beethovna. Koncert prireja goriško društvo Lipizer.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 Le studentesse del piacere n. 69. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »I pompieri«. Film predvajajo istočasno kakor v drugih italijanskih mestih.
VERDI 21.00 Simfonični koncert
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Le vergini erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00—22.00 »Pranzo reale«.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Bogovi so padli na glavo«.
SVOBODA 19.30 »Umazani inšpektor Harry«
DESKLE Ni predstave
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri, Berardo Nassisi iz splošne bolnišnice, ob 9.3® Giuseppe Ridolfo iz splošne bolniš' niče, ob 11. uri Lucia Paolini iz splošne bolnišnice, ob 12.30 Franc Kodermac iz bolnišnice Janeza boga.
T	V torek, 5. novembra nas
1 je zapustil naš dragi
Franc Kodermac
Pogreb bo danes, 7. novembra, °h 12.30 iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Pevmi.
SVOJCI
Pevma, 7. novembra 1985
Ravnateljica, učno in neučno osebje ter dijaki učiteljišča Simon Greg°r' čič izrekajo sožalje gospe Mariji C<r dermazzi-Kovic ob smrti brata Franca-
Na pobudo ZSKD v Domu Mangart v Žabnicah
Seminar za mlade organizatorje poudaril pomen »odprtega« dela
V nedeljskih popoldanskih urah se je v Domu Mangart v Žabnicah zaključil seminar za pilade organizatorje in aktivne člane društev in mladinskih skupin, ki sta ga priredili ZSKD 12 Trsta in Gorice ter SPZ iz Celov-ca- V teku treh dni, od 1. do 3. novembra, so si sledila pridavanja, diskusije, skupinsko delo in ne nazadnje tudi družabnost. Bilo nas je 38, s Tržaškega, Goriškega, Benečije in Koroške: mladi od 17 do 28 let, ki smo se ob teoriji in praksi spoznavali v svojih posebnih in skupnih značilnostih. Vezal nas je enak bivanjski polo-zaj: biti Slovenec v državi, kjer je u-radni jezik italijanščina ali nemščina.
Vsak dan je bil dnevni red natrpan, obenem pa precej raznolik in zanimiv. V petek popoldne, takoj po prihodu, smo se vsi zbrali v pritlični dvorani. Najprej dobrodošlica tajnika ZSKD iz vrsta Vojka Slavca, ki je pozdravil v imenu obeh organizatorjev. Nato pa Prvo predavanje, ko je prof. Vinko okalar govoril o zakonitostih skupinske dinamike. Od splošnih podatkov o tern, kaj grupna dinamika je, čemu služi in kako jo je mogoče uporabiti Pri različnih človekovih dejavnostih. Jo prešel na natančnejšo obravnavo dejavnikov znotraj t.i. male skupine, ki šteje od 3 do 25 članov. Grupna dinamika je pojem, ki razlaga dogajanje v skupini in analizira interak-c>je med posamezniki, ki skupino tvorijo. Poznavanje notranjih mehaniz-arov, sprejemanje in obvladovanje teh Premikov in sporazumevanj, premeščanje strahu pred neposrednim razkrivanjem svojih mnenj in hotenj, vse te more biti v pomoč delu v skupini te daje možnost izboljšanja ne le dela samega po sebi, temveč tudi medse-Pojnih odnosov, temelj za učinkovitej-Se rezultate. Med možnimi aplikacija-tei bi bila uporaba grupne dinamike teale skupine v pedagoških procesih gotovo velik doprinos k sedanjim metodam,
Pojmi sporočanja, medosebnih odno-807 m notranjih človekovih mehaniz-teov so bili glavna tema tudi drugega Predavanja, ko je prof. Alenka Rebula govorila o uspešnosti komunikacije med ljudmi kot pogoju za kulturno delo v skupnosti. Pozornost do njenega izva-1'teja je pritegnil predvsem njen ne-termalni odnos do poslušalcev, ki je Vzdušje zelo sprostil. Govorila je o človekovem spominu, ki deluje predvsem P° čustvenih zakonitostih, imel si ob-outek, da je »prevajala« v besede stva-ri’ ki si jih nihče ni upal povedati jte glas, a jih je vsak od nas že stokrat v sebi. premleval. Govorila je o Peprecenljivi važnosti, ki jo imajo iz-Jave, pripombe v človeških pogovorih, fJte oblika, ki ne izraža samo izreče-n<p besede, pač pa nek skrit kontekst Puših notranjih občutkov. Zato morate0 biti zelo pozorni na to, kar na glas oblikujemo, kajti na ta način nas ^govornik zaznava to, kar mi misli-teo o njem, vtis, ki ga je sprožil on . uašem notranjem svetu. Po teh ira-tenalnih občutkih se bo usmerjalo nje-govo obnašanje, nam naklonjeno ali Pa ne.
n JTav gotovo sta bili ti dve predavanji Usti, ki sta vse udeležence še naj-“°lj navdušili. Mogoče prav zaradi teste ker sta razbili pri nas že ustaljen acip občevanja z ljudmi in pokazali jtem možnosti pristopa do sočloveka P do medsebojnega ujemanja in sodelovanja, kljub temu, da sta pred-avljali le teorijo, ne pa praktičnega ovajanja. Naslednje predavanje je v .slovu odkrivalo zelo zanimivo temo vsi smo si pričakovali pravi se-, "te neizkoriščenih potencialov kul-tern«
li SqVì slovenskega prostora v Itali-• Predavatelj, prof. Darko Bratina, j Je_ svoj nastop zastavil na čisto tegačen način. Začrtal je izhodiščno jj asanje, nadaljevati pa smo mora-.'teelcžcnci sami. Razvila se je tako 1p diskusija, ki jo je prof. Bratina Uk V(>dil. Po eni strani je bila ta ob-r ^.Ifsnutek, ko smo se sprostili in nim ■ led molka in strahu pred glas-Po jtefažanjem svojih stališč in mnenj, m dtugi strani pa ni prišlo do kon-Pojtetejših predlogov ali postavk. Naši šam ^ 80 esteU večinoma odprta vpra-v°rv’ na katera, bi bilo težko odgo-p.j te v tako kratkem času. Vseeno p,80 Je na ta način začel med nami govor, ki je segel izven formalnosti rvjp je zamenjal prejšnje vsakda-Va,. Pogovore, ko smo se šele spozna-2 te gledali od daleč.
Pqi-,. tet dan je bil posvečen prerezu stfij.teteh položajev Slovencev v A v ter ? Ualiji, orisu kulturnih struk-me v Sloveniji ter pomenu kulture in he p razvoja. Najprej je pesnik To-Wavcek govoril o kulturi kot mož-sti pPhemagovanja sivine in splošno-oudaril je, da je kultura skoraj
sinonim za Slovence, ki se v svojih zgodovinskih okoliščinah niso mogli uveljaviti z močjo, kot mnogi drugi narodi, pač pa so začeli voditi svoj boj za obstanek predvsem z uveljavljanjem svoje kulture. Postala je tako skoraj mit v slovenski zgodovini, služila je narodu in bila tako na nek način nedotakljiva, dokler se ni vsaj deloma znebila oklepa, ki jo je silil, da je vse ustvarjala v funkciji narodnega vzgajanja in postala kritičnejša. Ta dvojnost pa ni omajala prepričanja, da je v kulturi naša moč, da se je z njo slovenski narod, kot tudi o-stali narodi, znebil barbarstva. Prava kultura nosi v sebi dušo, človek najde v njej samega sebe in se v njej znajde. Obenem pa se kulturna dediščina naših prednikov ne da kar tako podedovati, človek si jo mora priboriti. Zato je aktivnost neizpodbitni pogoj, ki te mora privesti v doživljanje, ne pa pasivno sprejemanje. Kultura mora biti torej prisotna v vsakem izmed nas, rešiti nas mora live-lizacije in omejenosti. Po tem skorajda umetniškem govoru Toneta Pavčka pa je tajnik Skupščine kulturne skupnosti Slovenije Marjan Gabrijelčič podal oris kulturnih struktur in ustanov v Sloveniji. Kljub izraziti organiziranosti in natančnem načrtovanju pa je ta sistem precej različen od našega. Razlika je predvsem v pojmovanju dela, organizacijskega pristopa in v drugačnih okoliščinah, ki veljajo v matični domovini. Konec koncev se v o-beh zamejskih prostorih ne pojavlja tako natančno načrtovanje za vsako ceno in mogoče je prav v pristnosti in improvizaciji umetnosti izraz naše kulture, kljub pomanjkanju nekaterih sredstev.
Za tem je tajnik SPZ iz Celovca dr. Janko Malie zelo učinkovito prikazal politično situacijo Slovencev na Koroškem. Vsestranski pritisk tamkajšnjih nacionalističnih sil povzroča neizogibno zapiranje vase in pobija vsako možnost prostega izražanja. Perspektive na politični ravni so torej do skrajnosti zaskrbljujoče in edini način potenciranja zatirane narodne zavesti je kulturna rast. Zaradi tega je delo v kulturnih krogih zelo važno, premostiti pa bi bilo treba sedanjo zaprtost, odpreti pereča vpraašnja, ki se jih nihče ne upa dotakniti. Izogniti se je treba nevarnosti popolne izolacije in delati predvsem na mladinskem področju za krepitev samozavesti, s tem da se Slovenci na Koroškem predstavijo večinskemu narodu s svojo identiteto, ki pa ne more biti več omejena na samo folkloro, ker je z njo ne bi mogel sprejeti. Po navdušujočem podajanju teh miselnih utrinkov Malleja je spregovoril predsednik ZSKD pesnik Marko Kravos. Podal je
Simpozij o Izidorju Cankarju
Društvo za estetiko, ki je pripravilo že vrsto prireditev, namerava tokrat osvetliti eno o-srednjih osebnosti slovenskega kulturnega življenja polovice tega stoletja, Izidorja Cankarja. Pripravilo je znanstveni simpozij na temo »Izidor Cankar, delo in osebnost«, ki se bo začel danes ob 9. uri v Cankarjevem domu in se nadaljeval še v petek v istih prostorih.
Po uvodni besedi Aleša Erjavca bodo s svojimi prispevki sodelovali Nace Šumi, Ida Tomše, Tomaž Brejc, Peter Krečič, Frane Jerman, Milček Komelj, Bojan Štih, Franc Zadravec, Marija Mitrovič, Marjan Dolgan, Krešimir Nemec, Desni Poniž, Frančiška Buttolo in Josip Korošec.
Drevi ob 19.30 pa bo v okviru tega znanstvenega srečanja v srednji dvorani Cankarjevega doma projekcija filma Matjaža Klopčiča Iskanja.
sintetično politično, gospodarsko in kulturno sliko stanja zamejskih Slovencev živečih v Italiji. Izkazalo se je, da je naše stanje boljše kot na Koroškem, saj imamo poleg številnih kulturnih ustanov, kot so društva in razne skupine, tudi vrsto slovenskih podjetij, ki sledijo istim političnim smernicam, čeprav jim denarna moč dopušča nekoliko svojevrstno odločanje. Lahko bi rekli, da je naša šibka točka v kulturno političnem iskanju prave oblike, da se predstavimo tudi krogom, ki niso slovenski. Na tem področju se moramo še vedno zavzemati za uveljavitev lastnih pravic, obenem pa moramo skrbeti tudi za kakovostnejše kulturno izživljanje. Kljub temu, da smo do italijanskega naroda precej odprti, se še vedno zapiramo v »podeželsko« pojmovanje kulturnega dela, čeprav se točno zavedamo, da je prav v kulturi moč, ki nas dela posebne in drugačne od Italijanov. Ostajamo pa zaprti na čitalniški, neprožni način in se včasih premalo zavzemamo za pretakanje obojestranskih tokov. Naloga naše zamejske kulture mora biti tudi ta, čeprav je povezanost s tradicijo in zgodovinskim spominom zelo izrazita in nam pomeni kultura predvsem izraz nacionalnega značaja. Premostiti bi bilo treba torej zaprtost, ki še vedno klije med nami, in strah pred tujim, neznanim.
(dam)
(Se nadaljuje)
Priznanje skupini »Pojoča je noc«
»To, kar vam bomo zapeli, ni izmišljotina. To, kar vam bomo zapeli, je mladost«. Tako je skupina mladih glasbenikov ter pevsko plesnih interpretov, ki se je od prejšnjega poletja dalje predstavljala pod oznako »Pojoča je noč« (kar je sicer naslov njihove predstave), kar sama napovedala svoj vsebinski program ter označila smisel delovanja. »Fantazijo avtorske pesmi, glasbe, plesa in ■ . .«, kot se glasi podnaslov predstave, je skupina v nekoliko spremenjeni sestavi predstavila v drugi polovici oktobra tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je med mlado ljubljansko publiko dobila spodbuden odziv.
Igor Malalan, Marko Feri, Ivo Tuli, Boris Devetak, Samo Ferluga, Miran Košuta, Vlado Mljač, Joanne Dugina ter Klavdija Marušič, če avtorje in interprete, ki so peli, igrali, plesali v Okrogli dvorani Cankarjevega doma naštejem po istem vrstnem redu kot je bil na programu, so pokazali, da je njihova »Pojoča je noč« sicer nekoliko kratka, vendar občutena in sveža. Pozna se ji (»noči« namreč), da jo sestavlja več duš, kajti posamezni avtorji doživljajo sebe, svojo mladost in pa okolico na zelo različne načine. Največ melanholične zadržanosti je v skladbah Mirana Košute, medtem ko je Ivo Tuli v svoje vnesel več »rockovske« sproščenosti ter mladostnih elementov za sprostitev. Veliko glasbene privlačnosti pa vsebujejo melodije Borisa Devetaka, ki zelo očitno ljubi »coun-
Skica sodobnega kiparstva
V prostorih TK Galerije bodo danes odprli razstavo mlade slovenske kiparke
Mojce Smerdujeve
trg sound« in nastope pred občin-. stvom (to ljubezen mu publika tudi takoj vrača).
Vsebinsko so najbolj dovršeni teksti Mirana Košute, ki rad sanja, zato je njegova »noč« nežnješa. Dnevni in nočni vsakdan Iva Tulla je manj zapleten, nekoliko mladinsko udarnejši. V besedilih pa sta kontestator-ska edino Boris Devetak in Boris Kobal, ki je prispeval tekst za »Nina nana«. (Program predstave se je rahlo spreminjal, saj skupina ni povsod izvajala istih skladb, večkrat pa so po točko avtorsko in izvajalsko prispevali posamezni člani glasbenega ansambla ).
Iz tega bežnega pregleda vsebine je razvidno, da je »noč« precej razmišljajoče sanjala, malo protestirala, bila nekoliko »rockovsko« obarvana ter »soundsko« vabljiva. Interpretadj-sko je bila zlasti v Ljubljani, tudi zaradi nekaterih umirjajočih posegov režije, dokaj mikavna mogoče tudi zaradi kraja samega. Pod milim nebom so se zvoki porazgubili, v manjšem prostoru pa je tudi vsebina postala bolj zaokrožena.
Če je bil glasbeno-pevski del predstave (in pri tem ima poleg posameznikov veliko zaslug Miran Košuta kot vodja glasbe) dovolj prepričljiv že od samega začetka nastopov, iste o-cene o plesnem delu, ki je sicer veliko manjši, ne bi mogli dati. Zato pa je rezultat, do katerega sta se plesalki ob dodatni strokovni pomoči dokopali za ljubljanski nastop, dokaj razveseljiv. Verjetno zaradi nenehnega spreminjanja in prilagajanja programa in izvajalcev plesa še ni prišel dovolj do izraza, toda postal je sestavni del predstave.
Pomemben del predstave kot je »Pojoča je noč« so seveda še svetlobni ejekti, uporaba video ekrana (ki ni bila vedno najbolj posrečena) ter tehnični aparat v celoti, ki ima za uspeh predstave veliko težo. Ker so tudi med »tehniki« bili mladi interpreti, zaslužijo enako pozornost od tistih, ki so bili bolj izpostavljeni.
Prav gotovo niso bila vsa mnenja o poskusu, ki ga je v okviru prireditvene dejavnosti ZSKD pomenila »Pojoča je noč«, preveč pozitivna. Nikakor naj ne zveni omejevalno, če še enkrat poudarimo, da je ne samo pozitivno, temveč celo nujno, da je do takšne predstave sploh prišlo. Prerano »Pojoča je noč« ni ugledala zore, prej prepozno. Zato je bila o-dločitev ZSKD, da »tvega« s tem mladinskim izzivom (ki je med drugim izredno blag) povsem upravičena, kot je tudi pravilna odločitev Kulturnega odbora pri SKGZ, da avtorjem in interpretom »Pojoče noči« izreče priznanje.
BREDA PAHOR
Ob predstavitvi grafične mape v Isoli
Kraški motivi Stojana Zafreda
Slikar in grafik Stojan Zafred je zanimiva umetniška osebnost, ki z doslednostjo in poštenostjo tke svojo vizijo kraškega sveta in hkrati izraža svojo tesnobo, ki se poraja ob pomisleku, da je ta njegov svet obsojen na stagnacijo in počasno a neustavljivo odmiranje.
Cikel razstavljenih grafik je prepričljiv dokaz, da je Zafred motivno in emotivno vezan predvsem na rodni Kras, ki zavzema posebno mesto v okviru mozaične podobe slovenske kulturne krajine, saj gre za področje z najbolj monumentalno, pretežno v kamnu grajeno regionalno arhitekturo. Risbe s kraško motiviko so izdelane minuciozno (izredno natančno), s skoraj virtuozno uporabo drobnih linij in detajlov. Avtorjev repertoar obsega vse od krajine do najfinejših kamnoseških detajlov. Z enako vestnostjo in prepričljivostjo prikazuje tako dvorišča, ulice, hiše, zidove kakor tudi na videz manj pomembne elemente kraške arhitekture: korce, škure, ganke ali majhna okna.
Struktura Zafredovih risb je grajena s številnimi mikroelementi, ki Pa tvorijo v celotnem kontekstu čvrst kompozicijski organizem. Kraška slikovitost in poetičnost (npr. Kobdilj, Štanjel) ima v njegovih delih poseben prizvok. Svoje tehnično znanje podreja vsebini — zaveda se, da i-majo njegove risbe predvsem dokumentarno vrednost in z njimi želi ohraniti naš avtentični Kras, ki ga, spodjeda zob časa. Povsod po svetu obravnavajo regionalno arhitekturno dediščino kot sestavino nacionalne identitete. Ohranitev te dediščine po-
meni zavračanje unifikacije v podobi kulturne krajine.
Kras ni doživel intezivne »kolonizacije« (kot npr. del Istre ob naši o-bali) in predstavlja tudi danes venijo z jasno razpoznavno identiteto, iz katere Zafred črpa že skoraj pozabljeno sporočilo. V grafiki torej Zafred zavestno izhaja iz njenega izvornega bistva — pojmuje jo kot
sporočilo in kot intimno likovno zvrst. Njegove risbe učinkujejo povsem drugače, kot reprezentativne barvne slike. To so umetnine, ki jih občudujemo v mapah, kjer se lahko posvečamo drobnim finesam. Na risbah postopno razbiramo, kot v knjigi, u-metnikovo pretresljivo podoživljanje in usodo našega kraškega sveta.
SLAVKO GABERC
10 □ šport
V sinočnjih povratnih tekmah drugega kola v treh evropskih nogometnih pokalih
Italijani in Jugoslovani v glavnem po pričakovanju
POKAL PRVAKOV (osmina finala)
•	Omonia (Ciper) - Anderlecht (Belgija)
•	Porto (Portugalska) - Barcelona (Šp.)
•	Austria Dunaj (Av,) - Bayern (ZRN)
•	Steaua (Romunija) - Honved (Madž.)
•	Fenerbache (Tur.) - Goteborg (Šve.)
•	JUVENTUS (Italija) - VERONA (Italija)
•	Kuusysi Lahti (Fin.) - Zenit (SZ)
•	Aberdeen (Škot.) - Servette (Švica)
POKAL POKALNIH PRVAKOV (osmina finala)
Včeraj 1. tekma		Kval.
1:3	(0:1)	Anderlecht
3:1	(0:2)	Barcelona
3:3	(2:4)	Bayern
4:1	(0:1)	Steana
2:1	(0:4)	Goteborg
2:0	(0:0)	JUVENTUS
3:1	(1:2)	Kuusysi
1:0	(0:0)	Aberdeen
• Stockholm (Šve.) - Dukla (ČSSR)	2:2	(0:1)	Dukla
• SAMPDORIA (It.) - Benfica (Fort.)	1:0	(0:2)	Benfica
• Reykjavik (Isl.) - Rapid Dunaj (Av.)	2:1	(0:3)	Rapid
• CRVENA ZVEZDA (Jug.) - Lingby (Dan.)	odi.	(2:2)	
• Dinamo Kijev (SZ) - Universitatea (Rom.)	3:0	(2:2)	Dinamo
• Atletico Madrid (Šp.) - Bangor C. (Wales)	1:0	(2:0)	Atletico
• Dinamo Dresden (NDR) - Helsinki (Fin.)	7:2	(0:1)	Dinamo
• Galatasaray (Tur.) - Bayer 05 (ZRN)	1:1	(0:2)	Bayer 05
POKAL UEFA (šestnajstina finala)			
• Dnjepr (SZ) - Eindhoven (Niz.)	1:0	(2:2)	Dnjepr
• Osasuna (Šp.) - Waregem (Bel.)	2:1	(0:2)	Waregem
e Lokomotiv (NDR) - MILAN (Italija)	3:1	(0:2)	MILAN
• Nantes (Fr.) - PARTIZAN (Jug.)	4:0	(1:1)	Nantes
• INTER (Italija) - Linz ASK (Avstrija)	4:0	(0:1)	INTER
• Bohemians Praga (ČSSR) - Koln. (ZRN)	2:4	(0:4)	Koln
• VARDAR (Jug.) - Dundee (Škotska)	1:1	(0:2)	Dnndee
• čemomorec (SZ) - Real Madrid (Šp.)	0:0	(1:2)	Real Madrid
• Bruges (Belg.) - Spartak Moskva (SZ)	1:3	(0:1)	Spartak
• Legia (Poljska) - Videoton (Madž.)	1:1	(1:0)	Legia
• St. Mirren (Škot.) - Hammarby (Šve.)	1:2	(3:3)	Hammarby
• Borussia (ZRN) - Sparta Rot. (Niz.)	5:1	(1:1)	Bornssia
• Neuchatel (Švi.) - Lokomotiv (Bol.)	0:0	(1:1)	Neuchatel
• Athletic Bilbao (Šp.) - Liege (Bel.)	3:1	(1:0)	Athletic
• HAJDUK SPLIT (Jug.) - TORINO (It.)	3:1	(1:1)	HAJDUK
• Sporting (Port.) - Dinamo Tirana (Alb.)	1:0	(0:0)	Sporting
POKAL PRVAKOV Juventus — Verona 2:0 (1:0)
STRELCA: Platini v 19’ (11-metrov-ka). Serena v 50’.
JUVENTUS: Tacconi, Fa vero, Ca-brmi, Bonini, Brio, Scirea, Mauro (v 89’ Koli), Manfredonia, Serena, Platini (v 88’ Pin), Landrup.
VERONA: Giuliani, Ferroni, Gal-bagini (v 32’ Marangon, v 51’ Gai-derisi), Tricella, Fontolan, Briegei, Sacchetti, Volpati, Vignola, Di Gennaro, Elkjaer.
SODNIK: Wurtz (Fr.); OPOMIN: Tricella, Serena in Volpati; GLEDALCI: 188 časnikarjev, 65 fotografov ter 140 drugih oseb, katerim so po pravilu UEFA dovolili vstop.
TURIN — Juventus iz bogatega Turina je četrtfinalist, Verona iz navadne province pa se poslavlja od evropskega pokala prvakov. Tako se je končal veliki italijanski derbi v tem pokalu. In končal se je dokaj žalostno, kot se je sicer tudi pričel.
Moštvi sta namreč nastopili pred praznimi tribunami zaradi kazni, ki jo je prejelo turinsko društvo po tragičnih dogodkih v Bruslju. Da bi bila včerajšnja tekma še bolj »čudna«, pa je poskrbel francoski sodnik Wurtz, ki bo nogometašem, vodstvu in navijačem Verone ostal še dolgo v spominu. Da je francoski sodnik oškodoval nogometaše Verone, o tem ni dvoma. V prvem polčasu je namreč dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, ker se je Briegei z roko dotaknil žoge. Platini enajstmetrovke seveda ni zgrešil. Tekla je 19. minuta igre.
Podoben prekršek pa je napravil tudi Serena v začetku drugega polčasa, gospod Wurtz pa enajstmetrovke v korist Verone ni dosodil. Že v naslednji akciji pa je Juventus prav
totocalcio
Austria Vienna - Bayern M. X
Juventus - Verona	1
Steaua Bue. - Honved Bud. 1 AIK Stoccolma - Dukla Praga X Sampdoria - Benfica	1
S.	Rossa Belg. - Lingby C. nev. Lokomotiv Lipsia - Milan 1 Inter - Linz ASK	1
Legia Varsavia - Videoton	X
Bohemians Praga - Colonia	2
Bruges - Spartak Mosca	2
Nantes - Partizan Belg.	1
Hajduk Spalato - Torino	1
s Sereno podvojil izid in telone je bilo seveda konec.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Sampdoria — Benfica 1:0 (0:0)
STRELEC: Lorenzo v 62’.
SAMPDORIA: Bordon, Mannini, Pari (v 85’ Galia), Scanziani, Viercho-wod, Pellegrini, Vialli, Souness, Francis, Matteoli, Mancini (v 51’ Lorenzo).
SODNIK: Roth (ZRN); GLEDALCEV: 30 tisoč; OPOMIN: Pari, Dia-mantino in Vierchowod.
GENOVA — Sampdoria vse do končnega sodnikovega žvižga ni popustila, a v napadu je bila vse premalo prodoma in si je še tiste priložnosti, ki jih je imela, nerodno zapravila. Glede na to, kar je sinoči Benfica pokazala, pa zmaga z večjo razliko v golih ni bila nemogoča. Portugalci so zlasti proti koncu precej tvegali, v obrambi so bili negotovi, vendar je pri Sampdorii vladala običajna zmeda v izvajanju shem, kar je tudi razumljivo, saj je letos v štirinajstih tekmah kar trinajstkrat igrala z drugačno postavo. V drugem polčasu je sicer pokazala veliko več od nasprotnika, a drugega gola, ki bi zagotovil vsaj podaljška, ni bilo.
POKAL UEFA
Hajduk — Torino 3:1 (2:1)
STRELCI: Asanovič v 2’, Junior v 14’ (U-metrovka), Sliškovič v 28’, Zl. Vujovič v 54’ (11-metrovka).
HAJDUK: Varvodič, Miljuš, Petrovič, Gudelj (v 87’ Deverič), Kalinič (v 84’ Jerolimov), čelič, Zl. Vujovič, Sliškovič, Zo. Vujovič, Asamovič, Vu-lič.
TORINO:	Martina, Rossi, Ferri,
ZaccareUi (v 35’ Graverò), Junior (v 71’ Lerda), Beruatto, Kleggi, Sabato, Schachner, Dossena, Comi.
SODNIK: Trischler (ZRN),
SPLIT — Za Torino se je srečanje slabo začelo in še slabše končalo. Že po dveh minutah je namreč Gudelj, eden boljših na igrišču, prodrl po desni, podal na sredo, kjer je A-sanovič z glavo brez težav premagal Martino. Malo kasneje se je Gudelj znašel sam pred vratarjem, ki pa je njegov strel zaustavil. Silovit pritisk Spličanov je nekoliko popustil, Torino pa je izenačil z 11-metrov-ko Juniora, potem ko je Kalinič brez potrebe igral z roko v kazenskem prostoru. Gostom je to vlilo novih
moči, vendar v napadu niso nič pokazali, saj je bil Schachner vseskozi preveč osamljen. Ko je zatem Sliškovič z izredno izvedenim prostim strelom z več kot 30 m povišal na 2:1, je bilo jasno, da je Torinu ostalo malo upanja, saj je medtem zaradi poškodbe zgubil še Zacearellija.
V drugem polčasu so domači vseskozi imeli pobudo, Torinu se je sicer v začetku precej enakovredno u-pdral na sredini, po tretjem zadetku (ll-metrovka Zlatka Vujoviča zaradi prekrška nad Gudljem) pa je iz minute v minuto postajalo vse bolj očitno, da so Torinu skoraj povsem pošle moči
Inter — Linz	4:0 (2:0)
STRELCA: Brady v 20’ (11-metrovka), Altobelli v 32’, 80’ in 81’.
INTER : Zenga, Bergami, Marangon, Mandorlini, Collavati, Ferri (v 61’ Rivolta), Farma, Baresi, Altobelli, Brady, Rummenigge.
SODNIK: Miminošvili (SZ); OPOMIN: Marangon; GLEDALCEV : 42 tisoč.
MILAN — Ekipa milanskega In-terja je še enkrat dokazala, da igra doma dosti bolj odločno in učinkovito kot na tujem. Interju je pravzaprav mnogo pomagala neprevidna taktika avstrijskega moštva, ki je i-gralo zelo odprto in odgovarjalo prav na vsak napad bolj renomiranega moštva. Altobelliju in tovarišem je zelo pomagal začetni gol Bradyja iz enajstmetrovke, saj so nato sprožili nekaj zelo učinkovitih protinapadov. Z drugim golom že v prvem polčasu je bila tekma praktično odločena.
Lokomotiv — Milan 3:1 (2:0)
STRELCI: Moldt v 6’, Leitzke v 20’, Virdis v 47’ in Richter v 75’.
MILAN: Terraneo, Russo, Maldini, Tassotti, Di Bartolomei, Galli, Evani, Wilkins, Hateley (v 68’ Macina), Rossi (v 80’ Carotti), Virdis.
SODNIK: Šoštarič (Jug.);
LEIPZIG — Za Liedholmovo moštvo je slabo kazalo, saj so domačini že po 20 minutah nadoknadili zaostanek iz prve tekme v Milanu in vseskozi spravljali v velike težave Terranea in tovariše. V začetku drugega polčasa pa je gol Virdisa vlil novih moči. Vendar 'Nemci niso popustili in ko so petnajst minut pred koncem povišali na 3:1, so še silovi-teje pritisnili, vendar je bil Terraneo, eden najboljših na igrišču, vedno na mestu.
Nantes — Partizan 4:0 (1:0)
STRELCI: Burunchaga v 14’, Amis-se v 50’ in 87’, Brancigliano v 57’.
PARTIZAN: Omerovič, Župič, Roje-vič (v 68’ Nikodijevič), Vermezovič, čapljič, Radanovič, Djelmaš, Živko-vič, Varga (v 46’ Stevanovič), Smajič, Vučičevič.
SODNIK: Pauli (ZRN),
NANTES — Francozi so dominirali praktično vseh devetdeset minut. Pokazali so sijajne kombinacije, hiter tempo, odlično tehniko in tudi telesno pripravljenost. Partizan je tako zapustil vtis precejšnje nebogljenosti, čeprav v začetku ni igral podrejene vloge. Vsekakor v napadu ni pokazal nobene prodornosti, kar najbolj zgovorno potrjuje dejstvo, da si je svojo prvo priložnost ustvaril šele tedaj, ko je bila tekma že zavožena, in sicer, ko so domači vodili s 3:0.
Vardar — Dundee 1:1 (1:1)
STRELCA: v 14’ Hugarty (D); v 24’ Pančev (V).
VARDAR: Grošev, Jovanovski, Si-movski, Goračinov (v 80’ Avramov-ski), Kanaslarovski, Setinov, Zdravkov, Georgijevski, Pančev, Savevski, Ringov (v 46’ Trajanovski).
Vardar je nastopil brez nekaterih standardnih igralcev, ki so bili o-pomnjeni oz. izključeni v prejšnjih mednarodnih tekmah. Vseeno se je odločno podal v boj, vendar pa so v 14’ nasprotniki dosegli gol. Takrat je bila tekma dejansko končana, saj bi morali igralci Vardarja doseči štiri gole, če bi se hoteli uvrstiti v naslednje kolo. Vardar je vseskozi napadal, a je odpovedal prav v špici napada.
Po včerajšnji zmagi Karpova v 22. partiji
Dvoboj zopet odprt
Košarka: v sinočnji prijateljski tekmi v Torviscosi
Jadran zadovoljil v prvem polčasu
FANTONI — JADRAN	95:62 (55:37)
FANTONI VIDEM: Tomasin (0:1), Lorenzon 19 (4:5), Bisanzon 6, Sala 10, Tombolato 6, Bettarini 12 (1:2), Sguassero, Gregoris 2, Milani 16 (4:4), Kea 20 (6:8), Banello 4.
JADRAN: Žerjal 4, Ban 10, Zarotti 18 (4:4), čuk 9 (1:2), Rauber 10, Sosič, Lokar, Klobas 4, Gulič 3, Vassallo 4 (2:2).
SODNIKA: Bradamante iz Tržiča in Chiarella iz Gorice; PM: Fantomi 15:20, Jadran 7:8; ON; Fantoni 10, Jadran 19; PON: Zarotti (32); 3 TOČKE: Lorenzon 1, Bettarini 1; Ban 2, Gulič 1; GLEDALCEV: 500.
MOSKVA — Izzivalec za naslov svetovnega šahovskega prvaka Gani Kasparov je predal prekinjeno 22. partijo dvoboja s Karpovom, ne da bi povlekel ene same poteze. Svojo odločitev je javil glavnemu sodniku, tako da je sedaj, ko manjkata do konca dvoboja le dve partiji, rezultat 11,5 proti 10,5 za mladega izzivalca (v zmagah 4:3).
Vendar pa je sedaj dvoboj spet odprt in to po zaslugi nepopustljivega Karpova, ki noče poceni prodati svojega naslova, ki ga je osvojil brez boja leta 1975 proti Fischerju. Predzadnja partija dvoboja bo danes (nasprotnika sta namreč izkoristila vse svoje proste dni), bele figure pa bo imel Kasparov. Slednjemu vseeno zadostujeta dva remija, vendar je Karpov še enkrat dokazal, da je neuklonljiv...
Svetovno prvenstvo v gimnastiki
SZ še vedno vodi
MONTREAL — Sovjetski atleti so protagonisti tega 23. svetovnega prvenstva v gimnastiki. Po obveznih likih v ženski konkurenci so telovadke SZ s 159,900 točke v vodstvu pred Romunijo (193,450 točke) in NDR (192,875).
V konkurenci posameznic po prvem dnevu vodi Olga Mostepanova (SZ) s 39,275 točke pred Romunko Szabo (39,175 točke) ter dojakinjo Ome-liantčikovo (39,125 točke).
Becker boljši od Lendla
DEN BOSCH — V ekshibicijskem nastopu je Becker (ZRN) z 2:6, 6:3 in 6:2 premagal Lendla (ČSSR).
TORVISCOSA — V sinočnjem prijateljskem srečanju v Torviscosi je videmski prvoligaš Fantoni po pričakovanju premagal našo zdru ženo ekipo Jadrana, ki pa je v prvem polčasu nudila favoriziranemu tekmecu dober odpor. Videmčani so. igrali brez svojega najboljšega košarkarja in dirigenta, Američana Lar-ryja Wrighta. Nekaj odsotnosti pa je Mio tudi v našem moštvu: Klavdij Starc ima poškodovan gleženj, Ro-
bert Daneu in Ivo Starc sta zbolela. Upati je, da bodo za nedeljsko pomembno prvenstveno tekmo proti Montebelluni vsi trije nared.
Daleč boljši del tekme je bil v prvih 20 minutah, ko sta ekipi nastopili s standardnima postavama. Videmčani so seveda stalno vodili, jadranovci pa so se hrabro borili in z nekaterimi lepimi potezami tudi navdušili sicer ne polnoštevilno zasedenih tribun (nogometne pokalne tek-
me so namreč marsikoga tudi v Torviscosi »priklenile« pred TV ekrane). V tem delu je še zlasti zadovoljil Fabrizio Zarotti, ki se je požrtvovalno boril pod košema in tudi dosegel nekaj lepih košev. Peter Žerjal pa je dobro vodil igro svojih. Skratka, naše moštvo je v tem delu srečanja povsem zadovoljilo.
V drugem polčasu sta trenerja poslala na teren vse razpoložljive i' gralce, igra ni bila več tako kakovostna, kljub temu pa še vedno živahna.
»To je bilo nedvomno zelo koristno srečanje za naše pred nedeljsko tekmo z Montebelluno. Le škoda, da ni; smo nastopili s popolno postavo, saj bi lahko še več odnesli,« je po tekmi zadovoljen dejal Jadranov trener Andrej Žagar. (B. Lakovič)
Na tiskovni konferenci v Tržaški knjigarni
PREDSTAVILI ZDRUŽENO EKIPO MEBLO
V Tržaški knjigami je bila sinoči predstavitev združene odbojkarske ekipe Meblo, ki se bo letos udeležila prvenstva v ženski B ligi. Predsednik Mario Šušteršič je najprej poudaril, da izbira naše knjigarne, kot sedež tiskovne konference, ni bila naključna, saj sta šport in kultura v naši stvarnosti neločljiva pojma.
Šušteršič je nato gostom in časnikarjem predstavil igralke in oba trenerja, dejal pa je, da se bo ekipa tudi letos po svojih močeh skušala boriti za napredovanje, čeprav je zelo pomlajena (povprečna starost 19,5 leta).
Ekipo so pozdravili predsednik TO ZSŠDI za Trst Jurij Kufersin, predsednik deželnih športnih časnikarjev Augusto Re David in predsednik deželnega odbora FIPAF Silvano Pipan.
kratke vesti - kratke vesti
Precej ostre kazni
disciplinske komisije
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi kar za štiri kola'izključila Albie-ra (Como), tri kola pa bo počival Bagni (Napoli), dve Brio (Juventus), po eno pa Benedetti (Avellino) in Stefano di Chiara (Lecce). V B ligi je bil za tri kola izključen Annona (Sambenedettese), za dve Chiorri (Cremonese), Marocchi (Bologna) in Nicolini (Vicenza), za emo Facchini (Arezzo), Malgioglio (Lazio), Urbano (Empoli), Ermini (Arezzo), Mi-leti (Genoa), Torrente (Genoa), Verteva (Empoli) in Acerbis (Pescara).
Novi stadion v Trstu
TRST — Včeraj je Italposte skupine IRI - Italstat izročil predstavnikom tržaške občine izvedbeno študijo o novem tržaškem stadionu, ki naj bi ga zgradili v čim krajšem času
na prostoru občinske klavnice tik ob sedanjem športnem objektu »P. Gre; žar«. Dežela FJK je že odobrila prv! izdatek 10 milijard lir. Stadion naj b1 »zrasel« v 400 dneh, vendar pa J6 predsednik Triestine De Riu že izj®" vil, da se bodo eventualni A ligi odpovedali, če ne bo stadion zgrajen v primernem času.
Bertoni in Mobilgirgi
v četrtfinalu pokala Korać
TURIN, CASERTA — Ekipi torinskega Berlonija in Mobilgirgija & Caserte sta se uvrstili v četrti inai® košarkarskega Koraćevega pokala-Turinčani so premagali bolgarsko ^ kipo Spartak iz Plevna s 101:88 (M/ 40), igralci iz Caserte pa ekipo Stoj' ner Optik s 87:68 (43:29). V četrtfinalu je tudi Partizan, ki je s 129:';, (64:41) odpravil Charlottenburg t" RN), potem ko je bil tudi v prvi tekmi uspešen.
ob robu naših nogometnih igrišč
Misel ob slovenskem derbiju v Sovodnjah: »Kaj ko bi na Goriškem združili moči...«
V nedeljo so v Sovodnjah odigrali slovenski derbi na Goriškem. Pj'vi seveda v letošnjem prvenstvu, kjer v I skupini nastopajo vse tri slovenske predstavnice.
Srečanje med Sovodnjami in Mladostjo se je končalo pri neodločenem (zidu. Sicer mimo tega srečanja, nam Je derbi služil predvsem kot uvod za razmišljanje, ki smo ga začeli Prav med nedeljsko tekmo ob robu so voden jskega pravokotnika.
član doberdobskega vodstva je ob sklepnem delu srečanja, ko so go-^je bil; dokaj nevarni, vzkliknil, kaj 0 bi letos imeli v konici napada vsaj enega od dveh lanskih napa-dalcey (Karel in Gabrijel Ferfolja).
.misli sem posredoval bližnji sku-pmici, ki so jo sestavljali v glavnem mvsi igralci, oziroma društveni čla-b ki so si bili edini v ugotovitvi aoberdobskega društvenika.
Med pogovorom pa je nekdo podal naslednjo misel: »Trenutno se Sovod-Js in Juventina borijo za sam vrh estvice, Doberdobci pa prehajajo v °bro formo. Kakšen uspeh bi ime-a združena ekipa, če bi letos igrala v tem prvenstvu?«
Odgovora ni bilo treba dolgo ča-hv saj so si bili vsi edini, da bi rožena ekipa, po vsej verjetnosti, edaj imela polno število točk, to ,e Pravi 12 na 12. Te trditve so ne-ateri podprli s čisto tehničnimi dej-
DiscipHnski ukrepi
V 3. amaterski nogometni ligi je di-,‘Plinska komisija v zvezi z nedelj-IjM. prvenstvenimi nastopi za eno a-c Več kol diskvalificirala le tri igral-nT me<l temi ni nobenega predstav-aka naših ekip. V prvenstvu under 18 v3 je bil za eno kolo diskvalificiran an Zarje Stefano Sossi, ki je bdi '"«d tekmo izključen.
stvi, s katerimi sem se tudi sam strinjal. Predvsem je treba vedeti, da tako sovodenjsko, kot doberdobsko ekipo sestavljajo pretežno slovenski i-gralci, to se pravi, da je uspeh teh dveh ekip odvisen od slovenskih nogometašev. Pri Juventini je sicer nekoliko drugače, dejstvo pa je, da tudi štandreško društvo ima nekaj dobrih slovenskih predstavnikov (Cingerli, Krpan). Skratka, pomisleki, ki so jih nekateri izrekli letos poleti o učinkovitosti ekipe, so bili neutemeljeni.
Po toči zvoniti, pravijo, da nič ne pomaga. Je že res, toda po toči o-pozarjati o nevarnosti ponovne toče, pa zares nobenemu ne škodi. Zato, mislim, da je bilo mnenje skupinice povsem umestno, ko je ugotavljala,
da je možnost sestave kakovostne slovenske ekipe na Goriškem še možna, še posebej, če letošnji trud naših treh predstavnic ne bo primerno poplačan (beri napredovanje).
Trenutno pa je najbolje, da se povrnemo k letošnjemu prvenstvu, ki pa že daje prve znake, kdo naj bi Ge potegoval za napredovanje. Trenutno sta v tej skupinici tako Sovo-denjci, kot Šandrežci. Ni pa izključeno, da bi se v ožji krog vrnili tudi Doberdobci, ki so prav v slovenskem derbiju pokazali dobro igro.
Biti v skupini favoritov pa še ne pomeni napredovati. Kdo je najboljši, bo pokazal sklepni del prvenstva, ko bo utrujenost po večmesečnem i-granju marsikomu odrezala noge.
R. PAVŠIČ
Zarja poskrbela za podvig
andrej žagar o jadranovih tekmah
Nogometaši bazoviške Zarje so v nedeljo v drugi amaterski ligi poskrbeli za lep podvig, s tem da so premagali vodilni Stock. Na sliki: Egon Fonda med prvenstvenim srečanjem proti moštvu C. E. Prisco
Povsem obupati vendar ni prav od 7. mesta nas ločijo 4 točke
Tudi s tretjega gostovanja smo se vrnili praznih rok. Doživeli smo celo najvišji poraz v letošnjem prvenstvu. Končnih 17 točk razlike je namreč najvišja razlika, s katero smo letos izgubili v ligi, poleg tega pa smo prejeli kar 112 točk. Ob vsem tem pa moramo ugotoviti, da je bila naša igra v primerjavi s tekmo z Vicen-zo dokaj boljša in tudi sama motivacija ekipe na visoki ravni. Tekmo so domačini začeli šokantno, saj so od prvih 11 točk, kar trikrat zadeli za tri točke in tako v tretji minuti vodili 11:4. Zamenjali smo obrambo iz cone 2-3 v 3-2 in za nekaj časa zaustavili njihove strelce. Razliko smo počasi manjšali in v 7’ izenačili na 19:19. Nekaj napak pa so domačini izkoristili in zopet povedli za 9 točk razlike, ki so jo stalno povečevali z res visokim procentom meta. Tako smo ob polčasu zaostajali za 16 točk in ob tem prejeli kar 61 točk. Drugi del smo začeli bolje in do 7' zmanjšali razliko na 10 točk (72:62), ki se je vlekla vse do 15’, nakar so domači strelci zopet nekajkrat uspešno zadeli iz krila in že v 17’ dosegli 17 točk razlike, ki je ostala do konca.
Ob dejstvu, da je tudi Arese napredoval iz C-l lige, je pokazal zelo veliko, predvserr^ v napadu, saj so bili izredno precizni. Igrajo tudi precej hitro in skušajo prihajati na ne-postavljeno obrambo, kar jim večkrat tuđi uspe. Nekaj več težav so imeli proti naši visoki 3-2 coni, pa tudi to so s časoma razbili z meti od daleč. Mi smo v napadu igrah dokaj solidno, čeprav smo še preveč grešili izpod koša, toda na tujem igrišču smo dosegli 55 točk, kar je naš letos zdaleč najvišji dosežek v napadu. Bili smo zelo neprecizni v metu za 3 točke, saj od sedmih metov nismo zadeli niti enega. Tudi
Pri Čupi z veseljem sprejeli vpis v FIV
Tudi letos društveni praznik
Pred derbijem v promocijski ligi
kli l-f Zadnii •sej‘ odbora Jadralnega Čupa so z veseljem sprejeli z, dno sporočilo Italijanske jadralne (Fiv), da so postali njeni da*11 tem J'e razPrava pokazala, or„ 80 za društvo nastala dodatna tr,p~riizacijska in administrativna bre-izh a’ ■ <‘e h°^e izpolniti pogoje, ki fa	iz vpisa, zlasti pa še bolj
^i mladinsko dejavnost n;[? teh kakor tudi o drugih vprašali bo tekla beseda na sestanku, ker»fa- bodo odborniki Čupe v krat-111 1meli s predstavniki ZSŠDI.
go se nato dogovorili za tekat dei°vnih sobot, da bi uredili Wn;, r(; steari na sedežu; prva de-a akcija je uspela.
v^pin jesenski praznik, združen z rJo in razglasitvijo društvenih
prvakov, bo v soboto, 16. novembra v Metlikovi restavraciji Dama bianca v Devinu.
Ob koncu so z zadovoljstvom sprejeli izvolitev Bojana Brezigarja za župana devinsko-nabrežinske občine, ker se s tem ustvarjajo boljši pogoji da Čupa v Sesljanskem zalivu pride do svojega sedeža.
domači šport
Danes
7. NOVEMBRA 1985
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.45 v Trstu, Ul. Flavia: San Luigi - Breg
V soboto bo v promocijskem košarkarskem prvenstvu slovenski derbi med Kontoveiom Electronic Shop in Borom Radensko. Obe ekipi sta v zadnjem kolu zmagali in pričakovati je zanimiv boj, v katerem pa so Kontovelci favoriti. Na sliki: posnetek s srečanja Alabarda - Bor Radenska
prostih metov smo metali več kol običajno, vendar s še premajhno realizacijo. V celoti so večji delež na tekmi prispevali visoki igralci, ki so skupaj dosegli 71 točk, kar je skoraj 75 procentov celotnega izkupička. Visoki igralci so bili tudi več časa na igrišču. Vsi skupaj kar 143 minut proti 57 minutam branilcev, pa je vendar delež nizkih igralcev premajhen.
V ostalih rezultatih so prevladovali domačini, saj sta le Pordenon in Kidland Padova slavila v gosteh. Tako so brez poraza ostale še tri ekipe, nas pa, ki smo zadnji na lestvici še brez točk, delijo od 7. mesta, ki še daje možnost napredovanja, samo 4 točke. To kaže na veliko izenačenost in kvaliteto letošnje B lige. To je seveda le teorija, vendar lestvica kaže, da se od petih naših dosedanjih nasprotnikov kar štirje nahajajo med prvimi šestimi in je le Vicenza v sredini lestvice s 4 točkami, kolikor jih ima tudi sedma Ferrara. Torej povsem za obupati le še ni, saj bi se ob dobri seriji rezultatov lahko na lestvici pomaknili bistveno navzgor.
Za prvi premik je možnost že v nedeljo, ko gostimo Nordico iz Mon-tebelluna, ki je do zdaj osvojila dve točki in to doma proti Ferrari. V zadnjem kolu so prepričljivo izgubili doma Smedo Pordenone 69:91. O našem bodočem nasprotniku imamo precej dobre podatke, tako da se bomo lahko tudi taktično nanj pripravili. Na vsak način nas čaka trd bo] in težka tekma, vendar možnosti za zmago obstajajo, če bi nadaljevali z dobro^ igro in če bi igro samo še izboljšali. V kolikor bomo tudi v domači tekmi s tako željo in s takim pristopom startali kot na gostovanju v začeku na tekmi v Areseju, potem so možnosti za zmago tu. Vsaka zmaga in vsake točke pa bi nam v tej situaciji dale veliko samozavesti, veliko poleta za naprej in zaradi tega je nedeljska tekma za nas izredno pomembna.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sklicuje danes, 7. novembra, ob 20.30 sejo glavnega odbora. Udeleže naj se je tako predstavniki osnovnih šol, kot vrtcev in včlanjenih društev. Seja bo v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sklicuje svoj redni občni zbor v četrtek, 14. novembra, ob 20. uri v pnrem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20.
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi člane in prijatelje v nedeljo, 10. t. m., na ogled škocjanskih jam in na martinovanje 85, ki bo v gostilni Pri jami v Matavunu ob 16. uri. Zbirališče za ogled jam ob 13. uri v Matavunu.
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi vse zamejske šahiste na redni mesečni šahovski hitropotezni turnir ZSŠDI, ki bo jutri, 8. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 19. uri.
Ieda!-b0jkarska zveza Je odposlala 1 ÌH n ^ Prvenstvenih tekem v žensl tesw ^ C 2 m D ligah, v kate] '	moških in '
ž^tePa tudi ................
ligi if*1 slovenskih ekip. V moški . biti ,v r01' JIK Banka, Olympia T ^aš n Val’ v D ii^i Pa spot Val C-2 jp.apor. Pri ženskah nastopajo vo(jj,;glJBor Friulexport, Sloga in 1 t>omJ6 čsntralsped, v D ligi pa Br< Sho», ,ASorest, Kontovel Electroi p h» Sloga.
x ^ Moška c-2 liga
Vaj. "OLO (16. 11.) : CUS Trieste bWn ,,mpia TerPin - Volley Ball IV
2	,’ JIK Banka - Rozzol. aia„n Č° (23. IL): Volley Bal IV Pia T1 “or J® Banka; Val - Oly;
3	jerpin.
a„a,^Oi30. Ji.) ; Olympia - Nuc
4.
Palla, ,	-......
4 u?’0 TS; Bor JIK Banka - V Vi4m0AT0 (7. 12) : Val - Volley B Bank *' t Uova Pallavolo TS - Bor J Pin. Kibertas Sacile - Olympia T
(14. 12) : Bor JIK Bank ter iqfvf ^cile; Olympia Terpin -6. Kn ’ Rozzol - Val.
Manj:_LoJ21. 12.) ; Val - Volley B
Bor JIK B
Inter 1904	___
7.	jfn, ' Olympia Terpin.
C(JS TV; (1- !•): Olympia Terpi fVar,e te: Bor JIK Banka - Vi'
8.	̣teTi - val.
BaR° dl. D: CUS Trieste - I ahka; Olympia Terpin - Fine U.) Nu°Va Pallavolo TS _ Val
Spored deželnih odbojkarskih lig
V konkurenci 12 naših ekip
9.	KOLO (18. 1.): Bor JIK Banka -Olympia Terpin; Val - Libertas Sacile.
10.	KOLO (25. 1.): Inter 1904 - Val; Olympia Terpin - Volley Bali Videm; Bor JIK Banka - Fincantieri.
11.	KOLO (1. 2.) : Bor JIK Banka -Volley Bali Videm; Olympia Terpin -Rozzol; Vivil - Val.
POVRATNE TEKE: 8. 2.; 15. 2; 22. 2.; 1. 3.; 8. 3.; 15. 3.; 22. 3.; 5. 4.; 12. 4.; 19. 4.; 26. 4. Bor JIK Banka igra domače tekme na 1. maju ob 19.00; Olympia Terpin igra domače tekme v Štandrežu ob 20.00; Val igra domače tekme v Štandrežu ob 20.30.
ŽENSKA C-2 LIGA
L KOLO (16. IL): Cehnia - Sloga; Sovodnje Centralsped - Sangiorgina; Killjoy - Bor Friulexport (17. IL).
2.	KOLO (23. 11.): Fontanafredda-Sovodnje Centralsped; Bor Friulexport - Crisci GO; Sloga - Killyoy.
3.	KOLO (30. 11.) : Crisci GO - Sloga; Sovodnje Centralsped - Bor Friulexport.
4.	KOLO (7. 12.): Bor Friulexport -Cormons; Sloga - Sovodnje Central-
sped.
5.	KOLO (14. 12.): Sovodnje Cen-
tralsped - Finlcantieri; Cormons - Sloga; Vigonovo - Bor Friulexport.
6.	KOLO (21. 12.) : Bor Friulexport -Vivil; Sloga - Vigonovo; Latisana -Sovodnje Centralsped.
7.	KOLO (4. 1.) : Sovodnje Centralsped - Celima; Vivil - Sloga; Sangiorgina - Bor Friulexport.
8.	KOLO (11. 1.) : Friulexport - Fontanafredda; Sloga Sangiorgina; Killjoy - Sovodnje Centralsped (12. 1.).
9.	KOLO (18. L); Sovodnje Centralsped - Crisci GO; Fontanafredda -Sloga; Bor Friulexport počiva.
10.	KOLO (25. 1.) : Sloga - Bor Friulexport; Sovodnje Centralsped počivajo.
11.	KOLO (1. 2.) : Cormons - Sovodnje Centralsped; Bor Friulexport -Fincantieri; Sloga počiva.
12.	KOLO (8. 2.): Fincantieri - Sloga; Latisana - Bor Friulexport; Sovodnje Centralsped - Vigonovo.
13.	KOLO (15. 2.): Sovodnje Centralsped - Vivil; Celinia - Bor Friulexport; Latisana - Sloga.
POVRATNE TEKME: 22. 2.; 1. 3.; 8. 3.; 15. 3; 22. 3; 5. 4.; 13. 4.; 19. 4.; 26. 4.; 3. 5.; 10. 5.; 17. 5.; 26. 5. Bor Friulexport igra domače tekme na
I.	maju ob 19.00; Sloga igra domače tekme na Opčinah ob 19.00; Sovodnje Centralsped igrajo domače tekme v Sovodnjah ob 20.30.
MOŠKA D LIGA
1. KOLO (16. 11.); Tomana - Val; Mossa - Naš prapor. 2. KOLO (23.
II.	); Val - Crisci; Naš prapor - Volley 80 TS. 3. KOLO (30. 11.) : Mossa -Val; Grado - Naš prapor. 4. KOLO (7. 12.): San Sergio - Naš prapor; Val - Volley 80 TS. 5. KOLO (14. 12.) : Naš prapor - Val. 6. KOLO (21. 12.): Val - San Sergio; Ferroviario - Naš prapor. 7. KOLO (4. 1.) : Naš prapor -Fincantieri; Grado - Val. 8. KOLO (11. 1.): Ferroviario - Val; Turriaco - Naš prapor. 9. KOLO (18. L); Naš Prapor - Vecchia Pallavolo TS. 10. KOLO (25. L); Turriaco - Val; Tomana -Naš prapor. 11. KOLO (1. 2.) : Crisci -Naš prapor; Vecchia Pallavolo TS -Val. POVRATNE TEKME: kot moška C 2 liga. Naš Prapor bo domače tekme igral v goriškem Kulturnem domu ob 18.30; Val bo domače tekme igral v Štandrežu ob 18.30.
ŽENSKA D LIGA
1. KOLO (16. 11.): Breg - Intrepi-
da; Dom Agorest - Canon; Kontovel Electronic Shop - CUS TS; Sloga - Le Volpi. 2. KOLO (23. 11.): CUS TS -Sloga; Corridoni - Kontovel Electronic Shop; Intrepida - Dom Agorest; Breg počiva. 3. KOLO (30. 11.) ; Doni Agorest - Breg; Kontovel Electronic Shop - Canon; Sloga - Corridoni. 4. KOLO (7. 12.): Canon - Sloga; Intrepida - Kontovel Electronic Shop; Breg - NPT; Dom Agorest počiva. 5'. KOLO (14. 12.) : NPT TS - Dom Agorest; Kontovel Electronic Shop - Breg; Sloga - Intrepida. 6. KOLO (21. 12.): Breg - Sloga; Dom Agorest - Kontovel Electronic Shop. 7. KOLO (4. 1.): Kontovel Electronic Shop - NPT; Sloga - Dom Agorest; Pieris - Breg 8. KOLO (11. 1.); Breg - Le Volpi; Dom Agorest - Pieris; NPT - Sloga; Kontovel Electronic Shop počiva. 9. KOLO (18. 1.) : Sloga - Kontovel Electronic Shop; Le Volpi - Dom Agorest; CUS TS - Breg. 10. KOLO (25. 1.): Breg -Corridoni; Dom Agorest - CUS TS; Kontovel Electronic Shop - Pieris. 1L KOLO (1. 2.): Sloga - Pieris; Kontovel Electronic Shop - Le Volpi; Dom Agorest - Corridoni; Breg - Canon. POVRATNE TEKME: kot v ženski C-2 ligi. Breg bo domače tekme igral v Dolini ob 20.00; Dom Agorest bo domače tekme igral v goriškem Kulturnem domu ob 17.30; Kontovel Electronic Shop bo domače tekme igral na Proseku ob 18.00; Sloga bo domače tekme igrala na Opčinah ob 19.00.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ ■ žiro račun 50101 603 45361 ADII • DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Mpntecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST UL Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) • Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
TeL (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto Da Rubala 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JziT m tiskar" ^Trst
&an kaganaka zvare Eaupfcrah zaklinfeov F1EG
7. novembra 1985
V soboto začetek mednarodne konference FAO
Ministri za kmetijstvo bodo razpravljali o perečih vprašanjih prehrane v svetu
Na otvoritveni slovesnosti bosta govorila indonezijski predsednik Suharto in francoski predsednik Mitterrand
RIM — Približno 100 ministrov za kmetijstvo bo sodelovalo na veliki svetovni konferenci o prehrani v svetu, ki se bo začela v soboto na osrednjem sedežu mednarodne ustanove OZN za prehrano FAO v Rimu. Ta konferenca je najvišji organ ustanove FAO in jo prirejajo vsako drugo leto.
Zasedanje bo trajalo tri tedne. Začelo se bo s slovesnostjo, na kateri bosta govorila indonezijski predsednik Suharto in francoski predsednik Mitterrand; otvoritvena slovesnost bo namenjena 40. obletnici ustanovitve ustanove FAO in sodelovanju Sever Jug; odtod tudi izbira slavostnih govornikov.
Letošnja konferenca, na kateri bodo sodelovali predstavniki 156 držav članic ustanove FAO, med temi, kot že rečeno, približno 100 ministrov, bo namenjena nekaterim specifičnim vprašanjem, še zlasti rabi strupov v. kmetijstvu in politiki cen kmetijskih pridelkov. Najvažnejša pa bo razprava o »paktu o pravici do prehrane«, s katerim se bodo vlade prvikrat uradno obvezale za boj proti podhranjenju in lakoti v svetu. Osnutek tega načrta, ki ga osrednji ravnatelj ustanove FAO Edouard
Saouma ocenjuje kot neodložljivega, je svet te ustanove odobril junija letos. Saouma je ob predstavitvi tega načrta poudaril, da je v tem trenutku vsako dejanje, celo vsaka beseda, ki bi pripomogla k premostitvi pomanjkanja v Afriki ter revščine in podhranjenja v drugih delih sveta, dobrodošla. Čas je dozorel, je poudaril Saouma, ki je še dodal, da je 40. obletnica ustanova FAO odlična priložnost za skupno odobritev sporazuma za zajamčenje prehrane po vsem svetu.
Na konferenci bodo tudi, kot že rečeno, odobrili mednarodna določila v zvezi z ravnanjem s pesticidi. To bo prvi poskus mednarodnega urejevanja rabe strupov v kmetijstvu, njihove proizvodnje in prodaje. Končno pa bodo v okviru konference objavili poročilo o politiki cen kmetijskih pridelkov, v kateri je v zadnjih letih prišlo do velikih sprememb, ki jih izvedenci ocenjujejo kot »revolucionarne« in na katere so vplivale velike inovacije v kmetijstvu manj razvitih držav. Obenem so začeli omejevati podpore za kmetijstvo in so močnejša gospodarstva zadobila znatno pomembnejšo vlogo pri dostopu na svobodna tržišča.
Nordijski lepotici v toplem kožuhu
Na mraz navajeni nordijski lepotici — levo miss Švedske Anne - Soletto Jill Christopherson in desno miss Danske Jeanette Kroll — sta se v nekem londonskem parku zavili v kožuh predvsem zaradi fotografa in ne toliko zaradi prvega jesenskega mraza	(Telefoto AP)
Eksplozija v rafineriji
V rafineriji nafte v Mont Belvieu v zvezni državi Teksas je eksplodiral z gorivom napolnjen rezervoar. Po prvih vesteh dve osebi pogrešajo, trenutno pa ni znano število ranjencev	(Telefoto AP)
Po trditvah afganistanskih islamskih mudžahedinov
Medsebojni oborožen obračun Tadžikov, Uzbekov in Rusov
ISLAMABAD — Medtem ko prihajajo iz Afganistana vesti o novih spopadih med sovjetskimi enotami in mudžahedini, pa v krogih odporniškega gibanja v Islamabadu navajajo presenetljivi dogodek, ki naj bi se pripetil 7. oktobra v nekem sovjetskem oporišču ob bregu reke Amuda-rje v severnem Afganistanu tik sovjetske meje. Tu naj bi prišlo do oboroženega spopada med pripadniki raznih narodnih skupnosti v sklopu
sovjetske armade. Konkretno, naj bi se spopadli Tadžiki in Rusi, prvim pa naj bi priskočili na pomoč Uzbeki. Spopadi naj bi se začeli ob 11. uri zjutraj in so trajali do polnoči, ne da bi posegle kake druge enote. Šele naslednji dan so se nad taboriščem pojavili vojaški helikopterji. Afganistanski mudžahedini navajajo, da je bik» v spopadih uničeno skladišče municije in da je do »kratkega stika« prišlo zaradi spora med Rusi in Uz
beki zaradi prekupčevanja z gorivom na bližnjem afganistanskem bazarju. To delno pojasnjuje, kako da so mudžahedini tako dobro - informirani
Resnice pa seveda ne more nihče preveriti. Vsekakor pa je nekoliko čudno, da bi se na afganistanskem bojišču ponovno nahajali vojaki iz srednjeazijskih sovjetskih republik. Sovjetski generalštabi so namreč te vojake umaknili z bojišča, saj so imeli vse preveč dezerterjev, občasno so se vojak; tudi upirali, da bi streljali na svoje afganistanske »islamske bra; te«. Zaradi tega so skoraj že dve let* v Afganistanu prisotni predvsem vojaki iz evropskega dela sovjetskega-Tu so predvsem Ukrajinci, Belorusi, pripadniki baltskih republik in v manjši merj tudi Rusi, da je vest o spopadih med ruskimi in tadžiškimi vojaki precej dvomljiva.
Nedvomno bo Moskva ponovno navedla, da je to le nova poteza »v uma; nani nenapovedani vojni Zahoda proti bratskemu Afganistanu«. A kaj, k°
razen maloštevilnih moralnoneoporeč-nih izbrancev iz vzhodnega bloka ne sme noben tuji novinar pogledati z lastnimi očm; v afganistanska dogajanja,
Predor pod Rokavskim prelivom?
LONDON — Samo štirje predlogi bodo prišli v poštev za izdelavo načrta, za povezavo, s predorom ali z mostom, med Francijo in Anglijo. Eden od teh načrtov je osnovan na italijanski tehnologiji.
Vseh predloženih načrtov je bilo štirinajst, v poštev za nadaljnje študije pa bodo vzeli le načrte »Expressway« (osnovan na italijanski tehnologiji družbe SPEA, predstavila pa ga je družba Sealink, kj vzdržuje trajektne proge), ki predvideva predor za vlake in avtomobile, načrt «Euroroute« (delo nekega angleško-francoskega konzorcija), ki predvideva predor za železnico in ločeno cestno povezavo delno po mostu in delno v predoru, načrt »Channel tunnel group«, ki predvideva predor za železnico in načrt »Euro-bridge«, ki predvideva viseči most med Doverjem in Calaisom za cestni promet ter železnico v predoru.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
Trgovci branijo plastične vrečke
MILAN — Velika trgovinska distri bucija (veleblagovnice, komercialni centri, blagovne hiše i:z dopisniška prodajna podjetja) včlanjena v FA1U-Federdistribuzione je v teh dneh sprožila propagandno pobudo za smotrno rabo plastičnih vrečk.
V novem ekološkem zanosu, ali bolje rečeno iz strahu pred administrativnimi ukrepi, FAID poziva potrošnike, naj ne puščajo vreč vse povsod, temveč naj jih po porabi namenijo izključno za nabiralnike smeti. V letaku, ki ga bodo začeli deliti te dni, so zapisali: »Varuj naravo; ne puščaj kjerkoli te vrečke«.
Glede napovedi, da bi lahko prepo-
vedali uporabo plastičnih vrečk v R0' liji pa FAID pripominja, da po nje nem ni to najboljša rešitev. Glavn0 vprašanje je po njenem izključno M' mične narave. Prepovedati bi moral* le vrečke iz PVC, ki je ne smern0 zažigati v upepeljevalnikih. članice FAID-Federdistribuzione imajo seveda samo vrečke brez PVC, ki torej ne. bi smele po taki logiki onesnaževat* ,
okolja, seveda če bi vsaka vrečka r°'. mala v zaboje za smeti in ne na gmaT. ne, v potoke, reke in morja. Neka! letakov bržkone ne bo spremenilo ri1' selnosti potrošniške družbe, da se ri°' ramo sprijazniti z mislijo, da boa0 živopisane plastične vrečke še ved**0 v »okras« naravi.
Davek na pornografijo
DUNAJ — Za dunajske ljubitelje »težke« pornografije se leto 1986. ne naznanja z najboljšimi obeti. Občinske oblasti nameravajo namreč znat11. zvišati davke pornografskim kinodvoranam. Tako je naznanil na posebF tiskovni 'konferenci dunajski podžupan Hans Mayr, ki je obrazložil sV° predlog o obdavčevanju predstav in drugih prireditev.
Mayr predlaga, naj bi 20-odstotno povišali občinske davke za pori10 grafske kinodvorane, enako kot za avtomatske oz. elektronske igre. Za vS^ I ostale prireditve, od koncertov do plesov, pa bi se moral davčni priti*3 povečati samo 10-odstotno.
Zadnjič so te davke v avstrijskem glavnem mestu povečali 1981 le^n ’ Zanimivo je, da tedaj niso zabeležili upada inkasov pri priredtivah, splošn vzeto. Znatno se je zmanjšalo število avtomatskih iger, ki jih je zdaj 3.9®.' medtem ko jih je bilo leta 1980 7.200. Mayr se nj upal izraziti napoved1, ali se bo kaj takega ponovilo v primeru pornografske kinematografi)