URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 12____________Ljubljana, petek 8. aprila 1983_______________Cena 40 dinarjev______________________Leto XL 535. Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka 71. Člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o načrtu statističnih raziskovanj Socialistične 1 republike Slovenije v letu 1983 I V letu 1983 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki so pomembna za SR Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so zagotovljena Zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotovljena proračunska sredstva, financirajo uporabniki sami; ta raziskovanja so: 4. Imenik članov organizacij združenih kmetov 12. Sprememba stanja obrtnih organizacij (Obrt-1) 13. Dejavnosti, ki se opravljajo s samostojnim obrtnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (Obrt-3) 21. Investicije v komunalne naprave, izdatki za komunalne storitve (K-l) 22. Komunalne organizacije (K-3) 31. Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-2, KE-3) 32. Kadrovsko stanje poslovodnih organov v SR Sloveniji a) poslovodni organi b) temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, ki imajo imenovanega nosilca poslovodnega organa 49. Raziskovanje o znanstvenem, kulturnem, prosvetnem ii) tehničnem sodelovanju s tujino 54. Uresničevanje načrta zaposlovanja v letu 1983. Ta raziskovanja se izvedejo s kombinacijo različnih neproračunskih virov. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urainem listu SRS. St. 05-4/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. Raziskovanje __________2 STATISTIKA SAMOUPRAVLJANJA Samoprispevki (SA-1) (republiško raziskovanje) (Izvaja Zavod SR Slovenije za statistiko — ZAVOD) STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC 2. Poročilo organizacij združenega dela o reprodukcijski porabi, zalogah, nabavah in Prodaji (PB-11) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Načrt statističnih raziskovanj SR Slovenije v letu 1983 Vsebina Podatke more dati kdo kdaj 3 4 S Območje, datum, obdobje, namen uvedbe, način odločitve, zbrana sredstva, stopnja plačevanja, učinki, zgrajeni objekti Reprodukcijska poraba materiala in odpis embalaže in drobnega inventarja, nabavljenega v drugih republikah SFRJ po skupinah materiala; nabave iz drugih republik SFRJ po dejavnostih dobavitelja in prodaje v druge republike SFRJ po dejavnostih kupcev; zaloge reprodukcijske porabe in stroški transportnih in drugih storitev v neproizvodnih organizacijah e Občinske skup- 13. 1. ščine, krajevne skupnosti Temeljne in 20. 7. 1983 druge organizacije združenega dela, ki opravljajo proizvodno dejavnost ter 200 organizacij in skupnosti, ki opravljajo neproizvodno dejavnost Prvi rezultati obdelave 6 18. 4. junij 1984 1 2 3 4 5 6 • STATISTIKA ODKUPA IN KMETIJSTVA 3. Anketa o številu živi- Število živine — promet, pro- Izbrana 15. 1. april ne — 15. 1. 1983 izvodnja gospodinjstva (zvezno raziskovanje — izvaja ZAVOD) 4. Imetnik članov orga- Podatki za identifikacijo kme- Iz popisa november nizacij združenih tov prebivalstva kmetov 1981, organiza- (republiško raziskova- cije združe- nje — izvaja ZAVOD) hih kmetov • 5. Prpjekt uporabe Analiza in interpretacija vseh Zavod SR satelitskih slik in po- treh virov (teren, zračni in Slovenije za datkpv za ugotavlja- satelitski posnetki) daljinsko statistiko (vzq- nje površin — zem- zaznavnih podatkov za ob- rec na terenu) Ijišč in prihospv močje SR Slovenije Geodetski zavod (republiško razisko- SR Slovenije vanje — izvaja (avionski po- ZAVOD) snetki) satelitski posnetki STATISTIKA INVESTICIJ IN DRUŽBENEGA BOGASTVA 6. Poročilo o namerava- Narneravajie investicije v os- Organizacije tekoče 30. 1. nih investicijah —■ novna sredstva (po virih finan- združenega dela. 30. 4. INV-N (dopolnitev k ciranja. značaju graditve in druge samouprav- 30. 7. zveznemu raziskova- tehnični strukturi) in trajna ne organizacije in 30. 10. nju) (izvaja ZAVOD) obratna sredstva; pomemb- skupnosti, nejše značilnosti in predvidene družbenopolitične zmogljivosti le-teh; kriteriji skupnosti vrednotenja investicijskih programov STATISTIKA CEN 7. Mesečna poročila o Prodajne cene v trgovini na Izbrane proda- vsak predvidoma prodajnih cenah na drobno za industrijske živilske jalne v trgovini me‘sec 14 dni po drobno industrijskih in industrijske neživilske pro- na drobno preteku živilskih in indu- izvode, ki jih bodo zajemale v 14 krajih v SRS četrtletja sirijskih neživilskih košarice (poleg že zajetih v proizvodov. zvezni raziskavi) za izračuna- Obrazec C-12/RD vanje MŽS različnih kategorij * Obrazec C-13/RD (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) potrošnikov. 8. Mesečno poročilo o ce- Naj pogostejše cene na drobno Izbrane proda- vsik predvidoma nah na drobno kme- v trgovini in na djrgu, ki jih jalne v trgovini 14 dni po tijskih proizvodov bodo zajemale košarice (po- na drobno preteku Obrazec C-ll/RD leg že zajetih v zvezni razlska- In zasebni pro- četrtletja (dopolnitev k zvezne- vi) za izračunavanje MŽS raz- dajalci na trgu mu raziskovanju) ličnih kategorij potrošnikov v 14 krajih (izvaja ZAVOD) v SRS 9. Mesečno poročilo o Cene na drobno za obrtne ko- Izbrane orga- vsak predvidoma cenah na drobno za munalne, 'prometne in druge nizacije zdru- mesec 14 dni po storitve. storitve, ki jih bodo zajemale ženega dela, ki preteku Obrazec C-14/RD košarice (poleg že zajetih v opravljajo četrtletja (dopolnitev k zvezne- zvezni raziskavi) za izračuna- storitve in mu raziskovanju) vanje MŽS različnih kategorij delavnice v za- (izvaja ZAVOD) potrošnikov sebni lasti, ki opravljajo storitve v 14 krajih v SRS STATISTIKA INDUSTRIJE 10. Prognoza proizvodnje Pričakovan obseg industrijske Izbrane organi- 20. v 26. v mesecu organizacij združene- proizvodnje v mesecu in pro- zacije združenega mesecu dela v industriji ga dela v industriji (KT-1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) GRADBENA IN STANOVANJSKA STATISTIKA Indeks gradbenih stroškov (ITG) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) STATISTIKA OBRTI ^2- Spremembe stanja obrtnih organizacij (Obrt-1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) J3. Dejavnosti, ki se opravljajo s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (Obrt-3) (republiška raziskovanja) blematika k spremembam v proizvodnji Stroški gradbenih in obrtnih del p v pozic.jah Število organizacij in polletne spremembe za organizacije združenega , deja v obrti, obratovalnice občgnov, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost z lastnimi sredstvi in osebe, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic število in kvalifikacija delavcev v obratovalnicah samostoj-nih-obrtni kov Izbrane organizacije 10. 4. združenega dela v obrti in gradbeništvu 10. 10. Občinske skupščine 15. 1. 3. 7. 30. 5. 28. u: 3. 3. .4. 9. Občinske skupščine 6. 4. 11. 6. Problematika javnega Izkoriščanje prevoznih sred- Organizacije 15 1. 29. 1. cestnega prevoza stev. zmogljivosti ob promet- združenega dela 9. 4. 30. 4. (SAM-11, priloga) nih konicah, investicije, stroš- v javnem 9. 7. 30. 7. (dopolnitev k zvezne- ki in cene prometu 12. 10. 29. 10. mu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Železniški prevoz Prevoz potnikov in blaga v Železniško go- 10. v 30. v mesecu (S2/M-11) notranjem in mednarodnem spodarstvo mesecu za (dopolnitev k zvezne- prometu Ljubljana pretekli mu raziskovanju) mesec (izvaja ZAVOD) IS- PTT storitve Vrste pošiljk, telefonske in te- Združene PTT 20. v 30. v mesecu (PTT-/M-11) legrafske storitve, zaposleni, organizacije mesecu (dopolnitev k zvezne- dohodki Slovenije mu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) so- ■ : ; . ^ejni promet potnikov potniki v rednem in maloob- Carinarnice ' 10. v 30. v mesecu z vlaki, letali, ladjami mejnem prometu, ki so prispe- mesecu (S2-S, SP-2, SV-3) li ali odšli ■ •' 'V t' ■ ■ (dopolnitev k zvezne- ■ ' ' i ' : *“u raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Prevoz z žičnicami (Prom/ŽI-l, 2) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) testni prevoz za ( lastne potrebe * (SA/G-21) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Prepeljane osebe, dohodki in izkoriščenost žičnic mesečno, kapacitete letno Število in zmogljivost prevoznih sredstev po vrstah in avto-dnevi, prevoženi km, poraba goriva, prepeljani potniki in blago, potniški in tonski km In prihodki Upravljale! žični,c . 10. v mesecu, 8. 1. Organizacije . združenega dela, ki se ukvarjajo z avtomobilskim prevozom za lastne potrebe 15.1. 30. v mesecu, 30. 9. 13. 6. j - :■ Stran 756 URADNI .LIST SRS St. 12 — 8. IV. 1983 # * 1 2 3 4 5 6 STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA 20. Turistične zanimivosti (TU-2) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek od prodanih vstopnic Izbrani turistični objekti 5. v 19. 1. mesecu 20. 4. 20,7. 20. 10. STATISTIKA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI 21. Investicije v komunalne naprave in izdatki za kolektivno komunalno potrošnjo (K-I) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Investicije po virih sredstev, izdatki občin in mest za kolektivne komunalne storitve Samoupravne interesne skupnosti za komunalno dejavnost 20. 3. 20. 6. 22. Komunalne organizacije (K-3) republiško raziskovanj--) Osnovna sredstva, investicije v osnovna sredstva, zaposleni po kvalifikacijah in tarife za komunalne storitve Komunalne organizacije 10. 4. 5. 7. (izvaja ZAVOD) STATISTIKA PREBIVALSTVA 23. Rojstva (DEM-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 24. Smrti (DEM-2) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 25. Sklenjene zakonske * zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 26. Razveze zakonske zveze (RB-1) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 27. Priznanje očetovstva in posvojitve otroka (DEM-la) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 28. Spremembe osebnega imena (SPROI) Enotna matična številka in državljanstvo otroka, matere in očeta; ali je otrok prijavljen v občinski register stalnega prebivalstva Enotna matična številka in državljanstvo umrlega, osebno ime, enotna matična številka in rojstni datum zakonca, podatki za umrle otroke od 1.—7. leta starosti Enotna matična številka in državljanstvo ženina in neveste Enotna matična številka moža in žene Enotna matična številka otroka, očeta, matere, posvojitelja in posvojiteljice; datum in kraj dogodka, vpis v rojstno matično knjigo, datum vpisa zaznambe, osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče otroka, očeta, matere, posvojitelja in posvojiteljice; spol otroka; poklic in položaj v poklicu očeta, matere, posvojitelja in posvojiteljice, družinski stan posvojitelja in posvojiteljice ter kdo so posvojitelji Prejšnje osebno ime, enotna matična številka, rojstni da- Občinski upravni sproti organi za notranje zadeve Občinski upravni sproti organi za notranje zadeve Občinski upravni sproti organi za notranje zadeve Temeljna sodišča sproti Občinski upravni sproti organi za notranje zadeve Občinski upravni sproti organi za 5. v mesecu za predpretekli mesec 5. v mesecu za predpretekli mesec 5. v mesecu za predpretekli mesec 5. v mesecu za predpretekli mesec 5 v mesecu za predpretekli mesec 1 2 ‘ 3 4 5 6 (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 29. Selitveno gibanje prebivalstva (SEL-1) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) tum, spol, novo osebno ime, datum spremembe Naselje, ulica in hišna številka, občina, kjer se občan prijavlja oziroma odjavlja, enotna matična številka; osebno ime občana, ki se prijav- notranje zadeve Občinski upravni organi za notranje zadeve sproti 5. v mesecu za predpretekli mesec Ija oziroma odjavlja, osebno ime očeta, osebe, ki vodi gospodinjstvo in razmerje do nje; priimek, ki ga je občan imel ob rojstvu; dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost, družinski stan, šolska izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno prebivališče in vzrok selitve 30. Mesečni pregled o gibanju in stanju stalnega prebivalstva (SEL-4) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Prijave, odjave, živorojeni in umrli po vrsti spremembe; rekapitulacija o gibanju stalnega prebivalstva na območju občine Občinski upravni 5. v organi za mesecu notranje zadeve 5. v mesecu za predpretekli mesec KADROVSKA EVIDENCA IN KADROVSKO STANJE POSLOVODNIH ORGANOV ^L Kadrovska evidenca v SR Sloveniji (KE-1, KE-11, KE-2, KE-3) (republiško raziskovanje) (izvaja Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije) Kadrovsko stanje poslovodnih organov v SR Sloveniji a) poslovodni organi (republiško raziskovanje) b) temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, ki imajo imenovanega vršilca dolžnosti poslovodnega organa (republiško raziskovanje) Identifikacijski podatki, matična številka iz registra organizacij in skupnosti, matična številka občana, strokovna izobrazba, oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost ter poklic in delo, ki ga opravlja, vrsta in število funkcij, odlikovanja in javne nagrade, posebna usposobljnost in pripravljenost občanov za delo na strokovnem, družbenopolitičnem in mednarodnem področju ler drugi podatki iz obrazcev kadrovske evidence (sprotno vodenje evidence z vnašanjem novo popisanih, sprememb in odjav) Individualni podatki o poslovodnem organu Uradno ime temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, šifra dejavnosti, organizacijska oblika, število organizacijskih enot, število zaposlenih, vzrok nezaposlenosti, trajanje mandata, ali je uveden postopek za imenovanje Temeljne in Temeljne sproti druge organi- in druge zacije združenega organizacije dela in skupnosti združenega ter občinske , dela skupščine in skupnosti 7. v mesecu občinske skupščine 15. v mesecu \ Temeljne in 31. 1. 31. 5. druge organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine Temeljne in 31. 1. 3L 5. druge organizacije združenega dela in skupnosti ter občinske skupščine -• 1 2 3 4 5 6 (izvaja Sekretariat za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije) STATISTIKA DELA 33. Osebni dohodki po poklicih (RAD-LDZ) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 34. Družbena prehrana (RAD-DPR) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) STATISTIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA 35. Vpis študentov (SV-20) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 36. Diplomanti (SV-50) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) O z vaj a ZAVOD) 37. Doktorji znanosti (SV-70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) 38. Diplomanti podiplomske stopnje (SV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) i 39. Vpis študentov na visokošolske temeljne delovne organizacije (ŠV-22) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 40. Izobraževanje v organizacijah združenega dela (RAD-IZ) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 41. Podaljšano bivanje učencev osnovne šole (S-OK/1) Osebni dohodki in število za- Temeljne orga- 20. 4. 30. 9. poslemh delavcev za določene rtižačije zdru- poklice z zahtevano kvalifika- ženega dela, cijo in delovnimi izkušnjam druge organizacije in skupnosti Družbena prehrana v organi- Temeljne orga- 22. 5. 15.9. zacijah in skupnostih glede na nizacije zdru- število in vrsto obrokov, ter ženega dela, obliko organiziranosti (na ti- druge organizacije pičen dan v tednu od 10. do In skupnosti, 14: maja). enote '• sestavi, ki imajo družbeno prehrano organizirano drugače kot tdzd Enotna matična številka štu- Študenti visoko- ob vpisu 25: 3 v denta, podatki o strokovni izo- šolskih tozdov naslednjem brazbi staršev, zaposlitev star- oziroma delovnih letu šev oziroma zaposlitev študen- .; organizacij • • ta ob delu Enotna matična številka diplo- Študenti visoko- manta, podatki o strokovni in šolskih tOzdOV šolski izobrazbi staršev ali oziroma delovnih vzdrževalcev, zaposlitev star- organizacij šev oziroma zaposlitev diplomanta ob delu Enotna matična številka dok- Doktorji žn&rtOsti ob 16, 2. v torjev znanosti, starši ali vzdr- prijavi naslednjem ževalci po poklicu, zaposlitvi, letu šolski in strokovni izobrazbi , .; • •• . , ■ . ■ - ' ■ ■■■ Enotna matična številka diplo- Diplomanti podi- ob 10. 3. v manta podiplomske stopnje, plomske Stopnje diplomi naslednjem starši ali vzdrževalci po pokli- _ - letu cu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi ob 25. 3. V diplomi naslednjem letu r. Študenti po načinu študija, letnikih, spolu, vpis na podiplomsko stopnjo, absolventi s statusom, študenti prvega letnika, po prejšnji šolski izobrazbi, novovpisani študenti Visokošolski tozdi 15. 10. 31. 10. oziroma delovne organizacije Organiziranje in izvajanje izo- Temeljne orga- 31. 8. 28. 11. braževanja v 'organizacijah nizacije združenega združenega dela, vrsta, način dela in trajanje izobraževanja, udeleženci Oddelki podaljšanega bivanja, Osnovne šole, 25. 6. 15. 9. učenci v podaljšanem bivanju, vzgojnovarstvene trajanje bivanja, zaposlenost organizacije, 1 2 3 4 5 6 (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) staršev, poprečni mesečni stro- organizacije za ški na učenca, prostori, pre- usposabljanje hrana, kvalifikacijska struktura učiteljev, ki vodijo oddelke podaljšanega bivanja 42. Statistično poročilo prostovoljnih dejavnosti in organizacij učencev na šoli (Š-A) dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Organizacije učencev na šoli, učenci, včlanjeni v organizacijah, izven nje, področja prostovoljnih dejavnosti Osnovne in srednje ob koncu šole šolskega leta 20. 12. 43. Priprava otrok na osnovno šolo (PŠV) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD) Organizatorji priprave otrok na osnovno šolo, število otrok, oddelkov po celotnem programu, delavci, število otrok, oddelkov po skrajšanem programu, delavci, trajanje skrajšane priprave otrok na osnovno šolo, brezplačni prevoz otrok k pripravi na osnovno šolo Vzgojno-varstvena 2$. 6. organizacija, osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom 1. 9. STATISTIKA TELESNE KULTURE 44. Telesna vzgoja v vzgo j noizobraže valn i h in vzgojnovarstvenih organizacijah (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) a) Telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah (TK-1A) b) Telesna vzgoja v visokošolskih organizacijah (TK-1B) c) Telesna vzgoja v vzgojnovarstvenih organizacijah (TK-1C) Spremljanje vrhunskih rezultatov (TK-2A) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) ^ a) športno rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela (TK-3), dveletno od 1. 1984 (izvaja ZAVOD) (republiško raziskovanje) Priprava nove metodologije Organizacija pouka telesne vzgoje, študenti po posameznih športnih dejavnostih, smučarski in plavalni tečaji Telesnovzgojna dejavnost v VVO, športna značka, strokovni kadri Priprava nove metodologije t Športno rekreacijska dejavnost zaposlenih, organizacija, razvitost, oblike športne rekreacije, financiranje in Objekti Visokošolske ' 13. 1. organizacije Vzgojnovarstvene 14. 1. Organizacije Vse organizacije združenega dela 24. 2. 4. 3. b) Množična športna rekreativna dejavnost (TK-3A) Šolanje kadrov za dlesno kulturo ^K-4) (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Priprava nbve metodologije Študenti, učitelji telesne vzgoje, šolanje in dosežene strokovne kvalifikacije Šole in šolski " 14. I. centri, ki izobražujejo strokovni kader 11. i. 1 2 3 4 5 6 STATISTIKA RAZISKOVALNE IN PROSVETNE DEJAVNOSTI 48. Sistem obveščanja v združenem delu (republiško razisko- . vanje) (izvaja ZAVOD) 49. Raziskovanje o znanstvenem, kulturnem, prosvetnem in tehničnem neposrednem sodelovanju posameznikov s tujino (izvaja ZAMTES) 50. Dejavnosti posredovanja kulturnih vrednot • (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) REGISTER TERITORIALNIH ENOT 51. Register teritorialnih enot in teritorializa-cija podatkov (dopolnitev k zveznemu raziskovanju) (izvaja ZAVOD, R. G. U., občinske G. U.) NOVE NALOGE 52. Register obratovalnic (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 53. Stroški statističnih raziskovanj pri dajalcih podatkov (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) 54. Uresničevanje načrta zaposlovanja v 1. 1983 RAD-30 (republiško raziskovanje) (izvaja ZAVOD) Podatki o oblikah obveščanja v združenem delu Podatki o nosilcu sodelovanja iz SR Slovenije in tujem partnerju, predmetu oziroma obliki in področju sodelovanja Priprava metodologije Teritorialne spremembe in preimenovanje osnovnih teritorialnih enot. Imenovanje in preimenovanje ulic, spremembe pri oštevilčenju hiš, novoošte-vilčene hiše in njihova pripadnost popisnemu okolišču, statističnemu okolišu, katastrski občini, krajevni skupnosti Enote, ki opravljajo svojo dejavnost s sredstvi v lasti občanov (obrtne, gostinske, umetniške in druge delavnice), delovni ljudje, ki poklicno z osebnim delom samostojno opravljajo umetniški, kulturni, advokatski in pd. poklic Izbor metode-vzorec, poskusno izvajanje, poraba časa, stroški Povprečno število vseh delavcev (posebej prikazani tisti, ki delajo krajši delovni čas) v letu 1982, I.-VI. 1983 in I.-XI. 1983 število zaposlitev delavcev za nedoločen čas, za določen čas, od tega zaposlitev zaradi fluktuacije; štev. pripravnikov za nedoločen in določen .. f f - . . . Organizacije združenega dela in skupnosti Dijaki, študenti, 30 dni 30.1. samostojni umet- po 1984 niki (ki ne sode- zaključku 1 ujej o s tujino preko sodelo-združenja) ter za- vanja, za poslehe osebe, akcije ki sodelujejo daljše od s tujino v svojem 1 leta interesu oziroma pa 30 dni brez soudeležbe po začetku organizacije, v ka- in zaključ- teri so zaposleni ku akcije in druge nezaposlene osebe ' "V Ž'- sproti Pogojno-odvisno od določb novega obrtnega zakona Izbrane opazovane 30. 6. 30. 9. enote Temeljne organi- 5. 7. 5. 9. zacije združenega 1983 1983 dela, druge organi- 5. 1. 5. 5. 1984 zacije in skupnosti 1984 1 2 3 4 5 6 čas ter število štipendistov (vse zaposlitve so po' stopnjah izobrazbe). Vzroki odstopanja od dogovorjenega načrta zaposlovanja; število sklenjenih pogodb o delu po vrstah del in nalog glede na zahtevano izobrazbo za dela in naloge; število sklenjenih pogodb o delu z upokojenci, opravljenih nadur po vrstah del in nalog glede na zahtevano izobrazbo za dela in naloge ter razlogi za nadurno oz. pogodbeno delo. Število delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev po stopnjah strokovne izobrazbe 536. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. čle-na ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71.' člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 124. rlena in 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK 0 soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela Daje se soglasje k naslednjim statutom visokošolskih organizacij združenega dela: — Pedagoške akademije Univerze v Mariboru, — VTO Razredni pouk Pedagoške akademije Univerze v Mariboru, —7 VTO Predmetni pouk Pedagoške akademi Univerze v Mariboru, — Višje šole za socialne delavce Univerze Edvar-da Kardelja v Ljubljani, — Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki so jih omenjene visokošolske organizacije zdru-zenega dela predložile Skupščini SR Slovenije v so-glasje. St. 022-108/83, 022-36/83, 022-100/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 537. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. čle-na ustave Socialistične republike Slovenije, prvega Razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena po-s OVnika Skupščine SR Slovenije ter 22. člena zakona ° Urfsni^evanju posebnih pravic pripadnikov italijan-. e in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/82) je Skupščina °cialistične republike Slovenije na sejah Zbora zdru- ženega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o soglasju k odpravi podružnične osnovne šole v Mot-varjevcih Daje se soglasje k sklepu o odpravi podružnične osnovne šole v Motvarjevcih, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Murska Sobota na sejah dne 7. in 9. decembra 1982, skupščina Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti na seji dne 22. julija 1982 in skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota na seji dne 6. decembra 1982. Št. 61-64/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 538. Na podlagi 124. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 147. člena, 7. alinee 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3 alinee drugega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena ter 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o soglasju, da Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije sprejme odlok o sklenitvi družbenega dogovora o organiziranju in financiranju XIV. zimskih olimpijskih iger leta 1984 v Sarajevu Daje se soglasje, da Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije za Skupščino SFR Jugoslavije kot udeleženko sprejme odlok o sklenitvi družbenega dogovora p organiziranju in financiranju XIV. zimskih olimpijskih iger leta 1984 v Sarajevu, kar je Skupščini SR Slovenije poslal v soglasje Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. St. 0101-395/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 539. Na podlagi 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. točke prvega odstavka 281. člena, 5. točke 288. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, prvega razdelka 71. člena, 75. člena, tretjega odstavka 254. člena in 333. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora 'občin dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in republiko Avstrijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslala Skupščina SFR Jugoslavije. St. 010-15/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 540. Na podlagi 182. člena, 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 37. člena zakona o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji '(Uradni list SRS, št. 24/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1983 sprejela ODLOK o razrešitvi in Imenovanju generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Razrešita se: Andrej L e v i č n i k , dolžnosti generalnega direktorja SDK v SR Sloveniji z 31. marcem 1983; Franc Knafelc, dolžnosti namestnika generalnega direktorja SDK v SR Sloveniji z 31. marcem 1983. Za generalnega direktorja SDK v SR Sloveniji se imenuje: Franc Knafelc, sedanji namestnik generalnega direktorja SDK v SR Sloveniji; za namestnika generalnega direktorja SDK v SR Sloveniji se imenuje: Mitja Medvešček, direktor podružnice SDK v SR Sloveniji v Kranju. St. 111-58/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 541. Na podlagi 25. alinee 335. člena m 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 8. člena zakona o nagradi Edvard Kardelj (Uradni list SFRJ, št. 25/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1983 sprejela ODLOK o izvolitvi treh članov odbora za nagrado Edvard Kardelj Za člane Odbora za nagrado Edvard Kardelj se izvolijo: Franc Kimovec- 2iga, član Sveta federacije; Franc Šetinc, predsednik Republiške konference SZDL Slovenije; dr. Anton Vratuša, predsednik Zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije. St. 111-142/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 542. Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter drugega odstavka 3. člena zakona o skladu za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pi-jade (Uradni list SFRJ, št. 35-345/72) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. marca 1983 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1983 sprejela ODLOK o izvolitvi dveh članov Upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade Za člana Upravnega odbora sklada za pospeševanje upodabljajoče umetnosti Moša Pijade se izvolita: Stane Bernik, glavni in odgovorni urednik Sinteze, revije za likovno kulturo, Ljubljana; dr. Tomaž Brejc, docent za zgodovino umetno-3ti in umetnostne teorije, Akademija za likovno umet-n°st, Ljubljana. St. 111-5/83 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r 543. Na podlagi 32. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30'78) je Republiški. '-pmite borce in vojaške invalide sprejel SKLEP 0 določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna c«na je osnova za regres pri nakupu motornega vozMa na jugoslovanskem trgu za leto 1983 m i .. i 1. člen Osebni avtomobil zastava — jugo 45 (903 cm3) se določi kot motorno vozilo, katerega prodajna cena je osnova za regres vojaškim invalidom iz 31. člena zako-na o vojaških invalidih ped nakupu motornega vozila na jugoslovanskem irgu za4etoJS83. , 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-3/1-83 Ljubljana, dne 23. marca 1983. Predsednik Republiškega komiteja zo borce in vojaške invalide Stane Kotnik 1. r. 544. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov d o reševanju kolizij med republiškimi oziroma po-^sjlnskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 3/76 in 43/82) in dru-ge6a odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in -- ačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih po-®b na področju družbenih dejavnosti (Uradni list it. 33/80) objavlja Republiška uprava za druž-Cene prihodke ■ } spremembe in dopolnitve PREGLEDA Sopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj pridevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih ružbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in htoupravnih interesnih skupnostih na področju druž-dejavnosti za leto 1983 (TJradni list SRS, št. a/82. 1/83, 2/83, 4/83, 5/33, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83 in 11/83) U V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz sebnega dohodka« se: Uri zaporedni številki 4 občina Cerknica se: n ~ v stolpcu 6 -stopnja 0 -io nadomesti s stopnjo — v stolpcu 17 stopnja 12,637 nadomesti s stopnjo 13,037, — v stolpcu 18 stopnja 28,307 nadomesti s stopnjo 28,707. 2. Pri zaporedni številki 18 občina Kranj se: — v stolpcu 6 vnese stopnja 0,65, — v stolpcu 17 stopnja 12,06 nadomesti s stopnjo 12,71, — v stolpcu 18 stopnja 27,55 nadomesti s stopnjo 28,20. 3. Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad se: ' . — v stolpcu 10 stopnja 4,67 nadomestk a stopnjo 4,68, ' i, — v stolpcu 12 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,18, — v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 1,14, — v stolpcu 17 stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — v stolpcu 18 stopnja 28,20 nadomesti s stopnjo 28,21. 4. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Cen- stolpcu 10 stopnja 4,67 nadomesti s stopnjo i 'T i stolpcu 12 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo stolpcu 17 stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo stolpcu 18 stopnja 28,20 nadomesti s stopnjo 5. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Moste Polje se: — v' stolpcu 10 stopnja 4,67 nadomesti s stopnjo 4,68, — v stolpcu 12 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,18, — v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 1,14, — v stolpcu 17 stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — v stolpcu 18 stopnja 28,20 nadomesti s stopnjo 28,21. 6. Pri zaporedni' številki 27 občina Ljubljana Šiška se: — v stolpcu 10 stopnja 4,67 nadomesti s stopnjo 4,68, — v stolpcu 12 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,18, — v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 1,14, — v stolpcu 17 stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, r- v stolpcu 18 stopnja 28,20 nadomesti s stopnjo 28,21. 7. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se: — v stolpcu 10 stopnja 4,67 nadomesti s stopnjo 4,68, *' — v stolpcu 12 stopnja 1,17 nadomesti s stopnjo 1,18, — v stolpcu 15 stopnja 1,15 nadomesti s stopnjo 1,14; ter se: — v 4,68, — v 1,18, — .v 1,14, — v 12,33, — v 28,21. — v stolpcu 17 stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — v stolpcu 18 stopnja 28,20 nadomesti s stopnjo 28,21. 8. Pri zaporedni številki' 50 občina Šentjur se: — v stolpcu 6 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,55, — v stolpcu 17 stopnja 11,415 nadomesti s stopnjo 11,665, — v stolpcu 18 stopnja 26,925 nadomesti s stopnjo 27,175. II. V tabeli pod A a) in b) »Stopnja prispevkov iz dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad — v stolpcu 3 stopnja 8,21 nadomesti s stopnjo 8,12, 2. Pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center — v stolpcu 3 stopnja 8,21 nadomesti s stopnjo 8,12. 3. Pri zaporedni številki 26 občina Ljubljana Mo-ste-Polje — v stolpcu 3 stopnja 8,21 nadomesti s stopnjo 8,12, 4. Pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška — v stolpcu 3 stopnja 8,21 nadomesti s stopnjo 8,12, 5. Pri zaporedni številki 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik — v stolpcu 3 stopnja 8,21 nadomesti s stopnjo 8,12, IH. Spremembe pregleda 1 stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dni po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-15/82 Ljubljana, dne 1. aprila 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 445. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82. 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za drv"bene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V V odredbi' o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83 in 11/83) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 4 občina Cerknica stopnja i2,637 nadomesti s stopnjo 13,037, — pri zaporedni številki 18 občina Kranj stopnja 12,06 nadomesti s stopnjo 12,71, — pri zaporedni številki 24 občina Ljubljana Bežigrad stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — pri zaporedni številki 25 občina Ljubljana Center stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — pri zaporedni' številki 26 občina Ljubljana Moste-Polj e stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — pri zaporedni številki 27 občina Ljubljana Šiška stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — pri zaporedni številki 28 občina-Ljubljana Vič-Rudnik stopnja 12,31 nadomesti s stopnjo 12,33, — pri zaporedni številki 50 občina Šentjur stopnja 11,415 nadomesti s stopnjo 11,665. Št. 420-15/82 Ljubljana, dne 1. aprila 1983. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 546. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Celje o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dobrna in odloka Skupščine občine Celje o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo v območju zazidalnega načrta Dobrna po dne 22. marcu 1983 izvedeni javni obravnavi odločilo : Razveljavita se: a) odlok Skupščine občine Celje o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dobrna (Uradni list SRS, št. 15/78) b) odlok Skupščine občine Celje o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo v območju zazidalnega načrta Dobrna (Uradni list SRS, št. 21/82). Obrazložitev Občani iz Dobrne so vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe pod a) navedenega odloka o zazidalnem načrtu ž utemeljitvijo, da- se z njim protizakonito spreminja namembnost kmetijskih površin. Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre v zvezi s spremembo namembnosti zemljišča za del zemljišča v mejah obravnavanega zazidalnega načrta, katero meji na jugu na potok Dobrnico, na vzhodu na cesto proti vili Ružički, na severu na krajevno cesto Dobrna— Hudičev graben in na zahodu na potok Topličico. V naravi in po katastrskih podatkih je zemljišče kmetijsko: pretežno njive, pa tudi travniki, vrtovi in sadovnjaki. Za pozidavo je bilo namenjeno že z odlokom Skupščine občine Celje o urbanističnem programu občine Celje iz leta 1968, ki je za naselje Dobrno predvideval izdelavo zazidalnega . načrta. Leta 1978 je Skupščina občine Celje sprejela odlok o urbanističnem redu Dobrna z veljavnostjo za tista neurbana območja naselja Dobrne, ki so izven območij, ki se urejajo z zazidalnimi načrti. Iz grafične priloge tega urbanistič-ne§a reda je razvidno, da je tudi urbanistični red iz leta 1978 predvidel, da bo nekaj kmetijskega zemljišča na tem območju namenjenega za stanovanjsko pozidavo. K navedenemu urbanističnemu redu Dobrna je dala pismeno soglasje Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje glede izvenurbanih zemljišč, ki jih ureja Urbanistični red. Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedena kmetijska zemljiška skupnost ni dala soglasja uiti tedaj niti pozneje k spremembi namembnosti tstih kmetijskih zemljišč, ki jih zajema obravnavani zazidalni načrt. Slednja zemljišča pa so tudi predmet odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleks-Uo stanovanjsko gradnjo v območju zazidalnega načrta Dobrna, ki je naveden pod točko b) te odločbe. Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št- 26/73, 24/75, 23/77, 1/79 in 11/81) določa, da je od ista 1973 dalje vključena v postopek prostorskega in Urbanističnega planiranja, kmetijska zemljiška skup-Uosf (113. člen), in da je razvrstitev kmetijskih 'zemljišč določena v občinskem prostorskem planu podlaga Zazidalnemu načrtu (10. člen). Sprememba namemb-Uosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda ni dovolje-Ua do sprejetja prostorskega dela družbenega plana °bčine, s katerim se namenjajo zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva (2. odstavek 141. člena) raze"n v zakonu določenih primerih in ob soglasju kmetijske Zemljiške skupnosti. Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje ni bila vključena v spreminjanje namembnosti kmetijskega Zemljišča, ki je z obravnavanim odlokom o zazidalnem r-ačrtu stanovanjske soseske Dobrna, predvideno za stanovanjsko pozidavo. Enako v času sprejemanja tega Zazidalnega načrta v občini Celje niso imeli sprejetega Prostorskega plana, ki bi vseboval kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Urbanistični program občine Celje iz eta 1958 pa tudi ni bil usklajen s citiranimi določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih. Skupščina občine Ce-‘ je to storila šele naknadno s sprejetjem družbenega Plana občine Celje za obdobje 1981 do 1985 dne 17. udarca 1981, katerega sestavni del je tudi prostorski °el družbenega piana. Obravnavani odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dobrna, glede na navedeno, ni v skla-u z zakonom o kmetijskih zemljiščih. v Po že vloženi pobudi za oceno odloka o' zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dobrna je Skupščina ob-ClUe Celje sprejela še odlok o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo v ob-močju zazidalnega načrta Dobrna. Po 4. členu zakona o prenehanju lastninske pra-. Ice in drugih pravic na zemljiščih, namehjenih za 'Ornpleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) je P°dlaga za prenehanje lastninske pravice na zemljiščih ntestu ali naselju mestnega značaja oziroma na rUgem območju zazidalni načrt, ki določa družbeno snierjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno 0rnpIeksno graditev. Odlok o zazidalnem načrtu sta-°vanjske soseske Dobrna, ki ni v skladu z zakonom, 6 more biti pravna podlaga odloku, s katerim pre-1.6!la lastninska pravica na zemljiščih, namenjenih za j 0rnPleksno graditev. Ker je ustavno sodišče razve-r av>lo navedeni odlok o zazidalnem načrtu je moralo z®zveljaviti tudi odlok o določitvi zemljišč namenjenih v kompleksno stanovanjsko gradnjo v območju na-edenega zazidalnega načrta. u ^ato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ave SR Slovenije in ob uporabi prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka je odločbe. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. St. U I 24/82-28 Ljubljana, dne 22. marca 1983. Predsednik Jože Pavličič 1. r. 547. Na podlagi 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 44/82) so sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije — Zveza obrtnih združenj Slovenije in Republiški svet zveze sindikatov Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve 1. člen V prvem odstavku 4. člena družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijski obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualna ali' negospodarske storitve — se v peti vrsti številka »40 °/o« nadomesti s številko »50 °/o«. V prvi alinei tega odstavka se besedilo v oklepaju nadomesti tako, da se glasi: »(drugi odstavek 116. člena, 118. člen in 122. člen obrtnega zakona)«. V tretji vrsti te alinee se številka »2 %-« nadomesti s številko »5 %>«. V prvem odstavku druge alinee tega člena se v drugi vrsti nadomesti številka »1 °/o« s številko »3 .%>«. V tretjem odstavku se nadomesti številka »20°/o« s številko »30 °/o«. V četrtem odstavku se črta v alineah: »brodarska dejavnost« in »prodaja na drobno«. 2 člen Besedilo 6. člena se črta. 3. člen * Besedil 7. člena se črta. 4. člen Spremeni se sedanji 8. člen, ki postane 6. člen in se glasi: »Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora začnejo veljati osmi dah po objavi' v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se že za obračun prispevkov in odmero davkov za leto 1982. Ljubljana, dne 1. marca 1983. Udeleženci: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije — Zveza obrtnih združenj Slovenije in Odvetniška zbornica Slovenije, ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 548. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 22. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinskih skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981—1985 so skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana sprejele SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 1 Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: — 1400 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3900 din na družinskega člana mesečno, — 1200 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3900 do 4200 din na družinskega člana mesečno, — 1000 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4z00 do 4700 din na družinskega člana mesečno. 2 V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki ih prejemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v desetkratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. 3 Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno po--trebna v znesku 1000 din na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka; — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4 ’ : Otrok, ki irha pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 1000 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet; —^ 500 din na mesec, če ima enega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju. ^ 5 ■ Občan, ki s člani svoje družine živi na kfnetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6 Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, še delijo na oba starša.. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek. 7 Komisija za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ' ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerdh. 8 Komisija za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vžgojnovarstvenih storitev. Komisija za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana lahko na predlog pristojne občinske komisije dodeli višjo denarno pomoč kakor je določeno v tem sklepu. 9 Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vžgojnovarstvenih organizacijah, celodnevno šolo in v drugih organizacijah se denarno pomoč lahko preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10 Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v tridesetih dneh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. 11 Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne poro oči otrokom v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 10/82) 'n sklep o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, in Ljubljana Vič-tUrlnV. 'Uradm lis: SRS, št. 37/82). 12 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1983 dalje. Št. 29/29-1 Ljubljana, dne 30. marca 1983. Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad , Nada Slatner 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Tomaž Tomažin 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje Danilo Jurca 1. r. Predsednik skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Šiška Marjan Tavčar 1. r. Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik Maja Strehovec 1. r. Predsednik skupščine Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana Mirko Damjan 1. r. 549. Na podlagi 3. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet temeljne organizacije »Javna higiena«, DO Komunalno podjetje »Ljubljana« ob soodločanju delegatov uporabnikov na svoji seji, dne 21. februarja 1983 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov 1. člen V sklepu o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 20/82) se spremeni cena za odvoz smeti in odpadkov v 1 členu tako, da se glasi: Cena za odvoz smeti in odpadkov (redni odvoz, kosovni odvoz in urejanje odlagališča) v višini 1,610 din mesečno od m! stanovanjske oziroma poslovne površine je določena takole: Del cene za Del cene za razširjeno enostavno reprodukcijo reprodukcijo (nabavo mehanizacije) Del cene za razširjeno reprodukcijo Cena (izgradnja skupaj sariitarne deponije) 1,257 0,153 0,200 1,610 2 3 2. člen Ceno sprejeto s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom, št. IX/5-l z dne 28. marca 1983. 3. člen Ta sklep zajne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 28. marca 1983. Predsednik delavskčga sveta TOZD »Javna higiena« Anton Vrezovnik 1. r. 550. Na podlagi 3. in 24 člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. št. 8/82) je delavski svet temeljne organizacije »Dimnikarstvo«, DO Komunalno podjetje »Ljubljana« od soodločanju* delegatov uporab ikov na svoji seji dne 19. februarja 1983 sprejel CENIK dimnikarskih storitev ki ga je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom, št. IX/6-3 z dne 28. marca 1983 I Cenik dimnikarskih storitev je naslednji: ^Elementi Trda goriva Tekoča goriva Plinasta goriva Čiščenje a) Kurilne naprave •/ . — štedilniki 35,40 48,00 — peči 35,40 48,00 — centralne kurilne naprave do 20 kW 79,70 79,70 od 20 kW do 60 kW 105,60 120,00 132,50 od 60 kW do 500 kW 240,00 240,00 337,90 od 500 kW do 1 MW 268,80 364,80 372,50 nad 1 MW 336,00 422,40 734,40 b) Dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi do 60 kW 12,50 12^0 16*30 Trda Tekoča Plinasta goriva goriva goriva — dimovodi nad 60 kW 124,80 124,80 124,80 — dimniki do 60 kW 28,80 28,80 40,30 — dimniki nad 60 kW 148,80 148,80 148,80 — iztočnice 16,30 16,30 16,30 — Schund dimniki 30,70 30,70 30,70 — Schund priključki 12,50 12,50 12,50 c) Zračniki — zračniki 40,30 40,30 40,30 — zračniki v kotlovnicah 48,00 48,00 48,00 2. Pregledi a) Kurilne naprave — do 60 kW 16,30 16,30 16,30 — nad 60 kW 48,00 48,00 48,00 b) dimovodi, dimniki, i-sločnice — dimovodi do 60 kW 4,80 4,80 4,80 — dimovodi nad 60 kW 64,30 64,30 64,30 — dimniki do 60 kW 16,30 16,30 16,30 — dimniki nad 60 kW 64,30 64,30 64,30 —7 iztočnice 7,70 7,70 7,70 — Schund priključki 5,80 5,80 5,80 c) zračniki 40,30 40,30 40,30 3. Izžiganje do 60 kW — delo 288,00 144,00 — — nafta (3 1) nad 60 kW tekoča nabavna cena — delo 648,00 648,00 — — nafta (3 1) tekoča nabavna cena 4. Meritve — meritev vleka 96,00 96.00 96,00 — meritev CO2 144,00 144,00 144,00 — meritev temperature dimnih plinov 96,00 96,00 96,00 — izračun izkoristka kurilnih naprav 192,00 192,00 192,00 — meritev sajavosti po Ringelmanu 384,00 —T — — meritev sajavosti po Bacharahu 192,00 192,00 192,00 II. kategorija — obrati družbene prehrane, gostinski . obrati in podobno 1. Čiščenje a) kurilne naprave — štedilniki 177,60 177,60 — peči 220,80 220,80 — — termogen peči do 150 kW 297,60 297,60 580,80 —^ pekarske peči z eno etažo 201,60 201,60 337,90 — pekarske peči z več etažami — centralne kurilne naprave 268,80 364,80 372,50 do 500 kW 240,00 240,00 337,90 od 500 kW do 1 MW 268,80 364,80 372,50 nad 1 MW 336,00 422,40 734,40 b) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi do 60 kW 62,40 62,40 — dimovodi nad 60 kW 124,80 124,80 124,80 — dimniki do 60 kW ' . 142,10 142,10 — — dimniki nad 60 kW 148,80 148,80 148,80 — iztočnice 16,30 16,30 16,30 c) zračniki 55,70 55,70 55,70 2. Pregledi a) kurilne naprave 48,00 48,00 48,00 b) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi in dimniki 64,30 64,30 64,30 — iztočnice 9,60 9,60 9,60 Elementi Trda goriva Tekoča goriva Plinasta goriva c) zračniki 31,70 31,70 31,70 3. Izžiganje — delo 648,00 648,00 — — nafta (5 1) tekoča nabavna cena 4. Meritve — meritev vleka 192,00 192,00 192,00 — meritev COa 240,00 * 240,00 240,00 — meritev temperature dimnih plinov 192,00 192,00 192,00 — izračun izkoristka kurilnih naprav 192,00 192,00 192,00 — meritev sajavosti po Ringelmanu 384,00 — — — meritev sajavosti po Bacharahu 192,00 192,00 192,00 III. kategorija — obrati lesne industrije in obrti 1. Čiščenje - a) kurilne naprave — štedilniki 177,60 177,60 — peči 134,40 134,40 — — termogen peči do 150 kW 297,60 297,60 580,80 — centralne kurilne naprave do 500 kW 240,00 240,00 337,90 od 500 kW do 1 MW 268,80 364,80 372,50 nad 1 MW 336,00 422,40 734,40 o) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi do 60 kW 62,40 62,40 — dimovodi nad 80 kW 124,80 124.80 124,80 — dimniki do 60 kW 142,10 142,10 — — dimniki nad 60 kW 148.80 148 80 148,80 — iztočnice 16,30 16,30 16,30 c) zračniki 55,70 55,70 55,70 2. Pregledi a) kurilne naprave 48,00 48,80 48,80 b) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi in dimniki 64,30 64,30 64,30 — iztočnice 9,60 •9 9,60 9,60 c) zračniki 31,70 31,70 31,70 3. Izžiganje — delo 648,00 648,00 — — nafta (5 1) tekoča nabavna cena 4. Meritve — meritev vleka 192.00 192,00 192,00 — meritev CO2 240,00 240,00 240,00 — meritev temperature dimnih plinov 192.00 192,00 192,00 — izračun izkoristka kurilnih naprav 192,00 192,00 192,00 — meritev sajavosti po Ringelmanu 384,00 — — — meritev sajavosti po Bacharahu 192,00 192,00 192,00 II IV. kategorija — Industrijski obrati, lokalne centralne kurilne naprave, ki ogrevajo več stanovanj oziroma stanovanjskih enot in drugo. Storitve za to kategorijo naprav se opravljajo na Podlagi medsebojnih pogodb med izvajalcem in naročnikom v skladu s pravilnikom o rokih, načinu čiščenja in pregledovanju kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav. , Z dnem, ko začne veljati ta cenik, preneha veljati cenik dimnikarskih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15/82. III Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 28. marca 1983. Predsednik delavskega sveta TOZD »Dimnikarstvo« Jože Opaka 1. r. BREŽICE 551. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 14-10.19/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1983 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Brežice za ieio 1982 1. člen - Sprejme se zaključni račun proračuna občine Brežice za leto 1982, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada in sredstev za posebne namene občine Brežice za leto 1982. 2. člen I. Po proračunu — prihodki —• odhodki — presežek prihodkov nad odhodki din 141,898.631 107,489.656 34,408.975 II. Rezervni sklad — prihodki — odhodki — stanje 31. decembra 1982 3.792.707 500.000 3.292.707 III. Sredstva za posebne namene — prihodki — odhodki — stanje 31. decembra 1982 43,366 847 42.676.814 690.033 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki 34,914.812 din je bil porabljen in sicer: v znesku 70 “ v republiškemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane * 30 °/e pa usmerjeno v skladu s skupno ugotovijo- nimi potrebami za intervencijo v porabi hrane in blagovne rezerve v občini. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 3,292.707 din se prenese v naslednjo leto kot dohodek za leto 1033. 5. člen Presežek pril dkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev za posebne namene v višini 690.033 din se nameni samoupravnemu skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine P,r"ž:re 6 člen Ta odlok začne Veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. 552. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14-1019/78) in določil družbenega dogovora o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1983 sprejela ODLOK o proračunu občine Brežice za leto 1983 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Brežice v letu 1983 znašajo Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna — razporeditev v tekočo proračunsko rezervo — sredstva izločena na posebno partijo žiro računa proračuna občine Brežice, presežek nad dovoljeno porabo — obvezna proračunska rezerva — sredstva za intervencijo v gospodarstvu — obveznosti iz preteklih let 2. člen Od vseh izvirnih proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 1 “/o v rezervni sklad proračuna. razen presežkov izvirnih prihodkov nad dovoljeno porabo. din 129,354.530 116,751.380 200.000 9,954.660 1,138.700 820.100 489.740 3 člen Izvirni prihodki občinskega proračuna v letu 1983 doseženi v znesku večjem kot 10,7 °/o v primerjavi z letom 1982 se izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna občine Brežice. Izračun dosežen izvirnih prihodkov za izločanje na posebno partijo žiro računa proračuna opravi organizacijska enota Službe družbenega knjigovodstva podružnice Krško. 4. člen Sredstva izločena na posebno partij o žiro računa se delijo: 70°/o prenos v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji, 30 "/o pa bo usmerjeno v skladu s skupno ugotovljenimi potrebami za intervencije v porabi hrane v občini. 5. člen Prihodek od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini se v celoti prenaša na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kritje stroškov pri zatiranju žival -sHi/.mh bolezni v občini. St. 400-2/83-03 Brežice, dne 29. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. 6. člen ■ 90 "/d prihodkov od turističnih taks se prenaša na žiro račun Občinske turistične zveze Brežice, uporabijo pa se namensko za pospeševanje turistične dejavnosti občine Brežice 10 Vo prihodka od turističnih taks pa se prenaša na račun turistične zveze Slovenije. 7. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazuje mesečno za za nazaj, za posebiie namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 8. člen Če prihodki ne- pritekajo, kot je predvideno v. proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami! posameznih organov. V primeru, da posebna razporejena sredstva ne bodo med letom uporabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 10. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru t?ga proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem osebnih dohodkov delavcev V združenem delu. 11 11. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega, proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega Proračuna ne smejo prevzemati ha račun občinskega ■proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. Organi in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme občinskega proračuna, če jim za te namene niso Posebej zagotovljena sredstva Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohbdkov • oziroma sredstev sklada skupne porabe. 12. člen Za zakonito ih smotrno uporabo sredstev, ki so organom in drugim uporabnikom družbenih sredstev odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik (uporabnika) oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 13. člen Ce skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo ali da se naloge he izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov) bo sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni' za katere so bila sredstva, dana. 14. člen Prihodki, ki jih organi ustvarjajo s svojo dejavnostjo (po samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah) se uporabljajo vv skladu z obstoječimi predpisi za modernizacijo in napredek organov uprave. 15. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune uporabnikom; — upravnim organom družbenopolitične skupnosti in regije — ^pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam — krajevnim skupnostim — ljudska obramba i; družbena samozaščita — posebnim računom. 16 člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik izvršnega sveta občihe. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 17. člen če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se pooblašča izvršni Svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada. 13. člen IzVršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proračuna iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti do višine 500.000 din. 19. člen Izvršni svet skupščine občine je dolžan trimesečno sprejemati gibanje splošne porabe in pn tem upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dosledno mora spremljati realizacijo izvrševanja naiog in programov za posamezna področja potrošnje. 20. člen , Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju dana posameznim uporabnikom, oziroma "porabljena za posamezne namene so sestavni del tega odloka. 21. člen Bilanca prihodkov, splošni del razporeda prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del • tega odloka. 22. člen ■ Splošni del proračuna in pregled posameznega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1 januarja 1983 dalje. St. 400-1/33-03 Brežice, dne 29. marca 1933. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič 1. r. Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna za leto 1983 A. PRIHODKI B. ODHODKI Vrsta prihodkov Znesek Razporeditev po namenu , Znesek 70 Del presežka prihodkov, prenesen iz 40 Sredstva za delo upravnih organov 48,188.530 preteklega leta 41 Sredstva za posebne namene in dru- 71 Prihodki od davka od dohodka OZD 690.000 ge namene za delo upravnih organov 11,392.020 72 Prihodki' od dohodkov od osebnih 42 Sredstva za ljudsko obrambo in dohodkov 69,749.785 družbeno samozaščito 8,723.580 73 Prihodki davka od prometa proiz- 44 Sredstva prenesena drugim DPS in vodov in storitev, od davka od pro- SIS 23,307.280 meta nepremičnin in pravic 28,144.380 43 Intervencije v gospodarstvu 820.100 74 Prihodki od davka na prihodke pre- 45 Sredstva za družbene dejavnosti 13,188.630 možen j a in premoženjskih pravic 46 Sredstva za druge splošne družbene ter drugih davkov 7,260.295 potrebe 11,341.340 75 Prihodki od taks 8,510.000 47 Izločanje sredstev rezerv 1,138.700 77 Prihodki po posebnih predpisih in 48 Drugi odhodki 11,254.400 prihodki od organov in organiza- cij DPS 15,000.120 Prihodki skupaj: 129,354.580 Odhodki skupaj: 129,354.580 553. 554. Na podlagi 4. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/73), 3. člena zakona o ugotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 142. člena statuta občine Brežice (Uradni 'list SRS, št. 14-1019/78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Brežice na seji dne ‘29 marca 198 sprejela ODLOK Na podlagi 95. člena zakona o • sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24779 in 12/82), 1. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 10/83) in 21. člena sprememb in dopolnitev statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. IG^Ž) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na svoji 23. seji dne 30. marca 1983 sprejel o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Brežice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1 2 1. člen Prvi odstavek 8. člena odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Brežice in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 10-544/82) se spremeni in glasi: »Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Brežice se s tem odlokom Za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,70 odstotka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi’ v Uradnem listu SRS, uporablja pa se pri izplačilih osebnih dohodkov za mesec april 1983. St. 320-9/83 Brežice, dne 29. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič I. r. ODREDBO c spremembah in dopolnitvah odredbe o u~’ovn'n času upravnih organv 1. člen V odredbi o delovnem času upravmh organov (Uradni list SRS, št.- 44/82) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »Delovni čas upravnih organov traja: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek o ! 7. ure do 15. ure — v sredo od 7 ure do 17. ure.« 2. člen 4 člen odredbe se spremeni in glasi: »Uradne ure so razporejene tako, da vsi občinski upravni organi sprejemajo stranke v: — ponedeljek in petek od 7. do 11. ure in od 12. do 15 ure — v sredo od 7. do 11 ure in od 12. do 17. ure. Ne glede na to določilo sprejemajo stranke: — sprej emno-informacij ska pisarna tudi ob torkih in četrtkih od 7. do 11. ure in od 12. do 15. ure — matična služba, referent za promet ter referat za potne listine in osebne izkaznice tudi v torek od 7. do 11. ure in od 12. do 15. ure.« t 3. člen Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 28. 3. 1983 dalje. St. 14-6/83-7 Brežice, dne 31. marca 1983. t Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r. CELJE 555. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po drugem odstavku 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije_ ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 3. členu odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 in 10/83) na seji dne 30.' marca 1983 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Celje 1 Delovni čas v upravnih organih in upravnih organizacijah občine Celje (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek 8 ur v sredo pa 10 ur. Delavec lahko pride na delo med 7. in 8. uro, vendar mora priti v času, ki mu omogoča, da bo na delu med določenimi uradnimi urami Ce to zahteva interes službe, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, določi, kdaj mora delavec priti na delo. Prihod in odhod z dela mora delavec evidentirati na način, kot to določi funkcionar, ki vo.Ii upravni organ. 2 Upravni organi imajo uradne ure v ponedeljek in Petek od 7. do 11. ure in od 12. do 14. ure, v sredo pa od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure, če s to odredbo ni drugače določeno. 3 6' Sprejemna pisarna občinskih 'upravnih organov, sprejemna pisarna občinskega komiteja za urejanje Prostora in varstvo okolja, sprejemna pisarna za prijavljanje in odjavljanje prebivališč ter za osebne izkaznice, matične službe in službe za izdajo potnih listin za prehod čez državno mejo in službe za varnost cestnega prometa občinskega sekretariata za notranje Zadeve, sprejemna pisarna občinskega sekretariata za ljudsko obrambo in sprejemna pisarna občinske upra-ve za družbene prihodke, imajo uradne ure v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14.30 ure in v sredo od 7. do 16.30. 4 V primeru, ko to narekuje značaj nalog upravnega °rgana, je treba zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča funkcionar ki v°di upravni organ. 5 Določbe te odredbe se smiselno uporabljajo tudi za delovni čas višjega sodišča v Celju, višjega javnega tožilstva v Celju, temeljnega sodišča, enote v Celju, temeljnega javnega tožilstva, enote v Celju, javnega pravobranilstva in organa za postopek za prekrške, če ni za posamezne teh organov z zakonom ali drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno. 6 Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Celje (Uradni list SRS, št. 17-1067/80 - in št. 40-1765/82) 7 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-3/80 Celje,, dne 23. marca 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje ' Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. ■ 556. . Na podlagi 45. in 47. člena samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti in usklajevanju planov za obdobje 1981—1985 sklepamo Občinska skupnost socialnega varstva, Občinska skupnost socialnega skrbstva. Skupnost otroškega varstva občine Celje, Občinska skupnost za zaposlovanje Celje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje, Občinska zdravstvena skupnost Celje, Občinska izobraževalna skupnost Celje in Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: podpisnice) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči in enotnega načina uveljavljanja socialno varstvenih pravic I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se podpisnice sporazumemo o osnovah za izvajanje in financiranje enotne -skupne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči (v nadaljnjem besedilu: skupna evidenca), o enotnem načinu uveljavljanja socialno varstvenih pravic ter o skupnem opravljanju strokovnih opravil v postopkih uveljavljanja socialno varstvenih pravic. 2. člen ~ Podpisnice uvajamo skupno evidenco in enoten način uveljavljanja socialno varstvenih pravic z namenom: — da bodo socialno varstvene pomoči pomemben element graditve sistema celovite socialne varnosti — da bodo socialno varstvene pomoči kar najbolj preusmerjene iz osebnih denarnih oblik pomoči v druge učinkovitejše oblike na temelju organiziranega socialnega varstva, — da bodo podpisnice, ki združujejo sredstva za socialno varstvene pomoči, omogočile smotrno usmerjanje sredstev tako, da bodo v medsebojni povezavi in sodelovanju preusmerjale ta sredstva na tista ob- močja in področja, kjer živijo družine oziroma posamezniki, ki te pomoči potrebujejo, — zagotoviti poenotenje postopkov za uveljavljanje socialno varstvenih pravic, ki jih določa ta sporazum tako, da bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani uveljavljali te pravice na enem mestu in z enotnim obrazcem, — da se bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih oblikah združevanja, aktivno vključili v ugotavljanje in spremljanje življenjskih razmer družin in posameznikov, ki potrebujejo pomoč .širše družbene skupnosti, — da bodo imeli organi, ki odločajo o socialno varstvenih pravicah vpogled v dejanski socialni in materialni položaj družine oziroma posameznikov in bodo tako presegli zgolj formalno odločanje o teh pravicah, « — da bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani preprečili neupravičeno kopičenje socialno varstvenih pomoči in bodo sredstva, združena za te pomoči, dodeljevali le tistim družinam in posameznikom, ki si z delom ne morejo zagotoviti družbeno dogovorjenega življenjskega minimuma, — da bodo družine oziroma posamezniki dobivali socialno varstvene pomoči le toliko časa, dokler jih bodo na osnovi ugotovljenega dejanskega materialnega in socialnega položaja potrebovali, — da bi evidentiranje prejemnikov socialno varstvenih pomoči in postopek za uveljavljanje teh pomoči uresničevali čimbolj racionalno in ekonomično za celotno območje občine in vse vrste pravic. 3. člen Podpisnice se sporazumemo, da bo skupno evidenco In strokovna opravila pri postopkih uveljavljanja socialno varstvenih pravic, opravljal Center za socialno delo Celje. II. SKUPNA EVIDENCA 4. člen , Skupna evidenca obsega osebne podatke ter podatke o že uveljavljenih socialno varstvenih pomočeh, o skupnem dohodku in o socialnih razmerah družine oziroma posameznika. 5 6 5. člen V skupni evidenci so zbrani podatki o vseh delavcih, drugih delovnih ljudeh ih občanih, ki .stalno živijo na območju občine Celje in ki prejemajo socialno varstvene pomoči, oziroma so zanje zaprosili. Podatki o delavcih in drugih delovnih ljudeh, ki imajo stalno bivališče izven območja SR Slovenije, pa prejemajo socialno varstvene pomoči ali so zanje zaprosili, se zbirajo v skupni evidenci občine, v kateri je sedež temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, kjer je delavec zaposlen (sedežno načelo). 6. člen V skupno evidenco so vključene naslednje socialno varstvene pomoči in prejemki: — denarne pomoči otrokom (denarna pomoč otrokom, povečana denarna pomoč edinih hranilcev, po-večajia denarna pomoč prizadetim otrokom), — nadomestitve oskrbnih stroškov (v VVO, v socialnem zavodu, v organizaciji za usposabljanje in tuji družini ter rejnina), — štipendije (štipendija iz združenih sredstev, razlika h kadrovski štipendiji, po dogovoru tudi kadrovska štipendija), — denarna pomoč za brezposelnost — delna nadomestitev stanarine, — družbene denarne pomoči odraslim (družbeno denarna pomoč kot edini oziroma dopolnilni vir za preživljanje, začasna oziroma enkratna družbeno denarna pomoč), — plačilo ali doplačilo oskrbe in nege na domu, — varstveni dodatek k pokojnini, — oprostitev plačila davkov in samoprispevkov, — druge socialno varstvene pomoči (npr. nadomestitev Stroškov prehrane), — drugi prejemki (npr. priznavalnine borcem). III. ENOTEN NAČIN UVELJAVLJANJA SOCIALNO VARSTVENIH PRAVIC 7. člen Podpisnice smo sporazumne, da bomo za izvajanje skupne evidence uporabljale enoten obrazec vloge za uveljavljanje socialno varstvenih pravic in družinskega evidenčnega kartona, in sicer: — obrazec SP-1: Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic, — obrazec SP-2: Sporočilo o spremembi in dopolnitvi podatkov v vlogi za uveljavljanje socialno varstvenih pravic, — obrazec SP-3: Evidenčni karton o socialnih razmerah družine in o socialno varstvenih pomočeh. 8. člen Delavci vlagajo vloge za uveljavljanje socialno varstvene pravice v organizacijah združenega dela, drugi deldvni ljudje in občani pa v krajevnih skupnostih, kjer imajo stalno bivališče ali v službi skupne evidence in sicer po enotnem obrazcu (vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic). Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena vlagajo delavci, drugi delovni ljudje in občani vloge za uveljavljanje pravic do varstvenega dodatka k pokojnini pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, pravic do priznavalnine borcem pri službi za vprašanja udeležencev NOV in vojaških invalidov SO Celje; pravic do oprostitve davkov in samoprispevkov pa pri upravi za družbene prihodke, pravic do štipendije iz združenih sredstev in pravice do denarne pomoči za brezposelnost pri občinski skupnosti za zaposlovanje Celje nadomestitve stroškov prehrane za otroke v šoli, k io otrok obiskuje. 9. člen Organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost preveri podatke iz vloge in jo dopolni s svojim mnenjem o socialnem in materialnem položaju družine oziroma posameznika. Tako izpolnjeno vlogo pošlje organizacija združenega dela oziroma krajevna skupnost v skladu z določbo 3. člena tega sporazuma. IV. SKUPNO OPRAVLJANJE STROKOVNIH OPRAVIL 10. člen Podpisnice smo sporazumne, da so za enotno uveljavljanje socialno varstvenih pravic potrebna naslednja strokovna opravila: — sprejemanje vlog občanov za pveHav!janie socialno varstvenih pravic, — nudenje informacij o socialno varstvenih pravicah, — zbiranje vseh potrebnih podatkov, — opremljanje vlog občanov' z vsemi zahtevanimi Podatki (o dohodku, o socialnem stanju, o že dodeljenih socialnih pomočeh), — priprava strokovnih predlogov za odobritev socialno varstvenih pomoči za samoupravne organe pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti. Izvajalec skupne evidence vlogo pregleda, v njej odpravi- morebitne pomanjkljivosti, oceni utemeljenost vloge ter ugotovi vsa druga dejstva in okoliščine, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločitev. Po Potrebi pridobi tudi mnenje krajevne skupnosti o socialnih razmerah družine oziroma posameznika in tako pripravljeno vlogo s predlogom rešitve predloži Pristojnemu organu v odločanje. 11. člen Strokovna opravila iz 10. člena bo opravljal center za socialno delo za naslednje socialno varstvene Pomoči: — denarna pomoč otrokom, — nadomestitev stroškov oskrbe v vzgojnovar-stveni organizaciji, — delna nadomestitev stanarine, — družbeno denarne pomoči odraslim, — nadomestitev oskrbnih stroškov v zavod' drugi družini, — denarna pomoč za storitev domače nege. 12. člen Strokovna opravila za uveljavljanje socialno, varstvenih pravic, ki jih delavci, drugi delovni ljudje in občani uveljavljajo pri Skupnosti za zaposlovanje;-SPIZ, službi za vprašanje udeležencev NOV in vojaških invalidov SO Celje, upravi za družbene prihodke, občinski zdravstveni skupnosti ter vzgojno izobraževalnih organizacijah (šole. domovi učencev) izvajajo strokovne službe navedenih skupnosti in organov. 13. člen Kadar drugi organi, skupnosti, družbene organi-zacije in društva, ki niso podpisnice tega sporazuma, odločajo o socialno varstvenih pomočeh in drugih prejemkih (npr. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o varstvenem dodatku k Pokojnini, pristojni občinski upravni organ o priznavalninah borcem, občinske uprave za družbene prihodke o oprostitvah plačila davkov in samoprispevkov ^d.) zahtevajo podatke iz skupne evidence in jih pri odločitvah upoštevajo. 14. člen O socialno varstvenih pravicah po 11. in 12. členu tega sporazuma odločajo pristojni organi samouprav-bih organizacij in skupnosti, ki so dolžne odločitev o s°ciaino varstvenih pomočeh sporočiti centru za socialno delo oziroma skupni evidenci. Skupnosti, ki odločajo o socialno varstvenih pra-yicah po 12. členu tega sporazuma pa so razen odločitve o posamezni socialno varstveni pravici dolžne Posredovati centru za socialno delo oziroma skupni evidenci tudi vse podatke, iz vloge in vse tekoče spre-ooembe podatkov. Izvajalec skupne evidence sproti vpiše podatke ’z vloge in o že dodeljenih socialno varstvenih pomočeh v evidenčni karton o socialnih razmerah družine in o socialno varstvenih pomočeh. Če pri tem ugotovi, ha dodeljena socialno varstvena pomoč glede na ob- stoječe podatke ni utemeljena, mora obvestiti o tem organ ali skupnost, ki je pomoč dodelila. 15. člen Podatke iz skupne evidence lahko koristijo fudi organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 16. člen Izvajalec skupne evidence mora najmanj enkrat letno poročati skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva Celje o stanju socialno varstvenih pomoči v občini in o drugih ugotovitvah iz skupne evidence. V. FINANCIRANJE 17. člen Podpisnice združujemo sredstva za skupno evidenco v centru za socialno delo, na podlagi finančno ovrednotenega programa storitev po deležih, za katere se dogovorimo v občinski skupnosti socialnega varstva vsako leto s finančnim načrtom na podlagi opravljenih storitev. 18. člen Na podlagi ovrednotenega programa storitev, ki ga predloži center za socialno delo, skleneta vsaka podpisnica in center za socialno delo samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela iz prejšnjega odstavka tega člena opredeli vsaka podpisnica in center za socialno delo: — predmet svobodne menjave dela (program dejavnosti za izvajanje skupne evidence), — merila za določanje obsega, vrste in kvalitete storitev oziroma dejavnosti (kadrovski in časovni normativ), — merila za vrednotenje dogovorjenega programa dela (finančni načrt in izračun cene), — medsebojne pravice in obveznosti, — pogoje za izvajanje tega sporazuma, — način spremljanja in nadzor nad izvajanjem tega sporazuma. VI. KONČNE DOLOČBE 19. člen Podpisnice smo sporazumne, da bo center za socialno delo začel izvajati strokovna opravila iz 11. člena sporazuma s 1. 1. 1983. O začetku dela skupne evidence obvesti občinska skupnost socialnega varstva Skupnost socialnega varstva SR Slovenije. 20. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in. nad uporabo podatkov iz skupne evidence opravlja komisija podpisnic, ki jo sestavlja po en delegat vsake podpisnice. • 21. člen Podpisnice soglašamo, da bomo morebitne spore v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, ki jih ni bilo mogoče rešiti sporazumno, reševale pri pristojnem sodišču združenega dela. 22. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine podpisnic, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 23. člen Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni na pobudo vsake podpisnice po postopku, ki velja za njegov sprejem. 557. Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 23. marca 1983 sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1983 dalje 1. člen V 2. členu sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1983 dalje se prva alineja dopolni tako, da glasi: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,74, — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji 10,58. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1983 dalje. Št. 022-1/1983 Celje, dne 23. marca 1983. Predsednik skupščine Bojan Volk 1. r. 558. Na podlagi pooblastila iz 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 23. marca 1983 sprejela SKLEP O DOPOLNITVI preračuna vrednosti programa za leto 1983 iz reann. vrednosti (po cenah 1980) na nominalno vrednost, sprejetega na skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Celje, dne 24. decembra 1982 1. člen 2. člen sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) se spremeni in dopolni v: — točki c (dopolnilni program skupno z naložbami) iz zneska 686.945 na znesek 696.068 — skupaj leto 1983 iz zneska 1,259.931 na znesek 1,269.054 — točki 1 iz združenega dela iz zneska 1,248.513 na znesek 1,257.636 — alineji obveznost združevanja za izplačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni, boleznine itd. iz zneska 160.450 ng^ znesek 169.573 — skupaj obveznost združenega dela iz zneska 1,248.513 na znesek 1,257.636. 2 2. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Št. 022-1/1983 Celje, dne 23. marca 1983. Predsednik skupščine Bojan Volk 1. r. CERKNICA 559. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o proračunu občine Cerknica za leto 1983 1. člen Proračun občine Cerknica za leto 1983 obsega: din 1. Prihodki v skupnem znesku od tega: lastni prihodki dopolnilna sredstva 2. Razporejeni prihodki 73.478.198.90 67.243.198.90 6,235.000,00 73.478.198.90 2. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva za redno dejavnost po planiranih dvanajstinah znižanih za 5 °/o. Dokončna razporeditev proračuna bo izvedena po proračunu dopolnilnih sredstev skladno z zakonom z republiškim proračunom za leto 1983. 3. člen Od prihodkov, ki bodo doseženi v letu 1983, se izloča 1 °/o v rezervni sklad proračuna občine Cerknica. 4. člen V rezervni sklad se izločajo sredstva po preteku vsakega meseca. Obveznost izločanja se lahko odloži za čas, ko se zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov uporablja posojilo iz rezervnega sklada. 5. člen Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi rezervnega sklada v namene iz I točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 6. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov, ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih družbenih potreb, odloga izvršni svet ter o porabi teh sredstev poroča občinski skupščini. 7. člen Ge se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo v celoti realizirane, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev z vir-miranjem razporedi na ostale postavke, kjer sredstev primanjkuje. 8. člen Tabela »Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov« je sestavni del tega odloka. 9. člen Ta odlok začne veljati' po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983. Št. 400-2/83-9 Cerknica, dne 30. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1983 Kvalil. oblika Besedilo Znesek Glavni namen Besedilo Znesek L davki na dohodek in davek iz OD 28,323.000,00 IL Prometni davki, davki na premoženje in na dohodek od premoženja 17,067.000,00 IIL Takse 3,317.000,00 VI. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 2,971.000,00 VII. Odstopljeni prihodki 15,565.198,90 Splošna dopolnilna sredstva 6,235.000,00 Skupaj 73,478.198,90 01 Dejavnost organov DPS 42,437.576,00 02 Dejavnost ljudske obrambe 5,100.000,00 03 Dejavnost DPO 4,082.000,00 04 Negospodarske investicije 5,732.622,90 08 Socialno skrbstvo 5,100.000,00 09 Zdravstveno varstvo 304.000,00 10 Komunalna dejavnost 3,342.000,00 11 Dejavnost KS 700.000,00 13 Odstopljeni prihodki 1,000.000,00 16 Intervencije v gospodarstvu 1,000.000,00 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 680.000,00 Blagovne rezerve 4,000.000,00 Skupaj 73,478.198,90 560. Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, žt. 44/82), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82) m 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v občini Cerknica davke. * Davki se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej ter so enotne na vsem območju občine, če ni' v tem odloku drugače določeno. II. VRSTE DAVKOV 4. člen Davki, ki se plačujejo po tem odloku so: 1. davek od osebnega dohodka delavcev 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 5. člen Davek od osebnega dohodka delavcev, ki je dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 0,50 °/o. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov delavcev, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Za plačevanje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se zemljišča območja občine Cerknica raz-dele po skupinah katastrskih občin: — v tretjo skupino se uvrščajo katastrske občine: Cerknica, Dolenja vas, Gorenje Jezero, Grahovo, Iga vas, Kozarišče, Lož, Lipsenj, Pudob, Rakek, Stari trg, Unec, Vrhnika, Viševek in Žerovica; — v četrto skupino se uvrščajo katastrske občine: Babna polica, Babno polje, Begunje, Benete, Be-zuljak, Bločice, Cajnarje, Dane, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Jeršiče, Knežja njiva, Kožljek, Krajič, Kranjče, Kremenca, Metulje, Nadlesk, Nova vas, Osredek. Otave, Otok L, Otok II., Podcerkev, Poljane, Radlek. Ravne pr j Topolu, Ravne pri Zilcah, Ravnik, Runarsko, Selšček, Strmica, Studenec, Studeno, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Velike Bloke, Volčje, Veliki vrh, Vrh, Zales, Zilce, Rakov Škocjan, Glažuta, Leskova dolina in Javorje. 7. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah: — v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 4«/o — v četrti skupini katastrskih občin po stopnji 2 % Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek gozda, se plačuje od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa določenega za posek v letu za katerega se davek odmerja po proporcionalni stopnji 25%. Zavezanci, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje in zavezanci, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva plačujejo davke še po dodatni stopnji in Sicer: — od katastrskega dohodka negozdnih površin 25 »/o — od dohodka iz gozda pa 40 "Zo. 8. člen 1 Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijskih dejavnosti, ter niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadbv prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 din celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenjem čebel 9. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiseln; uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 10. člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah: dfavčne osnova (v din) čistega dohodka din nad do stopnja •/• 30000 15 30.000 60.000 18 60,000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 11. člen Zavezanci davka iz 8. člena odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za za- vezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčno napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zrvezance davka iz gospodarske dejavnosti. 12 člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma Iz- polnjujejo enega izmed pogojev 8. člena tega odloka, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 13. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva aonodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati pet letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim zavezancem, kj se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 Vo vloženih sredstev ter ne sme presegati tri letnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. V primeru, da davčni zavezanec vlaga v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil naj večjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Ce vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 15 člen Zavezanci iz četrte skupine katastrskih občin, razen zavezancev katastrskih občin Dane, Nadlesk in Podcerkev so oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti,. če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 25.000 din. 16. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prižna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60 eZo znesku poprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 °/o za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80°/o vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. 17. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združen.m kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 din letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 din mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1.500 din letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 din mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke določi o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju. 18. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na Podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v. višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 °/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati pet letnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se Primerno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega odloka. 19. člen Za zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki Plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se Slede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe t3., 14., 16., 17. in 18 člena tega odloka. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 20. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza m kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 Vo poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja; 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacjo, če letni dohodek ne presega 10 9/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 21. člen Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: . Če znaša ostanek čistega dohodka v din . nad do stopnja % 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 100.000 150.000 41 150.000 200.000 45 200.000 300.000 49 300.000 53 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 22. člen Zavezancem, ki na novo pričnejo opravljati gospo- darsko dejavnost (začetnikom) se prizna posebna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmer- j enega davka in sicer: — za dobo štirih let 100% odmerjenega davka: tesarstvo, krovstvo, kovaštvo, čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, dimnikarstvo in sedlarstvo; — za dobo dveh let 100 % v tretjem 75% in v četrten) letu 50% odmerjenega davka: pečarstvo in oblaganje s keramičnimi ploščicami, steklarstvo, popravila motornih vozil in čiščenje ter mazanje, avto-električarstvo, popravila poljedelskih strojev, ključavničarstvo. finomehanika, čiščenje prostorov, pohištva in oken, žaganje drv, tapetništvo in dekorater-stvo, vulkanizacija, pletiljstvo, krznarstvo, urarstvo, graverstvo, optika, zlatarstvo in juvelirstvo fotografiranje, barvanje in kemično čiščenje ter pranje in .likanje. — za dobo enega leta 100 %, v drugem letu 75 %, v tretjem letu 50% in v četrtem letu 25% odmerjenega davka vse ostale gospodarske dejavnosti razen avtoprevozništva. Če zavezanec preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti pred potekom osem let, razen iz upra- vičenih razlogov se mu znižani davek ponovno predpiše. 23. člen Zavezancem se pri nadaljnjem poslovanju odmerjeni davek po 21. členu tega odloka zniža: — za 100 °/o v dejavnostih: čevljarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, pletilj stvo, kovaštvo, dimnikarstvo, sedlarstvo in žaganje drv; — za 50°/o v dejavnostih: tesarstvo, krovstvo, popravila poljedelskih strojev. Plačevanje davka od dohodka iz storitev gospodarskih dejavnosti se v celoti oprosti, če so moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let ter opravljajo dejavnost brez drugih delavcev in brez družinskih članov. 24. člen Zavezancem za davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava v vseh gospodarskih dejavnostih razen avto-prevozništva. Davčna plajšava zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna; — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 °/o vloženih sredstev. — za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki -ustreza 30 "/o enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višni 40 °/o vloženih sredstev. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva, vložena v nakup osebnih avtomobilov. 25. člen • Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35 %>, v drugem 27%, v tretjem 20%, v četrtem 13% in v petem letu 5% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi' občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 24. člena tega odloka'za posameznega zavezanca ne sme presegati šest kratnega poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 din se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 :1. Olajšave do 100.000 din se priznajo v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov. 26. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitve na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza sorazmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 %, — za 10 %, če znaša odstoni delež izvoza od 10 do 20 %, — za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %, — za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %, — za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 odstotkov. 27. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna-davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občim, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka .se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava vsa tri le@ ne sme presegati 40 % vloženih sredstev oziroma šest kratnega poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčne napovedjo, a najpozneje do izdaje davčne odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. "28. člen Zavezancem za davek .iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnjem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizng v višini , 15 % od • izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 29. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem Izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek davka poveča s fnktoriem 4 30 člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 24. do 29. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka. 31. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 °/o enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek .zniža za 50%, vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 50 % vloženih sredstev. 32. člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v> danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj ter olajšav, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po deipnskem dohodku. 33. člen Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek -po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri .športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov -hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo m-: Mh avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časop se, knjige, revije in podobno, ol dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob Pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % mva-lidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 odstotkov, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov.'od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uprabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doc -Ženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih m možno šteti za izdelke domače ali drnetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan 'zdeluje priložnostno 25 °/o, 3 od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega, dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi' o delu. sklenjeni v skladu s predpisi, o delovnih raz-'Pcrjfc, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%, Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem priložnostnega zbiranja odpadnega materiala, prevažanja mleka v zbiralnice mleka, prevoza kruha, odvoza in pluženja snega, odvoza smeti in fekalij, tovorjenja blaga za planinske postojanke in od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 34 člen Zavezancj davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka v din nad do stopnja »/o 30.000 28 30.000 60.000 33 60.000 100.000 37 ICO 000 150.000 41 150 000 200.000 45 , 200 000 300.000 49 300.000 53 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo pok':cnc dejavnosti kot postranski poklic in jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 35 člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo do-Idčbe 32. člena tega odloka. 36. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega o*ebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40%. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC t 37. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku), plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 %. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 %. 38. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 °/o za naslednje vrste dohodkov: — doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, — od raznih skic iti risb, stripov, križank in drugih podobnih del, — artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih^ prireditvah, — izvajalcev glasbenih" del na zabavah, plesih, športnih igriščih, — kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 »/o. VIII. DAVEK 6d DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 39. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih, se stroški vzdrževanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine qziroma najemnine. 'Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: »/o — za stanovanja in stanovanjske stavbe 60 — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, k: se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 40 40. člen Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodka iz premoženja od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarin-ske vrednosti oziroma najemnine, obraba opreme in vrednost; storitev določijo v višini 60 %>. 41. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične agencije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 din. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišanii ter drugih organizacij, se prizna davčna olajšava v višini 50 Vo odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 42. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova nad do stopnja •/o. 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 . 300.000 51 300.000 55 IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 43. člen Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem. 44. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o- merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). 45. člen Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 100.000 din. 46. člen Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezancem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavb v letu pred letom za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 %> za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 47. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: stopnja •/» — stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0 20 — prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek ali oddih 0,60 48. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. • Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v l5 dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. 1 1 '' i X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 49. člen Davek na dobitke od Iger ra srečo plači;i-m 7-a~ vezanci po stopnji 15 °/o: 50. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 din. XI. POBIRANJE DAVKOV 51. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi-bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 52. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčn.h obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb. s katero s? zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca Presega 20 °/o obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen Davyne olajšave pr znane po dosedanjih predp'sih, veljajo do poteka roka do katerega so bile priznane. 54. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 26. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 55. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov in Po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31, januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda po-z'*v k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvh javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. 56. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/75, 1/76, 24/77, 5/78, 11/79, 16/80, 11/81, 16/82 in 19/82). Dokler ne bodo uporabljene določbe 44. in 45. člena tega odloka, se bodo uporabljale določbe 30. člena odloka o davkih občanov občihe Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73 in 19/82). 57. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja za se od 1. januarja 1983. razen določb 33., 36., 37., 49. in 50. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve odloka. St. 422-18/72-9 Cerknica, dne 30. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 561. Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Cerknica na seji dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o spremembah odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Cerknica in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 14/82) se v zadnji vrstici prvega odstavka 8. člena številka 0,4 e/o nadomesti s številko 0. 8 "/o. 2. člen 12. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. aprilu 1983.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-15/82-9 Cerknica, dne 30. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 562. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na 5. seji dne 29. marca 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1981, ki so bile v letu 1982 že valorizirane se od 1. 3. 1983 dalje povečajo za 28 odstotkov. 2 Preživnine, ki so bile določene, ali dogovorjene med letom 1982, pa se povečajo sorazmerno v času, ko so bile določene, in sicer, če so bile določene: za •/• do konca januarja 1982 28 do konca februarja 1982 25,7 do konca marca 1982 23,4 do konca aprila 1982 21 do konca maja 1982 18,7 do konca junija 1982 16,4 do konca julija 1982 14 do konca avgusta 1982 11,7 do konca septembra 1982 9,4 do konca oktobra 1982 7 do konca novembra 1982 4,7 do konca decembra 1982 2,3 3 Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Cerknica, dne 3. marca 1983. Predsednica skupščine OSSS Cerknica Nada Harmel 1. r. 563. Na podlagi 12. člena pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/81) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Cerknica na 5. seji dne 29. marca 1983 sprejela SKLEP o višini družbeno materialnih pomoči v letu 1983 I Družbeno materialne pomoči v socialnem skrbstvu v občini Cerknica bodo v letu 1983 znašale: din 1. višina družbeno denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir preživlja- nja 4.650 2. višina dodatka za pomoč in postrežbo — naj višji 3.300 — najnižji 2.200 višina dodatka za dietno prehrano 2.200 3. naj višja možna višina enkratne denarne pomoči 7.000 4. višina zimske pomoči — najvišja 7.000 — naj nižja 3.000 5. najvišja možna višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin: 1.750 6. višina dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina) 500 II Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 4. 1983 dalje. St. 20/83 Cerknica, dne 29. marca 1983. ■ ■ r Predsednica skupščine Nada Harmel L r. -•-V;-'. -S,--,- • • .^ c;- • - ? . DOMŽALE - SS . :-1: 564. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana „ za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale, na seji obeh zborov dne 25. februarja 1983 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 tUV 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. ■ ^ • »MJ rf 2 člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje — razen kmetov kooperantov — znašajo: od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkov 30%, — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1300 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca-delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnove povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga za tekoče leto ugotovi pristojni organ po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, gospodarske ali poklicne dejavnosti v skladu z zakonom o davkih občanov in opredeljeno v programu razvoja drobnega gospodarstva. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu OD delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu; osebe, ki opravljajo deficitarne storitve naštete v odloku o davkih občanov pa plačujejo prispevek za zdravstvene storitve od osnove, ki predstavlja 60% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Znesek osnov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more biti nižji od zneska zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. 4. člen Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz 4. člena tega sklepa, plačujejo akontacije ha prispevek od osnove, ki je enaka poprečnemu osebnemu dohodku delavca v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu vse dotlej, dokler ni možno ugotoviti osnove iz 4. člena tega sklepa za posamezno koledarsko leto. Delovni ljudje, ki začnejo prvič opravljati deficitarno storitveno dejavnost sprejeto v odloku o davkih občanov in opredeljeno v programu p razvoju drobnega gospodarstva, plačujejo akontacije na prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki predstavlja 60% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. 5. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti — plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši — neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, (gospodinjske pomočnice) plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami, o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Te osnove so osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. . 6. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 7. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni Prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdrav- stveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 8. člen Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki z osebnim delom š sredstvi v lasti občanov opravljajo delo in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek, je ugotovljeni dohodek tekočega leta. 9. člen Prispevna stopnja iz 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega sklepa znaša 12,31 odstotka. 10. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca. 11. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih raznjerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št>87781. 12. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po stopnji 6 % od bruto prejemka. 14. člen , Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 8. člena tega sklepa. 15. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Domžale od 1. januar- ja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 21/82). Ta sklep začne veljati ž dnetri objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Domžale, dne 25. februarja 1983. Predsednik skupščine Občinske zdfaštvene skupnosti Domžale mag. Vladimir Petkovič 1. r. KAMNIK 565. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik za obdobje 1981—1985, je skupščina na sejah obeh zborov dne 21. marca 1983 sptejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki sa-’ ostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 %, b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1100 din. Prispevek v znesku 1100 din letno na osebo plačujejo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino, — za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) in tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačajo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v ŠR Sloveniji. * 4. člen Delovnt ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in mod-, ni delavci, artisti — plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od dSftov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. ■ Za delavce, ki so zaposleni pri drugih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti. 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizaeijo ih delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, ih sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini Zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v-SR Sloveniji; — v primeru, da jim ni Zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Ce je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotdvljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah, s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek plačan. 7. člen Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 45/82. 8. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določeno v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ih samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82). Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iž prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, Št. 30/80). 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi.' na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 430 din mesečno na posameznega upravičenca. 10. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka Po osnovi osebnega dohodka in po stopnji, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 45/82. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Plačujejo za uživalce prejemkov iz. pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 0/o. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce —- kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 °/o od bruto Prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko tl upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep q obračunavanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 19/82). 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje. St. 8/2-06-22/82-6 Kamnik, dne 21. marca 1983. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik Franc Drobnič, dipl. oec. 1. r. KOČEVJE 566. Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80, 38/82 in 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na svoji 25. seji dne 22. marca 1983 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Kočevje 1. člen z V odredbi o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 36/82 in 40/82) se spremeni 3. člen tako, da se glasi: »Delovni čas pri upravnih organih traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, v sredo pa od 7. do 17. ure.« 2. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so: — ponedeljek od 8. do 13 ure — sreda od 8. do 13. ure in od 14. do 16. ure — petek od 8. do 13 ure. 3. člen Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 27. marca 1983 dalje. St. 14-2/82-5/1 Kočevje, dne 22. marca 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. LITIJA 567. V skladu s 16. členom statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82 in 42/82), določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) In aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana (Uradni list SRS, št. 35/82) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 28. marca 1983 sprejela SKLEP o povišanju stanarin v letn 1983 v občini Litija 1 ' . Stanarine za stanovanja v družbeni lastnini, veljavne, na dan 31. marca 1983 se s 1. aprilom 1983 povišajo za 35 odstotkov. 2 Izračun povišanih stanarin opravi delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti in ga pred-lc-i skupnostim stanovalcev do 10. aprila 1983. 3 Skupnost za cene občine Litija je z odločbo št. 38-9/81 z dne 29. marca 1983 potrdila 35 % povišanje stanarin. 4 Ta sklep velja od dneva sprejetja in se ga objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-79/13 Litija, dne 29. marca 1983. Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Alojz Kotar 1. r. 568. Na podlagi 16. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 30/82) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 28. marca 1983 sprejel * SPREMEMBO PRAVILNIKA o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija 1. člen Spremeni se 15. člen pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 42/82) tako, da se glasi: »Obrestna mera za kredite organizacijam za nakup ali gradnjo stanovanj je sedem odstotkov letno. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah.« 2. člen Ta sprememba pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija začne veljati, ko jo sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-4/82-1 Litija, dne 28. marca 1983. Predsednica zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Dana Babič 1. r. 569. Na podlagi 61. člena zakona • o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985, je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, na 4. seji, dne 25. marca 1983 sprejela SKLEP o višini minimalne denarne pomoči otrokom in dohod- " kovnih pogojih v letu 1983 1 Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: f1350 dinarjev na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3900 dinarjev na družinskega člana mesečno,' 950 dinarjev- na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3900 do 4200 ^inarjev na družinskega člana mesečno, 500 dinarjev na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4200 do 4700 dinarjev na družinskega člana mesečno. 2 V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v osem-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. 3 Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 500 dinarjev na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9000 dinarjev oziroma 2800 dinarjev katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka, — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4 Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane cjenarne pomoči v znesku: 500 dinarjev na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet, 300 dinarjev na mesec, če ima enega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči, komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zaradi katerih /je otrok, ki ima enega hranilca v težjem socialnem položaju. 5 Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživ- Ijati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6 Za družinske člane se šteje občan, pri katerem živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci jn stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih' sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnike. i Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju Poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek. 7 Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1 točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8 Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v.denarju Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi, in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev. 9 Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za °troka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah. celodnevno šolo in drugih organizacijah. Se denarno pomoč lahko preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10 Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo v,ožiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu »SF-2«. “Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v 30. dreh po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. Ta sklep začne veljati osmi dan,po objavi v Urad-rem listu SRS, uporablja pa se od 1 maja 1983. leta. Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija Nada Pintar 1. r. „ 570. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona ° zakonski zvezi In družinskih razmerjih (Uradni '‘Sl SRS. št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti Socia'nega skrbstva Litija na seji zbora uporabnikov ln Zbora izvajalcev, dne 23. marca 1983 sprejela SKLEP 0 uskladitvi preživnin s noveČMVmi živiienieUimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. 12. 1981 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 28 %> in to od 1. 3. 1983 dalje. 2 Preživnine določene v letu 1982 se od 1. 3. 1983 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če so bile določene: za V> do konca januarja 1982 28 do konca februarja 1982 25,7 do konca marca 1982 23,4 do konca aprila 1982 . 21 do konca maja 1982 18,7 do konca junija 1982 16,4 do konca julija 1982 14 do konca avgusta 1982 11,7 do konca septembra 1982 9,4 do konca oktobra 1982 7 , do konca novembra 1982 4,7 do konca decembra 1982 2,3 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Predsednica skupščine Irena Hostnik L r. LJUBLJANA CENTER 5*1. Na podlagi 1., 2. in 4. člena 2. odstavka zakona o varstvu prebivalstva, pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 103., 173. in 178 člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 11. seji zbora združenega dela dne 24. marca 1983 in na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1983 sprejela ODLOK o obveznem radiofotografskem pregledu prebivalcev občine Ljubljana Center r 1. člen Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša. bomo v občini Ljubljana Center izvedli obvezni radiofotografski pregled. 2. člen RadiPfotografskih pregledov so se dolžne udeležiti naslednje najbolj ogrožene skupine prebivalcev: — vsi občani od starosti 40 do 59 let, — delavci, oskrbovanci ter stalno in začasno prijavljeni občani, ki v času radiofotografske akcije bivajo oziroma so zaposleni v zavodu Sprejemni center, Poljanski nasip 40, — delavci zaposleni v Delovni skupnosti skupnih služb Univerzitetnega kliničnega centra ter delavci delovne organizacije Varnost, ITOZD Varovanje premoženja Center, ki opravljajo varnostno službo v Univerzitetnem kliničnem centru in Zdravstvenem domu Ljubljana, TOZD osnovno zdravstveno varstvo Center in TOZD osnovno zdravstveno varstvo študentov. Prebivalci v starosti od 19 let dalje v naslednjih ulicah in hišah: — Gornji trg (cela), — Stari trg (cela), — Mestni trg (cela), — Trubarjeva ulica (cela), — Bohoričeva ulica 22, — Gregorčičeva ulica 3, — Karlovška "ulica 9, — Pod turnom 4, — Poljanska ulica 10, — Poljanski nasip 10, — Prule 8 (samski dom Ingrad), — Sketova ulica 4, — Smartinska ulica 15, — Smartinska ulica 18, — Zarnikova ulica 4, — Veselova ulica 10, — Prešernova ulica 30 (Delavski dom). 3. člen Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Sredstva za izvedbo radiofotografskih pregledov bo zagotovila Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center. 4. člen Radiofotografiranje bo od 16. do 27. maja 1983. Radiofotografiranje bo izvedel Univerzitetni mštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. 5. člen Za izvedbo radiofotografskih pregledov imenuje občinska zdravstvena skupnost odbor za izvedbo ra-diofotografske akcije. 6. člen Komite za družbene dejavnosti občine Ljubljana Center je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila in ukrepe za izvajanje tega odloka. 7. člen Po opravljenem radiofotografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki bodo prejeli poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda. 8. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2000 din bo kaznovan za prekršek: — kdor se ne odzove vabilu za radiofotografiranje ali na kontrolni pregled, ■ — kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiofotografiranju. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St: 510-1/83 Ljubljana, dne 24. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 572. Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na 57. seji, dne 28. marca 1983 sprejel ODREDBO .o spremembi in dopolnitvi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Center 1. čjen Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »Delovni čas v upravnih organih se razporedi tako, da zajema čas obvezne prisotnosti ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. ure do 15.30 in ob sredah od 8. ure do 17.30-«. 2. člen Besedilo 4. člena‘se spremeni tako, da se glasi: »Gibljiv delovni čas je vsak dan od 7.30 do 8. ure in od 15.30 do 16. ure oziroma v sredo od 17.30 do 18. ure.« 3. člen V 5. členu se spremeni drugi in tretji odstavek, ki določa uradne ure tako, da se glasi: •*— v ponedeljek in petek od 8. do 13. ure in od 14. do 15. ure — v sredo od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.-1 4. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja se od 29. marca 1983. St. 14-1/83 Ljubljana, dne 29. marca 1983. Predsednik IS Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE . *• 573. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 30. marca 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982, ki izkazuje: din — prihodkov 308,275.648,00 — odhodkov 306,108.177,45 — presežek prihodkov nad odhodki 2,167.470,35 Presežek prihodkov nad odhodki v višini 2,167.470,55 din s$ razporedi: — za končni obračun 1 "/o odvoda proračunskih prihodkov v rezervni sklad din za leto 1982 21.593,60 — za končni obračun 100 °/* odvoda taks na promet parklarjev in kopitarjev za leto 1982 749.565,05 — za računalniško opremo upravnih organov 1,396.311,90 2. člen Sestavni del zaključnega računa je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982, ki izkazuje: — prihodkov 8,446.563,05 — odhodkov 1,029.633.50 — presežek prihodkov nad odhodki 7,416,929,55 Presežek prihodkov nad odhodki v višini din 7,416.929,55 se prenese v leto 1983. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/83-01 Ljubljana, dne 31. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana most e-Polje za leto 1982 prih2 3 Prihodki Skupaj namer?1 Razporeditev prihodkov Skupaj 1 Davek na dohodek in davek iz OD 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Skupaj prihodki 155,635.373,70 120,435,449,20 18,200 630,80 5,504.526,60 8,499.667,70 308,275.648,60 01 Dejavnost organov DPS 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS 16 Investicije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj odhodki 86.416.557,15 9,261.429,85 14.217.000. 00 29,787.522,20 709.331,00 8,285.447,95 75.000,00 3,969.000,00 14.420.000. 00 28.644.000. 00 23.394.000. 00 5,443.599,65 81,485.289,65 306,108.177,45 2,167.470,55 308,275.648,00 574. Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16-924/83) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 30. marca 198.3 in na seji zbora krajevnih skeipnosti dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov,- ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davlv se zadovoljujejo splošne družbene potrebe, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb dolžan prispevati k =orazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5 davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premo-• ženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 1. Davek od osebnega dohodka delavcev 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50"/». Plačila davka od osebnega dohodka delavcev so oproščene invalidske delavnice. 2. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 5. člen Območje občine se razdeli zaradi odmerjanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) v tri skupine katastrskih občin, in sicer spadajo: — vi. skupino naslednje katastrske občine: Do-brunje, Brinje II, Kašelj, Moste, Slape, Nove Jarše, Zelena jama, Šmartno, Stepanja vas, Udmat, Zadobrova in Bizovik; — v II. skupino naslednje katastrske občine: Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro in Podmolnik; — v IV. skupino naslednje katastrske občine: Javor, Laze, Lipoglav, Križ, Trebeljevo, Vinje in Volavlje. 6. člen Davek iz kmetijstva (katastrski dohodek od negozdnih površin) plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin: •/. — prva skupina 13 — druga skupina 7 ali 9 — četrta skupina 2 Ne glede na določbe 5. člena in prvega odstavka tega člena se občinski davek iz kmetijstva odmerja: — po stopnji 7 % zavezancem iz naselij: Sadinja vas in Podlipoglav v katastrski občini Sostro, — po stopnji 2 % zavezancem iz naselij: Zagradi-šče in Češnjice v katastrski občini Sostro ter Sent-pavel v katastrski občini Podmolnik. Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva še po dodatni stopnji 33%, zavezanci iz četrte skupine pa po dodatni stopnji 15 %. 7. člen Davek iz kmetijstva se odmerja po davčni stopnji tiste skupine katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. V primeru, da zavezanec nima kmetijskega zemljišča v skupini katastrskih občin, kjer ima stalno prebivališče, se mu davek iz kmetijstva odmerja po davčni stopnji skupine katastrskih občin, v kateri kmetijsko zemljišče, glede na višino katastrskega dohodka, pretežno leži. 8. člen Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se odmerja od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %. Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, plačujejo davek iz prejšnjega odstavka tega člena še po dodatni stopnji 40 %. 9. člen Zavezanci iz četrte skupine katastrskih občin in x zavezanci iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in Sentpavel, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 18.000 din, so oproščeni davka iz kmetijstva. 10. člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci za davek iz kmetijstva po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja 20.000 komadov perutnine letno, 2. pitanje 60 govedi oziroma 100 prašičev pod pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi z močnimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega prihodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic ozironfa okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega prihodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke dosežene z rejo ovac in gojenjem čebel. 11. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se materialni stroški ugotavljajo ob smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 12. člen Zavezanci za davek iz kmetijstva, ki se i'm davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: osnova v din nad do stopnja •/. 30.000 15 30.000 60 000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma kot združeni kmetje. 13. člen Zavezanci za davek iz kmetijstva, ki izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 10. člena tega odloka, se pre-uvrstijo na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi izpolnjevanje pogojev za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku. 14. člen Zavezanci za davek iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni voditi davčno napoved. Zavezanec vloži davčno napoved po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti. 15. člen Deset let so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišča, na katerih zavezanec izvede melioracijo ali ko- masacijo, zasadi nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 16. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene in pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna davčno olajšavo. Davčno olajšavo se prizna za dobo petih let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 80 %> vloženih sredstev. Davčno olajšavo se prizna tudi drugim zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, če vlagajo sredstva ža namene iz prvega odstavka tega člena. Davčno olajšavo se prizna za dobo treh let in. je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta-skupaj ne sme preseči 50 u/o vloženih sredstev.. V primeru, da zavezanec za davek iz kmetijstva vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu pri naslednjih olajšavah višina olajšave zmanjša za toliko, da z že priznamm olajšavami ne preseže največjo možne olajšavo po tem členu. Zavezanec uveljav^a olajšavo z vlogo, ki ji priloži dokaze o višini in namenu vloženih sredstev. Vloga za priznaije oh.Rave ’ za vložena sredstva -se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva. Izjčmoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do 30. junha po p-eteku leta, v katerem so bila sredstva vložena. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. Davčno olajšavo iz tega člena se prizna pod pogojem, da .zavezanec obdeluje zemljišča v skladu z zakonom p kmetijskih zemljiščih. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 17. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih Hidroelektrarn in gradnjo ali obnovo vodnih mlinov, se prizna davčno olajšavo. Olajšavo se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo za te namene najmanj znesek, ki ustreza 60 «/o poprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Olajšavo iz prejšnjega stavka se prizna za dobo petih let in vsako leto znaša 80 °/o odmerjenega davka iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme, preseči 80 %> vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne ali vodnega mlina v skladu s programom teh gradenj v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 18. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, se prizna posebno davčno olajšavo, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka pod pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1000 din mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega stavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije šolajo na kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1500 din letno za takega otroka pod pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3000 din mesečno iz naslova štipendije. Davčni olajšavi iz prejšnjih dveh odstavkov ne smeta preseči letnega davka iz kmetijstva. Zavezanec uveljavlja davčno olajšavo z vlogo za vsako leto posebej. Vlogi, ki mora biti vložena do konca leta oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek, je treba priložiti potrdilo o šolanju in . dokaze o izpolnjevanju pogojev. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 19. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčno olajšavo, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčno olajšavo se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene, sredstva vsaj v višini ■ enoletnega katastrskega dohodka svojih negozdnih površin, vendar najmanj znesek, ki ustreza 30;°/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Davčno olajšavo za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna za dobo pet let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za Vsa leta skupaj ne sme preseči 80 %> vloženih sredstev. Za postopek priznanja' olajšave iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 16. člena tega odloka. % O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 20. člen Za zavezance za davek iz kmetijstva, ki se jim >davek odmerja po dejanskem dohodku in se po zakonu b kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega odloka. 3. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 21. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov, doseženih: — z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 %> poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja; — z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 22. člen Zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka v din nad do stopnja °/o 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 40 100.000 • 150.000 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 300.000 52 * 56 Določbe tega člena 'veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 23. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega, značaja in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem,, ki .opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic se prizna davčno olajšavo z odstotnim znižanjem odmerjenega davka iz naslednjih dejavnosti: — zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, sobdslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo nega obraza in telesa — za 20 %> — popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, fi-riomehany. Davčno olajšavo se lahko prijzna pod pogojem,-da zavezanci dosežejo najmanj 50 °/e letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci za davek iz gostinstva pa najmanj 40 V« letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena je mogoče priznati s tem, da zavezanec izkaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka v svojih v redu vodenih poslovnih knjigah, ki jih je dolžan voditi. 24. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se prizna davčno olajšavo z odstotnim znižanjem odmerjenega davka. Znižanje znaša: — za zavezance, ki opravljajo dejavnost, navedene v prejšnjem členu tega odloka za prvo leto opravljanja dejavnosti 75 °/o, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto 30 “/o odmerjenega davka, — za zavezance, ki opravljajo ostale gospodarske dejavnosti, razen za prevozništvo z motornimi cestnimi vozili za prevoz blaga in oseb, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja, okrepčevalnice- in zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, za prvo ,leto- opravljanja dejavnosti 50 %>, za drugo leto 30 % in za tretje leto 20 °/e odmerjenega davka. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za. časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja gospodarske dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občani ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa mu davčna olajšava po določbah tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčno olajšavo samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Davčno olajšavo po tem |planu se lahko prizna pod pogojem, da zavezanec v redu vodi svoje poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 25. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se poti pogoji iz 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčno olajšavo, če opravljajo gospodarske dejavnosti navedene v 23. členu tega odloka. Davčno olajšavo se lahko prizna pod pogojem, da zavezanec doseže najmanj 50 %> letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanec, davka iz gostinstva pa najmanj 40% letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo je mogoče priznati na podlagi vloge, ki jo vloži zavezanec praVilofna hkrati z davčno napovedjo s tem, da zavezanec izkaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka v svojih v redu vodenih poslovnih knjigah, ki jih je dolžan voditi. Davčne' olajšave zavezancem iz prvega odstavka tega člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Davčna olajšava se prizna v višini 40 °/o vloženih sredstev; — za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih ovtomobilov, če zavezanec vloži naimanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom, v katerem je sredstva vložil. Davčna olajšava se prizna v višini 40 »/o vloženih sredstev. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka se prizna tudi drugim zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti pod pogoji iz 60. člena zakona o davkih občanov s tem, da davčna olajšava znaša 20 %> vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka. Davčne olajšave za vložena sredstva se ne prizna zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi cestnimi vozili za prevoz blaga in oseb, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko de^ javnost kot postranski poklic, 26. člen Davčno olajšavo za naložbe za zboljšanje in • razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na 3 leta tako, da znaša v prvem letu 50%>,,v drugem letu 30 »/o in v tretjem letu 20 %> od skupno priznane olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke z odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca ne sme preseči zneska,- ki ustreza šestkratnemu poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu v katerem je sredstva vložil. V primeru, da davčna olajšava za naložbe ne presega 200.000 din se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 :1. Davčno olajšavo za naložbe do 100.000 din se prizna zavezancu v celoti v prvem letu. Zavezanec vloži vlogo za priznanje davčne olajšave in dokumentacijo praviloma v roku za vložitev da""ne napovedi za leto, v katerem je sredstva vložil. 27. člen Zavezancem za davek Iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo dflvizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvo-zom, odmerjeni davek zniža: — za 5 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 5 "/o do 10 »/o, — za 10 «/o, če znaša odstotni delež izvoza od 10 6/»—20 »/o, — za 15 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 20 «/„—30 »/o, — za 25 e/o, če znaša odstotni delež izvoza od 30 ”/o—50 °/o, — za 35 °/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 »/o. Davčno olajšavo se zavezancem prizna na podlagi vloge in dokumentacije, s katero dokažejo Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Zavezanec vlogo za priznanje davčne olajšave vloži praviloma v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa do 15. marca po preteku leta, v '"^♦erem je bil izvoz dosežen. 28. člen Zavezancem za davek iz gnspodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se prizna davčno olajšavo, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšavo se prizna pod 'pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 50 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Olajšavo iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 3 let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 °/o, vendar davčna olajšava, za vsa leta skupaj ne sme preseči 40% vloženih sredstev, oziroma zneska, ki ustreza šestkratnemu poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, v letu, v katerem je sredstva vložit Zavezanec vloži vlogo za priznanje davčne olajšave praviloma v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa do 15. marca po preteku let--1, v katerem je sredstva vložil. 29. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 30. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštejejo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku se vključujejo v letni dohodek tako,, da se pavšalni letni znesek davka pomnoži s faktorjem 4. Katastrski dohodek se V letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 31. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 29. in 30. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 % znaš- 20% oziroma namesto 5% znaša 10%. 32. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev za da-. vek iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 31. člena tega odloka v posameznem letu ne sme preseči 80 % odmerjenega letnega davka. 33. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčno olajšavo v višini 40 °/o odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 34. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna davčno olajšavo od dohodkov doseženih z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 °/o poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, pred letom v katerem je sredstva vložil. Davčno olajšavo se prizna za dobo 3 let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 %>, vendar davčna olajšava za vsa tri leta skupaj ne sme preseči 5Q °/o vloženih sredstev. Glede postopka za priznanje in omejitve davčne olajšave se smiselno uporablja določbe 16. člena tega odloka. 35. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost oziroma, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom v odročnih oziroma višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 36. člen Pri določanju osnove za odmero davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja v pavšalnem letnem znesku, se upoštevajo naslednja merila: — vrsta dejavnosti in predmet poslovanja, — način, pogoji in kraj poslovanja, — višina napovedanega dohodka. — višina potrebnih poslovnih stroškov, — višina poprečnega osebnega dohodka po vrsti dejavnosti, — sestava celotnega prihodka, ki ga je zavezanec v danih pogojih sposoben doseči, — starost in zdravstveno stanje zavezanca, — uporaba dopolnilnega dela drugih. 37. člen Osnova za odmero davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja v pavšalnem letnem znesku je za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot edino in glavno zaposlitev in ne zaposlujejo delavcev, napovedani dohodek, ki praviloma ne sme biti nižji od poprečnega letnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca po posameznih vrstah gospodarskih dejavnosti v združenem delu v SR Sloveniji v preteklem letu. Če zavezanec za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja v pavšalnem letnem znesku zaposluje delavca, se osnova iz prejšnjega odstavka poveča do 30 °/o. Osnova za davek iz prvega odstavka se zmanjša praviloma za 50 %, če zavezanec opravlja gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 38. člen Davek v pavšalnem letnem znesku in prispevki za SIS družbenih dejavnosti, ki se obračunavajo od osebnega dohodka in plačujejo iz osebnega dohodka, se zavezancem odmerijo po skupni stopnji davkov in prispevkov, po kateri se obračunavajo davki in prispevki od osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanca, ki se jim odmerja davek iz gospodarskih dejavnosti pc dejanskem dohodku in jim je opravljanje gospodarske dejavnosti glavni poklic. 39. člen Davek v pavšalnem letnem znesku se zmanjša zavezancem: — ki opravljajo gospodarske dejavnosti, naštete v 23. členu tega odloka, po tam navedenih stopnjah; — katerih delovna sposobnost je zmanjšana zaradi invalidnosti oziroma starosti, pod pogoji iz 33. člena tega odloka, do 20 %>. 40. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu,- od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za čosopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanj"m del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih' z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi-para-plegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela po stopnji 10°/o, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, Od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ah" z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače obrti ali umetne obrti ali uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno po stopnji 25 °/o, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke po stopnji 40 %>. Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. 4. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 41. člen Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti), ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka v din stopnja nad do ®/e 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 ' 40 100.000 150.000 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot po- stranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 42. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe 36., 37., 38. in 39. člena tega odloka. 43. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ali ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 °/o. 5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic 44. člen. Zavezanci plačujejo davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) po stopnji 20 0/«. 45. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 %> za naslednje vrste dohodkov iz avtorskih pravic: 1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklimnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih m na podobnih prireditvah. Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke Prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20 “/o. ■ 46. člen Od dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo zavezanci davek iz avtorskih pravic po stopnjah iz 44. in 45. člena tega odloka, znižanih za 70 °/o. 6. Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic 47. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter od opremljenih sob v najem, se stroški vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka, znašajo: — za stanovanje in stanovanjske stavbe, opremljene sobe 60 %>, — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže in prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 40 °/o. '» 48. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnih društev ali turističnih organizacij, so oproščeni davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe po turističnih društvih, turističnih organizacijah, organizacijah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in drugih organizacijah, se, prizna davčno olajšavo v višini 50 °/o odmerjenega davka, razen od dohodkov doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 49. člen , Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: davčna osnova (v din) nad * do stopnja Vi 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 7. Davek od premoženja 50. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja stavbo sam ali jo daje v najem. 51. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in Stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). . 52. člen Davek od premoženja na posest stavb se plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja presega vrednost 100.000 dinarjev. 53. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od Vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: stopnja — stanovanjske stavbe, stanovanja In garaže 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60 54. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z zavezancem stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 “/o za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 55. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva Oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh po nastali spremembi. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. 8. Davek na dobitke od iger na srečo 56. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %>. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. III. POBIRANJE DAVKOV 57. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec dokaže: — da so dohodki, iz katerih bo plačal davčni dolg najmanj za 40 % manjši od primerljivih dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da gre za začasno plačilno nesposobnost, ker so bili zaradi smrti ali bolezni zavezanca ali družinskega člana ali zaradi naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer doseženi najmanj za 40 %> manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega' dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo dolga odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži, ustrezne dokaze. . Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi z odločbo. 58. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 %> obveznosti odmerjenih za zadnje leto In takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. Poroštvo obsega pisno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna v zakonitih rokih. Porok mora v roku, ki mu ga določi občinska uprava za družbene prihodke v skladu z zakonom, predložiti poroštveno izjavo in v njej navesti obseg in vrsto premoženja, ki ga daje v zastavo in način kako se zastavljeno premoženje zavaruje ter v izjavi izrecno določiti, kdaj in kako se zastavljeno premoženje vnovči za plačilo davčnih obveznosti zavezanca, ko bo izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka. Občinska uprava za družbene prihodke sme prisotnost poroštvene izjave preizkusiti. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen Davčno olajšavo po. določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem priznava že pri odmeri davka za leto 1982. 60. člen Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki s j še niso iztekle, veljajo do svojega izteka. 61. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov in po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda noziv za vložitev davčne napovedi za odmero. davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. 62. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 29/75. 6-76. 6/77, 4/78, 8/78, 10/79, 28/79. 7/80, 10/81 in 11'82) razen določb 27., 28., 29., 30. in 31. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določbah 51. člena tega odloka. 63. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 40., 44., 45. in 56. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan pc objavi. St. 422-1/83-01 Ljubljana, dne 31. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 575. Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in na podlagi 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 189. člena statuta ob- -čine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78/31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 5. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 28. marca 1983 sprejela SKLEP 0 Prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Dom starejših oiranov Marija Draksler-Marjana, Ljubljana, Bijedičeva 15 e I Začasni ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Dom starejših občanov Marija Draksler-Marjana, Ljubljana, Bijedičeva 15, preneha veljati z dnem uveljavitve tega sklepa. II Začasnemu organu, ki ga sestavljajo: 1. Fani Žužek, predsednik 2. Danica Gostinčar, član • 3 Ciril Rotar, član preneha mandat. III Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila začasnega kolegijskega poslovodnega organa iz sodnega registra, kjer je delovna organizacija registrirana. IV Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1-330-08/82 Ljubljana, dne 28. marca 1983. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 576. Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudmk (Uradni list SRS, št. 2-81/78 In 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni *ist SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Ljubjana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki sč po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani oziroma zavezanci) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTA DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: '1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 °/o. Davek se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v ustrezne skupine: Prva skupina obsega katastrske občine: — Gradiško predmestje II, Krakovsko predmestje (del), Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice), Podsmreka in Vič. Druga skupina obsega katastrske občine: — Brdo, Grič, Karlovško predmestje (del) in Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice). Tretja skupina obsega katastrske občine: — Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, Lanišče, Rudnik, Šujica, Tomišelj in Vrbljenje. Četrta skupina obsega katastrske občine: a) Babna gora, Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje. Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec b) Butajnova,. Črni vrh, Drenik, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Rakitna, Selo I, Selo II, Setnik, Šentjošt, Ulaka, Zapotok, Žažar in Zelimlje. 6. člen Davek od dohodka iž kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — za prvo skupino 13% — za drugo skupino 9% — za tretjo skupino V 5% — za četrto a) skupino 3% — ža četrto b) skupino 2% Ne glede na določbe prejšrijega odstavka tega člena plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin zavezanci, "ki stalno prebivajo v naselju Črna vas in Lipe po stopnji 5 Vo. 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in, invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 33 »/o. Zavezancem iz četrte b) skupine se prizna posebna olajšava in se jim davek iz osebnega dohodka odmeri po dodatni stopnji, ki je za 18 nižja od stopnje, določene za zavezance iz ostalih skupin katastrskih občin. 8. člen Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gbzda, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 odstotkov. Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi odhodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, kar predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, še po dodatni stopnji 40 %>. 9. člen Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar dosežejo: 1. farmsko rejo perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, 3. farmsko rejo drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. specializirano vzgojo cvetlic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenje čebel. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 11. člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev nad do stopnja •/o 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 12. člen Zavezanci davka iz 9 člena tega odloka 'so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. 13. člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta. da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 14. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska »prava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene in pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 %> vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50 °/o vloženih sredstev ter ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz $' kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že Priznana za prčj vložena investicijska sredstva, se mu ras pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil največjo možno olajšavo Po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo 7-a priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva 2a investicije, izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 16 člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 dinarjev, in sicer: — zavezanci iz točke b četrte skupine katastrskih občin (5. člen tega odloka), — zavezanci, ki stalno prebivajo v krajih Osredek, Belo, Koreno. Samotorica, Gornji Ig, Planinca, Strmec Pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka gora, Gradež, Laporje in Turjak. 17. člen Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidro-elektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza znesku enomesečnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo Petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vložeriih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo ha.ipozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. 18. člen Zavezancem za davek iz kpietijske dejavnosti, ki So zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavardvani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, yišjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s Pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek Posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — ■olajo na kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne Presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju. 19. člen Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčna olajšava se navedenim zavezancem prizna tudi, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske hiše, ki jo bodo uporabljali v turistične namene. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 % vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega odloka. 20. člen Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se- glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe14,, 15., 17., 18. in 19. člena tega odloka. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije, v letu, za katero se davek odmerja. 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 % poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 22. člen Zavezanci davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti; ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka v din nad do stopnja •/. 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 40 100.000 150.000 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 23. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega, davka naslednjih dejavnosti: — zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za — 20 %>, — popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akumulatorjev, fi-nomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektri-čarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanika za- dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkani-zacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije za — 30 °/o, — krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura za — 40 °/o, S pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 %> letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost pa 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v pravilno vodenih poslovnih knjigah, če so jih dolžni voditi. 24. člen ..Zavezancem zg davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, kf opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka; a) zavezancem iz prejšnjega člena'tega odloka za prvo leto 75 %>, za drugo leto 50 %> in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30 e/e odmerjenega davka, b) zavezancem vseh oštalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 °/o, za drugo leto 30% in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20 % odmerjenega davka s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost, v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko de- i javnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. 25. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti, navedene v 23. členu s pogojem, da dosežejo najmanj 50 % celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom ter da gostilne ustvarjajo najmanj 40 % letnega celotnega prihodka s prehrano. • Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev, —za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev. Davčna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20% vloženih Sredstev. 26. člen Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove delp se porazdeli na tri leta tako, da znaša v prvem letu 50 %, v drugem 30 % in v tretjem letu 20 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca ne sme presegati šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev, se znesek olajšave zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 :1. Davčna olajšava do 100.000 dinarjev se prizna v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov. 27. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: za 5 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 5 •/» do 10 "/o, za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % do 20 %>, za 15 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 20 %> do 30 »/o, za 25 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 30 č/o do 50 "/o, za 3lj. “/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. 28. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na, zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let, tako, da Se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar .skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 % vloženih sredstev oziroma šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji. zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmerne odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. 29. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 30. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, moškim nad 80 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dgla drugih delavcev in ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmernega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot Postranski poklic. 31. člen Zavezancem za davek od dohoaka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne 'otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 32. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 29. in 31. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 •/♦ znaša 20 % oziroma 5 % znaša 10 % 33. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. člena do 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati '80 °/o odmerjenega letnega davka. 34. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in Invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s pogojem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 % enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna za dobo 3 let, tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50%, vendar skupna davčna olajšava za vsa tri leta ne sme presegati 50 % vloženih sredstev. 35. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v obročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 36. člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju - pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati,- višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v gospodarstvu v preteklem letu. vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob 'smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj ter olajšav, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku. 37. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku (davek po odbitku) plačujejo občani od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 %> invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, 10 2. od provizij poslovnih agentov in poverje- nikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ^ ni mogoče šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 25 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkoV, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 38. člen Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev: nad do Stopnja •/. 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 40 100.000 150.000 44 150.000 200.000 ' ' 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 39. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem znesku se smiselno uporabljajo določila 36. člena. 40. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo občani po stopnji 40 %. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 41. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku), plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 %>. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Ijud-Ije, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 “/o. 42. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 »/o za naslednje vrste dohodkov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na'zabavnoglasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, če pa jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pa po stopnji 12 °/o. Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 °/o, če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 6 %>. VIII. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 43. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja, od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: — za stanovanja in stanovanjske stavbe —• 60 °/o — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže, ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih — 40 %>. 44. člen Pri ugotavljanju davčnp osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske vrednosti oziroma najemnina, obraba opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 */». 45. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in drugih organizacij, se prizna davčna olajšava v višini 50 %> odmerjenega davka razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. i 46. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev nad do Stopnji •/e 30.000 30 30.000 60.000 35 60.000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 47. člen Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma p’oslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem. 48. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). 49. člen Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 100.000 dinarjev. 50. člen ' Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezancem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 °/o za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 51. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: — stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60 ■ 52. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 53. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %>. 54. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 55. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastgli večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 56. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštyo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 Vo obveznosti, odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po za- padlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih dbveznosti iz premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka. 58. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje po določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 59. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolini vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda.poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. 60. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok O davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/74, 5/75, 29/75, 6/76, 5/77, 3/78, 9/78, 11/79, 38/79, 10/81 in 8/82) razen določb 36. do 40. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavb po določbah 48. člena tega odloka. 61. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. leta dalje, razen določb 37. in 54. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi. St. 422-467/83 Ljubljana, dne 23. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 577. Na podlagi tretjega odstavka 124. člena in 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni ,li*t SRS, št. 11/80) in 175. člena statuta občine Ljub-4 Ijana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1983 sprejela SKLEP O Izdaji soglasja k spremembi imena delovne organizacije »Center za tehnično izobraževanje« Ljubljana, Langusova 21 lj ' Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k spremembi imena delovne organizacije »Center za tehnično izobraževanje« v »Zavod za tehnično izobraževanje«, Ljubljana, Langusova 21. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati z dnem objave. St. 022-49/82 Ljubljana, dne 23. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. LOGATEC 578. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1983 ' 1. člen din Skupni prihodki proračuna zftašajo: 46,341.000 Od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 39,047.500 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 362.000 — za izločena sredstva za intervencijo v porabi hrane in za financiranje programa blagovnih rezerv 6,931.500 2. člen Sredstva rezerve se oblikujejo v višini 1 % v proračunu predvidenih prihodkov. 3. člen Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna se delijo uporabnikom praviloma po dvanajstinah za tekoči mesec, oziroma v okviru doseženih pr^ odkov proračuna. i 4. člen , Vsi porabniki proračunskih sredstev morajo organizirati opravljanje nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določene s tem proračunom. Porabniki ne morejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1983 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti dogovorjene ali določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine. 5. člen Vsi porabniki sredstev občinskega proračuna razpolagajo s sredstvi samostojno v skladu z zakonom. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po pogodbah, so prihodki proračuna občine Logatec za leto 1983. 6. člen Za pravilno in zakonito uporabo 'sredstev proračuna in sredstev pridobljenih za delo upravnih organov Skupščine občine Logatec sta odgovorna predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in računovodja. 7. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 300.000 din za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin po določbah 1. točke 39. člena zakona, o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 8. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna pri čemer so mu uporabniki sredstev občinskega proračuna dolž-hi pošiljati svoje finančne načrte, zaključne račune in druga poročila o uporabi proračunskih sredstev. O ugotovitvah je dolžan poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine Logatec. 9. člen Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta vsebovani v bilanci občinskega Proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 010-3/83 Logatec, dne 31. marca 1983 Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1983 Prtihodki din Odhodki din 1 Davki iz dohodka in osebnega 01 Sredstva za delo upravnih organov , 20,882.000 dohodka 18,353.000 02 Negospodarske investicije 160.000 2 Prometni davek 14,660.000 03 Sredstva za ljudsko obrambo 3,364.000 3 Davek na dohodek od premoženja 04 Intervencije v gospodarstvu 7,354.000 in premoženjskih pravic iri drugi 05 Sredstva prenešena drugim 7,011.000 davki 2,150.000 06 Sredstva za družbene dejavnosti 11,507.000 4 Takse 1,350.000 07 Sredstva za druge splošne družbene 5 Prihodki po posebnih predpisih, potrebe 5,338.500 prihodki UO in drugi prihodki 2,250.000 08 Izločena sredstva rezerve 724.000 6 Prihodki od drugih 4,225.000 7 Prenesena sredstva 3.353.000 Skupaj prihodki 46,341.000 Skupaj odhodki 46,341.000 579. Na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) ter 6. in 11. člena zakona 0 davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Logatec se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po ddločbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je dolžna financirati po ustavi, zakonih in dru-gih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje sploSnih družbe-nlh potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s Svojimi materialnimi možnostmi. H. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ..... 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV v 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo, zavezanci po stopnji 0,50 %>. Davek od osebnega dohodka se ne plačuje na osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. , • IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Glede na proizvodne In ekonomske pogoje, se zaradi določitev različnih stopenj davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, območje občine razdeli ha dve skupini katastrskih občin. V tretjo skupino se uvrščajo katastrske občine: — Blekova vas, Dol. Logatec, Gor. Logatec in Hotedršica. V četrto skupino se uvrščajo katastrske občine: — Grčarevec, Hrušica, Laze, Medvedje brdo, Novi svet, Petkovec, Ravnik, Rovte, Vrh, Log in Žibrše. 6. Sen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin), plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin, in sicer: — v tretji skupini katastrskih občin po stopnji 50/e — v četrti skupini katastrskih občin po stopnji 2%. 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 30 °/o. 8. člen Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %>. Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva plačujejo davek od osebnega dohodka, ki odpade na vrednost lesa določenega za posek po stopnji 65 %>. 9. člen „ Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso, oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno; 2. pitanje 60 glav govedi oziroma 100 komadov prašičev s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili; 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno; 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 komadov letno vzgojenih sadik; 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac in gojenjem čebel. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 11. člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: nad če znaža ostanek čistega dohodka din do stolpni« 30.000 15 30.000 60.000 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 12. člen Zavezanci davka iz 9. člena odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti. 13. člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 14. člen Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati petletne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in znaša 50% vloženih sredstev, ter ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu za čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša, oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračili največjo možno olajšavo po tem členu. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava zmanjša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 16. člen Zavezanci iz katastrskih občin Vrh, Hrušica in Novi svet so oproščeni občinskega davka iz kmetijske dejavnosti, ki se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin, če njihov katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 18.000 din. 17. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn ali vodnih mlinov. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn ali vodnih mlinov najmanj znesek, ki ustreza 60 % poprečnega enomesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 %> za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 %> vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne ali vodnega mlina v skladu s programom gradenj v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. 18. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na kmetijskih šolah znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju. 19. člen Zavezancem za davek iz kmetijslce dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oziroma nadomestno gradnjo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30 % enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v Višini 80 % vloženih sredstev, vendar ne šme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 15. člena tega odloka. 20. člen Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15., 17., 18. in 19. člena tega odloka. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 21. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije v letu za katero se davek odmerja, 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 %> poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja. 22. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka din nad do stopnja 30.000. 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 40 100.000 150.000 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Določbe tega člena veljajq tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim .davek odmerja po dejanskem dohodku. 23. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere.osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalatgrstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo. tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20 %, b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in pletilj-stvo, žaganje drv, ter popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije — za 30 °/o, c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura — za 40 »/o, « s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 °/o letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 °/o letnega celotnega prihodka s prehrano. .Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah, in da le-te v redu vodijo, če so jih dolžni voditi. 24. člen Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 "/o, za drugo leto 50 6/o in za tretje leto dejavnosti 30 °/o odmerjenega davka; b) zavezancem vseh vrst ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 500/o, za drugo leto 30 %> in za tretje leto 20% odmerjenega davka; s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali ne bi kdo drug opravlja v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi obratovalnico s kom, Jd že opravlja samostojno gospedarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. 25. člen Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčha olajšava, če opravljajo dejavnosti, navedene v 23. členu tega odloka s pogojem, da dosežejo najmanj 50% celotnega prihodka s storitvami za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo: za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev, — za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnemu letnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev. Olajšava se prizna tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20% vloženih sredstev. 26. člen Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 25. člena za posameznega zavezanca ne sme presegati šestkratnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V primeru, da davčna olajšava ne presega 200.000 dinarjev se zavezancu lahko prizna v razmerju 2:1. Olajšave do 100.000 dinarjev se priznajo v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto, v katerem so bila sredstva vložena, s predložitvijo dokazov. 27. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov domače proizvodnje in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 »Z«, — za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %, — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %, — za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 odstotkov. 28. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava* če vlagajo sredstva v grad- njo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 °/o enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %>, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 40 °/o vloženih sredstev. 29. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 °/o od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 30. člen Zavezancem moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost, pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40 '/o odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 31. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni" davek zniža za 5 %> za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 "/o poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni davek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka, do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 32. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 29. in 31. členu tega odloka s tein, da davčna olajšava namesto 15 »/o znaša 20 %> oziroma 5 Vo znaša 10 %>. 33. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti po določbah 23. do 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 odstotkov odmerjenega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira. 34. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna po- sebna davčna olajšava od dohodkov, doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna oljašava se prizna za dobo 3 let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 %>, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati zneska 50 % vloženih sredstev. 35. člen Kmetje, ki v svojih kmečkih gospodarstvih po določilih obrtnega zakona sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo tem gostom hrano in pijačo, so od dohodkov, ki jih dosežejo s to dejavnostjo, oproščeni davka za dobo 10 let. # 36: člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino enoletnega poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, po dejanskem dohodku. 37. člen Davek od dohodkov iz gospodarskih dejavnosti v odstotku plačujejo žavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10 0/o 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo Izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 °/o, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40%. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbira- njem in prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, odvozom fekalij, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 38. člen Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka din nad do stoipnja •/e 30.000 31 30.000 60.000 * 30 60.000 100.000 40 100.000 150.000 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 39. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo določbe 36. člena odloka. 40. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organom in skupnostim, ki opravljajo pri njih delo po. pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci po stopnji — 40 %. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 41. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo zavezanci od vsakega posameznega dohodka po stopnji — 20 "/o. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost plačujejo po stopnji — 6 6/o. 42. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 "/e: — doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilpiov in diapozitivov, reklamne glasbe ter reprodukcij takih .del, — od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, ■— artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, — izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji 12 °/o. Če so dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 "/o, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo, kulturno dejavnost pa po stopnji 6 %. VI6 DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 43. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja, upravljanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določij*o v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: — za stanovanja in stanovanjske stavbe 60 °/o, — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 40 °/o. 44. člen Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarin-ske vrednosti oziroma najemnina* obraba opreme in vrednost storitev določijo v višini 60 °/o. 45. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom, preko turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študentov, turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50 °/» odmerjenega davka, razen od dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 46. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: čc znaša e davčna osnova (v din) nad do stopnja % 30.000 * 30 30.000 60,000 35 60 000 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 < IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 47. člen Zavezanci za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe), je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik uživalec sam ali jo daje v najem. 48. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). 49. člen Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 100.000 dinarjev. ; 50. člen Zavezancem za davek na posest stavb, ki so z več kot tremi družinskimi člani prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 51. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: ste on.j a •/. — za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 — prostore, ki se.v sezoni ati od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60 52. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 53. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %. . 54. člen' Davek na dobitke od iger na svečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 101000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 55. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko od zavezanca zahteva poroštvo za plačilo davčnih obvez- nosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto ali takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka. 57. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 58. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčne napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi ža odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. 59. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilna področja po določbah 27. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 60. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list .SRS, št. 29/75, 6/77, 3/78, 5/78, 8/79, 11/81 in 12/82), razen določb 29. do 33. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določbah 48. člena tega odloka. 61. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 37., 39., 40., 41., 52. in 53. člena, ki se začnejo uporabljati osipi dan po objavi. St. 010-4/73 Logatec, dne 31. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 580. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72), ter 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V 3. členu odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 4/70, 16/74 in 9/80) se znesek 10 dinarjev nadomesti z zneskom 20 dinarjev. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 010-6/80 Logatec, dne 10. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Logateo Rudi Lipovec 1. r. 581. Na podlagi 90. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82), je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o ustanovitvi Medobčinskega organa za postopek o prekrških občin Idrija in Logatec 1. člen Skupščini občine Idrija in Logatec sporazumno ustanavljata skupni organ za postopek o prekrških. 2. člen Skupni organ za postopek o prekrških se imenuje: Medobčinski sodnik za prekrške občin Idrija in Logatec. 3. člen Sedež skupnega organa za postopek o prekrških je v Idriji, posluje pa na sedežih občine Idrija in Logatec. 4. člen Medobčinski sodnik za prekrške občine Idrija in Logatec je samostojen organ navedenih družbenopolitičnih skupnosti ter za svoje delo odgovarja skupščinama — ustanoviteljicama. 5. člen Skupni organ za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije in daje skupščinama — ustanoviteljicama ter drugim državnim organom, samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje prekrškov in drugih škodljivih pojavov in za utrjevanje -zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale ter poroča skupščinama — ustanoviteljicama o uporabi predpisov o prekrških in o problematiki, ki se pojavlja pri njegovem delu. 6. člen Skupni organ za postopek o prekrških sestavljajo sodnik za prekrške in njegov namestnik, ki ju ime- nujeta skupščini občin iz 1. člena tega odloka, na podlagi razpisa in usklajenega predloga komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine v kateri ima skupni organ svoj sedež, ter ustrezno število administrativno-tehničnih delavcev. 7. člen Sredstva za delo skupnega organa za prekrške zagotavljata sporazumno skupščini občine iz 1. člena tega- odloka, vsaka sorazmerno z obsegom dela z njenega območja. Sredstva za delo skupnega organa oblikujejo občini po načelih financiranja organov družbenopolitične skupnosti v višini, ki omogočh izvrševanje del in nalog, ki so predvidene s programom dela "organa. Skupni organ za prekrške predloži izvršnima svetoma skupščin občin program dela in zahtevek za zagotovitev sredstev za delo. Program dela in zahtevek morata vsebovati podatke o delu in nalogah, programirane za vsako posamezno občino in druge podatke, ki vplivajo na višino sredstev, potrebnih za delo organa. 8. člen Upoštevaje določila tega odloka, izvršna sveta občinskih skdpščin ustanoviteljic skleneta poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelita medsebojne obveznosti in pravice do skupnega organa. 9. člen Odločitev skupščine občine — ustanoviteljice, da izstopi iz medobčinskega organa za postopek o prekrških mora biti podana 1 leto pred nameravanim izstopom. V tem roku mora ustanoviteljica, ki zastopa izpolniti vse svoje obveznosti in ima vse pravice in dolžnosti iz dogovora po 8. členu tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/83 Logatec, dne 31. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. 582. Na podlagi 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o razporeditvi delovnega časa v up: av-nih organih (Uradni list SRS, št. 10/83) je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na 28. seji dne 24. marca 1983 sprejel ODREDBO o razporeditvi delovnega ča§a v upravnih organih in drugih delovnih skupnostih v občini Logatec 1. člen Delovni čas v občinskih upravnih organih traia: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, — v sredo od 7. do 17. ure. 2. člen Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke: — v ponedeljek in petek od 7.30 do 11.00 ure od 12.00 do 14.30 ure — v sredo od 7.30 do 11. ure in od 12.00 do 16.30 ure Občinski upravni organi morajo sprejemati nevabljene stranke tudi ob drugih delovnih dneh, če gre za nujne primere. 3. člen Vsak delovni dan so dolžni sprejemati stranke v delovnem času: — prijavno-odjavna služba, — matična služba. 4. člen Občinski upravni organi morajo zagotoviti ustrezno dežurno službo, kjer je to potrebno zaradi narave službe. O uvedbi in obsegu dežurstva odloča izvršni svet občinske skupščine. 5. člen Ta odredba velja tudi za delovne skupnosti Skupnih strokovnih služb SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti in za družbenopolitične organizacije v občini. 6. člen Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in drugih delovnih skupnostih v občini (Uradni list SRS, št. 41/82). 7. člen Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 28. marca ' 1983 dalje. St. 020-1/60/1/1 Logatec, dne 24. marca 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. 583. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti • socialnega skrbstva Logatec na svoji seji dne 31. marca 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene do vključno 31. 12. 1981 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški Povišajo za 28°/o in to od 1. 3. 1983 dalje. 2 Preživnine določene v letu 1982 se od 1. 3. 1983 ^alje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene in sicer če s° bile določene: za do konca januarja 1982 28 do konca februarja 1982 25,7 do konca marca 1982 23,4 do konca aprila 1982 21 do konca maja 1982 18,7 % do konca junija 1982 16,4 do konca julija 1982 14 do konca avgusta 1982 n,7 do konca septembra 1982 9,4 do konca oktobra 1982 7 do konca novembra 1982 4,7 do konca decembra 1982 2,3 3 Sklep začne veljati z dnem objave. St. 56 P-12/80 Logatec, dne 1. aprila 1983. Predsednica skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Logatec Zdenka Omerzu 1. r. SLOVENSKE KONJICE 584. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 30. marca 1983 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1981, ki so bile v letu 1982 že valorizirane, se povečajo za 28 %> in to od 1. marca 1983 dalje. 2 Preživnine, določene ali dogovorjene med letom 1982, pa se od 1. marca 1983 dalje povečajo sorazmerno času, ko so bile določene, in sicer, če so bile določene:, za ‘It — do konca januarja 1982 28 — do konca februarja 1982 25,7 — do konca marca 1982 23,4 — do konca aprila 1982 21 — do konca maja 1982 18,7 — do konca junija 1982 16,4 — do konca julija 1982 14 — do konca avgusta 1982 11,7 — do konca septembra 1982 9,4 — do konca oktobra 1982 7 — do konca novembra 1982 4,7 — do konca decembra 1982 2,3i 3 Sklep začne veljati z dnem objave. Predsednica skupščine Marinka Hasenbihel 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 585. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupSčina Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju na svoji seji dne 29. marca 1983 sprejela naslednji SKLEP Zniža se prispevna stopnja od sedaj veljavne 1,80 iz bruto osebnega dohodka na 0,85 "/o, z veljavnostjo od 1. aprila dalje. St. 50/83 Šentjur, dne 31. marca 1983. Predsednik skupščine Ludvik Mastnak 1. r. 586. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju na svoji seji dne 23. marca 1982 sprejela naslednji SKLEP Zniža se prispevna stopnja za neposredno otroško varstvo od sedanje 0,92 °/o na 0,78 °/o ter za otroške dodatke od sedanje 1,26 °/o na 1,0 "/o z veljavnostjo od 1. aprila dalje. St. 23/83 Šentjur, dne 31. marca 1983. Predsednik skupščine Cvetka Jager 1. r. 581. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Šentjur za obdobje 1981—1985 je skupščina na svoji seji dne 24. marca 1983 sprejela naslednji SKLEP Zniža se prispevna stopnja od sedanje 1,46 na 1,35 odstotka, z veljavnostjo od 1. aprila dalje. St. 56-10/83 Šentjur, dne 31. marca 1983. Predsednik skupščine dr. Ivan Moser 1. r. . 588. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju na svoji seji dne 23. marca 1983 sprejela naslednji SKLEP Zniža se prispevna stopnja od 3,62 ®/o na 5,21 Vo z veljavnostjo od 1. aprila 1983 dalje. St. 28/83 Šentjur, dne 30. marca 1983. Predsednik skupščine Gvido Virant L r. 589. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Kulturne skupnosti'Šentjur pri Celju na svoji seji dne 22. marca 1983 sprejela naslednji SKLEP Zniža se prispevna stopnja od 0,37% na 0,33% z veljavnostjo od 1. aprila dalje. St. 16/83 Šentjur, dne 30. marca 1983. Predsednik skupščine Ladislav Grdina 1. r. 590. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981^-1985 je skupščina skupnosti Temeljne telesnokulturne skupnosti Šentjur pri Celju na svoji seji dne 22. marca 1983 sprejela naslednji SKLEP Zniža se prispevna stopnja od sedanje 0,337% na 0,305% z veljavnostjo od 1. aprila dalje. Šentjur, dne 30. marca 1983. Predsednik skupščine Leopold Škorjanc 1. r. TITOVO VELENJE 591. Skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje so na podlagi 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in 74. člena statuta občinskih skupnosti za zaposlovanje ter določil samoupravnega sporazuma o uveljavljanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983 sprejele naslednji UGOTOVITVENI SKLEP 1. Ugotovi se, da je 2/3 delavcev v OZD in skupnosti in več kot polovica OZD in skupnosti pristopila k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983. 2. Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/10-8/TZ-83 Titovo Velenje, dne 30. marca 1983. za Občinsko skupnost za zaposlovanje Dravograd Predsednik skupščine Anton Vrtič 1. r. za Občinsko skupnost za zaposlovanje Mozirje Predsednik skupščine Rade Rakun 1. r. za Občinsko skupnost za zaposlovanje Radlje ob Dravi Predsednica skupščine Cveta Kukovič 1. r. za Občinsko skupnost za zaposlovanje Ravne na Koroškem Predsednik skupščine Marjan Trdina L r. za Občinsko skupnost za zaposlovanje Slovenj Gradec Predsednik skupščine Oto Štraser 1. r. za Občinsko skupnost za zaposlovanje Velenje Predsednik skupščine Ivan Guček 1. r. VRHNIKA 592. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni Ust SRS, št. 31/79, 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na 12. seji zbora združenega dela dne 24. marca 1983, na 11. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24 marca 1933 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1983 sprejela ODLOK o proračunu občine Vrhnika za leto 1983 1 člen Lastni prihodki proračuna občine Vrhnika din za leto 1983 znašajo razporejeni prihodki za splošno Porabo 82,978.500 82,978.500 2. člen V sredstva rezerv se v letu 1983 izloča 1 “/o skupnih tekočih proračunskih prihodkov v občini Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika. • 3. člen Državni organi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje del in nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo dogovorjene zneske, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače. 4. člen Upravni organi in drugi uporabniki v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvarili z lastno dejavnostjo ali z opravljanjem del po Pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1983. 5. člen Za smotrno in zakonito uporabo sredstev proračuna Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, kot odredbodajalec ali drug član izvršnega sveta, ki 6a ta za to pooblasti in vodja proračuna kot računo-dajalec. Za smotrno m zakonito uporabo sredstev, ki so v proračunu odobrena upravnim organom, pa predstojnik upravnega organa ali druga pooblaščena ose-ba kot odredbodajalec in vodja proračuna kot raču-nodajalec. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 250.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih). 7. člen Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega materialnega in računovodskega poslovanja upravnih organov občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu skupščine občine sprejem morebitnih ukrepov. Organ iz 1. točke tega člena tudi ugotavlja, kako upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna, izvršujejo dogovorjena merila o delitvi ' sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet občine. 8. člen | V primeru neenakomernega pritoka prihodkov med letom lahko izvršni svet omeji porabo, za izplačilo osebnih dohodkov pa začasno uporablja sredstva rezerv. 9. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 3/11-010-03/81 Vrhnika, dne 24. marca 1983. Predsednik i Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1983 A. Prihodki Vrsta prihodkov Znesek 1 Davek iz OD in davek na dohodek 39,934.800 2 Prometni davki in davki na dohodek od premoženja 33,354.700 3 Takse 3,650.600 4 Denarne kazni 1,877.200 5 Prihodki upravnih organov 4,161.200 Skupaj 82,978.500 B. Razporeditev prohodkov Glavni namen Znesek 01 Sredstva za delo organov DPS 39,607.933 02 Sredstva za ljudsko obrambo 3,334.000 03 Sredstva za spodbujanje razvoja in intervencije v gospodarstvu 4,785.476 04 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 14;908.122 05 Sredstva za družbene dejavnosti 1,329.760 06 Sredstva za krajevne skupnosti . 3,456.440 07 Sredstva za DPO .4,945.618 08 Sredstva za splošno komunalno po- rabo 8.641.973 09 Sredstva za zdravstveno varstvo 218.0C0 10 Krediti, vezana in izločena sredstva 1,751.178 Skupaj 82,978.500 593. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov I. SPLOŠNE določbe 1. člen V občini Vrhnika se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) občine Vrhnika plačujejo davke po določbah zakgna o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevasti' v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. ITT DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %>. Davek od osebnega dohodka se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine se razdeli v katastrske občine tako, da se te razvrstijo v ustrezne skupine. Druga skupina obsega katastrsko občino: — Vrhnika Tretja skupina obsega katastrske občine: — Blatna Brezovica, Borovnica, Breg, Log, Podlipa, Velika Ligojna, Verd, Stara Vrhnika in Zabočevo. Četrta skupina obsega katastrske občine: — Smrečje, Zaplana. 6. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin), plačujejo zavezanci po stopnjah, ki so različne za posamezne skupi- ne katastrskih občin in znašajo; — za drugo skupino 9 »/o — za tretjo skupino 5 % — za četrto skupino 2 °/o Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena plačujejo devek od osebnega - dohodka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin zavezanci, ki stalno prebivajo v naseljih: Padež, Zavrh, Pokoj išče Pristava in Lašče, po stopnji 2 °/o. 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji 33 %>. Zavezancem iz četrte skupine se prizna posebna olajšava in se jim davek iz osebnega dohodka odmeri še po dodatni stopnji 15 %>. 8. člen Davek iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek z gozda, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 °/o. Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz osebnesn dohodka, ki odpade na vrednost lesa, določenega z-i po-rolr še po dodatni stopnji 40 "/o. 9. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejš- • njem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja perutnine 20.000 komadov letno, 2. pitanje 60 glav govedi s pogojem, da se le-te v celoti krmi s kupljenimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5000 komadov letno vzgojenih sadik, 5. Specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega dohodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke, dosežene z rejo ovac, gojenjem čebel ter pitanjem prašičev. , 10. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 11. člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10 člena zako-na o davkih občanov), po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka din nad do stopnja % • 30.000 15 30.000 60.000. 18 60.000 100.000 21 100.000 150.000 24 150.000 200.000 27 200.000 30 12. člen Zavezanci davka iz 9. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti. 13. člen Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 9. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi Pogoje za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem ■ dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku. 14. člen Deset let so proščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bilp za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene Prihodke, če so dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa, ki je Prismojen za kmetijstvo. 15. člen Zavezancetp davka iz kmetijske dejavnosti, ki se Pm odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko m invalidsko za-varovni na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. niena zakona o davkih občanov (Uradni list. SRS. št. se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 S/o vloženih sredstev. vendar olajšava ne sme presegati pet-ntne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna olajšava davka se prizna tudi drugim za-vezapcem, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šte-•lei° za kmete in znaša 50 % vloženih sredstev tep ne sme presegati triletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih rovršip tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. V, primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v rugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že Priznana za nrej vložena sredstva, se mu čas pri na-‘-e»n.iih plajšavah ustrezno skrajša oziroma višino ajsave zmaniša če b> z olajšavo za ponočno vložena ^edstva prekoračil največjo možna olajšavo po tem čienu. - r Davčni zavezanec uveljavlja n’ajSavo s posebno V 0š°’ ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 16. člen Davčna olajšava iz 1. in 2. odstavka 15. člena se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih- Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni, številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 17. člen Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci iž višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, katerih katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 18.000 din in sicer: — zavezanci iz četrte skupine katastrskih občin (5. člen tega odloka), — zavezanci, ki stalno prebivajo v krajih Padež,-Z?avrh, Pokoj išče, Pristava in Lašče. 18. člen' Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna olajšava s pogojem,, da vložijo v gradnjo malih hidroelektrarn naj mani znesek, ki ustreza 60 %-znesku poprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 ”/o za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 °/o vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. 19. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko In invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju ih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 din letno za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na kmetijskih šolah znaša davčna olajšava 1500 dinarjev letno za takega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek otroka ne presega 3000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije. Davčna olajšava iz prejšnjih dveh odstavkov1 ne sme presegati letnega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. ' Davčna olajšavo se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej, ki mora biti vložena do konca leta, oziroma pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o davčni olajšavi z odločbo. Vlogi je treba priložiti potrdilo o šolanju. 20. člen Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki So zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani ha podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za; novo oziroma nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. . - r Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka negozdnih površin, vendar najmanj 30 %> enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini 80 °/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletnega odmerjenega davka iz kmetijske dejavnosti negozdnih površin. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primemo uporabljajo določbe tretjega in četrtega odstavka 15. člena tega odloka. 21. člen Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 14., 15., 17., 18. in 19. člena tega odloka. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 22. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 %> poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se davek odmerja, 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 10 "/o poprečnega čistega enoletnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 23. člen Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih de- javnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek čistega dohodka din nad do stopnja 30.000 31 30.000 60.000 36 60.000 100.000 40 100.000 , 150.000 44 150.000 200.000 48 200.000 300.000 52 300.000 56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 24. člen Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim • znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti: — zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, teracer-stvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalater-stvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, razen obratov bifejskega značaja in okrepčevalnic, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa za 20 »/o, — popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, polnjenje akomulatorjev, fino-mehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričar-stvo, elektromejianika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, elektromehanska za dvigala, PTT mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkani-zacija, optika in pletilstvo, žaganje drv ter popraVja-nje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije za 30 0/»v — krojaštvo in šivilstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, dimnikarstvo in pedikura za 40 odstotkov. S pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 °/o letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 40 C/o letnega celotnega prihodka s prehrano. 25. člen Zavezancem za davek, ki so pričeli, (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo in so obdavčeni po dejanskem dohodku, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 "/o, za drugo leto 50 0/o in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30 0/o odmerjenega davka; b) zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50°/o. za drugo leto 30 %) in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20 V« odmerjenega davka, \ s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi. Davčne olajšave iz,prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal gospodarsko dejavnost, v kateri drugi občini ali če ni kdo drug opravljal, v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priklati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ah nodohno gospodarsko dejavnost v skupni ali samost-oin' chr-Vn-valnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico ' s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa se mu davčna olajšava, po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. 26. člen Zavezancem za davek od dohodkov iz gospodarske dejavnosti, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se ob pogojih 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo dejavnosti, navedene v 24. členu tega odloka s pogojem; da dosežejo "najmanj 50 °/o celotnega prihodka s storitvami za občane in hišne svete ter da gostilne ustvarijo najmanj 40 °/o celotnega prihodka s prehrano. Davčne olajšave zavezancem iz prejšnjega odstavka tega člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 °/o vloženih sredstev. — za naložbe v druga osnovna sredstva, razen za nakup osebnih avtomobilov, če zavezanec vloži naj-nianj znesek, ki ustreza 30 " o enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 Vo vloženih sredstev. Davčna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnost', razen zavezancem, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic pod pogojem iz 1. in 2. odstavka tega člena s tem, da se davčna olajšava prizna v višini 20 %> vloženih sredstev. 27. člen Davčna olajšava za naložbe za zbolišanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na pet let tako, da znaša v prvem letu 35 °/o. v drugem 2.7 "/o, v tretjem 20 "/o, v četrtem 13 "/o in v petem 5 °/o od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo. * Davčna olajšava za naložbe v zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 26. člena za posameznega zavezanca ne sme presegati šestkratnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. V primeru, ba davčna olajšava ne presega 200.000 din se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2 :1. Olajšava do 100.000 din se lahko prizna v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka za leto v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov. 28. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se gle-(ie na odsotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim Prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom odmerjeni davek zniža: — za 5°/o, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 «/«, — za 10e/e, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%, — za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %, — za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 odstotkov. 29. »len Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava; če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsaj tri leta ne sme presegati 40 % vloženih sredstev in ne šestrkrat-nega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v go- . spodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto, za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo praviloma z davčno napovedjo, a najpozneje do izdaje davčno odmerjene odločbe za ustrezno odmerno leto in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih. 30. člen • Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 31. člen Davčnim zavezancem, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov se prizna davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 32. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 %, za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družiriskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih sp plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni davek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 33. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne, se priznajo davčne olajšave pod pogoji, navedenimi v 30. in 32. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 15 % znaša 20 t/o oziroma namesto 5 “/d znaša 10 “/o. 34. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti pd določbah 24. člena do 33. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 »/o odmerjenega letnega davka. 35. člen . Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov 12 kmetijstva ter . opravljajo postransko gospodarsko dejavnost v skladu z določbami obrtnega Zakona, se prizna posebna davčna olajšava od dohodkov doseženih s postransko gospodarsko dejavnostjo, če ta sredstva Vlagajo v modernizacijo kmetij v skladu z razvojem kmetijstva v občini. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna s pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50 "/o enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava Se prizna za dobo 3 let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 50 °/o. Skupna davčna olajšava za vsa 3 leta ne sme presegati 50 % vloženih sredstev. 36. člen Davek v pavšalnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z manj kot 300 prebivalci in rte uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 37. člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati strukturo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino enoletnega povprečnega osebhega dohodka rta zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, po dejanskem dohodku. 38. člen Davek iz gospodarskih, dejavnosti v odstotku (davek po odbitku), plačujejo zavezanci od vsakega posameznega kosmatega dohodka po stopnjah, ki znašajo: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig revij in podobno, od prodaje vrečk ih vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov Organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi.— paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — io % ', 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo zd izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne Umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 %, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov,, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke — 40 %, Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti z zbiranjem in s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela, od dohodkov doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. VI. DAVEK OD DOHODKA TZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 39. člen Zavezane! davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša ostanek Čistega dohodka din nad do stopnja Vo 30 000 31 30.000 60.000 33 60.000 100.000 40 100.000 150.000 44 150 000 200.000 48 200 000 300.000 52 300.000 56 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki dpiravljajd dejaVnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 40. člen Poleg meril, ki jih določa 73. člen z"k"ne n .davkih občanov, se pri ugotavljanju pavšalnega letn^eg moška davka, smiselno uporablja 37. člen tega odloka. 41. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek do odbitku) plačujejo zavezanci, ki priložnostno opravljam storitve organizacijam združenega dela. oreanom družbenoon':-tičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organom in skupnostim, ki opravljajo pri njih d?% oe oormdbi e delu. Davek no odbhku nlačineio tud: občani od dohodkov na podlagi pogodbe ^ delu. «k'entene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iv orejšnjega odstavka plačuiejo zavezanci po stopnji — 40 %. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 42. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic v odstotku (davek po odbitku) plačujejo Zavezanci od vsakega posameznega dohodka, po stopnji — 20 "/o. Davek od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom' samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji — 6 °/o. 43. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka Plačujejo zavezanci davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic od vsakega dohodka po stopnji — 40 »/e, za naslednje vrste dohodkov: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih napisov in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter reprodukcij takih del, 2. od raznih skic, in risb, stripov, križank in drugih podobnih del. 3. artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, 4. izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih In na podobnih prireditvah. če jih pa dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa po stopnji — 12 "/o. Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke Prejšnjega odstavka tega člena ustvarjajo v organizacijah združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek po stopnji 20 "/o, če jih dosegajo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost pa Po stopnji — 6 %>. VIII. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 44. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz Premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z odda-ianjem v najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uPorabljajo za počitek in oddih, se stroški vzdrževanja in enoletne amortizacije ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od predete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz prejšnjega odstavka znašajo: — za stanovanja in stanovanjske stavbe 60 % — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek In oddih 40 %> 45. člen Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka c>c* dohodkov iz premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški od stanarinske Vrednosti oziroma hajemenine, obraba opreme in vred-Post storitev določijo v višini 60 %>. 46. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom Pfek turističnega društva ali turistične organizacije, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60,000 dinarjev Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih društev in organizacij ter organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50 % odmerjenega davka razen dohodkov, doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 47. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: IX. če znaša davčna osnova nad do stopnja •/e 30.000 30 30.000 60.000 35 60..000 1 100.000 39 100.000 150.000 43 150.000 200.000 47 200.000 300.000 51 300.000 55 IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 48. člen Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj, garaž, poslovnih prostorov ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik uživalec sam ali jo daje v najem. 49. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po pravilniku o merilih n načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). 50. člen Davek od premoženja na posest stavb, se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega 400.000 dinarjev. 51. člen Zavezancem za davek na posest stavb, ki so skupaj z zavezancem z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 "/o za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 52. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: stopnja Vt — za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 — za poslovne stavbe in poslovne prostore 0.20 — za prostore, ki se v sezoni od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,60 53. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne po- datke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oziroma vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 54. člen Davek na dobitke od iger na Srečo plačujejo zavezanci po stopnji — 15 "/o. 55. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 56. člen Občinska uprava'za družbene prihodke lahko zah-zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 °/o obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 57. člen Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njihovega izteka. 58. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: — da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen, — da so realizirani dohodki bistveno manjši od žinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje; se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 59. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napovedi za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način kot je v občini v navadi. 60. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 28. člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 61. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 6/77, 4/78, 6/78, 28/79, 10/79, 38/79, 31/80, 10/81 1/82 in 42/82), razen določb 31. člena, ki se uporabljajo, dokler ne bo ugotovljena vrednost stavbe po določbah 49. člena tega odloka. 62. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1983 leta dalje, razen določb 38. in 55. člena, ki se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi. St. 4/1-010-06/82 Vrhnika, dne 24. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 594. Na podlagi 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81), 17. člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1983 sprejela ODLOK o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Na območju Vrhnike in naselij Stara Vrhnika, Verd, Borovnica, Dragomer, Lukovica, Drenov grič, Log, grad Bistra z okolico, je obvezno zbiranje in odvažanje smeti iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč, parkov in drugih virov, na posebno odlagališče, na način, ki ga določa ta odlok. 2. člen V vseh ostalih naseljih občine Vrhnika se smeti in odpadki odlagajo v kontejnerje. 3. člen Odlaganje in odvoz smeti in odpadkov se mora opravljati v skladu s higienskimi in sanitarno-tehnič-nimi predpisi ter v skladu z določbami pravilnika o vzdrževanju in urejanju javnega odlagališča. 4. člen Smeti in odpadki po tem odloku so: 1. smeti in odpadki, ki nastanejo pri pripravi živil, pepel, konzerve, porcelan, steklenice, keramika, kovinski odpadki, tekstil in papir, plastika, razen večjih trdnih predmetov, ki bi utegnili poškodovati smetnjake ali vozilo za odvoz smeti; 2. za smeti in odpadke iz drugih virov se štejejo zlasti odpadni gradbeni material, premog, dvoriščne smeti, odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov, odpadki iz industrijske in obrtne predelave, nevtralizirani (očiščeni, sežgani) odpadki iz industrije, ostanki živil, gostinskih obratov, embalaža obrti in industrije ter večji kosovni odpadki iz gospodinjstev, industrije in obrti. 5. člen Ne štejejo se za smeti in odpadke: strupene in druge okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravila, topila, snovi za zaščito rastlin, herbicidi, kisline, strupi, lugi itd.), naftni derivati, usedline iz galvan in čistilnih naprav, maščobne usedline ter živalski konfiskati — odpadki. Snovi iz prvega odstavka tega člena je prepovedano odlagati v tipske posode, PVC vreče in kontejnerje ali direktno na odlagališču. Njihovo odlaganje določa zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SP S, št. 8/78). II. ZBIRANJE IN ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV 6. člen Upravljale! in lastniki zgradb in objektov na območju iz 1. člena tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane smetiščne posode, PVC vreče in kontejnerje (v nadaljnjem besedilu: posode za smeti). Uporabo tipske posode, PVC vrečke ali konteiner-ja določi sanitarna inšpekcija. 7. člen Prostor za postavitev posod za smeti določi pooblaščena komunalna organizacija sporazumno s sanitarno inšpekcijo. Lastnik, najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše, sme imeti posodo za smeti tudi na drugem mestu, vendar jo mora na dan, ko Se smeti odvažajo, postaviti na za to določeno mesto. Prostor, ki je določen za postavljanje posod za smeti mora biti dostopen, tla gladka, smetnjaki morajo biti vedno zaprti, PVC vrečke pa zavezane in nepoškodovane. Okolica mora biti počiščena. Pri izpraznjevanju smetnjakov mora delovna organizacija, ki zbira in odvaža smeti, skrbeti, da smeti ne raztresajo v okolico, če pa se to zgodi, mora smetarska ekipa okolico očistiti. ■< Posode za smeti je dolžan uporabnik redno vzdrževati in čistiti, dotrajane posode pa zamenjati takoj,, ko le-te zadoščajo minimalnim higienskim predpisom. Komunalno podjetje Vrhnika mora redno dvakrat let-n° opraviti čiščenje konteinerjev, oziroma večkrat na zahtevo sanitarne inšpekcije. Potrebno število tipiziranih smetiščnih posod nabavijo lastniki oziroma investitorji zgradb in .drugih objektov na svoje stroške ali pooblaščena komunalna organizacija, na stroške investitorja ali lastnika. Smetiščne posode za nove zgradbe morajo biti na-a.vljene pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma takoj s pričetkom uporabe objekta, poobla-Sr-ena komunalna organizacija pa mora pričeti takoj 0c|važati smeti in odpadke. Isti pogoji veljajo ob spremembi namembnosti objekta. Število posod oziroma konteinerjev določi pooblaščena komunalna organizacija v soglasju s sanitarno inšpekcijo. 8. člen če so smeti in odpadki iz drugih virov taki, da jih ni možno odlagati 'v posode za smeti, mora delovna organizacija ali samostojni obrtnik skleniti s pooblaščeno komunalno organizacijo pogodbo, v kateri se določi drug način odlaganja. Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in higiensko-tehničnimi predpisi.- 9. člen Kosovni odpadki (štedilniki, hladilniki in druga gospodinjska oprema, kolesa in karoserije, gume in drugi avtomobilski deli, sodi itd.) se odlagajo neposredno na smetišča ali se o potrebi odvoza dogovori s pooblaščeno komunalno organizacijo, katera je dolžna tak odvoz izvršiti dvakrat letno ter najmanj 7 dni pred odvozom obvestiti občane z objavo v občinskem glasilu. 10. člen V naseljih iz 2. člena tega odloka se smeti in odpadki, razen odpadkov iz 9. člena, odlagajo v kon-teinerje. 11. člen Zdravstvene in' veterinarske postaje morajo odpadne snovi obvezno odlagati v sežganem stanju, le-te pa sežigali tako, da ne onesnažujejo zraka in okolja. 12. člen ' Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, tržnicah, parkiriščih, parkih, športnih igriščih in drugih javnih površinah, mprajo upravljale! iz 6. člena tega odloka, namestiti standardizirane koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico košeV in funkcionalno površino zgoraj naštetih objektov mora lastnik redno čistiti in vzdrževati ter smeti vsak dan sproti odlagati v posodo za smeti. 13. člen Prepovedano je: 1. odlagati v posode za smeti vroč ali žareč pepel, ogorke, tekočine, mrhovino in snovi iz 5. člena tega odloka ter vse ostale smeti in odpadke, ki lahko povzročajo smrad ali požar; 2. puščati posode za smeti odprte; • 3.. odlagati smeti v posode za smeti tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih in jih prenapolniti tako, da se ne dajo zapreti; 4. odlagati smeti ali odpadke poleg posod ali izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti. III. ODVOZ SMETI 14. člen Odvoz smeti iz 1. člena tega odloka opravlja pooblaščena komunalna organizacija oziroma po pogodbi z le-to v soglasju s pristojno inšpekcijo, tudi delovne organizacije oziroma TOZD. Odvoz smeti se opravlja po vnaprej določenem razporedu, ki ga določi komunalna organizacija. Razpored odvoza smeti se javno objavi v občinskem glasilu. 15. člen Organizacije iz prvega odstavka 14. člena tega odloka morajo za odvoz smeti in odpadkov, uporabljati specialna vozila ali vozila, ki so urejena tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje in brez- prašno praznjenje. Tipske posode za smeti mora pooblaščena organizacija prazniti tako, da jih ne poškoduje. Po praznjenju jih mora vrniti na prejšnje mesto. Pooblaščena komunalna organizacija ne odgovar-i ja za škodo, ki je nastala zaradi redne rabe posod za smeti. 16. člen Snovi iz 5. člena tega odloka ni dovoljeno odlagati na javna odlagališča ali izven njih, ampak opravi odvoz in deponiranje le-teh po posebnem naročilu, pooblaščena komunalna organizacija oziroma po pogodbi z le-to delovne organizacije oziroma TOZD v skladu s posebnimi predpisi in soglasji pristojne inšpekcije, na posebna odlagališča. IV. ODLAGALIŠČA SMETI 17. člen Lokacijo in pogoje ureditve smetišč določi občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve v soglasju s sanitarno, požarno in vodnogospodarsko inšpekcijo. Predlog za lokacijo smetišča poda pooblaščena komunalna organizacija in krajevna skupnost. 18. člen Odlagališče upravlja in vzdržuje pooblaščena komunalna organizacija v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. 19. člen Vzdrževalec ozirpma upravljalec javnega odlagališča mora vsak dan po končani deponiji smeti in odpadkov, celotno površino svežih smeti in odpadkov zasuti z najmanj 20 cm debelim slojem zemlje, ki prepreči dostop mrčesu in gledalcem. Na odlagališču mora vzdrževalec opraviti dezinfekcijo oziroma deratizacijo čim se pojavi mrčes ali gledalci. z 20. člen Po končanem odlaganju mora upravljalec oziroma vzdrževalec odlagališča le-to humuzirati in primerno hortikulturno urediti. V. CENE 21. člen Za pobiranje in odvažanje smeti iz 1. člena tega odloka ter upravljanje in vzdrževanje odlagališča, so dolžni lastniki oziroma upravljale! zgradb in objektov plačevati mesečni prispevek, iz 2. člena tega' odloka pa po dejanskih stroških. 22. člen x Za odvoz odpadkov iz 5. in 8. člena tega odloka se zaračunavajo dejanski stroški ali po posebno sklenjeni pogodbi. 23. člen Cene iz 21. in 22. člena tega odloka potrdi delavski svet komunalnega podjetja in skupnosti za cene, po predhodno pridobljenem soglasju skupščine , samoupravne komunalno-cestne skupnosti. Kriteriji za določitev cen so: — iz gospodinjstev po kvadratnem metru koristne stanovanjske površine po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanj, ne glede na vrsto posode za smeti; — iz poslovnih prostorov in smeti iz drugih virov (člen 4., točka 2) po dejanskih stroških po pogodbi med naročnikom in pooblaščeno komunalno organizacijo, ne glede na vrsto posode za smeti; — za praznjenje greznic po dejanskih stroških, — za kontejnerski odvoz po pogodbi. VI. NADZOR 24. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi, opravlja; pristojna sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija ter komunalni redar, organi za notranje zadeve in pooblaščene osebe komunalne organizacije. VII. KAZENSKE DOLOČBE 25. člen Z denarno kaznijo 1.000 dd 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija (pravna oseba): 1. če odlaga smeti in odpadke izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti (1., 9. in 10. člen), 2. če ne odjaga smeti in odpadkov v tipske posode za smeti in če ,ne postavi posode za smeti na za to določeno mesto (7. člen), 3. če redno ne vzdržuje in čisti posode za smeti in okolice (7. člen), 4. če novozgrajena zgradba ne izpolnjuje pogoje iz 7. člena tega odloka, 5. če v roku, ki ga določa ta odlok ne nabavi potrebno število tipskih posod za smeti (7. člen), 6. čte smeti in odpadke ne odlaga v skladu s pogodbo (8. člen), 7. če.v roku, ki ga določa ta odlok ne namesti potrebno število košev za odpadke (12. člen), 8. če krši določbe 13. člena tega odloka, 9. če ne opravlja odvoz smeti po razporedu (14. člen), 10. če opravlja odvoz smeti v nasprotju s sanitarnimi in ostalimi varstvenimi pogoji (15. in 10. člen), 11. če odlaga smeti In odpadke iz 5. člena na smetiščih ali izven njih, 12. če ne skrbi za redno vzdrževanje in ureditev smetišč (18. člen). Z denarno kaznijo 200 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije -(pravna oseba), ki stori kakršnokoli dejanje iz prvega odstavka tega člena. 26. člen " Z -denarno kaznijo_ od 100 do 5.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz 1. do 12. točke 25. člena. Z denarno kaznijo 50 (100) din se kaznuje takoj na mestu kdor stori prekršek iz L, 2., 8., 10. in 11. točke 25. člena tega odloka, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic. Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja od tistih, ki jih zaloti pri prekrških, komunalni redar. VIII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Ne glede na določila tega odloka, se pooblaščena komunalna organizacija pooblašča še, da opravlja redno praznenje greznic na območju sanitarne zaščite vodovodov občine Vrhnika. 28. člen Pooblaščena komunalna organizacija je dolžna v roku treh mesecev po sprejetju odloka, sprejeti pravilnik o načinu Zbiranja, odvažanja in odlaganja odpadkov in smeti. 29. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 10/79 in 2/82). St. 3/8-010-03/79 Vrhnika, dne 25. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 595. Na podlagi 83., 97., 107., Ul. in 116. člena Obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. tnarca 1983 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Vrhnika 1. člen V odloku o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 5/80) se 5. alinea 10. člena dopolni in se glasi »gostinska dejavnost, razen v bifejih v krajih, kjer ni organizirane gostinske dejavnosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dari po objavi v Uradnem l.stu SRS". St. 3/2-013-03/79 Vrhnika, dne 25. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič L r. 586. Na podlagi 8. in 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št 24/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1933 sprejela SKLEP 0 valorizaciji zneskov osebnih prejemkov do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Vrhnika 1. člen Valorizira se znesek osebnih prejemkov, za katere ie z odlokom o uvedb’ samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) predpisano, ba do njihove višine delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka. 2. člen Znesek, do katerega delovni ljudje ne plačujejo samoprispevka osebnih dohodkov in pokojnin (1. točka člena odloka), se določi v višini 10.480 din. Znesek je valoriziran z indeksom povečanja povprečnega devetmesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v občini Vrhnika. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/8-014-02/82 Vrhnika, dne 25. marca 1983. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 597. Na podlagi 10. člena odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) je odbor za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev na seji dne 23. februarja 1983 sprejel SKLEP o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov, do katerih se ne plačuje samoprispevek v občini Vthnika 1. člen Valorizira se znesek dohodka na enega družinske-, ga člana, ki je z odlokom o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 24/82) predpisan, da do njegove višine delovni ljudje in občani lahko zahtevajo oprostitev plačevanja samoprispevka. 2. člen Najvišji dohodek na družinskega člana, ki je pogoj za oprostitev plačevanja samoprispevka po 10. členu odloka se določi v višini 5.204 din. Znesek je valoriziran z indeksom porasta življehiskih stroškov v letu lv£2. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/8-014-02/82 Vrhnika, dne 23. februarja 1983. Predsednik odbora Alojz Sivka 1. r. 598. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje je na svoji 4. seji dne 2. marca 1983 sprejela Stabilizacijsko varčevalni program Občinske zdravstvene skupnosti Zagorje za leto 1983 V skladu z določili resolucije o družbenoekonomski politiki in izvajanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1983 ter izredno težki finančni situaciji občinske zdravstvene skupnosti, se Samoupravni organi OZS Zagorje aktivne vključujejo V stabilizacijsko gibanje, kot jih tudi narekuje resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Zagorje ob Savi v letu 1983. Zavedajoč se dejstva, da resolucija zavezuje vse dejavnike, tako izvajalce kot uporabnike zdravstvenega varstva, bodo samoupravni organi občinske zdravstva- ne skupnosti izvajali naslednje stabilizacijske ukrepe za pokritje razBke med potrebnimi in dogovorjenimi sredstvi za financiranje OZS v letu 1983 ter v skladu s tem tudi spremenili finančni načrt. 1. Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami osnovnega zdravstvenega varstva bomo sklepali v smislu resolucije, na podlagi predloženih stabilizacijskih programov delovnih organizacij in v skladu s finančnimi možnostmi, pri tem pa upoštevali naslednje ukrepe za zmanjšanje- stroškov zdravstvenega varstva: — z izvajanjem osnovnega zdravstvenega varstva samo v Zdravstvenem domu Zagorje, s katerim sklepa OZS samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, razen za družinske člane uporabnikov OZS, ki imajo prebivališče izven občine Zagorje. V nujnih primerih se izjemoma lahko izvaja v drugi zdravstveni delovni organizaciji — z zmanjšanjem obsega dela zunaj rednega — z uvedbo nadzora pri potrošnji zdravil preko receptov (predpisovanje zdravil za akutna obolenja ter uvajanje zdravil samo za 5 dni) — z uvedbo seznama in cenika zdravil, ki so v lekarni na zalogi — z uvajanjem neposrednega sodelovanja med zdravstvenimi delovnimi organizacijami osnovne in bolnišnične dejavnosti — z doslednejšim izvajanjem sporazuma o delitvi dela v zdravstvu (strožji kriteriji pri pošiljanju pacientov na specialistične preglede in na zdravljenje v bolnišnice) — z uvajanjem finančnega in strokovnega nadzora nad opravljenim delom v zdravstveni delovni organizaciji — s povečanjem delovnih normativov v zobozdravstvu za 10 odstotkov, ob upoštevanju plačila materialnih stroškov — z izterjavo stroškov v primerih, kadar uporabnik koristi zdravstvene storitve in usluge, ki so mu bile potrebne zaradi poškodbe po tretji osebi ter zaradi izkoriščanja pravic iz nasl.ova zdravstvenega varstva pri koriščenju nepotrebnih zdravstvenih uslug (npr. reševalni prevozi itd.) in v primerih pojava alkoholizma — z organiziranjem izvajanja zdravljenja in nege bolnikov na domu — z racionalnim izkoriščanjem delovnega časa v ZDO ter izboljšanjem odnosov med pacienti in zdravstvenimi delavci. 2. Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z bolnišničnimi in zdraviliškimi delovnimi organizacijami bomo sklepali na osnovi predloženih stabilizacijskih programov v višini sredstev, kot jih zagotavlja združeno delo. Zmanjšanje teh stroškov bomo dosegli: — z izvajanjem tistih storitev specialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva samo v Splošni bolnici Trbovlje, ki so dogovorjene po sporazumu o delitvi dela v zdravstvu — z zmanjšanjem ležalne dobe — z doslednejšim izvajanjem sporazuma o delitvi dela v zdravstvu v ostalih ZDO — z izvajanjem ostalih ukrepov za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva — z zmanjšanjem obsega bolnišničnega zdravljenja. 3. V Samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela bomo dovoljevali zaposlovanje samo v osnovni zdravstveni dejavnosti in medicini dela in priznavali dejavnost v zvezi z novo zaposlitvijo šele z dnem zaposlitve z aneksom k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela. 4. Za smotrnejše koriščenje sredstev za zdravstveno varstvo bomo sprejeli še določene ukrepe za zmanjšanje števila nepotrebnih specialističnih pregledov. V primerih, ko bo opravljen specialistični pregled na zahtevo uporabnika, vendar ni ta potreben, bo uporabnik plačal specialistični pregled ali storitev sam. 5. Zdraviliško zdravljenje v zdraviliščih bomo dovoljevali samo v primerih nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja, razen za borce in otroke in zagotovljenega programa. 6. Skupaj s pristojnimi organi otroškega varstva sprejeli konkretne ukrepe glede varstva in zdravstvenega varstva otrok, da bi zmanjšali odsotnost zaradi nege družinskega člana. 7. V cilju znižanja stroškov za nadomestila osebnega dohodka se mora izdelati nov predlog o višini nadomestila za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni, nezgode pri delu, nege, izolacije in spremstva v zmanjšani višini osnove za 10 %>, ter ga predložiti skupščini OZS v potrditev. Valorizacija nadomestil osebnih dohodkov se izvede po minimalnih stopnjah v skladu z gibanji osebnih dohodkov v občini Zagorje. 8. Sprejeli še nekatere konkretne ukrepe za še nadaljnje zmanjševanje bolniškega staleža s kontrolo bolnikov na domu. 9. ' Zmanjšali nadomestilo osebnega dohodka za tri dni bolniške, ki gredo v breme delovne organizacije na 70 odstotkov. 10. Uvedli posebno evidenco nabave in uporabe ortopedskih pripomočkov, ter po končani uporabi zahtevali vračilo le-teh. 11. Z ažurnim delom Uprave za dohodke Skupščine občine Zagorje se mora zagotoviti sprotno plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo samostojnih obrtnikov ter drugih kategorij zavarovancev, ki plačujejo prispevke pavšalno. 12. Samoupravni organi občinske zdravstvene skupnosti bodo stalno spremljali izvajanje stabilizacijskih ukrepov kvartalno in potrošnjo kot jo predvideva resolucija. Da bodo lahko to nalogo uspešno opravili, bodo potrebni sprotni podatki o gibanju stroškov za zdravstveno varstvo. Te podatke bo pripravljala strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti. Stabilizacijsko varčevalni program velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pg se od 1. aprila 1983 dalje, razen ukrep pod točko 7, ki velja od 1. marca 1983. Predsednik skupščine OZS Zagorje Jože Omahne 1. r ŽALEC 599. Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti' dne 30. marca 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76, 11/76, 6/77, 5/78, 8/78, 1/79, 12/79, 30/80, 10/81 in 12/82), se spremeni tako, da v prečiščenem • besedilu glasi: 'O D L O K o davkih občanov r o 1 >'■ ■ • rtnv;:.'-; ' ■ /'■'/ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Žalec predpisujejo, odmerjajo, Plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 3. člen Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje P° stopnji 0,50 %>. Davek od osebnega dohodka se ne plačuje od oseb-hih dohodkov, ki jih plačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. člen Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se davek odmerja po katastrskem dohoden ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek zavezancem, ki po merilih tsga odloka niso preuvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku. 5. člen Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na °sebni dohodek iz gozda je za zavezance, ki se jim od-|herja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ln kmete kooperante, ki so pokojninsko in zdravstve-ho zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem delu 'i- Dodatna stopnja za druge zavezance je 45 °/». 6. člen Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitve različnih stopenj davkov iz kmetijstva območje občine razdeli na naslednje skupine katastrskih občin: 1. skupina Braslovče, Gomilsko, Gorica, Gotovlje, Grajska vas, Gornja vas pri Preboldu, Latkova vas, Levec, Male Braslovče, Ojstriška vas, Orla vas, Petrovče, Polzela, Prebold, Spodnje Gorče, Šempeter v Savinjski dolini, Smatevž, Trnava, Vransko, Zalog in Žalec. 2. skupina Kasaze, Letuš, Podvin, Pod vrh, Prekopa, Velika Pirešica, Zabukovica. 3. skupina Andraž nad Polzelo, Črni vrh, Crnova, Dobrič, Ločica, Ponikva, Prelska, Studence, Vinska gora, Jeronim, Matke, Miklavž pri Taboru, Pongrac, Tešoya, Založe in Železno. 4. skupina Dobrovlje, Lipje, Liboje, Marija Reka in Zapla-nina. 7. člen Stopnja davka iz kmetijstva za zavezance, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetov kooperantov, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem delu so: - v I. skupini 12 •/. v II. skupini 8 V. v III. skupin) 4«/. v IV. skupini 2 »/e 8. člen Dodatna stopnja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju je 30 °/o. 9. člen Zavezancem davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se odmerja davek po dejanskem dohodku, če se ukvarjajo z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje: 1. z rejo perutnine in sicer: — z, rejo brojlerjev nad 20.000 kg letno — z rejo kokoši nesnic z jato nad 1.000 nesnic — z rejo puranov nad 20.000 kg letno — z vzrejo jarkic nad 5.000 jarkic letno — z vzrejo enodnevnih piščancev (valilnice) s kapaciteto nad 50.000 piščancev, 2. s pitanjem goved; ir} prašičev, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni odvisno od doma pridelane krme, 3. s farmsko vžgejo drugih živali razen čebel in ovac, 4. s specializirano proizvodnjo: v — drevesničarstvom na površini nad 50 arov — trsničarstvom na površini nad 50 arov — gojenjem cvetja, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na površini 150 m' pokritih rastlinjakov površini m' plastenjakov najmanj 20 arov odprtih površin — pridelovanjem jagodičevja na površini nad 30 arov in drugega sadja na površini nad 50 arov, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združene-nega dela. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če dohodki po 1., 2., 3. in 4. točki tega člena skupaj presegajo dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov. 10. člen Zavezanci, ki se jim davek iz kmetijstva odmerja po dejanskem dohodku morajo voditi evidenco o prihodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter knjigo seznam osnovnih sredstev. 11. člen Davek iz osebnega dohodka iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Osnova din nad do Stopnja •/• 30.000 18 30.000 60.000 21 60.000 100.000 24 100.000 150.000 28 150.000 200.000 32 200.000 35 Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani v tej dejavnosti, se davek obračunava po osnovah in stopnjah iz prvega odstavka tega člena od celotnega ostanka dohodka iz tovrstne dejavnosti. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki so preuvrščeni na obdavčitev po dejanskem dohodku, se upoštevajo stroški poslovanja po določilih zakona o davkih občanov ob smislni uporabi normativov, ki veljajo za kooperantska razmerja pri določeni vrsti vzreje ali pridelave. 13. člen Za vlaganja v razširjeno reprodukcijo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za gospodarsko dejavnost. 14. člen Zavezanci, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku, so dolžni vložiti napoved za odmero davka do 31. januarja naslednjega leta za preteklo leto. V istem roku vložijo tudi zahtevek za priznanje olajšave iz 13. člena tega odloka. 15. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 6 let 2. na katerih zavezanec zasadi vinsko trto nad 10 arov 4 leta 3. na katerih zavezanec zasadi sadno drv-je nad 20 arov a) za srednjedebelni nasad sadnega drevja 8 let b) za nizkodebelni nasad sadnega drevja 5 let 16. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih ih gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna olajšava pod naslednjimi pogoji: — da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, — da preusmerjajo .svoje gospodarstvo po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo, in ki je usklajen z razvojem kmetijstva v občini, — da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore v turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija ter občinski organ pristojen za turizem in ki je usklajen z razvojem turizma v občini. Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti in ki združujejo sredstva in delo — kooperacija. Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma. preureditev poslopij v turistične namene ter vlaganje sredstev v strojne skupnosti, po naslednjih merilih: — dvakratna olajšava v višini 75 °/o letnega davka, če znaša investicija več kot 50% od katastrskega dohodka, vendar najmanj 20.000 do 150.000 din; — trikratna olajšava v višini' 75% letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din; — trikratna olajšava v višini 100 % letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 din. Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40 odstotkov. Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži program preusmeritve, račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namembnost vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v koledarskem letu, je mogoče uveljaviti do 31. januarja po preteku leta. Za vlaganja v izgradnjo rekonstrukcij in adaptacijo stavb je mogoče uveljaviti olajšn.vo\ v 15 dneh po preteku leta, v katerem je bilo izdano uporabno dovoljenje oziroma, v katerem so bila končana gradbena dela. Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, ter če je investicija Primerna in usklajena z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine pristojen za kmetijstvo, oziroma turistična organizacija ter upravni organ občine pristojen za turizem. Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine. Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se odpravijo v primeru, če zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtuji. Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 17. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se davek iz kmetijstva zniža letno ea 80 »/o, če znaša investicija najmanj 50.000 din. Olajšava se prizna 5 let. Olajšava se prižna ob letni odmeri davka za začeta vlagnja v preteklem letu na podlagi vloge zavezanca in ob predložitvi ustrezne dokumentacije, celotni vrednosti investicije. Olajšavo je treba uveljaviti do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. 18. člen Za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaško ovidenco, se prizna pu preteku leta olajšava pri davku iz kmetijstva v znesku 1.000 din. Olajšava se priz-oa pri odmeri davka za naslednje leto. Seznam zavezancev, ki jim pripada olajšava predloži za ljudsko obrambo pristojni občinski upravni organ do 15. de-eembra vsako leto. 19. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ali kmetu-kooperantu, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in Pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem de-lu in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na Poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za 'vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 2.000 din. Za otroka iz prvega odstavka tega člena, ki je na rednem šolanju izven stalnega prebivališča staršev in Smradi tega v času šolanja ne živi pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100 “/c. Za otroka, ki prejema štipendijo, se olajšava iz Prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega ctena zmanjša za 50 0/e. Zavezancem iz prvega odstavka tega člena, ki Preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju za poklic metovalca ali gospodinje, se odmerjeni davek zniža Za višino plačanih stroškov šolanja. Olajšava se prizna pri letni odmeri davka za ot-ka. ki je v preteklem letu opravil razred oziroma etnik šole. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta srosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljav- lja do 31. januarja po letu, v katerem je otrok opravil razred oziroma letnik šole. 20. člen Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji slabi, če letni katastrski' dohodek teh zavezancev ne presega 20.000 din in so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja članov gospodinjstva. Višinski kraji so katastrske občine, ki so po 6. členu tega odloka uvrščene v III. in IV. skupiho. 21. člen Kmetom borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri davka iz kmetijstva priznajo olajšave po zakonu. Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in imajo priznano sodelovanje v NOB v enojnem štetju, se del davka iz kmetijstva zniža in sicer: 1. zavezancu, ki je sodeloval v NOB pred 31. decembrom 1942 neprekinjeno do 15. maja 1945, za 20 odstotkov; 2. zavezancem, ki so sodelovali v NOB z začetkom v času od 1. januarja do 31. decembra 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945, za 10 odstotkov. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 22. člen Stopnja davka po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od ostanka čistega dohodka iz gospodarskih dejavnosti zavezancev, znašajo: Osnova din nad do Stopnja 30.000 29 30.000 60.000 34 60.000 100.000 38 100.000 150.000 42 150.000 200.000 46 200.000 300.000 50 300.000 54 23. člen Zavezanci davka od dohodka Iz gospodarskih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po skupni stopnji 30 odstotkov. Na višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov, se uporablja progresivna lestvica Iz 22. člena tega odloka. 24. člen Občani, ki občasno opravljajo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja oziroma potrdila o priglasitvi dejavnosti, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 22. člena tega odloka. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek odmerja, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10 odstotkov letnega čistega osebnega dohedka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, po stopnjah iz 22. člena tega odloka. 25. člen Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se prizna davčna olajša oglede na vrsto dejavnosti in višino vlaganja, in sicer: I. skupina kovaštvo, brusaštvo, lončarstvo, precizna mehanika za pisarniške stroje, mehanika koles, elektro-mehanika za gospodinjske stroje, kolarstvo, sodarstvo in izdelovanje kadi, rezbarstvo, ročno pletilstvo, šiviljstvo, krojaštvo moško in žensko, krznarstvo, čevljarstvo, pečarstvo, prepariranje in gačenje živali, popravljanje dežnikov in sončnikov, tesarstvo, krovstvo, parketarstvo, pranje in likanje perila, moško frizerstvo, čiščenje obutve, snaženje oken, žaganje drv, urarstvo, rokavičarstvo, izdelovanje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač, mletje žita za druge, koz-* metika obraza in telesa, optika, elektromehanika za radio in TV sprejemnike, gostilne s prehrano in prenočišči, izdelovanje kravat in šalov, klobučarstvo, izdelovanje igrač, izdelovanje raznih okrasnih predmetov, tapetništvo in dekoraterstvo, izdelovanje turističnih spominkov, elektromehanika za dvigala, izdelovanje copat, elektromehanika elektronskih aparatov in strojev, mesarstvo in izdelovanje klobas, izdelovanje pogrebnih potrebščin in opravljanje pogrebnih uslug, struženje in čiščenje parketov. II. skupina avtomehanika, avtokleparstvo, avtoelektričarstvo, cementninarstvo, zidarstvo in fasadarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov, izdelovanje drobnih predmetov iz tekstila in polivnila, ključavničarstvo, instalaterstvo za centralne kurjave, instalaterstvo za vodovod, plin, kanalizacijo, instalaterstvo za klimatske naprave, pletarstvo izdelovanje košar, moško in žensko frizerstvo, ženska frizerstva, steklarstvo, elektro-instalaterstvo, kotlarstvo, kleparstvo, pohištveno mizarstvo, stavbno mizarstvo, modelarstvo, strojno ple-tiljstvo, vulkanizacijd, slaščičarstvo, pekarstvo, aran-žerstvo, cvetličarstvo^ in izdelovanje umetnega cvetja, zlatarstvo, kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi, izdelovanje rolet, asfaltiranje, kemično čiščenje talnih, stenskih in stropnih oblog, fotografiranje, črkoslikarstvo, aranžerstvo, graverstvo; UL skupina , strojno ključavničarstvo, kovinoplastlka, galvanizacija, orodjarstvo, kovinsko strugarstvo, splošno mizarstvo, izdelovanje senčnikov in notranjih žaluzij, kemično čiščenje tkanin in oblek in livarstvo. Olajšava iz prvega odstavka tega člena se prizna glede na višino vlaganja za: naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava v višini 30 odstotkov in za druge zavezance v višini 20 odstotkov od vloženih sredstev; naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 odstotkom poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v I. skupini v višini 40 odstotkov, v drugi skupini v višini 30 odstotkov in v dejavnostih, ki niso naštete v I. in II. skupini 20 odstotkov od vloženih sredstev. . Te olajšave se ne prizna za nakup osebnih avtomobilov. Davčna olajšava se porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem letu 30 odstotkov, v drugem letu 25 odstotkov, v tretjem letu 20 odstotkov, v četrtem letu 15 odstotkov in v petem letu 10 odstotkov od skupno priznane olajšave iz tega člena. Vlogo za olajšavo P° tem členu vloži zavezanec ob vložitvi letne davčne napovedi, najkasneje pa do 31. januarja za preteklo leto. , 26. člen Zavezancem, ki redno opravljajo dejavnost iz T skupine 25. člena tega odloka, se davek zniža za 300/o- Zavezancem, ki prvič v občini' ustanovijo obratovalnico iz obrtnih strok, navedenih v I. skupini prej navedenega člena, in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj pet let opravljali to obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 odstotkov, za drugo leto poslovanja za 50 odstotkov iu za tretje leto poslovanja za 30 odstotkov. Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se za prvo leto poslovanja v višini 50 odstotkov, za drugo leto po-slovanja v višini 40 odstotkov in za tretje leto P°' slovanja v višini 30 odstotkov priznavajo olajšave zavezancem iz II. in III. skupine 25. člena. Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost v najetih prostorih (poslovnih) se olajšava iz drugega in tretjega odstavka tega člena zniža za 30 odstotkov. Letna olajšava iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne more biti višja od zneska poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčne olajšave iz drugega in tretjega odstavka tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini. Davčne olajšave iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni mogoče priznati, če je kd