(ETO XIII. ZVEZEK 13. Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jeiik bodi vam ključ do žveličaneke narodne omike. A. M. Slomšek m m NflS DOM m m m m m GLASILO SLOVENSKE MLADINE. MARIBOR, 1913 CIRILOVA TISKARNA. J V sebina Stran Kornelij................................193 Vpliv petja na zdravje..................196 Iz Balkana .............................197 Doma in po svetu 199 Pod vaško lipo Spomini starega rokodelca...............199 Izlet v Zajčki samostan 200 «Mladina, bodi stalno katoliška, značajna, narodna, in nikoli ne ostavi slovenskega prapora!».............................202 Amerikanska smola.......................203 Očetu...................................203 Materi..................................203 13. zvezka: Stran Dekliški vrtec: Trojni ženski poklic.....................204 Glede sestanka v Mariboru................205 Na sestanek..............................205 Obnašanje pri sestankih..................206 Odgovor gdč. svetovalki.............., . 206 Slovanom ................................206 Lepša vigred........................... 206 Dobri nasveti: . Svetovalka...............................206 Društveni glasnik: 206 Drobtinice : Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 19. junija 1913. Govor „Alkohol in mladina“ objavljen boru za 4 vin. po pošti 7 vin. Priporočamo v 10. št. »N. D.« v celoti izšel je v obliki lične knjižico kot dobro agitacijsko sredstvo v boju knjižice. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mari- zoper alkohol. Zavod sv. Marte v Trstu ulica S. Francesco št. 15,1. nadstr. sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«. Prirejene slavnosti in prireditve: Kraj dan Št. Jur — Tabor 15. junija 29. junij'a Sv. Martin na Pohorju 25. maja Ptuj 15. junija Frankolovo 13. aprila » 4. maja » 25. maja Vurberg ? junija Vojnik 8. junija Št. Jur ob juž. žel. 8. junija Zreče 22. maja Gornja Radgona 9/2,16/3,20/4, 18/5, 15,6. Žetale 1. junija Dunaj 22. junija Sv. Lovrenc n. Maribor. 22. junija ime društva Bralno društvo Sveta vojska Izobr. društvo Dekliška zveza » » » » » » » » Izobraževalno društvo Dekliška zveza p » Mladeniška zveza Kat. br. in izobr. društvo Dekliška zveza » » prireditev Zgodov. župnije občni zbor »Najdena hči« mesečni shod podučni shod » » , » » mesečno zkorovanje mesečni shod predavanje o alkoholu mesečni sestanek poučni shodi protialkoholni shod izlet mesečni sestanek Kornelij. Povest iz zadnjih dni Jeruzalema. Sedmo poglavje. Lakotainbe d a. V palači Herodovi obhajala se je pojedina in bilo je pri mnogovrstnih jedilih in dobri kapljici prav .'oseio in prijetno. Simon je ležal na meliki medvedovi koži in se skrbno ukvarjal s pečenim piščancem. Caharija ležal jo ob njegovi strani in si privoS-VI prav okusno koštrunovo pečenko, drugi so se pa radovali nad drugimi dobrimi rečmi. Sužnji so prihajali s polnimi m odhajali s praznimi skledami tor don.i šali velikanske vrče, polne najžlahtnejšega vina. Simon povzdigne svojo čašo in zakliče: „Na zdravje Rimljanom!“ Naj jih pobere kuga!“ Z zasmehijivim krohotom zlije polno čašo v grlo na en dušek. Caharija pravi: „Prav dobro se živi pri izobilju jedil, katera nam je preskrbel Jakob v svoji modrosti!“ „Modrost! Ženskam je iztrgal grižljaje iz rok in otrokom je ugrabil kruh iz ust!“ zakliče nekdo vmes. „Hm, kaj pa potrebuje lačna dru-kal take žlahtne hrane. Obnašajo se kot osli in se hočejo Titu udati; zato Pa naj tudi živijo kakor dolgouhanci od sena in slame!“ posmehuje se tretji- Simon se smeje, da brni po dvorani. . Mislite“, opomni Caharija, „da živi Janez Gišala slabše kot mi? Ugra-pil je daritveno vino in njegovi Ijud-lo ne morejo navadno ravno stati, ker vedno pijani. Pravi, da morajo branilci templja tudi živeti od templja!“ Oko Simonovo se bliska, ko se i-menuje ime Janez. Sramota, ki jo je tačas pretrpel, žge ga v duši. Se ni našel do danes priložnosti, da se maščuje nad njim. Nastala je splošna tišina. Jonatan, ki je sedel v raševnati obleki na spodnjem koncu mize, gledal je temno pred-se. Dozdaj se mu še ni zdelo vredno, da bi se bil udeležil raz-govarjanja. „No, Jonatan, ali skušaš s temnimi pogledi prodreti v prihodnjost?“ pravi s porogljivim nasmehom surovi Simon. Jonatan vstane in reče: „Dovoli, gospod, da te pozabavam z veselo zgodbico“. „Prizanesi nam pa s svojimi prerokovanji. Take reči so le za ljudstvo! “ Tem besedam sledil je splošen, zaničevalen krohot. Jonatan se za to ne zmeni in pravi: „Ne daleč od tu stanuje neka že- na, Marija jio imenu, ki je prišla v začetku vojske čez Jordan in iskala zavetja za obzidjem našega mesta. Bila je bogata; danes pa ni več sence njenega bogastva.“ „Prav govoriš, Jonatan“, prestri-že mu Jakob besedo. „Ta prstan svetil se je nekdaj na njeni lepi roki. Ni ga hotela dati radovoljno in moral sem ji odrezati prst s prstanom vred!“ Pri tem vzdigne desnico, na kateri se je blestel prstan, umetniško izdelan in o-krašen s krvavordečim kamnom. Jonatan nadaljuje: „Lačna množica vdrla je v njeno hišo in ji vzela ce- lo zadnji ostanöek moke, ki si jo je bila prihranila za zadnjo pogafio“. „Ne dolgočasi nas!“ zadere so jezno Simon. „Ti si postal v zadnjih dneh neznosen“. Jonatan trepeče komaj vidno. Pripoveduje dalje: „Ta ženska je zaklala svojega lastnega dečka in ga pojedla skoraj vsesa“. Preneha in opazuje z mrkimi, plamenečimi pogledi vrste gostujočili. Vsi molče in marsikateri je postal oelo bled. Caharija razlije žlahtno vino in Jakobu obtiči grižljaj v grlu, da ga napade silni kašel. Le na Simona ne naredi grozno poročilo nobenega vtisa. Začne se surovo smejati in zakliče: „Videl sem sicer že, da povživa sodrga tam zunaj usnje obuvala, pa kaj takega, kot si povedal, še nisem videl. Skoda, da nisem bil zraven.“ Komaj je izgovoril te besede, ko se odpre zastor pri vhodu in vstopi suha, bleda žena v sobano. Omizje umolkne. Žena zakliče z votlim glasom: „Simon, 70 udov štela je moja rodbina. Mojega moža požrl je sovražni meč, mojih 5 bratov pribili so Rimljani na križ, moj sivolasi oče u-mrl je lakote, ostale pa je pokončal meč tvojih morilcev. Ostala sem sama in ta moj otrok!“ Razgrne vrhnjo obleko; v rokah drži mrtvo truplo, zavito v umazano platno. Žena nadaljuje: „Mene hoče smrt pobrati zadnjo, ko je požrla lakota moje drobovje. Predno pa grem od tod, da se vležem v grob, katerega sem izkopala s svojimi nohti, hočem ti še povedati nekaj v slovo. Bodi proklet, Simon! Kazen božja naj pride nad te in nad vse, ki so s teboj!“ Zadnje besede zavpila je z vso močjo proti omizju in potem se opotekala ven. V tem trenotku prihiti nekaj bledih in sestrašenih oborožencev v sobano: „Ljudstvo hoče kruha! Ljudstvo vpije po kruhu!“ Komaj so to izgovorili, že pridrvi za njimi divja množica v dvorano. — „Kruha!“ kriči tolpa, „Kruha!“ Napol zbesneli lakote trgali so usnje od svojih ščitov in ga žvečili. Bledi, sesuše-ni, z vdrtimi, kalnimi očmi, nudili SO' grozen pogled. Simon in njegovi tovariši planili so po konci in stopili z golimi meči proti najsprednejšim vsiljivcem. „Ven!“ zarohni poveljnik. „Kruha! Kruha!“ doni mu v odgovor in tolpa za toloo se rine v sobano ter tišči nevzdržno v osnredje. Nastane strahovit šunder in brezobzirno1 prerivanje. Kakor zveri planejo sestradani ])o ostankih obeda in skušajo drug drugemu iztrgati grižljaje. Šibkejše so močnejši pobili brez usmiljenja na tla- Simon in njegovi tovariši zbežali so v sosednjo sobo in zaprli težka, o-kovana vrata. Pa kmalu so zapazili vsiljene! njih beg. Zbesneli bili so na vrata in kri' čali grozeče: „Simon, Simon, pridi ven! “ „Kaj hočete od mene?“ „Pridi ven!“ „Hočete umoriti svojega vodjo? P°' trpite; dan rešitve je blizu. Ali step0' zabiti besede našega razsvitljenega preroka Jonatana?“ „Jonatan naj pride ven!“ krio1 množica. Vrata se odpro in Jonatan stop1 bled in prepaden pred tolpo. Nastau0 smrtna tišina. Simon in njegovi prh'1.' žonci se tudi prikažejo pri vratih. Ž'1' ti Simon je poslal Jonatana naprej, d11 pomiri s svojo besedo besnost Ijudstv^ Ce se mu no posreči, naj ga pa raztv gajo na kosce; saj je začel postaja11 dolgočasen. .. Jonatanove oči skušajo spozna11: kaka usoda ga čaka. Ko vidi, da §e 11 izgubil vsega upliva na zaslepljah množico, ojunači se, zravna se in z. čne z zapovedovalnim glasom: A'-1, dvomiš, ljudstvo moje, govori Gosp01“ in no zaupaš v mojo pomoč. Vedi, ^ se bodo vrata svetišča tresla pred P^ ganskimi udarci in bo grozila njih 11 ga onečastiti sveti kraj, vzbuhnü • plamen iz svetišča in njegov strupf-vzduh bo pokončal vse, ki so mn°.^ moje ubogo ljudstvo. Mesija prihaja svetega ognja, obdan od angeljev božjih, in konec poganov bo grozen!“ Vsiljenci stojijo nepremično in gledajo s tihim spoštovanjem na lažipre-roka kot na odposlanca božjega. Neka^ teri padejo na kolena in se bijejo v joku na prsa: „Gospod, usliši svoje ljudstvo in usmili se Izraela, kakor si se ga usmilil v Egiptu!“ tako prosijo. Med tem je odposlal Simon nekaj služabnikov, ki so se kmalu vrnili s tremi vjetniki. Med njimi je bil tudi Hazael. Simon pravi: „Možje Jeruzalema, ti-lo so krivi vaše bedo! Sodite jih 'po svoji jezi!“ Množica plane na svoje žrtve in vleče ter peha jih ven. „Na Novi trg ž njimi! Na Novi trg! Hočemo jih sežgati!“ kriči vse vprek. Simon se smeje; odstranil je z veliko spretnostjo 3 nadležne nasprotnike in umiril nastali vihar. Množica vleče žrtve po cestah. Na Novem trgu, ki se je nahajal v zgornjem mestu, vlačijo napol zbesneli suha drva skupaj, prinašajo smolo in druge reči, ki rade gorijo. Hazaela slečejo prvega in ga vržejo na gromado, „Proč! Proč!“ kriči. „Jaz Te nisem obsodil, Poncij Pilat Te je umoril. Glejte, tam-leprihaja in hoče me zadaviti s svojimi suhimi, mrtvaškimi prsti. Proč! Proč!“ Silno trepetanje popade telo in hropeč lovi sapo. „Judež! Judež!“ začne zopet klicati. „Ali Ga nisi ti zatajil? Pojdi proč, Nazarenec, jaz sem nedolžen nad Tvojo krvjo!“ Z zasmehljivim krohotanjem držali so morilci baklje proti grmadi. Sikaje so suha drva v plamenu in gosti dim zavije tri žrtve. Lahek veter poživi plamen in v nekaterih trenotkih je cela grmada kakor razbeljeno ognjišče. „Ko se je grmada razplamenela, čul se je še enkrat Hazaelov glas iz plamena: „Proklet sem in pogubljen!“ Potem je bilo vse tiho. Množica pleše kakor obnorela okoli grmado in vpije: „Hazael, pridi ven! Kliči k Jahvetu in rešil te bo!“ Jonatan sedi ne daleč proč na pragu pogorele hiše. Obupni klici starega pismarja donijo kakor klici iz pekla na njegovo uho. Mrazi ga, in ovije tesneje plašč okoli ramen. „Proklet sem in pogubljen!“ sliši ga sedaj klicati; glasno zastoče in zdirja proč, kakor da bi ga kdo podil. Ko pride domov, zariglja svojo sobo, vzame svetopisemske zavitke in začne brati z žarečimi očmi. Črke mu plešejo pred očmi in postanejo svetli meči, ki namerijo ostrino proti njegovim prsom. Tresočo roko pomoči v vodo in zmoči si oči. Zopet odpre knjigo in bere z mrzličnimi pogledi besede preroka Mihe-ja ter prikazen Izaijevo. Spomni se na neko čudno znamenje. Pred začetkom vojske sedel je na svoji hiši in gledal kako sobice zahaja. Misli so mu hodile bogve kod. KrvavOrudeče je zašlo solnce za Judejskimi gorami. Krvavo ognjen blesk pokril je nebo. V oblakih jo videl podobo nekega obleganega mesta. Ljuto se boreči jezdeci in pešci obkrožali so obzidje. Ko je podoba izginila in noč razprostrla temni pajčolan čez Jeruzalem, videla se je osamljena zvezda na nebu, podobna krvavemu meču. „Jeruzalem!“ zastoče. „Jeruzalem! Pokončan boš! Jahve je zapustil svoje ljudstvo in ga hoče uničiti!“ Zopet se zatopi lažiprerok v globoko razmišljevanje. Kje je Mesija? Ali ga ni hotel Bog poslati, ko se umakne žezlo od Juda? Ali preti hiši božji pokončanje in Obljubljeni ne pride? Nova podoba vstane pred njegovimi očmi. Mož s težkim križem na rami tava po strmem potu na Golgato, sledi mu množica, ki se norčuje iz njega! Umrl je in njegovi učenci so trdili, da je Mesija. S tresočimi prsti poišče speve psalmistove in besede Izaijeve, ki veljajo o umirajočem Zveličarju. Bernika mu jih je nekdaj omenila. „Proklet!“ zakriči in udari se na čelo, zgrabi pergamen in ga vrže v odprto ognjišče. Plamen vzplapola in svete knjigo razpadejo v pepel. Jonatan gleda srepih pogledov v žrjavico, ki je pokopala njegovo upanje in njegovo vero. Pade na kolena in silen jok pretrese mu telo. Stemnilo se je že bilo, ko se je vzdignil Jonatan. Opotekajoč plazi se po mrtvaškotihi hiši in gre počasi v podzemlje. Stražnik mu sveti z bakljo in hreščeče se odpro vrata v ječo. Svit baklje razsvetli ozki prostor. Bernika kleči kakor ožarjena od nebeške svetlobe, v kotu ječe. Jonatan obstoji in prekriža v tihi bolesti roki. Bernika vstane in zakriči, ko opazi, kako se je brat spremenil. „Jonatan!“ zakliče in se mu vrže v naročje. Vpliv petja Ali ni malo čuden zgornji napis? Petje bi naj vplivalo na naše zdravje? V resnici ima petje na človeško telo prav blagonosen vpliv, in sicer v večji meri, kakor se navadno dozdeva. Posebno na dihanje in na preimenitni ud (organ), ki povzročujedihanje, naplju-ča, deluje petje na zelo blagonosen način. To se lahko dokaže celo s številkami. Pri navadnem dihanju obnovi se vsakokrat le prav mala količina, približno sedmi del, zraka, ki se nahaja v pljučah; še-le naporno, prav globoko dihanje, n. pr. če gremo zelo v breg, stori, da se zrak v pljučah v večji meri spremeni. Lahko bi primerjali zračenje pljuč nekako z zračenjem sobe. Ce zračimo samo površno, n. pr. če odpremo samo polovico enega samega okna, ne bo se mogel slabi sobni zrak nikoli tako popolnoma in tako hitro nadomestiti s čvrstim, čistim zunanjim zrakom, kakor če odpremo celo okno ali vsa okna izbe. Kakor se v sobi zrak skvari, če ga ne obnovimo prav izdatno, tako je tudi v pljučah. Zrak, ki zaostaja v pljučah, je pomešan s strupenimi plini (og-Ijenčevo kislino) in kvarijiv za telo; temu se odpomore s prav izdatnim in obsežnim zračenjem pljuč, ki se doseže z globokim, polnim dihanjem, ki dovaža telesu prepotrebni kisik v obilni meri. Jonatan pa jo uahne v stran od sebe in zakliče: „Proč! Proklet sem!“ Potem dere ven in kriči: „Mesija pride! K templju! Mesija pride!“ Dere po pustih ulicah in vpije neprestano: „Mesija pride! Mesija pride! Mesija pride!“ Ko se približa Jonatan obzidju, pride mu mož v raztrgani obleki nasproti ; obstoji in zakliče: „Gorje, gorje Jeruzalemu! Gorje tudi meni! Gorje tudi tebi!“ Kamen, ki ga je vrgel rimski balist, zadene ga v glavo in tiho pade mož na tla. Grozepoln beži Jonatan dalje. (Dalje prih.) na zdravje. Mnogokratna vaja globokega dihanja naredi tudi pljuča obsežnejša, poveča torej množino zraka, katero morejo sprejeti pljuča. In ravno v tem o-ziru ni lahko najti bolj pripravnega ravnanja kakor redne pevske vaje, ki ne pri pomagajo samo, da se zveča obsežnost pljuč, ampak tudi obenem poskrbe, da se izprazni slabi zrak iz pljuč v najizdatnejši meri. Obsežnost pljuč je velikega pomena. Navadno znaša približno 3200 kubičnih centimetrov; vajeni pevci pa morejo vdihniti 4000—5000 kubičnih centimetrov zraka in ga dati počasi iz pljuč, toliko so se pljuča razširila s petjem. Najslabše se godi pri navadnem, površnem dihanju pljučnim končinam, ker so najbolj oddaljene od sapnika. Dri površnem ^rezračenju sobe ostane stari slabi zrak prav posebno po kotih in pod hišno opravo; tudi v najoddaljenejših pljučnih končinah vrši se prav mala sprememba zraka, dovaja se prav malo ali celo nič več krepilnega in osvežujočega kisika; ti deli pljuč se ne morejo tako lahko več u-stavljati kali bolezni. Zato imajo ravno tam skoro vse pljučne bolezni svoj začetek od navadnega pljučnega katarja do najhujše jetike. Le globoko dihanje prinaša dobro prearačenje pljučnih končin, ki so tako nevarno gojišče kali jetike. Mnogi zdravniki izjavljajo, da je redno petje, ki skrbi za dobro prezraöe-nje pljuč, prav važen pripomoček, da ostanejo pljuča zdrava in krepka. Znana je piscu teh vrstic jetična družina; več sinov in hčer je pobrala že neusmiljena morilka, ko so dorasli v približno 20. leto in črez. Ena hčer se pa drži izvenredno krepko in korajžno, ne kaže usodepolnih znamenj nevarne bc’ezni. Ta hčerka je zelo pridna pevka, ki redno obiskuje pevske vaje in pridno sodeluje pri vsaki cerkveni slovesnosti. Redno petje jo vidno krepi in ohranja. Globoko dihanje pri petju dovaja pa pijačam tudi mnogo več krvi, kar je po mnenju zdravnikov zelo izdatno zavarovalno in zdravilno sredstvo proti jetiki. Ker sprejemajo pljuča po globokem dihanju tudi več kisika v se, izboljša se naravno tudi kri v obilni meri. To je zelo važno za mladenke, ki so malokrvne in bledične in n. pr. sedijo mnogo pri šivanju. Za te je redno petje zelo velike važnosti. Z globokim dihanjem se pospeši tudi pretakanje krvi po celem telesu, krvni dovodi se pokrepčajo; tako vpliva petje tudi kot. krepčilno sredstvo za srčne mišice. Pri petju se prav izdatno giblje prečna mrena in trebušna votlina, kar prav ugodno vpliva na prebavljanje. Kdor trpi na slabem prebavljanju, naj redno poje. Redno petje je torej telesna vaja,, ki vpliva zelo blagonosno, da je človek zdrav in se dobro počuti. Človeštvo je to že od nekdaj občutilo, če se tudi ni tega vedno naravnost zavedalo. Od tod izvira veselo razpoloženje, dobra volja, telesni dobri počutek, ki se polasti nehote pevajnčega in vpliva tudi na celo družbo. PrijatTji in brati Me siTjo dostkrati, Svoj glas povzdigniti, Jih razveseliti, Zakaj bi ne pel? (Hašnik.) Tudi pevske koračnice služijo ne samo zabavi, ampak povečajo ob enem sposobnost v korakanju, množijo telesno čilost in žilavost, pomagajo pozabiti trud in težave ter velike napore. Ce tudi je delo Mi čelo ogrelo, Vse trude premagam In pesmice zlagam. Zakaj bi ne pel! (Hašnik.) V žalosti in veselju bo lepa pesem vplivala na pevca samega kakor na poslušalce prav blagodejno: Je žalost me vila, Je pesem pa mila; Je duša vesela, Se taka bo pela. Zato pa mladenka, mladenič, zakaj bi ne pel? Iz Balkana. Mahmud Š e f k e t - p a š a , t u r š k i v e 1 i k i v e z i r , je bil 11. junija umorjen. Peljal se je s svojim adjutantom in z nekim drugim častnikom v samodrču iz vojnega ministrstva. Ko se pripelje iz Bajazid-trga na Tramvajsko cesto, ni mogel hitro naprej, ker so cesto popravljali. Iz množice, ki je tamkaj stala, začel je neki Tewfik streljati na vezirja in tovariše. Sefket-paša in eden spremljevalec sta bila smrtno ranjena in sta kmalu umrla. Sluga vezirja je bil težko ranjen. Umor se je izvršil iz političnih nagi- bov, morilec je hotel maščevati umorjenega ministra Nazim-pašo. Sefket-pašo štejejo med najboljše turške državnike in težko se bo dala nadomestiti ta izguba. Morilec je imel več pomagačev, ki pa so ubežali, prijeli so na mestu le Tewfika, druge pa zasledovali po Carigradu. Izsledili so jih v neki hiši in po daljšem boju, v katerem so bili nekateri izmed stražnikov ranjeni, vjeli so 3 napadalce in jih odpeljali v Štambul. Eden najvažnejših dogodkov, ki se nanašajo na Balkan, je b r z o j a v- karuskegacar j a na bolgarskega in srbskega vladar-j a. Ker se je razprtija med tema državama bolj in bolj ostrila in nevarnost bratomornega boja bolj in bolj naraščala, izpregovoril je car kot razsodnik zelo resne in važne besede, katere se glasijo: „Vest o sestanku ministrskih predsednikov zavezniških držav, ki se je nameraval sklicati v Solun in bi se naj kasneje premestil v Petrograd, me je močno razveselila, ker se mi je zdelo, da ta namen pomenja željo balkanskih držav, da bi se med sabo sporazumele in ojačile zvezo. Z mučnim čustvom sem izvedel, da se ta sklep še ni izvršil in da se balkanske države pripravljajo na bratomoren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile, združene v zvezi, zatemniti. V tem tako resnem trenotku apeliram, kakor mi zapoveduje moja pravica in dolžnost, neposredno na vaše veličanstvo, da oba naroda, bolgarski in srbski, predložita na temelju zavezniške pogodbe Rusiji odločitev vsakega spora, ki bi se nanašal na tolmačenje besedila pogodbe in na obveze, izvirajoče iz te pogodbe. Zato prosim vaše veličanstvo, da bi ostali zvesti obveznostim, ki ste jih prevzeli, in zaupali Rusiji glede rešitve med Bolgarsko in Srbijo sedaj vladajočega spora. Smatrajoč funkcije razsodnika, ne kot predpravico, marveč kot mučno obveznost, ki sem jo prevzel na-se, uso-jam si vaše veličanstvo obvestiti, da ne morem biti ravnodušen nasproti vojni med zavezniki in smatram za potrebno, konštatirati, da bo morala tista država, ki bo vojno pričela, se za' to odgovarjati pred celokupnim slovanstvom in da si jaz pridržujem popolno svobodo postopanja nasproti even-tnelnim rezultatom takega, tako zločinskega boja.“ Oba vladarja sta takoj odgovorila na carjevo brzojavko, vendar celo po-voljen ni bil menda nobeden odgovor, ker nobeden nima prave volje odjenja-ti. Bolgarski vladar povdarja v daljšem odgovoru med drugim tudi to-le: „Ta boj bi jaz in moja vlada bolj obžalovala, kakor kdorkoli drugi. Mi se mu hočemo iskreno izogniti, vendar pa se ne moremo ustavljati soglasnim čutom ogorčenja, katero povzročajo po tolikih naporih in sijajnih zmagah mojemu narodu poskusi naših zaveznikov, ki ga hočejo pravici in poštenosti v zasmeh oropati svetih sadov teh naporov in zmag. Bolgarija nima samo pravice do Macedonije, ampak tudi neizogibne dolžnosti do prebivalstva, ki je bilo vedno bolgarsko in tudi hoče vedno ostati, in vaše veličanstvo se gotovo spominja, da je te dolžnosti še vsa leta priznala tudi Rusija!“ Srbski kralj Peter zahvaljuje se carju za skrb, ki jo ima za blagor Balkancev, in za trud, ki ga ima, da prepreči boj med slovanskimi plemeni, vendar pa povdarja, da zahteva živ-Ijenski interes Srbije, da pripade glavni del od Srbov zasedenega turškega ozemlja Srbiji. Povdarja se, da bo Srbija pri tem vstrajala, če prav bi pa vsled razsodbe Rusije južni del Macedonije ne pripadel Srbiji. V tem slučaju bi nastalo v Srbiji razburjenje, ki bi onemogočilo nadaljni mirni razvoj ter bi spravilo vlado ter dinastijo v zelo kritičen položaj. Položaj je še vedno silno resen in nevarnost zločinskega bratomornega boja velika. Kako bi se radovali slovanski nasprotniki nad to ostudnostjo, s katero bi uničile balkanske države sadove svojih zmag, teptale lovorjevo vence junaštva v blato, naredile sovražnikom slovanstva zopet neovirano pot čez Balkan do morja, katera se je zdela že za vedno zaprta. Sofijo Bolgari utrjujejo. V okolici Stipa se je pojavila med srbskimi in bolgarskimi vojaki k o 1 e -r a , ki se baje naglo širi. V n o v e m turškem ministrstvu sta tudi dva kristjana. Doma in Podivjanost mladine. Dne 11 ju- nija ustrelil je v Lvovu dijak IIII. tečaja na učiteljišču, Rusin Dzegala, svojega profesorja Gutkowskega. Po Pouku se je zamudil profesor še malo v šolski sobi, hudobni fant je prišel od zadaj in mu izstrelil 4 krogle v glavo. Hudodelec trdi, da se mu je zdelo, da ga profesor preganja, kar pa drugi zanikujejo. Taki zločini so dokaz, da gine bolj in bolj iz mladine verski duh. Saj se ni čuditi, če opazujemo, kako se nemoteno razširjajo razni, verstvu sovražni nauki po spisih, predavanjih, eelo po šolskih knjigah v obliki mo-droslovnih izmišljotin. Kako se ta in oni „vzgojitelj mladine“ nasmehne, če pride govor na nravne in verske zakone in zahteve. Dne 16. junija se je vršilo na Dunaju zborovanje časnikar-J e v , ki so se zbrali iz vseh narodov bi strank, da skupno ugovarjajo proti odredbi najvišjega sodnega dvora, katera določa, da mora tudi urednik podati pričevanje, tudi če se gre za dopisnika. Sklenili so, takega koj izbac-niti iz kroga časnikarjev, če bi so u-dal tej zahtevi. Ruska vlada je določila kredit na SO tisoč rubljev za prevedbo sv. p i s-m a na ruski jezik. Dosodaj so brali sv. pismo na Ruskem v staroslovanskem jeziku. Londonski katoličani, kojih je čez 350.000, kupili so hotel Salisbu- po svetu. ry, ki bo središče katoliškega društvenega življenja v prestolnici Angleške. Francoska vlada je imenovala med takozvanim! „častniki akademije1' ‘20 odličnih redovnikov, ki delujejo v tujih deželah. Doma jim ne dovolijo delovati, ampak jih izganjajo, za zasluge v tujini jih pa odlikujejo. N o r v eški državni zbor je dne 12. junija sprejel z 99 proti 11 glasovom predlog, po katerem izgubi kralj svoj „veto“, to je pravico reči: „Ne dovolim, ne privolim, da bi se to in to izvršilo“. Tri redovnice iz reda Brezmadežnega spočetja Marije v Montrealu v Kanadi ponudile so se za postrežbo kitajskih gobavcev na otoku Šeklu ng pri Kantonu, katere so poganski Kitajci izbacnili iz človeške družbe in katere so protestantski amerikanski in evropski strežniki zapustili. Oderuško nakupičevanje blaga. Iz Pariza poročajo, da je dognala preiskava, ki se je vršila na ovadbo senatorja in tovarnarja za čokolado, Meu-nierja, zaradi oderuških špekulacij na pariški borzi v jeseni 1. 1912, da je nakupil in nakopičil tovarniški ravnatelj Normami koncem meseca septembra leta 1912 približno 380.000 Žakljev sladkorja. Preiskovalni sodnik je obvestil po dovršeni preiskavi tega Nor-manda, da se je dvignila proti njemu obtožba zaradi prepovedanega oderuškega nakupovanja blaga. Pod vaško lipo. Spomini starega rokodelca. Konec. Zato so se pa ljudje čudom čudili, da se je moj mojster kar naenkrat Spreobrnil in celo sam vabi v društvo, dasi je preje zmirom pravil, da Je to vse skupaj neumnost. Ko pa jo je primahal zvečer domov in videl, kaj se Je zgodilo, ga je pograbila taka jeza, da je le malo manjkalo, da me ni prijel za ušesa. Jaz pa sem bil že prost pomočnik in se nisem prav nič strašil. Nasprotno, imel sem velik užitek nad mojstrovo jezo. Ko je to spoznal, pričel je bolj ponižno: „To ste neumni, župnik bo pograbil denar in se mastil, vi, ki se pehate okoli, boste pa žejni stradali“. — „No, le brez skrbi bodite, mojster Žagar, sem odgovoril odločno. „Cisti dohodek se bo porabil za nove knjige, da pa meni ne bo potreba več stradati, Vam naznanim, da si v par tednih poiščem drugega mojstra.“ To je mojstra zadelo in godrnjal je no- kaj o nehvaležnosti, ki je plačilo sveta. Fantje pa smo pozno v noč pripravljali oder in venčali Bregarjev pod, da je bil, kakor slavnostna dvorana. Kupili smo po 10 vatlov belega, rdečega in modrega blaga, napravili trobojnice in ž njimi okinčali tudi vhod. Kaj takega še ni bilo v fari! V nedeljo potem je bilo vse pokonci. Pred podom so se gnetli vaščani, gledali radovedno skozi špranje in pritiskali na vrata. Včasih je smuknil kdo izmed nas, ki smo izvrševali zadnje priprave, mimo; spoštljivo so se mu umaknili, kakor samemu gospodu šomoštru, vsak pa je na tihoma želel, biti danes na njegovem mestu. To je napolnilo tudi nas s samozavestjo in nam dalo pogum. Zažvenkljalo je in zastor se je dvignil — kar sam od sebe, jedet jedet! Na odru se je-prikazala častitljiva postava župnikova. Nasmehnili so se ter govorili o pomenu takih predstav, ki blažijo srce in dvigajo duha. Oh, tako lepo so znali govoriti samo gospod Gregor. Sedaj pa je nastopil Miha. Kakšen korenjak je bil; saj ga ni bilo poznati! Bel predpasnik, težka verižica, pisan telovnik. Moj Bog, kaj si vsega ne izmislijo! Govoril je počasi in razločno, da, ravno tak je, kot gostilničar Anzek! Ti 'Miha ti! Potem pa že drugi: saj je bilo že z očmi utripati škoda, da bi se kaj ne prezrlo! Kaj tace-ga pa še nikoli ni bilo na Kranjskem, so dejali Možicev stric po končani predstavi. Prva igra se je dobro obnesla, ljudje se niso mogli dovolj načuditi, tako se jim je dopadla. Mi smo bili veseli, najbolj pa so bili veseli gospod Gregor, ko so videli, kako dobro vpliva društvo na fante. Tudi v meni je kipelo. To, kar sem doživel zadnje čase, me je polnilo s ponosom. Kupil sem si krivce in kakor drugi boljši fantje, šel ponosno na vas. Kaj pa nam morejo? Pa tudi vaščani so nas odslej bolj rešpektirali. Ali kakor je enkrat vsega konec, tako se je bližal konec tudi temu, v kar sem se zaljubil z vso dušo. Mojster mi je pisni iz Zagorja, kdaj naj pridem, in minuli so dnevi tako hitro, da se še zavedel nisem, da bo jutri že dan ločitve. Sel sem še enkrat h gospodu Gregorju in prijazni gospod so mo ljubez-njivo poučili, kako se naj ravnam v tujem kraju, kjer je več slabega kot dobrega. Dali so mi pismo na g. župnika v Zagorju, stisnili v roko nov tolar in jaz sem se solznih oči poslovil. Nato sem šel pa še v društvo. Fantje smo se zbrali še enkrat in šli v vas pod lipo. Zaorila je lepa pesem iz mladih grl, da je v tihi noči odmevala sem od Zajčje gore. Meni pa je bilo bridko pri srcu. Jutri zvečer bom že sam sredi mrzlih src, ki ne vedo, kaj je ljubezen, ki združi fante v poštenem društvu. Drugo jutro so mati skuhali svinjski želodec. Ali meni ni dišala jed. Prišli so po prvi maši fantje, da me sprejme do kolodvora. Stopile so mi še enkrat pred oči vesele ure, ki sem jih prebil v njih družbi in solze so me polile. Toda le za hip; saj smo fantje, kdo bi se kisal! Predno sem stopil v vlak, pa sem oddal pošti pismo za društvo s pesmico, ki sem jo nekoč našel v neki knjigi in sem jo tako le predelal: I. Oj z Bogom ti domača vas, Oj z Bogom kličem ti na glas! Oj z Bogom moje sreče rai, Bog ve, te li še vidim kdaj? n. Slovo od tebe mi budi, Spomin prekrasnih, mladih dni. Spomin na žitje mladih let, Ko trgal sem pomladni cvet. III. Zato medleva mi srce, Zato mi tečejo solze, Ko tebe, moj mladostni raj, In druge vas zapuščam zdaj. Stara sablja. Izlet v Zajčki samostan. Navdušenje za vse pravo in pošteno, lepo vedenje in poštena veselost, te lastnosti značijo prave Marijine družabnike. V precejšnji meri se najdejo te lastnosti tudi med našimi prihovski-mi fanti Marijine družbe, katerih število se je pomnožilo na 60. Letos doteka peto leto, od kar obstoja ta, za naš kraj in naše' razmere pomenljiva in prepotrebna organizacija, ki je obenem čaše bralno in izobraževalno društvo v okviru pravil organizacije. S ponosom zremo danes nazaj v leta, ki so bila leta navdušenja in dela, združena z nekaterimi težavami. A ravno težave in boji so nam pomnožili našo moč in samozavest. Nasprotnikom svojim kličemo danes: Le napadajte nas, da vidimo, kaj nam še nedostaju, kje nam je še treba izboljšanja! — Petletnico obstanka Marijine družbe fantov smo obhajali dne 11. in 12. maja poučno in razvedrilno. Dine 11. smo imeli poučni shod, kjer nam je naš vajen govornik °rganist Klajžar razpravljal o zgodovini in legendi Zajokloštra. G. voditelj nam je pa govoril o prvih kartuzijanskih pravilih na podlagi dr. Stegenše-kove knjige, in notem smo zapeli skupno narodne in pobožne pesmi, ki jih vsi znamo. Na biukoštni ponedeljek ob 1. uri popoldne se nas je zbralo okoli 40 pri Mežnareku blizu Tepanja, kjer smo Posedli na 3 leno okrašene vozove za 'Zlet v Zajcklošter. Med veselimi glasovi strun in harmonike ter močnih Rt'1 smo se peljali kakor svatje medob-(mo pozornostjo tepanjskih, draževeš-kih in žičkih vaščanov proti Špitaliču. Kakšne pesmi pa znate peti, me vpra-ši morebiti zvedavi bralec-pevec. Vseh 'm izdamo, ker jih le mi peti znamo. Kli znate vi drugi: „Hej Slovenci“, ”Oj ta soldaški boben“, „Prišla bo po-'Plad“, „Solnce črez hribček gre“, „Mr-Zel veter . . .“, „V dolinci prijetni . . .“, •v' Pam za turškim gričem“, „Gozdič je ze zelen“, „Dajte hribi in doline“ itd.?' V* na 3. uro smo prispeli v Špitalič, ’ar n a cerkev ima mnogo znamenitosti. V'jdimo jo pogledat! Po kratkih lita-"'jah si ogledamo v spremstvu prija-z"ega g. župnika Goričana omarico za 0,)lačila, ki ima 12, s črkami zaznamo-'"nih predalčkov, sedile ob velikem ol-tarju, lepe oltarje, prevotljena vrata in oba stara portala. — Fantje smo z zanimanjem gledali to nenavadne stvari, ki jih v domačem kraju nimamo. G, župnik nas pri pogledu na podpornike z ogorčenjem spomni na žive, nepotrebne podpornike, to jo na katoličane, ki se med službo božjo zunaj cerkve naslanjaju in govorijo, kratijo Bogu čast in dajejo drugim, slab vzgled. — O kako pač vsi dobri fantje želimo, da bi že zmanjkalo enkrat takih mtačnežev! S hvaležnim srcem se poslovimo od skrbnega pastirja duš ter jo mahnemo peš v Zajcklošter. O kako tih in skrit kraj je tukaj! Tu so menihi nemoteno molili, premišljevali in se pokorili tudi za posvetne ljudi. V 20 minutah smo pri „gastužu“. Ob potoku zremo s spoštovanjem na te starodavne spominke. Vse'Ta še vendar niso podrli! Kako lepa je morala biti cerkev sv. Janeza Krstnika. Cez nekaj desetletij se bode še to od cerkve podrlo, kar sedaj stoji. O škoda! Ko smo si ogledali še pokopališko kapelo in severni o-brambni stolp, smo se malo spočili pri kameniti mizi pod gabri. Ozrli smo se še nazaj in se spomnili besed g. Puf-fa: „Stoletja so se trudila s to stavbo, nekaj desetletij na je bilo dovolj, da se je uničila. Nevednost in visoka pohlepnost sta si postavili iz velikih (Jvoran spomenik sramotnega spomina“. In g. voditelj si je mislil: Podobno je pri vzgoji. Veliko let se trudijo stariši in skrbni duhovniki ter posvetni učeniki, en dan, ena slaba priložnost pa jo dovolj, da se vse to uniči. Nevednost in neizkušenost mladine ter predrznost hudobnih si postavita iz terapija sv. Duha brlog satanov. Kako nečastno in sramotno je to! Upamo, da pri naših fantih tega ne bo! V gostilni v Špitaliču smo se nekoliko pokrepčali. A „solnce se je prehitro začelo nižati, rajža pa se je začela bližati“. Polni lepih spominov v duši smo še vračali domov. Pri razstanku ob 8. uri pa smo si še enkrat prijateljsko stisnili roke v znamenje, da srce zvesto Bogu in Mariji ter slovenski domovini, pa tudi svojemu vodniku kakor sedaj, ostalo bode vekomaj! «Mladina, bodi stalno katoliška, značajna, narodna, in nikoli ne ostavi slovenskega prapora!» Letos meseca avgusta bo preteklo ravno 44 let, kar je te izpodbudne besede, namenjene nam, dragi tovariši, izpregovoril najboljši govornik iste dobe, Božidar Raič, na velikem ljudskem taboru v Ormožu, na kojem je bilo zbranega na tisoče in tisoče slovenskega ljudstva. Bodimo katoliški! Pri nas na deželi še protiverska, oziroma pro-tikatoliška struja, ni tako razširjena, kakor po mestih in drugih industrijal-nih krajih. Znano pa je, da se ravno veliko naše mladine poda v take kraje iskat zaslužka, in težko, da se kateri vrne nazaj versko neomadeževan, temveč tiste nauke, katere mu je doma dobra, skrbna mamica v srce vcepila, če že ne zavrže, pa vsaj pozabi, oziroma se da premotiti od svojih tovarišev. Marsikateri fant, kateri je, pred-no je odšel v kak tak kraj, skoraj redno vsak teden obiskal domačega g. duhovnika, prišedši pa nazaj, se ga o-giblje, in kakor sem že tudi opazil, če se slučajno srečata, se obrne v stran ter žvižga. Nadalje žalibo" tudi naši lastin sorojaki širijo po svojih društvih protiversko vzgojo, n. pr. Sokoli itd. - Bodimo značajni! Značajnih mož rabi naša domovina, značajnih, kateri ne uklonijo tilnika pred svojim nasprotnikom, značajnih, kateri ne menjujejo svojega prepričanja vsak čas. In ravno namen naših organizacij je, vzgojiti svoje člane v značajne može, kateri bodo v vsakem slučaju odločno stali na strani slov. kat. stranke, in na katere bo stranka z vso gotovostjo lahko računala. Pred ljudmi, kateri obračajo svoj plašč zmiraj po vetru, kakor jim pač bolje kaže, nima nikdo rešpekta. Ako pa pokažemo svetu, kdo da smo, ter stojimo na svojem stališču trdno, se bo marsikak napad od ene ali druge strani na nas odbil, in še nasprotniki nas bodo spoštovali, dočim onega, kateri je zaradi dobička- željnosti danes pri tej, jutri pri oni stranki, nihče ne mara. B o d imo narodni! Ni dovolj, ako se morebiti ob priliki ljudskega štetja daš vpisati kot Slovenca, ni dovolj, da te tvoji tovariši poznajo, da si rojen Slovenec, temveč tudi dejansko moraš pokazati svojo narodnost. Mi Slovenci smo mal narod, kateri vzdihuje pod jarmom krutega tujca, in vsak posamezen Slovenec bi moral veljati za deset. Zavedajmo se pred svetom, da' smo rojeni Slovenci, in ako v kaki družbi obrekujejo naš narod, ne trpimo tega, temveč odločno zavrnimo vse napade, kajti, kakor se človek ne sodi po njegovi velikosti, temveč po njega moči in izobrazbi, ravno ista velja tudi za narode. Branimo svojo domovino z vsemi dopustnimi sredstvi, a pri tem n a m n a j n i k d ar ne gre iz spomina, da moramo biti pravični tudi drugim, ako hočemo zahtevati pravico sami z a - s e! N i k o 1 i ne ostavi slovenskega prapora! Zbirajmo se pod tem praporom z znamenjem sv. križa na sredi, in ako bodemo pod tem praporom združeni, bodemo z lahkoto premagali vse verske in narodne sovražnike. Osobito mi mladeniči dvignimo ta prapor visoko v zrak in povabimo vse dobro misleče mladeniče, da so nam pridružijo. Ne bodemo šli nad svoje sovražnike z nožem ali s kolom v roki, ne bodemo rabili sile, isto prepuščamo ljudem okoli „Štajerca“ in „Nar. Lista“, kateri iščejo krepčila v šnopsu, temveč mi se hočemo bojevati z modernim orožjem, namreč ?. uma svitlim mečem. In ponovno še enkrat, izobražujmo se, izobražujmo se pa na podlagi narodni in na temelju katoliške vere, kajti edino ta izobrazba je prava, in le izključno potom te izobrazbe bodemo prišli do ciljev, do katerih priti si želimo. V teh naših težnjah pa nas naj podpira Vsemogočni in naj blagoslovi naše organizacije ter nas, kateri stojimo na čelu teh organizacij, da so bodemo z lahkoto borili proti vsem sovražnikom naše katoliške vere in slo- Venske narodnosti, in da bodemo podali enkrat možje, na katere bo ponos-!'a naša mila slovenska domovina, za katere blagor živimo in delamo! V to iJoinozi Bog in sreöa junaška! Božidar S. ormoški. j. Amerikanaka smola. Železnica Erije iz ^■älifornije vozi skoraj skozi vsa znamenitejša ^sta zjedinjenih držav. Ko smo dospeli po-oUr 6 popotnik' v en0 izmed večjih mest Bro-«lin pri Novem Jorku, nismo si upali brez vo-"ika nikamor. Ker pa je za tujce dobro pre-“■Tblje-- ’ , Atolle kolodv |eno v vseh večjih mestih, in so po večjih Ivorih nastavljeni uradniki, ki govorijo vse •nogoče jezike, smo se obrnili do njega, ki atn je sigurno oskrbel vodnika Slovenca. Ta as je vodil iz Brooklinskega kolodvora v, Novi J°rk, Xu nam je bila na razpolago vožnja z anjo, ali pa podmorska železnica. Odločili •no se za s]e(jnj0. Stopili smo v podmorski j0, o d vor, ki je velikanska stavba. V spodnjem elui namreč v velikem vhodu so vsevrste Prodajalne in kupiš, kar hočeš; podmorska ektrična železnica ima dve cesti in je pod ”*°rjem kakor pod mestom razpeljana na vse .'ani kakor poulična in nadulična, samo, da T'a ta kolodvore, ki jih ona nima. Prišedši P0« vodo v Novi Jork, smo se nastanili v slo-senskem gostišču. Ker je bilo dovolj časa, jf1si ogledali, kar je bilo ravno pred nami. . a<- velikanska poslopja, komaj da človek vidi vmed njih nebo. Pa tudi nizke barake, ki so '-evarnosti, da se poderejo vsaki čas, niso er>avadne. Krasne prodajalnice zraven uma-aruh židovskih kram. Moderni saloni zraven y zkih, luknjam podobnih žganjarij, vse name-ano. 2a snažnost in lepoto mesta niso mestni id e$e Posebno navdušeni, in če slučajno mimo-v °ci ugledajo kako mrhovino na ulici, jih ne ,."emirja. Kakor mesto, tako so različni pre-j{.valci, zraven poštenih tudi mnogo postopačev, * Prežijo na tujce, ponudijo jim svojo prija-"Ost -f vseh mogočih jezikih, da dobijo koga ji® "m; pa dobijo jih mnogo. Samo eden tak Dvajsetleten Gornjegradčan iz Štajer-!jee se je vračal v domovino. V Novem Jorku Da je zaželelo svežega zraka v kakšnem Da u ’ zat0 se vzd'gne Matej in si poišče mali ( r* pred cerkvijo sv. Pavla. Ko tam nekaj p ?a sedi in vživa dobroto stvarnikovo, se mu 'družita dva tovariša, ki se spustita zraven JeKa na klop in začneta z njim kramljati prav s kranjsko. V velikem presenečenju in radosti jim'*6 ^atej jima vdal. V zaupnem pogovoru tj, je tudi namignil, da še poseduje nekaj ra rČk°v, k' mu delajo veselo zavest, kako bo bjmstna mati sprejela svojega sina. Podaril ji .Vitlih kronic; kakšno veselje. Ta navidezna kronska tovariša sta imela drug načrt. Naen-' se eden poslovi, drugi še pa ostane; ko “Prvi zgine pred očmi, se prične tudi ostali ‘avljati. V tem pa kakor slučajno zapazi ai bankovcu podobni papir na klopi: Ei, lej po ?°' tolarjev je zgubil. Matevž je debelo 6*edal; tako bogat gospod, da kar z ruto potegne iz žepa po 100 tolarjev, to ni kar si bodi. Oni je pa navidezno obžaloval prejšnega tovariša in dejal Mateju: Našla sva 100 tolarjev, tebi pripada polovica. Gospoda iskati s tem bankovcem po Novem Jorku, bila bi nesmisel, zraven ga še pa ne poznam. Torej se razdelima, ker pa nimam jaz časa radi meni-tve tega bankovca, mogoče imaš ti drobiž. Naš Matej je bil v zadregi, pa vabljiva vnajnost bankovca in nestrpnost sleparjeva, je slednjič vendar pripomogla, da je Matej dal 50 tolarjev v zlatu. Ves poživljen se je vrnil Matej zopet v našo družbo. Zrak v parku ga je oživil, radost mu je sijala iz oči in smeh^mu je igral okoli usten; »dober kšeft hm«. Čudili smo se njegovemu razpoloženju. Seveda, dolgo nas ni pustil v mučni radovednosti, veselje mu ni dopuščalo. Ko nam pa začne pripovedovati, smo hitro uganil' njegovo prevaro, in res, njegovega bankovca niso hoteli menjati nikjer več. Amerikanski popotnik. Očetu. Često spomnim se večerov, Ko smo zbrali se krog vas; Vi ste pravili povesti, Mi smo zrli vam v obraz. Pa ste pravili o kači, z zlato krono vrh glave, O povodnjem, grdem možu, Ki se mu oči bleste. In o sreči lahkokrili. Ki kot ptiček odbeži, In o zvezdici na nebu, Ki otroku se smeji. O trpljenju ste molčali; Kakšna pač povest je ta? Ej, pogledam vam le v lice — In povest je znana vsa. Dragi oče, dobri oče? Večje pač ljubezni ni: Da smo mi se veselili, Sebe ste pozabili. Trobeljski. Materi. Majka ljuba, ti me ljubiš —, Svet hudoben me črti. Ti edina zäme moliš, S kletvijo mi svet grozi. Ti zmiraj trpiš in čutiš, Ko se čelo mi mrači; Svet privošči mi trpljenje, Zlobno se v obraz reži. Majka moja, majka ljuba! Tvoj nasmeh mi daj a moč, Tvoja roka me podpira, Tvoj pogled prežene noč. Trobeljski. Dekliški vrtec. Trojni ženski poklic. (Predavanje v »Dekliški zvezi« na Dunaju, gdč. phil. A. P.) V svojem zadnjem predavanju sem označila naše cilje, pa tudi dolžnosti, ki jilt imamo, da dosežemo tem hitreje in gotoveje stavljene cilje. Stremljenje po sreči nam je prirojeno, a treba je, da spravimo to stremljenje na pravo pot in ga s potrebnimi sredstvi podpiramo. To je mogoče le, ako damo svojemu življenju gotovo smer, ali drugače rečeno, ako si poiščemo poklic, katerega izpolnitev nam je v veselje in zadovoljnost. Ker je ta točka precej važna, zato jo hočemo v današnjem predavanju poudariti in omeniti vse, kar pride v življenju deklet ž njo v dotiko. Seveda mi ni mogoče, vsega natanko in obširno označiti, a "'wlavitno je,, da vam podam v kratkih besedah to, kar je pri odločitvi za poklic najvažnejše in velikega pomena. Govoriti hočem o poklicu dekleta in o načinu, kako se ta poklic najbolje izvede, kakor tudi o lastnostih, ki povzdigujejo dekleta in mu pridobivajo spoštovanje in ljubezen. Poklic, ki ga ima žena izvrševati, bi jaz razdelila v tri dele. Prvi del imenujemo „začasni p o k 1 i c“, ki ga izpolnjuje dekle od časa, ko stopi iz šole, do tistega tre-notka, ko so ji naložile razmere drugi, resnejši poklic, poklic matere in gospodin j e. Tretji del pa je za one, ki so možitev iz tega ali onega vzroka odklonile in ga imenujemo preskrbljenje s a m ega s e -b e v neodvisnosti od domačih. Prvi začasni ooklic je jakovažen in zdi se mi, da 'na naša dekleta preveč zanemarjajo. Ko stopi dekle iz šole — saj so take tudi pri nas na kmetih — se mora pobrigati za to, da se nauči najpotrebnejših gospodinjskih opravil in se izobrazi v gospodarskih in hišnih vedah. Ce mu domača hiša ne nudi dosti prilike za prve poskuse, naj si poišče primerno službo. Kako lahko o-pravlja 141etna deklica posel postrež- nice, sobarice, pomagalke v kuhinji in v prodajalni. Tudi v tovarni že lahko opravlja to ali ono delo, a v tem slučaju ne sme zamuditi domačega dela. Učiti se mora prati, likati, šivati, kuhati, spoznati se mora v zavarovalnici in pri gospodinjskih računih. Dekle, ki z 20. leti ne zna ničesar skuhati in se morebiti še šopiri s tem, da ji tega ni bilo potreba, ki ni zmožna, da bi si popravila kakšno krilo ali bluzo sama, ki ne mara plesti nogavic in nese vsako lepšo ruto prat perici, takega dekleta se sme vsak mož oati, kajti to je znamenje lenobe in potrate, in gotovo ni n i č b o 1 j ostud-n e g a i n o d b i j a j o č e g a , k o-t m 1 a d a ž e n s k a , k i s e d i o d 14. leta naprej doma pri svoji mamici, se g u g a o d zrcala do zrcala, od sobedosobe i n č a k a — ž e n i n a. Kako dober vtis napravi pa na nas delavno dekle s svojim zadovoljnim in smehljajočim obrazom, in skoro bi jo zavidali za veliko veselje, ki ga ima, ko prinese prvi zasluženi denar svoji ubogi materh Jako važne za izobraževanje v navedenih smereh so gospodinjske šole, ki se vedno bolj širijo in katerih eminentnega pomena nihče ne bo tajil. Komur se nudi prilika, obiskati tako ^šo-lo, te prilike nikakor ne sme zamuditi ; ; za vse druge pa naj bo nadomestilo takih pripravnic služba, če je tudi včasih bridka in težka, vedno pa bc njena korist večja nego njena bridkost. Na ta način se pripravlja dekle dan na dan z največjo resnostjo na j) o k 1 i c matere in gospodi-n j e ter postane z leti dosti samostojna in previdna, da premisli vse, kaj govori za in kaj zoper njeno možitev-Starost, v kateri se naše dekle moži, je jako različna in meje ni mogoče o-značiti. Jako priporočljivo pa je mnenje, da naj se moži še-le od dvajsetega leta naprej, kajti samo površni pogled v zakonske razmere nas uči, da so zakoni, sklenjeni v poznejših letih, navadno bolj srečni, nego zveza mla-dih, neizknšenih ljudi. Za vsak slučaj pa mora biti deklica pripravijo ' čas na to, dajo vržejo enkrat raz prižnico, kajti ljubezen pride kakor solnčni žarek skozi temno meglo — nepričakovano. Zato ni nič na mestu posmehovanje, če si dela skrbno dekle balo brez ženina, in tudi v drugem oziru jo opraviči dejstvo, da mora tudi za slučaj, da ostane sama, imeti gotovo število perila, kuhinjske oprave itd.; če se pa moži, tembolj, da ima vse v redu in ji ni treba zadnji teden noč in dan šivati in plesti. Mladenka, ki je vajena dela, tudi pozneje ne bo potratila časa z brezpo-membnimi rečmi, ampak bo skrbno kraljevala v majhnem gospodinjstvu. Mož ima po zakonih dolžnost, skr’ beti za družino, dolžnost žene je, da denar, ki ga dobiva od moža, prav o-brne. Cisto nanačno pa bi bilo, če bi se možilo dekle s pogojem, da skrbi z možem vred za obstanek ter ž njim vred dela cel dan izven hiše, kajti na ta način trpi družinski red in se zanemarja vzgoja otrok. Ce si mož ne upa zaslužiti toliko, da sam preskrbi družino, potom naj si sploh ne zida domačega ognjišča. Zgodi se tudi, da se mož vedno bolj in bolj zanese na delo svoje žene in poseda po gostilnah ter zapravlja svoj zaslužek, češ, za vse potrebno itak žena skrbi. To so žalostni pojavi, ki ma niso redki in zato je treba paziti. Vse drugače je seveda, ako je mož bolan ali bolehen; tukaj mora zastaviti žena vse svoje moči, da nadomestuje moža, očeta. Tiudi za slučaj, da ima dolgoletne izkušnje pridnost in ' n-nosti moža, mu lahko pomaga, a nikakor ne, da bi s tem zanemarjala svojo družino in pokopavala svoje z liter zdravje potomcev. Ce so razmere ros že tako žalostne, da mora poprijeti za rodno, stalno delo, potem naj si poišče tako, ki se izgotovi tudi doma, kakor šivanje oblek, pisanje s pisalnim strojem, likanje itd. Vselej pa si mora biti svesta 'dejstva, da jo dobra vzgoja otrok njena največja in najodgovornejša naloga in dolžnost. (Konec prihodnjič.) (Hode sestanka v Mariboru odgovarjam na dopis cenj. gdč. iz Dunaja /zadevi glede narodne noše: Moramo se informirati o mnenju deklet iz različnih krajev. Moje mnenje je, napraviti prvi sestanek v navadnih oblekah. Tako upam, da se udeleži sestanka več deklet. Obleka stane denar. Ako bi bila potem neporabna za narodno nošo, bi bila dekleta užaljena. Najbolje bi bilo za enkrat, prinesti s seboj v glavah, ali pa še bolje, naslikan z barvami kroj narodne noše. Le pod pogojem, ako bi bila večina deklet za to, da ima vsak večji okraj svojo narodno nošo, potem bi se lahko sešle v oblekah narodne noše. Tako kot nekdaj Savinjčanke svojo, Posavčanke svojo, dekleta okrog Drave svojo itd. Dekleta, poročajte o tem! Da bi se potem shoda v Ljubljani udeležile v narodni noši, bo malo težko radi pomanjkanja časa! Pa vkljub temu začnimo se pripravljati za shod in vse razširimo zanj živahno agitacijo! Savinjska Lizika. Na sestanek! Tudi mo pohorska dekleta se strinjamo s cenjeno dopisovalko iz Dunaja. In sicer smo tega mnenja: Prijateljski sestanek v Mariboru naj bi se vršil 1. avgusta. Bil bi to pripraven čas, osobito, ker se vrši na 2. avgusta, to je na porcijunkulo. pomenljivi in dobro obiskani shod v cerkvi Matere Milosti v Mariboru. Ob tej priliki bi se gotovo sešlo še več deklet. Nimamo še sicer narodne noše, pa želimo si jo ogledati, in potem si jo gotovo omislimo tudi me, če tudi morebiti malo po svojem okusu. Saj korajže i-mamo že zdaj dovolj. Le sestanka ter prijateljskega pomenka si želimo še prej. Ali se strinjate tudi druge mladenke z nami? Upam! Saj to bi bil za nas dan veselja, ko bi se seznanile tudi osebno in si tako po domače povedale iz oči v oči svoja mnenja. Torej na veselo svidenje 1. avgusta v Narodnem Domu! Zvonimira. Obnašanje pri sestankih. Drage mladenke ! Namenila sem se napisati par besedi o tem, kakšno naj bo naše obnašanje v društ. sobi pri sestanku. Večkrat sem že opazovala, kako nelepo se obnašajo dekleta; kadar govori kaka govornica, dela se tak nemir, da se govornica niti ne sliši. Mladenke, ali je to olika? Katere hodijo k sestanku samo nemir delat, naj rajši doma ostanejo, da še drugih ne motijo. Saj vem, da ni nobena tako izobražena, da ne bi potrebovala kakšnega nauka. Bila sem v nekem kraju, ko so imela dekleta sestanek; ko je nastopila govornica, kako so jo mirno in tiho poslušale njene tovarišice. Kadar sem v naši društveni sobi ko imamo sestanek, pa se mi zdi, da sem v šoli, kadar ni učitelja. Tako se nekatere mladenke obnašajo kakor otroci, ki nimajo še pameti. Če mladenka govori, druge se pa ta čas razgovarjajo ali še celo v govor vtikajo, to je pač neolikano in nespodobno. Če ima katera govoriti, saj lahko nastopi kadar hoče. Drage mladenke! Odstranimo to grdo navado. Ali naj govornica stenam govori? Vse bralke N. D. pozdravljata Rozika V. in Rezika G., Rajhenburčanki. Odgovor gdč. svetovalki. Praktični nasveti za krepitev duha in telesa, kateri bi imeli lep vspeh, pa bi vendar ne trpel pri njih naš mošnjiček, bi bili: »Iščimo zabavo na naših poštenih veselicah in predstavah, nikdar pa na plesnih venčkih in v mestnih gledališčih, kjer ni vedno vse v redu. Naš duh bode ostal svež in veder, duša nepokvarjena, telo krepko in zdravo, pa za mal denar. Vživajmo sedaj po leti malo mesa posebno svinjine, da ne bode treba prazniti mošnjiček za alkohol. Vino pijemo samo za zdravilo ali okrepitev, nikakor pa za žejo. Kateri mnogo sedite in se ne potite na polju, delajte izlete v domače gore. S sabo ne zabite vzeti košarice za malinovec, kateri e zmešan med čisto studenčnico zdrava pijača. Tako imate dvojni dobiček. Glavna pijača nam bodi čista studenčnica sedaj po leti, katero pi- jemo, ako nismo preveč razgreti. Vživajmo pa zdravo, domačo, krepko hrano, kakor jo vživa- Savinjska Lizika. Slovanom. Slovansko ljudstvo slava ti, zdrobilo ti okove si! Pogum! je bilo geslo ti, da strah prešinil tebe ni! Pogum tak vzor naj vedno bo; to vodi k zmagi le samö, Da tujec nas ne bo podil v kremplje svoje ne dobil. Lepša vigred. Vidka P-a. Cvetje vigred spet že trosi na polje in log, vse je živo in cvetoče kamor zrem okrog. Tja za vas na njivo božjo pot me pelje moj tu dviguje se pred mano grob prerani tvoj. Tudi tu na tvojem grobu vesnin veje dih, cvetja in življenja polen je prostorček tih. Lani še na zemlji majnik tebi je cvetel, letos pa je s cvetjem tvojim, grob tvoj tih oddel. Toda onkraj groba klije lepši majev cvet, lepša tam ti vigred sije, take nima svet. Mara. Dobri nasveti. Svetovalka. „Zlati nauki obiskovalcem. bolnikov“ me nehote navajajo do tega, da obračam svojo pozornost na bolniško posteljo. Ali ne bi bilo u-mestno, če bi se naša ženska mladina bavila s poukom o postrežbi v bolniški sobi, oziroma o oskrbovanju bolnikov? Ni treba stalnega prostora, tudi ne S1' stematično urejenih razprav, nasvet0' vala bi le objavljenje praktičnih toz9' devnih navodil. Katera hoče biti pr'jj* poročevalka? V vrsto teh poročevab’' se hoče postaviti potem tudi svetove1' ka. Društveni Sv. Martin na Pohorju. Dne 25. maja se je v spomin 16 stoletnice slavne zmage sv. križa nad paganstvom uprizorila igra »Najdena hči«. Veselo je bilo gledati naša dekleta v rimskih oblekah. Bilo je treba veliko truda, zato vsa čast vrlim dekletom-igralkam za to prireditev. Da smo igro ložje razumeli, so nam vlč. g. župnik razloždi pomen in vsebino igre. glasnik. Zahvaliti se moramo tudi našim pevkam vesele ^pesmice, s katerimi so nas razveseli vale. Želimo, da nas naša dekleta še ve jLr razveselijo. No, kaj pa naši fantje, ste še k tiho, čas je, da se tudi vi nekoliko zdram in pokažete, da tudi v vaših srcih bije žel po izobrazbi in ljubezen do domovine. ij izobraževalno društvo nudi nam vsem dov prilike do izobrazbe in omike in ne zamudimo te priložnosti, ampak na vsa mlada srca naj zadoni klic: Mladi brž vstanimo v roke si sezimo šmartinske mladine broj z drugimi gre v boj. Marjanka. Ptuj. Mesečni shod 15. junija. Po otvoril-nih besedah, pozdravlja vsled odsotnosti predsednice vlč. g. duh. voditelj navzoče, osobito ljube goste-članice dekliške zveze od Sv. Marjete nižje Ptuja, potem poda besedo rimskemu romarju mladeniču Veru, ki v lepih besedah nadaljuje, dopolnjuje in končuje razpravo o rimskem romanju. Ivanka Horvat poroča o veselici pri Sv. Lovrencu na Drav. polju na binko-štni pondeljek, katere so se bile udeležile tudi zastopnice naše dekliške zveze. Priklopi razne opazke glede primerne in neprimerne zabave. K sklepu priporoča čitanje knjig naše vrle Pepice »Slovensko dekle« in »Dragoceni biseri«. Vič. g. duh. voditelj opozarja na protialkoholno društvo »Sveta vojska«, razdeli dotične bro-žurice in želi, da bi se pri prihodnjem shodu že osnoval odsek tega prevažnega društva. Nadalje oriše g. duh. voditelj stališče Karčevin-skega bralnega društva napram tukajšnemu odseku »Dramatičnega društva«, našteva dejstva, ki tvorijo dokaz, da prostori ptujskege Narodnega doma niso več pristopni našemu katoliškemu bralnemu društvu. Marica. Sv. Trojica v Halozah. Veselje je napolnjevalo tukajšno mladino dan 1. maja, osobito mladeniče, nad tako krasno uspelim shodom »Mlad. zveze«. Imeli smo trojički mladeniči veselje, da so nas obiskali dragi in mili gostje ptujski bratje »Orli«, katere je v imenu »Mlad. zveze« pozdravil brat predsednik Jož. Hren, in pa tudi duh. voditelj, nakar je deklamiral Jožef Svenšek »Pomladni mladeniški pozdrav«. Zvezin predsednik razpravlja v poduč-Ijivim govoru o spomladi mladosti, katera spominja mladino, da se ko zapusti šolske klopi, ne sme izogibati cerkve, da naj stopi v prelepe Marijine družbe, v izobraževalna društva, v »Mladeniške in Dekliške zveze«, da naj pridno prebira dobre časnike in knjige, lepo se udeležuje raznih predavanj verskih in narodnih. Kazal je tudi na razne nerodnosti mladinskih let. K besedi se je tudi oglasil ptujski brat »Orel« pozdravil vse navzoče s prisrčnimi besedami, na kar je ožigosal grdobije »Štajerca« in njegovih razširjevalcev. V lepem jedrnatem govoru je opisal brat Lubaj škodljivost našega najhujšega sovražnika šnopsa, ter nam priporočal treznost, s konečno željo, da bi se tudi pri nas ustanovil telovadni odsek »Orel«. (Udej-svite to željo. Op. ur.) Tokrat sta tudi prvo-krat nastopili mladenki Jerčka Kureš in Marica Marinčič, ki sta lepo prednašali deklamacijo »Domovini«! Vsem prisotnim mladeničem je prav toplo priporočal predsednik v nabavo in obilno naročbo mladinsko brošurico »Drag. biseri«. Predsednik svari pred tisto mladino, katera hoče na poseben način poslaviti prvi dan maja s pijančevanjem in plesom. Proč od teh grobokopov poštenega, krščanskega življenja. K zaključku pa so nas očarali s svojo telovadbo v prosti vaji ptujski »Orli«, za kar se jim, najiskrenejše zahvaljujemo. Ravnokar poteka leto obstanka Dekliške Marijine družbe, katera se prav živahno giblje in napreduje. Redni mesečni shodi, pogosto prejemanje presv. Evharistije, je že marsikatero družbenico obvarovalo, da si je ohranila kristal nedolžnosti in čistosti, ter da pogumno koraka po potu poštenega, krščanskega življenja. O-mislila si je tudi dekliška Marij, kongregacija lep, dragocen društveni križ, katerega so mnogo-zaslužni vlč. g. župnik blagoslovili na oljčno nedeljo, in s katerim so prvokrat korporativno javno nastopile na Velikonočno soboto ob vstajenji. Na poseben način se je trojička nedelja tudi letos obhajala, ko se je 75 deklet odločilo, da so stopile pod beli prapor Marijin. Le tako naprej mladenke; in tudi mi fantje hočemo korajžno delati za versko narodni napredek v »Mlad. zvezi«, in ko se nam ustanovi toliko zaželjena mlad. Marijina kongregacija, pa bomo tudi v tej kazali gorečnost in ljubezen do Brezmadežne. Pilštanj. Prvi shod »Dekl. zveze« smo imele 27. aprila, ki so se ga v obilnem številu udeležile dekleta kakor tudi žene. Pozdravijo nas vlč. g. duh. vod. in otvorijo shod. Prva nastopi Kolar L. in deklam. »Pomladni sprehodi«. »Ob cvetki« deklam. Sternad Ver. M. Stritih nas vspodbuja k vernosti in rodoljubnosti. Slovenkam« dek. M. Zagrajšek. Duh. vod. so nas poučevali, kakšno mora biti stanovanje 1. svetlo, 2. suho, 3. snažno in čisto ter vedno dobro prezračeno. Po tem poučnem in potrebnem govoru je bila volitev odbora. Izvoljene so: Mirna Stritih, voditeljica, O. Bevc, namest., M. Zagrajšek, blag., Am. Toplišek, tajn., M. Kodrič, tajn., M. Kodrič, odbornica. Bog daj novi voditeljici obilo uspeha. Shod so zaključili duh. vod. Tajnica. Ljutomer. Tukajšna »Dekliška zveza« je imeli na Jožefovo svoj občni zbor in poučni sestanek. Pevke zapojo pod vodstvom pevovo-dje g. F. Zacherla: Oj hišica očetova in Triglav. Č. g! duh. voditelj M. Kos otvorijo zborovanje ter v prelepih in podučljivih besedah primerjajo tek ure s človeškim srcem, katerega naj uravnavajmo po božjem Srcu Jezusovem. Lojzika Šošterič govori o potrebi dela, telesnega, veliko bolj duševnega delovanja. Tajnica prečita poročilo o celoletnem delovanju. Nato se enoglasno izvoli za predsednico Micka Karba, v odbor se še izvoli Lojzika Šošterič, vse drugo ostane pri starem. Poučni sestanek dne Lmaja. Dekleta zapojo pod vodstvom neutrudljivega pevovodje g. F. Zacherla krasne pesmice: Zvečer, Rožici, Kje prijazne. Predsed. Micika Karba v prisrčnih pozdravnih besedah, otvori shod, ter govori o ljubezni do Marije in nas vspodbuja, da bodimo članice D. z. tudi zveste hčere Marijine. Č. g. duh. vod. opišejo slovensko romanje v Rim, katerega so se sami udfeležili, znamenitosti cerkva in umetnosti že izza starih časov. H koncu so še nas opomnili na češčenje Majnikove Kraljice in zlasti na pogosto sv. ob- hajilo. Trezika Šošterič dekl. «Majnikov! Kraljici«. Predsednica zahvali č. g. duh. vod. za poljudne besede, ter zaključi shod. Ti pa »Kraljica majniSka«, blagoslovi mladinsko delovanje po širni Sloveniji! Petrovče. Savinjsko okrožje Z. S. D. je imelo na Binkoštni por.deljek v Petrovčah v Društvenem domu svoj občni zbor z običajnim sporedom. Z ozirom na igri, ki sta se vršili po večernicah, moralo se je zborovanje vršiti ob 1 uri pop , toraj v jako neprimernem času, zato tudi ni bila udeležba takšna, kakršno bi bilo želeti od zavednih savinjskih mladenk. Na zborovanju je govorila gdč. P. Senica. Manjka mi besed, s katerimi bi izrazila čustvo zahvale v svojem, kakor v imenu drugih mladenk, tej navdušeni govornici, neumorni delavki na polju narodnega dela. Katera savinjska mladenka ne pozna njenega imena? Katera še ni čitala njenih ljubkih spisov? opazovala njo, kako skrbno opazuje dekliške gredice v vrtu Našega Doma ? Kako smo želele spoznati njo, ki je podala že toliko krasnih naukov v svojih spisih kakor »Dragoceni biseri« in drugi slovenski mladini, zlasti mladenkam. Spoznale smo jo, slišale njen govor, ki je bil tako namesten m tako potreben, kakor opoldan obed delavcem, ki se vračajo domov iz polja. V jasnih besedah' nam je razložila velik in globokosežen namen in pomen Dekl. zv., grajala po pravici malodušnost in nezavednost mnogih sav. mladenk, za katere se ji tem potom še posebej zahvaljujemo; le žal, da ni bilo večje udeležbe, da ravno te, ki bi bile najbolj potrebne slišati njenih bodrilnih besed, so pa zopet malomarno ostale doma. — Častno so se odzvale zopet mladenke iz Braslovč, Gomilskega, Sv. Pavla, Sv. Petra, še celo iz Pake in Polzele so bile zastopnice. Vsa čast! Pač pa smo pogrešale mnogo članic bližnjih D. zv, kakor tudi domače! Mnoge so bile sicer opravičeno zadržane vsled igre, a bil je pa tudi drug vzrok, ki ga pa ne morem tu omeniti. Vkljub vsemu temu, pa je število onih, ki jih je malodušnost — nezavednost obdržala doma, gotovo največje in s tem moramo računati. Drage Savinjčanke! Se li še se spominjate, s kakšnim navdušenjem se je ustanovilo Sav. okrožje mladenk? Vprašam Vas drage, zakaj se je ustanovila ta naša organizacija ? Nismo li takrat združene iz cele Sav. doline nekako prisegle pod zastavo K. S. Z ? obljubile, da hočemo, kot neustrašena četa sav. mladenk se krepko bojevati ob strani zavednih mož-mladeničev?! Nismo si li vzele za geslu, ki ga imamo zapisanega na našem praporu: »Savinjska dolina mora ostati naša — mori ostati versko-narodna!« Krasno je to naše geslo, obsega pa tudi v sebi velik in globok pomen, katerega bi morale izvajati. Kaj nam pomaga še toliko obširen in lep program, še tako krasni načrti, če ostane to samo na papirju, če so to samo prazne fraze, ki se razblinijo v zraku? Da doseza kakšna organizacija res svoj namen, treba je dejanj — dejanje pa rodi pravo za- vednost! In ravno to se ne more mladenkam nikdar dovolj priporočiti. Mnoge pričakujejo vse le od odbora; a prosim Vas drage tovarišice, priznajte vendar, da odbor še tako delaven, sam ne more obdržati organizacije na onem stališču, ki bi morala biti. Odbornice S. O. katerih imena se objavijo na drugem mestu — so vse vedno na svojem mestu — delavne in požrtvovalne, katerim gre vsa čast, a vendar same niso kos tej nalogi; treba je zedinjenih moči. Kako žalostno je, pa da da mnoge niso niti toliko zavedne, da bi razločevale med občnim zborom in pa sejo, če se vabi še toliko po časnikih in še z posebnimi pismi na vodstvo D. zv., potem pa se izgovarjajo, saj to ni za nas, ampak samo za odbornice. Prosim Vas drage mladenke, potrudite se saj toliko, da boste vedele razločevati, kedaj se vas vabi k občnemu zboru, aji pa če se naznani samo seja za odbornice. Če hočemo, da bode naša organizacija res dosegla svoj namen, moramo visoko vzdigniti svoj prapor, s ponosom se ozreti nanj, ter se vsikdar zavedati svojih dolžnosti. Ne se ustrašiti pota, ne malenkostne zapreke, temveč, če se nas vabi na kakšen občni zbor, na podučni tečaj, če se nam oznani dekliški shod, takrat se ne vprašaj, bi li šla ali ne, kako daleč je itd., temveč reči si, zraven moram biti — naj me stane tudi žrtev! Srčno Vas pozdravlja Marica D. Sevnica ob Savi. V nedeljo 18. maja je imela naša dekliška zveza svoj občni zbor v kaplaniji v društvenih prostorih. Najprej so nam č. g. župnik predavali o romanju v Rim, ki so se ga udeležili. Podali so sliko življenja sv. Antona padovanskega in opisali znamenite cerkve v Padovi kakor cerkev sv. Antona, sv Katarine itd. Gospod kaplan so nam pa kazali slike mest, o katerih so gospod župnik imeli predavanje. Za tem poda tajnica poročilo o v preteklem letu, zatem sledi poročilo blagajničarke. Ker smo v preteklem letu imeli trikrat gledališko predstavo, nam je blagajna še kaj primerno težka ostala Kot govornici sta nastopili še Pepca Kolauder in Micika Kolauder. Njuni govori so nas zopet navdušili za novo korajžo. V odbor so bile izvoljene predsednica Kolauder Pepca, nam. Kolauder Micika, tajnica Senica Pepica, nam. Zupan Ivanka, blagajničarka Košerok Ana, nam. Oranič Pavla, knjižničarka Vovk Uršca, nam. Močivnik Micika. Pevski odbor; Voditeljica Vovk Neža, nam. Drobne Ana, odbornica Drobne Pepca. Sledi še plačevanje naročnine in ob sklepu nam pevski zbor zapoje prelepo pesmico »Lipa zelena je«. Dal Bog, da bi naša dekliška zveza vedno lepše in lepše napredovala. Dekleta me pa na plan! Pokažimo, da smo Marijine hčere in hčere slovenskih mater! Ne bojmo se sovraga, če tudi preži na nas, da nam bi škodoval. Naše geslo: »Z Bogom in Marijo, za slovensko domovino«. Vsem dekl. zvezam pošilja lepe sestrinske pozdrave Pepica S. Napovedane prireditve: Kraj dan ime društva prireditev opomba Sv. Trojica v Hal. » » Gornja Radgona Ptuj Prihova Dunaj ' 13. julija 13. julija 6. julija 20. julija 6. julija 6. julija Mladeniška zveza Dekliška zveza » » . » » » » » » podučni shod ustanovni shod poučni shod » » » » cerkv. pobožnost ob 6. uri zjutraj v Avgušt. cerkvi. / »Neubogljiva Liza \ Brez zajutrka« Drobtinice. Kako je skopuhov hlapec svojega gospodarja izplačal. Bila je huda zima. V hribih je zapadlo toliko snega, da ženske niso mogle ob nedeljah v cerkev hoditi. Pri Skopuhovih sta se vrstila gospodar in hlapec. Prvo nedeljo je šel gospodar v cerkev in je prinesel iz nje čudno novico, češ, da bo ta teden vsaki dan post. Gospodinja se hitro oglasi, da ji je to prav po volji, ker ne bo treba zaju-treka kuhati. Drugo nedeljo gre edini hlapec v cerkev. Ko se vrne domov, so ga vsi radovedno popraševali, kaj pa so danes gospod župnik oznanili? Rekli so: ker smo imeli prejšnji teden vsak dan post, bomo pa ta teden imeli vsaki dan zapovedan praznik. Gospodinja sicer ugovarja, da to ne gre, da bi bil vsaki dan praznik, kdo mi bo pa drv nacepil. S čim pa hočem kuriti in vam hrano napravljati? A hlapeč trdi, da bo vsaki dan praznik, da on ne bo mogel drv cepiti. Tako je Skopuhu vrnil njegov sedemdnevni post, s sedemdnevnim poležavanjem. Mesar in kapucin. Mesar ob Vrbskem jezeru na Koroškem je slišal, da se kapucini ne dotaknejo denarja. Hotel se je prepričati, ali je temu res? Ko je videl č. kapucina stopati po cesti ob Vrbskem jezeru, teče pred njim po cesti naprej; tu pusti mošnjo s srebrniki (bili so takrat še časi srebrnjh tolarjev in dvajsetič) pasti na cesto, ne da bi jo pobral. Mesar se skrije za grm, da bi videl, kaj bode storil častitljiv kapucin z njegovo mošnjo. Ko pride kapucin do mošnje, jo s palico brcne v jezero, kakor da bi bila kakšna krastača, nad katero se mu je gabilo in je šel dalje. Mesar se je na tihem iaplezal izza grma mrmraje: Kar si iskal, si pač našel! Sveža jajca. Prijateljica s kmetov je poslala nedavno svoji prijateljici v Maribor zabojček jajc. Na poštno sprejemnico je zapisala ®sveža jajca«. Brihtna glava na kmečki pošti je čutila poklicana Mariboržanom raztolmačiti vsebino zabojčka. Zato je zapisala z olovko na poštni sprejemnici nad besedama sveža Jajca Kerce-Eier. Ker sirota ž od č ni razloče-vala, zato je mislila, da je sveža in sveča vse eno. Katoliški shod v Ljubljani. Le še meseca nas loßi do veličastnih pri-r'6db katoliškega shoda v Ljubljani. Treba se je sedaj hitro prpravljati po vseh naših župnijah, po vseli naših društvih. Bratje Hrvati so pripeljejo na katoliški shod v Ljubljani z velikim posebnim vlakom. Spremljali jih bodo njihovi škofje. Cehi pridejo tudi s posebnim vlakom; tudi Poljaki živahno agitirajo za udeležbo na katoliškem shodu. Posebno veličasten bo prizor na Kongresnem trgu, kjer bo zbrana pri sv. maši vsa množica in kjer se-bode slovensko in hrvaško ljudstvo na čelu svojih škofov posvetilo Brezmadežni. Zato se pa dvignimo vsi, da bomo navzoči pri tem slovesnem, zgodovinskem trenotku! Po slovesni posvetitvi Brezmadežni bo mogočna manifestacija slovenskega in hrvaškega ljudstva za sivolasega nam vladarja, ki praznuje letos CSletnioo svojega vladanja. Sto lot je lotos, od kar smo prišli od Francozov nazaj pod avstrijskega orla, zato je ta trenotek najprimernejši, da damo duška stari slovenski zvestobi do avstrijskega prestola. Vsak naj se torej potrudi, da bo vse to kar najbolj slovesno. Posebno prosimo, da pride kar največ narodnih noš! To mora biti obenem tudi prava, velika slavnost naših prekrasnih narodnih noš! Poldrug mesec imamo še čas za podrobne priprave — če vsi v vsaki župniji store, kar jim je mogoče, bo o katoliškem shodu v Ljubljani svet govoril! Zglasilnlce za katoliški shod v Ljubljani bodo razposlane na župne urade tekom tega tedna. Za sedaj prosimo posebno vsa naša društva, da se manifestacije dne 24. avgusta udeleže polnoštevilno z zastavami in tla se povsod skrbi za to, da bo udeležba v narodnih nošah kar največja. O posebnih vlakih pride rešitev ravnateljstev železnic tudi že v par dneh. Naši somišljeniki na deželi naj takoj razvijejo najintenzivnejšo agitacijo, tako, da bo agitacijsko delo, ko dobe zglasnice, že opravljeno. Katoliški shod v Ljubljani bodi najsijajnejša agitacija verske in narodne zavednosti našega ljudstva! Romarski vlak na Sv. Vlšarje. Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško priredi v nedeljo, dne ti. julija, iz Spodnjega Dravograda posebni vlak na starodavno romarsko pot na Sv. Višarje. Vlak vozi dne (i. julija ob ‘J. uri 51 minut iz Spodnjega Dravograda in pride v Žabnice ob 2. uri 23. minut popoldne. Drugi dan, dne 7. julija, vozi iz Žabnic ob 11. uri 51 minut in pride v Spodnji Dravograd ob 3. uri 52 minut, tako, da ima zvezo proti Velenju in proti Mariboru. Vabimo vas, štajerski bratje, tla se kolikor mogoče pridružite temu romanju; ravno zato smo napravili vlak iz Spodnjega Dravograda. Imeli bodemo na Sv. Višarje skupen štajersko-koroški shod. Vlak smo nastavili nalašč na nedeljo, da za morejo romarji nemoteno opravljati sveto pobožnost. Obenem opravijo lahko romarji jubilejno spoved in dobijo popolni odpustek. — V Spodnjem Dravogradu se vršt v nedeljo, dne 6. julija, ob ‘/49. uri sv. maša, tako, tla za-morejo biti tisti, kateri pridejo od daleč na vlak, pri sv. maši. Vožnja iz Spodnjega Dravograda tja in nazaj stane 8 K, ki se naj pošljejo na naslov: Slovenska krščansko-socialna zveza v Celovcu, hotel Trabesinger. Tistim, ki pošljejo denar, se pošlje vozni listek. Listke bomo razposlali do 30. junija, do katerega dne je še čas za priglasitev. Potres v Bolgariji. Potres, ki je bil pred kratkim v Bolgariji, je i-mel naravnost katastrofalne posledice. Ponesrečilo se je okrog 300 ljudi. Škoda na poslopjih je neizmerna. Mesta Timovo, Leskovec, Gorje-Orehovica, kakor tudi več vasi in naselbin, so skoro docela porušene. V Tirnovu st> je podrlo ondotno gimnazijsko poslopje. Pod razvalinami je našlo smrt več n- ■ čiteljev in učencev, ker je bil potres- jj popoldne, ko se je vršil pouk v šolah, 'j Utrgalo se je več mogočnih skal in nastalo je mnogo izvirov plina. VLeskov- J eu je zgorela norišnica. Turški vjetni-ki sö se z vso vnemo udeleževali rešilne akcije. Na Velohrad! Letos je minulo 1050 let, odkar sta sv. Ciril in Metod iz Ca- j rigrada prinesla sveti križ med Slovane. Delovala sta na Moravskem in v stari Panoniji, vzgojila več slovenskih misijonarjev in skozi naše dežele potovala v Rim. V'proslavo te 10501et-nice bodo na Velehradu velike slavnosti, ki se prično dne G. julija za može, 8. julija za duhovnike, 9. za matere in otroke, 10. za 'Marijine družbe, 11. za mladino, 12. za starejše romarje. Dne 27. julija 1)0 glavni shod apostolstva sv. Cirila in Metoda. Velike slavnosti bodo dne 15. avgusta, 28. septembra in 23. novembra. Pojasnila daje dr. Ant. Ciril Stojan, državni poslanec in prošt v Kromerižu. Zoholml pride od prehlajenja ali le od zoba, to je od živca. Zobobol, ki pride od prehlajenja in se pojavi navadno na celi strani čeljusti, preženeš le s toploto. Pazi, da imaš toplo noge in da ne prideš prehitro iz toplo sobe na mrzlo ali na prepih. Usta si izpiraj z mlačno vodo, v kateri si skuhala nekoliko kamelic, ajbiša ali žavbelna. — Ce te boli le on sam zob, ker je postal gnil, izgine včasih bolečina popolnoma, ako držiš nogi eno minuto v mrzli vodi in ako si narediš mrzli ovitek na vrat in istega pustiš 2 uri. Ne pozabi nikdar na izpiranje ust, tudi če i-maš zdrave zobe. Zelo dobro je pripraviti si vodo v steklenico in v isti raztopiti nekaj zrn hipermangankislega kalija, ki se ga dobi v lekarni ali pa v drogeriji za par vinarjev. Ce si zvečer ali zjutraj izmiješ zobe, kani v vodo par kapljic pripravljene raztopline-Ista odvzame ustom neprijeten duh ia obvaruje zobe gnilobe.