Leto LXX
štev. 158 a
V Ljubljani, v petek, 10. julija I942-XX
Spedirlone b ebbonamento pottale
Poštnina plačana v gotovini
Prezzo — Cena L 0.80
Naročnina mesečno
18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo SO Lir Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica] Novo mesto.

VENEC
Izhaja Tiak dan zjatra) razen p onedcljka in dneva po prazniku.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in {njega jj izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana	i
Uredništvo In iprarn Kopitarjeva 6, L|ubl|*na. Redazlone, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva 6, Lnbiana. Teleion 4001—4005.
Abbonamenti: Mete 18 Lire; Estero, mete 20 Lire, bduuooe domenloa. anoo 34 Lire, katero SO Lire. C. C. fj Lubiana 10.650 per gli abbo-oamentli 10.349 per le inierztonl.
Pllialel Noto mesto.
Concessionaria escloslva per la pnbbliclti di provemenza Italiana ed estera: Unione Pubblicit& Italiana S. A. Milana.
II BoIIettino No 772
Elementi nemici costretti a ripiegare
Due sommergibili nemici affondati
II Ouartier Generale della forze armafe
comunica:
Nella zona di El A lame in, in seguito a combattimenti coronati da successo, reparti mo-tocorazzati italiani e tedesehi hanno costreflo elementi nemici a ripiegare con prrdite e si sono assicurnti il possesso di alrune importanfi posizioni. _L'aviazione ha attaceato con grosse formazioni, centri delle relrovie britanniehe c ammassamenti di truppe e mezzi, eausando alPavversario perdite notevoli.
Otto apparecchi della Raf sono precipitati a seguito di duellf con cacciatori delrAsse.
Le basi di Micabba e Luka sono sfati gli obiettivi di numerose azioni di bombardi.-ri nostri1 e tedesehi: Nel cielo delPIsola 10 velivoli venivano distruttj 111 eombattimento. Un nostro aereo non e rientrato.
Nel Mediterraneo unita sottili ed aerei da ricognizione maritfima. d) seorta ad un convoglio, hanno tempestivamente loealizza-to due sommergibili nemici ehe sono stati sue-cessivamente affondati dalla torpedini"ra »Pe-gasoa al eomando del Capitano di Corveta Fran-cesco Acton .
Hudi boji zahodno od Dona
Severno in severozahodno od Orla se vedno bolj stiska obroč okoli obkoljenih sovražnih oddelkov — Ob
angleški obali je bilo potopljenih šest parnikov
Berlin, 9. jul. Izvleček iz današnjega nemškega vojnega poročila:
Hudi boji se nadaljujejo zahodno od Do-n a. Bojev se udeležuje v močnih skupinah letalstvo, ki napada sovražne čete, skladišča in železnice.
Severno in severozahodno od Orla so bili odbiti sovražni nupadi in nasprotnik je imel težkih izgubo .Uničenih je bilo 289 tankov. Obroč okoli obkoljenih sovražnih oddelkov se vedno bolj sfiska.
Na odseku pri Vol hov 11 je sovražnik napadel neko mostišče, pa je bil odbit in je izgubil 17 tankov.
Včeraj j.? bilo sestreljenih 45 sovjetskih letal proti izgubi 2 lastnih letal.
Od 23. junija do 6. julija so Sovjeti skupno izgubili 980 letal. Od teh je bilo sestreljenih v zračnih bitkah 837, protiletalsko topništvo je uničila 99 letal. 2 kopna vojska, ostala pa so bila uničena na tleh. Lastne izgube znašajo v tem času 89 letal.
V Egiptu je bil sovražnik vržen nazaj in je utrpel težke izgube.
Letalstvo je bombardiralo ponoči in podnevi
Sovražnik prisiljen k umiku
Torpedovka »Pegaso« potopila dve angleški podmornici
Vojno poročilo št. 772
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na bojišču pri El Alamelnu so italijanski in nemški motorizirani oddelki po bitkah, kro-nanih z uspehom, prisilili sovražnika k umiku z izgubami ter so si zagotovili posest nekaterih važnih postojank. Letalstvo je v velikih formacijah napadlo središče v angleškem zaledju ter zbirališča čet in vozil in je zadalo nasprotniku znatne izgube.
Osem angleških letal je bilo uničenih v dvobojih z osnimi lovci.
Oporišči Micabba in Luka sta bili cilj številnih napadov naših in nemških bombnikov: na nebu nad otokom je bilo v boju uničenih deset letal. Eno naše letalo se ni vrnilo.
V Sredozemlju so lahke pomorske edinice ter ogledna pomorska letala, ki so spremljala neko ladijsko spremstvo, ugodno omejila na neko mesto dve sovražni podmornici, ki ju je nato drugo za drugo potopila torpedovka »Pegaso« pod poveljstvom korvetnega kapitana Francesca Ac-tona.
Rim, 9. julija. AS: Posebni »Messaggerov« dopisnik iz Severne Afrike poroča, da je včeraj skupina 12 italijanskih lovcev »Maccbi 202« prestregla sovražno 6kupino 20 »Bostonov« v spremstvu 40 lovcev vrste »Curtiss P 40«, »Ilurricane« in »Spitfire«. Med letalskimi boji so italijanski lovci brez lastnih izgub sestrelili štiri »Curtisse« in en >Boeton«. Verjetno sta morali pristati še dve drugi angleški letali. Boji so se odigravali v veliki višini in italijanska letala so prisilila sovražno skupino, da se je morala spustiti iz višine 600 metrov nizko nad zemljo.
MI4
Po smrti predsednika turške vlade
Za začasnega naslednika je imenovan notranji minister - Politika turške
vlade ostane neizpremenjena
Carigrad, 8. julija. AS. Nenadna smrt turškega ministrskega predsednika dr. Refika Sajdama je prišla popolnoma nepričakovano in je povsod povzročila globok vtis. Pokojni Sajmad je bil prav zadnje dni svojega bivanja v Carigradu posebno delaven in je v torek prisostvoval konferenci, ki je trajala celih 10 ur.
v Kakor javljajo iz Ankare, je predsednik turške republike Ineni pozval notranjega ministra Šikrija Tuzerja, da prevzame začasno vodstvo poslov ministrskega predsednika. Svoječasno so kot možnega naslednika pokojnega Refika Sajdama smatrali sedanjega zunanjega ministra Saradzogla, v katerega je imel pokojnik posebno zaupanje.
Carigrad, 9. julija. AS. Vsi turški listi objavljajo ob priliki smrti predsednika vlade Refika Sajdama, poročila o globokem vtisu in žalovanju vsega turškega naroda, ki je zelo visoko cenil pokojnika ne le zaradi njegovega dela, ki je bilo posvečeno samo domovini, temveč tudi zaradi njegove osebne poštenosti. Predsednik vlade je pred kakim tednom prišel v Carigrad, kjer se je v razgovorih z lokalnimi oblastmi zanimal zlasti za oskrbo mesta. Še predvčerajšnjim popoldne se je napotil v vilajet, kjer je imel daljši razgovor z valijem.
Spor v vafdistični stranki
Rim, 9. julija. AS. Reuterjevo poročilo iz Kaira pravi, da je nenadoma prišlo do močnega razdora v vafdistični stranki. Prva posledica je bila, da je Ahamed Bada paša odstopil kot generalni tajnik stranke, kar je bil 15 let. Dvakrat je bil finančni minister in do zadnjega desna roka ministrskega predsednika Nahas paše. Razlogi za odstop so navedeni v poročilu, objavljenem po dolgi seji izvršnega odbora vafdistične stranke, v katerem je rečeno, da je Ahamed paša obtožil voditelje in mnoge člane stranke, da so zanemarjali svoje dolžnosti. Odstopila je tudi neka druga visoka osebnost te stranke.
Ponesrečen angleški poskus
Stockholm, 9. julija. AS. Poskus angleškega laburističnega predstavnika Waterja Citrineja, ustvariti tesno sodelovanje med angleškim, ameriškim in sovjetskim gibanjem, je po poročilih, ki so včeraj prispela iz Washinglonn, dokončno propadel. Propad je povzročila ameriška delavska zveza, ki ni marala priznati sovjetskih delavskih organizacij za enakopravne organizacije »svobodnega delavskega gibanja«. Na ameriški strani so izdelali zato svoje predloge in jih po Citrinovem posredovanju sporočili Moskvi, toda te predloge je Moskva odbila.
Truplo pokojnika bo prepeljano v Ankaro. V političnih krogih izražajo mnenje, da smrt pokojnega predsednika vlade no bo imela posledic za turško notranjo in zunanjo politiko, kajti za kontinuiteto te politike jamči predsednik republike Izmet Ineni.
Carigrad, 9. julija. AS. Truplo predsednika vlade Refika Saidama je bilo položeno v neko dvorano v mestni bolnišnici, kjer ga bodo bal-zamirali. Jutri bodo truplo prepeljali v Ankaro, kjer bo slovesen pogreb. Turške osebnosti in člani diplomatskega zbora so se podpisali v sožalni
knjigi, ki se nahaja pri vratarju v bolnišnici.
*
Dr. Refik Sajdam je bil rojen 1. 1881 v Carigradu. Po končanih medicinskih študijah na ca-rigrajski univerzi je odpotoval v Nemčijo, da bi se še bolj izobrazil v svoji stroki. Kot zdravnik in pozneje kot profesor za notranje bolezni si je pridobil v Turčiji velik sloves. Ministrski predsednik Mustafa Izmet paša, kasnejši Izmet Ineni, ga je pozval v vlado kot ministra za zdravstvo in socialno skrbstvo. Kot tak si je pridobil velike zasluge v delu za zdravstveno povzdigo prebivalstva v Turčiji. Ko je sestavil v oktobru 1. 1937 vlado Celal Bajar, je izstopil iz vlade kot njen najstarejši član, ostal pa je še nadalje v parlamentu kot poslanec Carigrada. V drugi vladi Celala Ba-jarja je prevzel notranje ministrstvo. Ko je Celal Bajar odstopil po sklepu velike narodne skupščine, mu je dne 25. januarja 1. 1939 predsednik republike Izmet Ineni poveril sestavo vlade, ki se mu je posrečila še istega dne. Na čelu vlade je ostal do svoje nenadne smrti.
letališča in pristaniške naprave na Malt I. Angleži so izgubili 11 letal.
Angleška letala so preteklo noč bombardirala zahodno Nemčijo, predvsem stanovanjske četrti v AVilhelmhalenu. Trije angleški bombniki so bili sestreljeni.
Nemški hitri čolni so oh angleški o bali napadli velik konvoj, potopili <> ladij z 10.0110 tonami, od teh sta bili dve petrolejski ladji. Poškodovana je bila še ena ladja, ki se je verjetno tudi potopila.
Od začetka vojne so Angleži zgubili doslej
nad nemško obalo 4IIII letal.
♦
Stockholm, 9. julija. AS: Po poročilih iz Londona angleški listi odkrito priznavajo, da je položaj v Rusiji težak. Z zasedbo Voroneža, piše »Daily Mail«, so Nemci dosegli veliko zmago, ki ho lahko odločilnega pomena za izid bojev na vzhodu. Črta Moskva—Rostov—Kavkaz je pretrgana in vzdrževanje Timošenkove armade je postalo izredno težko in nevarno. Kar se tiče Egipta, pa so londonski listi mnenja, da 60 ni treba zazibati v sanje. »Times« piše: Odmor, ki je nastopil v puščavi, nikakor ni angleški us/peh, ampak strateški korak, ki ga je hotel nasprotnik, in ga ne ne smemo razlagati kot napoved za spremembo položaja, ki je še vedno resen.
Berlin, 9. julija. AS: S pristojnega vojaškega vira se je izvedelo, da sta na bojišču pri Voronežu samo dve nemški diviziji uničili 203 sovjetskih tankov. V letalskih bojih, ki so se odigravali pri zavzetju tega mesta, je bilo sestreljenih 35 sovražnih letal.
Berlin, 9. julija. AS. Po poročilih iz nemških pristojnih virov so nemške in zavezniške čete zlomile sovražne črte na nekem odseku donškega bojišča ter napredujejo globoko proti jugovzhodu. Zasedenih jo bilo mnogo višin, na katerih se je sovražnik utrdil, kakor tudi določeno število manjših mest in vasi. »Zwolf Uhr BlatU poudarja, da se nemške in zavezniške čete danes nahajajo že 900 km vzhodno od bivše poljske meje in 1100 km daleč od krajev, kjer so lani pričele napad. Težak
sovjetski položaj se vidi iz Timošenkovih povelj, kjer zahteva, da se je treba za vsako ceno izognili obkolitvi. Berlinski list piše, da je Timošenkova armada zelo ogrožena ob boku od nemških in zavezniških sil in je v veliki nevarnosti, da bo odrezana od severnih sovjetskih armad.
Berlin, 9. julija. AS. Zadnjo noč so angleška letala spuščala razdiralne in zaiigalne bombe pa nemško obalo. Škoda je nastala v stanovanjskih četrtih mest Wesermtlnde in Wilhelmshafen. Po sedanjih poročilih so bili zbili trije angleški bombniki.
Berlin. 9. julija. AS. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so bili včeraj napadi nemškega letalstva naperjeni na sovražne postojanke jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Sovjetska pehota, ki se je utrdila ob jezeru v hišah, spremenjenih v majhne utrdbice, jo pretrpela velike izgube.
Minister Riccardi v Berlinu
Berlin, 9. jul. AS. Italijanski minister za izmenjavo in valute Riccardi je včeraj zjutraj do-potoval v Berlin in sicer na povaliilo nemške vlade. Ministra spremljao visoki uradniki. Na An-haltski postaji v Berlinu ga je sprejel nemški minister za gospodarstvo dr. Funk, italijanski poslanik v Berlinu Alfieri, minister dr. Člodius in drugo osebnosti. Vojaške časti mu je izkazala stotnija Hitlerjeve telesne straže.
Med bivanjem v Berlinu bo minister Riccardi izmnejal t nemškim ministrom dr. Funkom poglede na razna gospodarska vprašanja.
Že včeraj jo Eksc. Riccardi imel z njim ter z drugimi nemškimi osebnostmi obširne pogovore o vprašnjih, ki zanimajo gospodarstvo obeh prijateljskih in zavezniških držav.
Po sprejemu, ki ga je priredil nemški minister za gospodarstvo gostu na čast, so je minister Riccardi ustavil v poslopju italijanskega poslaništva, nato pa obiskal fašistovski dotn v Berlinu, kjer so ga sprejele tople manifestacije na Duce-jev naslov.
Nemški tisk o novih zmagah
Berlin, 9. julija. AS. Razlagajoč včerajšnje nemško vojno poročilo, berlinski tisk omenja predvsem nov uspeh podmornic, ki so potopile še štiri parnike iz velike spremljave, namenjene v Arhan-gelsk. Zbežalo je torej komaj 6 ladij, vendar pa še ni gotovo, če bodo te ladje prispele na določeno mesto in če se tudi te ne bodo pridružile onim 32 ladjam, ki počivajo na dnu Severnega Ledenega morja. Značilen jo molk Londona in Washingtona: Propagandisti so le rekli, da na pristojnih mestih še niso zavzeli nikakršnega stališča do teh potopitev. Toda prej ali slej bodo morali priznati vsaj del strahovitih izgub. Sicer pa piše »Deutsche AUgeneine Zeitung«: izgube ostanejo, naj so priznane ali ne in prvi, ki jih bodo lahko ugotovili, so Sovjeti v Arhangelsku, ki bodo od prijavljenih 38 ladij zagledali morda par ladij. Manj molčeči so angleški propagandisti o vojaškem položaju na vzhodu. Sicer pa bi bil po točnih izjavah samega glasila sovjetske armade »Rdeča zvezda« vsak molk smešen. »Rdeča zvezda« je pisala, da se bliža padec Voroneža ter da je položaj pri. Donu zelo kritičen. Tolažijo so le z zagotovitvami, da so Sovjeti brez dvoma ogroženi, toda doslej se jim je vedno posrečilo umakniti se
na »novo postojanke«. Ameriški list >Washington Post« je zahteval z močnim glasom, naj končno pade odločitev o ustanovitvi drugega bojišča, ki je edini način, s katerim se lahko prepreči zlom na že obstoječih frontah.
Glasilo SS »Schvvarze Korps« pa piše: Vsakdo nestrpno gleda na tedne, v katerih potekajo borbe, na kvadratne kilomotre novega ozemlja, na imena zasedenih mest ter na število ujetnikov in plena. Kakor je znano, ima sovražnik veliko prednost, to je neskončni prostor. Ta prostor izključu je možnost operacij, kakor so bile v Franciji, na Balkanu in v Afriki, ki so uničile nasprotnika z enim udarcem. Najbolj gigantska napredovanja so v bitki na vzhodu le delna, ker ima sovražnik še vedno novo zemljišče za umik, nove človeške rezerve. Zato ga je treba zmleti kos za kosom; uničevati mu vojno gradivo, iztrgovati mu industrijska središča in vire surovin ter uničevati življenjske žilo njegovega gospodarstva. List zaključuje: Tudi to leto bodo nemške in zavezniške armade zadale sovražniku nove težke izgube, znova ga bodo bile ter ga bodo napadale, dokler ne bo dokončno pregnana vsakršna nevarnost od vzhoda za Evropo in Nemčijo.
Klin med ruskimi severnimi in južnimi armadami
Ženeva, 9. julija. AS. List »Gazzetta de Lau-sanne« poroča v svojem poročilu o položaju na vzhodnem bojišču, da prehaja četverokot med Kurskom, Voronežem, Harkovom in Rostovom pod nemško kontrolo. Rusija je razdeljena v dva dela, ki nimata več možnosti na medsebojno zvezo in Kavkaz ne bo več mogel dobiti potrebnih okrepitev iz južne in srednje Rusije, pa tudi ne bo mogel dajati petroleja sovjetski motorizirani vojski. >Suisse« pripominja, da v nasprotju z zatrjevanjem londonske propagande ruski napadi niso mogli spremeniti uresničenja načrtov nemškega glavnega poveljstva,' ki je v ugodnem trenutku
\V.
Vloga političnih komisarjev v rdeči armadi
Politični komisarji ovirajo povelja in povzročajo zmešnjavo
Berlin, 9. julija. AS. Vojaški sodelavec lista »Volkischer Beobachter« je objavil članek o moskovskem nauku za vodstvo vojne, primerjajoč nova teoretična načela s praktičnimi uspehi, ki naj bi jih rodila.
Teden dni po začetku sovražnosti na vzhodnem bojišču, t. je 30. junija 194-1, so na skuip-ščini vrhovnega sovjeta sklenili ustanoviti »Izredni osrednji odlx>r za obrambo« z obširnimi pooblastili. Praktični pomen tega Vrhovnega strankinega organa je bil po pi«čevenr mnenju ustanoviti nadzorstvo stranke nad vojsko. Tako je nastala osovražena podoba političnega komisarja v vojni, ;i je v statutu osrednjega od-l>ora označen kot duhovni vodja čet, oče in duša polka«. Potem navaja ipisec žalostne uspehe
teh poskusov voditeljev rdeče armade, poskusov, ki naj bi bili po želji Kremlja hrbtenica sovjetske armade, zatem pa na kratiko preide, na način, kako se je ta ustanova praktično uveljavljala: vsako povelje, ki je bilo izdano vojskujočim se edinicam, je ntoral odobriti poveljnik teh edinic kakor tudi politični komisar in politični komisar ima tudi nalogo paziti, da so povelja vojaškega poveljnika strogo v skladu z izdanimi navodili. Politični komisar ni podrejen vojaškemu poveljniku, četudi ima ta višji čin, marveč izključno komisarju z višjo oblastjo, ki odgovarja neposredno skupščini centralnega odbora. Nadzoirstva in višja nadzorstva ovirajo povelja in taktične premike ter povzročajo nepopisljivo zmešnjavo.
prešlo v napad na celem bojišču od Pet rog rad a do črnega morja. V času, ko se začenja na vzhodu velika bitka, je zanimivo vprašanje, ali bodo zavezniki pomagali Rusiji z ustanovitvijo drugega bojišča, o katerem se je toliko govorilo.
Ameriška sodba o vojni v Evropi
Stockholm, 9. julija. AS. Dopisnik lista »Sven-ska Dagbladct«, ki se nahaja z drugimi švedskimi časnikarji v Združenih državah, je objavil v svojem listu zanimiva ameriška mnenja o sedanji vojni. Severoamerikanci so skoraj vsi prepričani, da bodo vojni dogodki poletja odločilno vplivali na izid vojne. Večina vojaških in političnih opazovalcev sckU, da je položaj na evropskih bojiščih težak. Vsi se jeze nad angleško strategijo. V Ameriki pa javnost vedno težje prenaša omejitve in gospodarski krogi izjavljajo, da so se zadnja dva meseca cene zelo povišale.
Hitler obiskal danske prostovoljce
Kopenhagen, 9. julija. AS: »Foedrelandet« prinaša zanimiv dopis o Hitlerjevem obisku pri danskem prostovoljskem zboru na vzhodnem bojišču. Hitler je bil zelo dobre voljo in se je 22 minut zadržal v prisrčnem razgovoru z vsemi legionarji, sprašujoč jih o njihovih družinah in podobno. Rekel je, da je zelo zadovoljen s pogumom in junaštvom pridnih danskih prostovoljcev.
Obsojeni vohuni v Bolgariji
Sofija, 9. jul. AS. Vrhovno bolgarsko kasači j-sko sodišče je potrdilo sodbo prizivnega sodišča v Ruščuku, ki je obsodilo na smrt z obešenjem znanega zarotnika in atentatorja Ant. Trudkina. Na isto kazen je bil obsojen njegov pajdaš Peter Petrov. Trudkinovo žono »o obsodili na dosmrtno težko ječo, obtoženca Najdenova in Marinova pa vsakega na deset let težke ječe. Vsi so bilj obtoženi vohunstva na korist Sovjetske Rusije
t
Leto 1894 - eno najpomembnejših za Novo mesto
Visoki komisar z gauleiterjem dr. Reinerjem in drugimi oblastniki pregleduje oddelke nacistične
stranke v Celovcu.
Ustanovitev kraljeve gimnazije v Ljubljani
Službeni list« z dne 8. julija prinaša v 54. kosu Kraljevsko odločbo z dne 17. avgusta 1911-X1X, s katero se ustanavlja v Ljubljani Kr. gimnazija.
VIKTOR EMANUF.L
po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Ce6ar Abesinije
Glede na kr. uredbo z dne 6. maja 1023-1 št. 1054, glede na kr. uredbo z dne 6. junija 1925-111 št. 1084, glede na kr. ukaz z dne 3. avgusta 1931-IX št. 1069, glede na kr. ukaz z dne 4. oktobra 1934-XII št. 1745 in na predlog Našega ministra državnega tajnika za narodno vzgojo sporazumno z ministrom za finance,
Smo sklenili in odločamo:
Ustanavlja se Kr. gimnazija v občini Ljubljana s pričetkom na dan 1. oktobra 1941-X1X. Imela bo popolna nižji in višji tečaj z osebnim staleženr kakor sledi: 1 mesto ravnatelja 2. kategorije z učno obveznostjo, 4 redna profesorska mesta A, 3 redna profesorska mesta B, ob razrednem nadomestova-nju po členu 25. zakona z dne 1. julija 1940 št. 899, 1 mesto šolskega sluge.
Predlagajočemu ministru se naroča izvršitev te odločbe, ki sc mora predložiti Vrhovnemu računskemu dvoru radi vpisa.
Dano v SanfAnna di Valdieri dne 17. avgusta 1941-X1X.
VIKTOR EMANUEL
Bottai — Di Revel
Uradni razglasi
Cene za tipizirano obutev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo odredbo z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 in smatrajoč za potrebno, da se določijo cene za tipizirano obutev, izdelano v pokrajini ali uvoženo vanjo,
odreja:
Člen 1. Maksimalne cene za tipizirano obutev, ki 6e uvaža v Ljubljansko, pokrajino iz drugih pokrajin Kraljevine, se določajo v spodaj navedeni višini. K cenam, določenim za prodajo na drobno, se smejo prišteti še: a) stroški carinjenja, b) eventualno dejansko plačani davek na poslovni promet, c) dejansko plačana mestna trošarina.
1.	Nizki čevlji brez podloge za ienske. Nadplati iz goveje ali konjske kože ali skorje ali jesenovine, strojene rastlinsko ali rudninsko. Podplata leseni. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu: za nizke ženske čevlje, par 15 lir. Maksimalna cena v prodaji na drobno: za nizke ženske čevlje, par 23 lir.
2.	Civilni čevlji za ienske: Vrsta A. Nadplati iz klobučevine ali iz dvojne ali podložene tkanine. Podplati leseni, iz gume, regenerirane gume, sintetične smole ali druge primerne tvarine, opetje in oprstje iz trde lepenke ali s celuloidom ali katranom prepojene tkanine ali podobno tvarine. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu, za par 120 lir. Maksimalna cena v prodaji na drobno, za par 160 lir. — Vrsta B. Nadplati iz nepodložene tkanine; opetje, oprstje in podplati kakor pri vrsti A. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu, za par 100 lir. Maksimalna cena v prodaji na drobno, za par 134 lir. — Vrsta C. Nadplati iz dermoidov ali kožnih odpadkov, ki se ne morejo drugače uporabiti, ali iz druge tvarine. Podplati kakor pri vrsti A. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu, zar par 50 lir. Maksimalna cena v prodaji na drobno, za par 67 lir.
3.	Deški čevlji vrste A, B, C — kakor zgoraj opisane.
Maksimalna cena pri proizvajalcu
Velikost:	Vrsta A	Vrsta B	Vrsta C
št. 36-38 . .	. . L. 90—	72—	42—
št. 33 -35 . .	. . L. 80—	65—	38—
št. 30-32 . .	. . L. 72,—	59—	34—
št. 27-29 . .	. . L. 65—	53—	31—
št. 24-26 . .	. . L. 59—	48—	29—
Maksimalna cena v		prodaji na	drobno
Velikost:	Vrsta A	V rsta B	Vrsta C
št. 36- 38 . .	. . L. 120—	96—	56—
št. 33 -35 . .	. . L. 106—	87—	51 —
št. 30-32 . .	. . L. 96—	79—	45—
št. 27 -29 . .	. . L. 87—	71—	42—
št. 24-26 . .	. . L. 80—	66—	39—
V ojačenje podplatov pri vseh vrstah ženskih in deških čevljev je dovoljena uporaba podplatnikov iz usnja ali nadomestkov za usnje v površini največ po 0.15 dm3.
^ 4. Otroški čevlji enolne vrste D. u) Nadplati iz kože, podplati iz nadomestkov za usnje ali iz tankega usnja ali iz primernih usnjenih koščkov ali skorje.
Prva cena je maksimalna pri proizvajalcu, druga v oklepaju pa maksimalna v prodaji na drobno.
Št. 21-23 za par L. 33,— (L. 45.-), št. 18-20 za par L. 26.- (L. 37.-), št. 16-17 za par L. 20— (L. 30.-).
b) Nadplati iz tkanin, podplati iz gume ali regenerirane gume:
Prva cena je maksimalna pri proizvajalcu, druga v oklepaju pa maksimalna v prodaji na drobno.
Št. 21—23 za par L. 26 - (L. 35.—), št. 18-"0 az par L. 23,- (L. 32.-), št. 16-17 za par L. 19— (L. 28.—).
5. Telovadni čevlji za ienske in otroke. Nadplati iz tkanine e podplati iz regenerirane gume:
Prva cena je maksimalna pri proizvajalcu, druga v oklepaju pa maksimalna v prodaji na drobno.
Z« 7.en«ke. za par L. 45— (L fil.—), za olrolrp-št. 36-38 za par L. 40,- (L. 54.), št. 33-35 za par L. 86— CL. 49.-), št. 30—32 za par L. 32— (L. 43),
št. 27—29 za par L. 29— (L. 40—), št. 24—26 za par L. 27— (L. 87—).
6.	Coklje, lesene, za ženske in otroke, i enim samim preprostim koinatim, tkaninskim ali drugačnim jermenom. Maksimalna cena pri proizvajalcu za par L. 22—. Maksimalna cena v prodaji na drobno za par L. 32—.
7.	Copate za ženske, pri katerih se niso uporabili podplatno usnje, regenerirana guma ali kole vobče. Maksimalna cena pri proizvajalcu za par L. 33—. Maksimalna cena v prodaji na drobno za par L. 45—.
8.	Copate za dečke in otroke kakor zgoraj opisane. Maksimalna cena pri proizvajalcu za par L. 20. Maksimalna' cena v prodaji na drobno za par L. 30. Na vseh spredaj navedenih vrslah obutve mora biti vtisnjena na zunanji in notranji strani označba vrste, cene in tvrdke proizvajalca.
Člen 2. Vsa civilna obutev, moška, ženska, deška in otroška, naj bo izdelana kakor koli iz usnja ali druge tvarine, je raoionirana. Odnosno število točk za vsako vrsto obutve je določeno posebej. Iz racioniranja so izvzete popolnoma leseno coklje z enim samim jermenom iz usnja ali s trakom iz tkanine ali drugega blaga v sredini, da se z njim pritrdijo na noge. Iz racioniranja so izvzete tudi ropate, ki morajo biti izdelane brez usnjenih podplatov in brez uporabe nadomestkov za usnje ali regenerirane gume ter kožnih izdelkov vobče.
Člen 3. Tvrdke, ki proizvajajo ali prodajajo obutev, morajo voditi posebno prejemno in oddajno knjigo. Pod »prejemki« je vpisati najprej vse zaloge na skladišču na dan objave te naredbe. Pozneje izdelana obutev se vpisuje tisti dan. Pod lod-dajot je treba vpisovati obutev, ki se odpošilja ali izroča, i.n sicer še istega dne.
Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesacev ali v denarju do 5000 lir. Izreči se sme tudi začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem oh-
iave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. *
Službeni list z dne 8. julija prinaša v 54, kosu tudi »Spremembo tarife za pobiranje žigovinn in ostalih pristojbin za mero in dragocene kovine«, ki jo je odredil Eksc. Vis Komisar. Priobčili jo bomo prihodnjič.
Predpisi o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov
Dodatno k okrožnici Visokega Komisariata z dne 20. V. 1942-XX, VIII. No. 30/154/m2-XX se sporoča, da je medsebojni prenos netipiziranega tekstilnega blaga med grosisti in medsebojni prenos med detajlisti dovoljen pod pogojem, da trgovec dejansko opusti svoje poslovanje, položi v občinskem uradu svojo obrtnico in proda izdelke po lastnih nabavnih cenah, zaračunajoč si kvečjemu prevozne stroške do svojega skladišča.
Ponekod imajo dobavitelji navado, da pošilja jo svojim odjemalcem detajlistom blago po »kurirjih« (slih), dostavljajoč jim blago sproti v manjših partijah proti odvzemu ene same nabavnice za vse partije.
Ta način dobavljanja je rodil neprilike tudi v pogledu nadziranja.
Zato se odreja, da si morajo dobavitelji, ki se še žele posluževati tega dostavljalnega načina, priskrbeti matično knjigo, vidirano pa sindikatni organizaciji, ki bo vsebovala vpise po predpisanem for-mularju.
Tvrdke, ki se bodo posluževale tega dostavljal-nega sredstva, naj predajajo kurirju matične drugo-pi6e, matične prvopise pa morajo hraniti tudi potem, ko so knjigo izčrpale.
Nadaljevanje podlistka »Dunajski kongrest bo v jutrišnji številki.
Nekdanje »Dolenjske novice«, ki so takrot vestno zapisovale vse pomembne dogodke novomeškega življenja, so v svoji številki od rine 15. januarja 1894 zabeležile veselo novico, da je zadoščeno eni najbolj perečih potreb in izpolnjena ena najprisrčnejših /el j: usmiljeni bratje v Kandiji so odprli bolnišnico, ki je z novim letom začela sprejemati bolnike. Bol -niki so bili izročeni v oskrbo šestim usmiljenim bratom, ki so prišli iz Grade« skupaj z zdravnikom dr. Petrom Defranceschijem. Kakor danes, je tudi takrat bolnišnica sprejemala le moške bolnike in zato ni prav nič čudno, če so že takrat ob ustanovitvi moške bolnišnice Novomeščani izrekli željo, da bi dobili tudi žensko bolnišnico. Tu želja pa se jim je seveda izpolnila šele po mnogih letih čakanja in prosjačenja. Oskrba v bolnišnici je takrat bila brezplačna, odnosno so bolniki prostovoljno prispevali po svojih premoženjskih razme-ruh v blagu ali v denarju takoj ob siprejemu v bolnišnico ali pa ob priliki, ko jih je nn domu obiskal usmiljeni brat. Le kdor je hotel imeti posebno sobo. torej kdor je hotel biti »razrednik«, je moral plačevati po številu dni, prebitih v bolnišnici, vendar, kakor pravijo »Novice«. manj kakor po vseh ostalih bolnišnicah. Rednih dohodkov je nova bolnišnica imela torej malo in je zato povsem razumljivo, da je bila navezana na milodare in da si je morala zbiranje milodarov dobro organizirati, če je hotela oskrbo bolnikov ohraniti na primerni višini. Vlada je kandijskim usmiljenim bratom dovolila, da smejo milodare za svojo bolnišnico zbirati po vsej Kranjski, pomagati pa so jim hoteli mestni faktorji tudi na ta način, da so pozvali vse dolenjske občine, naj vsako leto v 6vojih proračunih določijo posebne zneske za kandijsko bolnišnico. Ta poziv je bil pač upravičen, ker so občine do ustanovitve kandijske bolnišnice moralo bolnike pošiljati v deželno bolnišnico v Ljubljani, kateri so morale plačevati bolniške stroške, v Kandiji pa so se njihovi bolniki zdravili zastonj.
L« pet mesecev je bilo Novomeščanom treba čakati, pa so mogli z velikanskim veseljem pozdraviti še veliko bolj pomemben dogodek. V svoji številki od t. junija so »Dolenjske novice« na prvi strani objavile znamenito poročilo pod naslovom: »Imamo jo, dolenjsko železnico!«, katere prvi stavek se glasi: »Včeraj nekako ob pol ene je prižvižgal tiho in slovesno vlak, ki nam jo je otvoril: dane« se začne redna vožnja.« Kako pomemben in usoden za ves poznejši mestni razvoj je bil ta dogodek za mesto, ki je bilo že takrat pomembno središče Dolenjske in ki.je bilo do tokrat še povsem odrezano od ostalih središč in od novodobnih prometnih zvez, ni treba posebej poudarjati. Zato je pa tudi povsem razumljivo, da so se Novomeščani na ta slovesni dogodek temeljito pripravili in mu dali ves sijaj ter z vsemi častmi sprejeli odlične goste, med katerimi so bili vitez Wittek, sekcijski načelnik v dunajskem trgovskem ministrstvu, predsednik dunajskih železniških uradov vitez Bilinski. knez Auersperg, od ljubljanske deželne vlade predsednik ba'ron Hcin," od deželnega zastopa Deteta, Murnik, dr. Papež, dr. Vošnjak. poslanci Kersnik, Kušar, Langer, Pfeifer, Povše, baron Švegelj, »oče dolenjskih železnic« Šuk-lje. Svetec in Tavčar. Došle odlienike je po prihodu prvega vlaka pozdiravil mestni župan, nakar so se z vlakom odpeljali v Stražo. Po vrnitvi iz Straže so Novomeščani goste presenetili z drugim sprejemom, ki se je vršil pred Škabcrnetovo hišo, kjer so se zbrale vse organizacije, ki jih je mesto takrat premoglo. Po sprejemu so se gostje podaili na ogled kmetijske šole na Grmu, nato pa k slovesnem kosilu, ki je bilo prirejeno na železniški postaji. Poročevalec »Novic« v svojem poročilu trdi, da
Bratoma Murgljema v spom n
Novo mesto, 8. julija.
Kakor je »Slovenec« že poročal, so komunistični partizani v Prečni ubili tudi dva zgledna kmečka fanta, skupaj z župnikom Koinljancem brata Murglja. Oba, tako Tone kakor Lojze, sta bila čudovito svetla in poštena značaja, kakor jih pač premore poštena krščanska kmečka hiša. Zaradi svojega kreinenitega značaja nista hotela popustiti na ljubo komunistom od svojega poštenja, zato so ju ti iz maščevanja zahrbtno umorili. S tem so si krivci nakopali na svojo vest dva grozna zločina. Kdo jima je mogel očitati kaj slabega? Vsa fara, vsak, kdor ju je poznal, more o njiju povedati, da sta bila nad vse poštena in do vsakega ljubezniva fanta. Ob delavnikih sta pridno delala na domačiji, ob nedeljah pa služila Bogu. To je bilo vse njuno življenje. Ni jima bilo za pijano veseljačenje po gostilnah, preresno sta pojmovala življenje. In prav zato sla morala umreti.
Mnogo izmed zapeljan i ih je žc spregledalo. Mnogi izmed onih, ki so še do nedavna sočustvovali s komunisti, so se zdaj spametovali in jim obrnili hrbet. Ljudje zdaj že dobro vedo, kdo vodi prav za prav vso morilsko akcijo in poznajo tudi glavne komunistične voditelje po imenu. Tako je dobro znano v novomeški okolici, da vodijo partizane pri njihovem pobijanju sledeči komunisti: brusač Pirkovič iz Št. Jerneja, ki je komandant 4. partizanskega bataljona; Vale Maks, trgovec iz Št. Jerneja, ki je komandant 2. čete 4. bataljona; Majcen Nace, ki je politični komisar 2. bataljona; Bradač, komandant 2. bataljona; že enkrat imenovani Silvan Klavšič iz Kamnika; Penko, nazvan tudi Prlek, ki je komandant 2. čete; Babic Lado, intendant»pri 2. bataljonu: Papež Franc, ki opravlja službo Čeke; Potočar Stane, politični komisar 3. čete 2. bataljona; potem še Krištof Stane iz Mirne ter Bernot Ivko. Vse te razbojnike ljudstvo že dobro pozna, zato naj si ne delajo utvar, da bi mogli uiti roki pravice, ko S'j bo dajal obračun o njihovih zločinstvih.
je ob tem dogodku mesto imelo istinito slavnostno obleko.
V isti številki »Novic« čitamo o nadaljnji pridobitvi Novega mesta, ki jo je zahtevalo takratno novomeško gospodarsko življenje. Dne I. maja tistega leta je bila namreč v Novem mestu ustanovljena Mestna hranilnica. »Novice« poročajo, da se je ustanovitve udeležil cesarski komisar, celotni občinski odbor in hranilnični upravni odbor. Prvo, precej izdatno vlogo je vložil Anton Vrtačič, »komandant uniformirane meščanske garde«.
Z železnico, bolnišnico in hranilnico se je Novo mesto približalo tistemu, čemur danes pravimo moderno mesto, če zaradi popolnosti omenimo še poročila, ki so jih »Dolenjske novice« v tem letu objavljale o razpravah o pitni vodi, ki bi se naj napeljala iz stopiških vrelcev, kar je bilo izvršeno nekaj let pozneje, bo pač moral vsakdo priznati, da je to ileto bilo za Novo mesto in njegov razvoj res eno najpomembnejših, kakršnih mesto ni imelo ne poprej, pa tudi pozneje ne več.
Go s podarstvo
Pokrajinski svet in urad korporacij. Z dnem 6. julija je prenehala poslovati Trgovinsko industrijska zbornica v Ljubljani ter so njej poverjeni posli prešli na svet in pokrajinski Korporacijski urad, ki je začel poslovati z dnem 7. julija t. 1.
Cene v Švici še vedno naraščajo. Od meseca avgusta 1939 do maja 1942 so cene na debelo v Švici narasle za 40.27«. Zlasti so narasle cene oblačilnih predmetov.
Ogrska ietev bo dobra. Po vseh poročilih, ki prihajajo z Ogrske, pričakujejo tam prav dobro žetev, tako se je že začela žetev ogrščice in ječmena. Ječmen je vrgel prav dober pridelek, pač pa je ozimni bolj slabo odrezal. Koruza, krompir iu oljne rastline bodo pa potrebovale še dežja, da se bodo mogle zadostno razviti. Nasadi tobaka prav dob ro kažejo. V celoti obeta žetev dobro.
Letina v Srbiji. Ugodno vreme v mesecih maju in juniju je prav dobro vplivalo na razvoj vseh poljedelskih nasadov v Srbiji, tako da je upravičeno upanje, da bodo povsod dosegli lep pridelek. Tudi žito, ki je trpelo zaradi hude zime, se je deloma popravilo v ugodnem vremenu zadnjih mesecev. Sedaj se že začenja mlačev zgodnjih žit.
Ameriški državni dolg. Dne 30 junija letos je dosegel ameriški državni dolg 76.990 milijonov dolarjev. Izdatki 6o znašali v pretklem finančnem letu 1941-1942 32.500 milij. dolarjev, od tega samo za vojne stroške 26 milijard dolarjev. Državni dohodki so znašali samo 12.800 milij., tako da znaša deficit 19.700 milij. dolarjev. Zaradi tega je finančni minister naznanil, da je nujno potrebno uvesti nove davke.
Spori
Atleti I. divizije
Italijanski atleti I. divizije so imeli v nedeljo tri pomembnejše prireditve, s katerih objavljamo v naslednjem nekaj izidov.
Milan: tek na 200 m: Filiput (Goriziana) 23.1sep.; tek na 800 m: Gandolfi (Pavia) 1:59.3 min.; skok v višino: Russian (Goriziana) 1.80 m; skok v daljino: Migliani (Novara) 6.61 m.
Napoli: skok s palico: 3.20 m Sannico, Na-poli; višina: 1.70 m Pittalgua, Rim; met kopja: 51.68 m Di Salvi, Napoli; tek na 5000 m: 15:54.2 min Constantino, Napoli.
Firenca: skok s palico: Montrucchio (Spe-zia) 3.50 m: skok v daljino: Vivardli (Cosimini Grosseto) 6.53 m; tek na 200 m: Vettori (Oscoli) 23 sek.; tek na 800 m: Lincei (Cogue Imola) 2:05.5 min.
*
Raguhilda Hregcr ima še vedno navado, da r.e udeležuje plavalnih tekem in da je vedno prva. Kar vzbuja pri njej posebno pozornost je to, da se drži na višku_ plavalne zmogljivosti že lepo dobo let. Pred kratkim je bila spet na tekmah in postavila dva izvrstna časa v prostem slogu: 100 m v 1:07.3, 200 m pa v 2:35.8. Marsikateri gospodič, ki sc ponaša z znakom tega ali onega plavalnega kluba, bi začel nositi glavo pokonci, čc bi bil v vodi tako hiter kot je ta čudovita deklica iz Danske.
Fincem ne pošiljajo na bojišče samo pribolj-škov za želodec, pač pa tudi žoge, kopje in krogle, čitamo, da so organizirali nabiranje športnega orodja za vojake na bojišču. Tako ukoreninjene so športne navade na Finskem, da sta atletika in nogomet tudi vijakom najljubše razvedrilo v prostih urah.
Precej važnosti pripisujejo mednarodni nogometni tekmi med Nemci in Bolgari. Trener llerborger, ki je prisostvoval prvenstveni tekmi med Schalkejem in Vienno, je zadržal nekaj igralcev kar v Berlinu, kjer jih bo pripravljal na prihodnje mednarodno srečanje. V llerbergerjevcm tečaju za izbiro državne reprezentance je vsega skupaj 25 mož. Poročajo pa tudi iz Sofije o podjetnem urjenju za tekmo z Nemci.
Na atletskem tekmovanju v Lisaboni sta padli dve znamki mednarodne vrednosti. Blozis je sunil kroglo 16.76 m, Morcom pa je skočil v višino 1.94 m.
L3UBL3ANSKI
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob ne-dellah In orarntkih ob 10.30, 14.30, 16.30 In 18.30
Romantična glasbena komedija iz starih crtinajskih časov
Ljubi Avguštin
PAUL HČRBIGER - MARIA ANDERGAST KINO MATICA - TEL. 22-41
Slava in beda slavnega umetnika
Strast
Barbara Stanwyck. Adolpbe Menjou, VVilliam Holden itd KINO UNION . TEL. 22.21
Avanturistična drama
MVellka dirka"
V glavnih vlogah: Adolf Menjou in Doloies Costello. Režija Alfred Green KINO SLOGA - TFL. 27-30
novice
Koledar
Petek, 10. julija: Amalija, devica; 7 bratov mučencev; Rutina, devica in mučenica; Sekunda, devica in mučenica; Leoncij, mučenec.
Sobota, 11. julija: Pij I., papež in mučenec; Olga, kraljica; Savin, mučenec; Pelagija, mučenica; Sidronij, mučenec.
Novi grobovi
+ Gospod Lojze Počivavnik, mestni računski nspektor v Ljubljani, je po budi bolezni umrl. Pogreb bo v soboto, 11. julija ob pol 4 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
+ Gosp. Jožef Glavnik, preglednik finančne kontrole v pokoju v Ljubljani, je v Zagrebu po hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zapušča soprogo gospo Jožefo, hčerko učiteljico gdč. Milico in sina Joškota, dipl. iur.
+ Gospa Marija Kreč, vdova po deželnem tajniku v Ljubljani, je izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v soboto. 11. julija ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Nikolaja, v družinsko grobnico pri Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
*
—	Julijska vročina dosega nad 31 stopinj. Žita lepo in hitro dozorevajo ob primerni julijski vročini ki se od dne do dne počasi stopnjuje. Po zadnjih nalivih od 5. julija se je začela dnevna temperatura počasi dvigati. Dne 5. julija je bila zaznamovana na meteorološkem zavodu najvišja dnevna temperatura +26.2* C. v torek je že bila +31.4" in v sredo za las višja +31.5° C. Od 5. t m. naprej imamo vedno lepo in toplo vreme. Med tem časom je barometer nihal med 762 do 765 mm. V četrtek se je barometer dvignil na 765.8 mm. Po barjanskih njivah in travnikih se je ob prvih jutranjih urah prav nizko tik ob tleh razlivala tenka meglica, ki se je pozneje hitro dvignila v višje zračne plasti. Vse kaže, da bo lepo vreme trajalo še nekaj časa in da ni pričakovati hitrejše vremenske spremembe. V sredo proti večeru je sicer vse kazalo, da se bo vreme preobrnilo. Nebo je bilo močno pooblače-no. Vrteli so se na zapadni in na severnovzhodni strani črni oblaki, ki pa jih je močan severnik počasi razgnal. Bilo je močno vetrovno. Kazalo je na nevihto, toda kmalu nato se je vse izboljšalo. Noč je bila lepa in jasna. Krasno je bilo nebo, vse prepreženo z zvezdami. Končan je takozvani Medardov vremenski režim. Zapisali smo, da je bil letošnji Medard izredno lep, sončen in topel. Tako vreme naj bi trajalo skozi 30 dni po starem vremenskem izreku. Po vremenskih zapiskih smo imeli v 30 dneh le 20 dni lepih, sončnih, celo prav vročih, ostalih 10 dni pa je deževalo. Najhujši nalivi so se vrstili v času od 12. do 19. junija, pa tudi nekatere drugo dneve je bilo primerno deževno, posebno 4. julija, ko je naliv prinesel do 23 mm dežja. Zadnji dnevi Medardo-vega vremenskega razdobja so bili prav tako lepi, kaor prvi. Kmalu nastopijo znameniti pasji dnfevi, ki trajajo od 24. julija tja do 24. avgusta ali kratko od sv. Jakoba do sv. Jerneja, ko so lešniki zreli.
—	Še nekaj o rumeni kolerabi ali kavri. Nedavno je »Slovenec« poročal o kavri, kakor pravijo Notranjci rumeni kolerabi. Ta izraz je posebno udomačen v Loški dolini, kjer posebno mnogo pridelajo te dobre kolerabe. Za jed jo pripravijo na kaj različne načine. Košček kavre je dober kot pridatek k juhi poleg korenjčka in peteršilja. Kavra je posebno dobra kot prikuha, narejena v omaki ali sama ali pa skupno s fižolom. Kavra in fižol sta bila svoja leta dostikrat glavna hrana na kmetih po Notranjskem poleg krompirja in zelja. Že lani je prišla rumena koleraba v veljavo med Ljubljančani.
—	Čebuli ne smemo lomiti ali zavijati zelenja. Sedaj zori . čebula tudi v naših krajih, vendar pa še ni zrela. Na trgu je je sicer že precej domače, toda ta čebula -ne bo ostala čez zimo, je pa dobrodošla za porabo sproti. Prava čebula, ki tudi prezimi do prihodnje nove, dozori pri nas ter jo rujejo šele o porcijunkuli, to je v začetku avgusta meseca". Napačno je mnenje nekaterih go-jiteljev čebule, da ta povrtnina bolje uspeva, ako ji potlačimo zelenje k tlom. Taka čebula zelo rada gnije. Prava čebula je zrela šele tedaj, kadar ji prosto stoječe zelsnje proti vršičkom dozori. Taka čebula tudi najbolje prezimi.
—	Nesreče. V Dobrunjah pri Ljubljani je padel 27 letni delavec France Pezdir in si zlomil roko. — S češnje je padel na Rakeku 14-letni delavčev sin Ivan Hribar in si zlomil levo roko. — Delavec Anton Debevec iz Borovnice, star 59 let, je imel opravka na lestvi.
Nenadoma mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil roko. — 44 letni posestnik Ivan Kermavner se je na Planini pri Rakeku peljal na težko naloženem vozu. Po nesreči je padel z voza in prišel pod kolesa. Odnesel je hude notranje poškodbe in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kamor so se zatekli tudi ostali trije ponesrečenci.
Ljubljana #
1 Šest matur pod eno streho. Poročilo pod
(em naslovom v včerajšnjem »Slovencu« je treba popraviti, kolikor 60 tiče državne klasične gimnazije, ki ima že sedaj 91 kandidatov in kandi-datinj za nižji tečajni izpit, a za višjega jih je 96. — če opravijo četrtošolci srečno vse popravne izpite, bo vseh kandidatov za nižji tečajni izpit kar 108, torej za oba tečajna izpita skupaj nad 200.
1 Starši! Svojim otrokom lahko mnogo olajšate pripravo za sprejemne izpite na srednjo šolo kot tudi za popravne izpite, če jih prijavite k pripravljalnemu zasebnemu pouku za nizek honorar. Vpisovanje dnevno od 9 do 11 v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27, pritličje.
I Stanovanjske odpovedi v posameznih mesecih. Podano je bilo poročilo o sodnih stanovanjskih odpovedih v prvem poletju tega leta. Bilo jih je 427, ko jih je bilo lani 628. Na posamezne mesece se te stanovanjske odpovedi razdele: januar 90, februar 69, marec 63, april 96, maj 72 in junij 37. Junija je bilo torej najmanj sodnih odpovedi. Proti koncu junija je mestna občina ljubljanska odpovedala 6 najemnikom stanovanje, ker so bili za več mesecev v zaostanku s plačilom najemnine. Sodišče je to dpoved odklonilo z utemeljitvijo, da je bila odpoved za enomesečni rok prepozno podana, ker ni bilo mogoče strankam odpovedi pravočasno dostaviti tako, da bi bil enomesečni odpovedni rok ostal popolnoma nedotaknjen Gospodarji morajo računati z vsemi prilikami in vselej na sodišču tako odpovedati stanovan|e. da je sodišču omogočeno dostaviti strankam odpoved v takem času in tako, da ne nastanejo zapreke glede termina, kajti stranki mora biti dan rok izpraznitve v polnem obsegu. Proti odpovedim je bilo podanih zelo mnogo ugovorov, nakar je sodišče razpisalo ustne razprave. V mnogih primerih je prišlo do poravnave med gospodarjem in najemnikom.
1 Še o ozelenelih akacijah. Pred dnevi smo omenili, da so začele že posuženo akacije na Vodnikovem živilskem trgu spet zeleneti, ko jim jo začelo mestno tržno nadzorstvo marljivo prilivati. Posušilo se je na trg-i 17 dreves. Marsikateri obiskovalec in opazovalec trga je bil že prepričan, da bo treba ta drevesa posekati, da so že polnoma odumrla in da nimajo v sebi nikakega življenjskega soka več. Marljivo zalivanje in negovanje^ posušenih drev?s je rodilo uspeh, da je 'začelo že 6 dreves lepo zeleneti. Akacija, ki stoji na druge mživilskem otoku zadaj za Vodnikovim hrbtom, je poplnoma ozelenela, druga drevesa so le deloma pognale novo zelenje. Upati je, da jih bodo rešili in ohranili trgu v okrasje.
1 Zakaj ura na karlovškem mostu zaostaja. Ne-volja prebivalstva dolenjskega okraja nad javno uro na Karlovškem mostu jo deloma upravičena, ker ta ura res vedno zaostaja. Ugotovili pa so tudi vzrok, zakaj tako. Karlovški most je namreč vedno izpostavljen težkemu tovornemu prometu, saj gre čezenj glavna cestna prometna žila vse Ljubljanske pokrajine. Most je izpostavljen močnim tresljajem, mimo tega vozijo čezenj tudi tramvajski vozovi, tovorni avtomobili in podobna vozila — tako da se trese tudi ura in da minutni kazalec nekoliko omahuje, medtem ko seveda urni kazalec, ki teče počasneje, kaže točno. Prebivalci dolenjskega okraja se morajo pač temu stanju privaditi in se zanesti — ako hočejo vedeti na minute natančen čas — pač na svoje žepne ure. Podoben pojav so opažali sicer že poprej pri javnih urah, ki stoje na zelo prometnih cestah in križiščih, na primer pri glavnem kolodvoru.
1 Pri obiranju češenj se je ponesrečil. 13 letni Ciril Martine, sin hišarja 7. Rudnika, je na drevesu obiral češnje. Nesreča je pa hotela, da je padel z drevesa in si zlomil levo roko.	,
1 Po stopnicah je padla. Fani Švajger, stara i 61 let, žena služitelja, je po stopnicah padla tako i nesrečno, da si je zlomila roko. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Petek. 10 julija ob 15: »Vdova Rošhnka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 11. julija oh 17.30: »Poročno dari-• Red A. — Nedelja. 13. julija ob 17.30 »Kralj na
Betajnovt«. Izven Znižane cene od 13 Ur navzdol. — Ponedeljek, 13. julija: zaprto.
Opera: Petek. 10 julija ob 17: »KrUpin ln njegova botra«, lted H. — 8obota, 11. julija ob 17: >La Boherno«. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol, — Nedelja, 12. julija ob 10: »KriSpln in njegova botra«. Izven. Cene od 20 lir navzdoL — Ponedeljek, 13. Julija: r.aprto.
RADIO. Petek, 10. J n 11J a 1942-XX. 7.30 Poročila v slovenSčini — 7.45 Pesmi in napevi — V odmoru (8): Napoved časa — 8.IS Poročila v italijanščini
—	12.20 Trio Ainbrosiano — 13 40 Duet harmonik Go-lob-Adamič — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Narodne pesmi in ro-manze — 13.50 Komorna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Klasični orkester vodi dirigent Man-no — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Poročila v »lovenSčini — 17.15 Koncert Komornega 7.hora, vodi dirigent D. M. Sljaneo — 17.50 Pisana glasba - 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vo.iaSko pesmi — 20.45 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee, sodeluje tenorist Andrej .Tare
—	Pesmi — 21.20 Koncert pianista Bojana Adamiča — 21.45 Koncert mezzosopranistke Bogdano Sturm-Strltar
—	22.15 Orkester vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročita v Italijanščini
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: Mr. RuSnlk, Marijin tre 5: mr Kuralt. Oosposvetska e. 10 in mr. Bohinc ded. Cesta 29. oktobra St. 31.
S Spodnjega štajerskega
Okrožno vodstvo ileimatbunda v Trbovljah.
Dne 1. julija sta začela v Trbovljah uradovati okrožno vodstvo Heimatbundu in urad deželnega svetnika. Trboveljski okrožni vodja jo ob tej priliki priredil večjo slovesnost, na ka-katero so bili povabljeni uslužbenci in sodelavci deželnega svetnika in Ileimatbunda. Tudi vsi župani trboveljskega okrožja so se udeležili prireditve. Deželni svetnik je imel govor, v katerem ie razložil naloge uprave v tem obmejnem okrožju.
Žetev smrti. V Partinju je umrl 53 letni občinski uradnik v pokoju Stanko Šnuderl. V mariborski bolnišnici je umrla 20 letna urad-nikova žena Marija Jaroš. V Ptuju sta umrla Valentin Lah in Anton Rodošek.
Poroke. V Ptuju so se poročili: Rudolf Voda in Angela Zupan ter Ivan Petrovič in Marija Bezjak.
Zlato poroko sta obhajala v Mariboru višji inšpektor v pokoju Jožef Vališ, svoj čas zaposlen pri delavnicah južne železnice, in njegova žena Marija.
Nesreča pri obiranju češenj, šestletni posestnikov sinček Alojzij Mandelj iz Šobra pri Sv. Križu pri Mariboru je s svojim desetletnim bratom Izidorjem pasel živino. Starši so medtem delali v bližini na njivi. V neopaženem trenutku je Lojzek splezal na češnjo, da bi obiral češnje. Pri tem pa je padel tri metre globoko in si prelomil lobanjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil.
Iz Hrvatske
Mala matura na Hrvatskem ukinjena. Na
predlog prosvetnega ministra je hrvatska vlada izdala zakonsko odredbo, s katero je ukinila po-lagnje male mature po končanem četrtem razredu na klasičnih in realnih gimnazijah ter na meščanskih šolah. Za nadaljevanje študija na omenjenih učnih zavodih veljajo zopet stari zakonski predpisi, ki so bili izdani pred uvedbo male mature.
Dijaški tečaj Ilrv. katoliške akcije. Od 1. do 8. avgusta t. 1. bo v Virju v Podravini letošnji počitniški dijaški tečaj za člane Katoliške akcije iz področja zagrebške nadškofije.
Izseljevanje in vračanje Hrvatov v domovino. Po statističnih podatkih organizacijskega urada glavnega ustaškega stana se je v zadnjih desetih letih izselilo 57.515 Hravtov. V istem času se jih je pa vrnilo v domovino 44.188. Po podatkih omenjenega urada živi v inozemstvu 1,170.000 Hrvatov.
Vinagora, kraj v okraju Pregrad, ki ga ta-mošnji župnik Vukina radi starega svetišča zelo propagira kot novo hrvatsko božjo pot, je postala s posebno zakonsko odredbo samostojna občina.
Muzej mesta Sisek. Mestna občina v Sisku je ustanovila mestni muzej, v katerem je zbrala vse dragoceno starino iz mesta in okolice. Začasno ima muzej svoje prostore v Hrvatskem domu.
Zveza Napredkovih zadrug v Sarajevu je po sklepu ob proslavi prve obletnice obstoja Neodvisne Države Hrvatske, izročila korporacijskemu ministru znesek milijon kun za zgraditev modernih sušilnic za sušenje tobaka.
Minister za kmečko gospodarstvo je ustanovil v Vinkovcih poljedelsko-strojno šolo.
Varaždinski okraj je za potrebe svojih vinogradnikov dobil na razpolago 8500 kg modre ga-lice.
V Zagrebu je umrl član hrvatskega sabora Ignac Terihaj.
Ustaška milica bo tudi letos sprejela več gojencev v svojo častniško šolo .
Hrvatske tovarne vžigalic izdelajo letno po podatkih hrvatskega državnega monopola 420 milijonov škatljic vžigalic. Domača uporaba znaša 120 milijonov, 06tanek 300 milijonov škatljic pa hrvat6ki monopol lahko izvozi v inzerrBtvo.
KULTURNI OBZORNIK
Reforma hrvatskega jezika in pravopisa
Minister Neodvisne Hrvatske Države Ratkovič je 27. junija izdal zakonsko naredbo o hrvatskem jeziku, njegovi čistoči in pravopisu, iz katere posnemamo glavno vsebino, da informiramo našo javnost o tej reformi. Naredba ima 8 §.
član 1 § govori 1. o pisanju hrvatskega refleksa starega jat, ki se piše odslej — kjer je v ikavščini dolgi - — ie: biel, sviet, diete itd., kjer je pa kratki i, pa -je: djeca, pjesma itd. — 2. o delitvi: ne ri-edak, temveč rie-dak, ker je glas -ie diftong. — 3. iz dolgega -ie nastane kratko -je v primerih na pr.: die-te, djeteta, bie-li, bjelina itd.; , dalje v dolgi množini (na -ovi) enozložnih besed, ki imajo v 1. in 2. sklonu ednine enak naglas, n. pr. cviet, cvieta — cvjetovi itd. Tisti samostalniki pa, ki imajo v 2. sklonu drugačen naglas kot v 1., pa ohranijo -ie tudi v množini, n. pr. liek, lieka — liekovi itd. — 4. za r ne sledi po ie kratki je, temveč samo e n. pr.: vrieme — vremena. Včasih pa ostane vendar le -je, n. pr. erjepovi, pogrješka, streljica, vrjednoča. — 5. Pred o in pred j ikavsko i ostane tudi v iekavščini -i, n. pr. cio (ciel), dio (diel), Biograd na moru, si-jati, grijati — toda sjeo (ne sio), jeo (ne io) zreo (ne zrio) itd. — 6. V dolgih besedah se ne piše ie temveč -je, n. pr. a) v 2. sklonu množine samostalnikov, ki imajo v 1. sklonu ednine kratko -je. n. pr.: djelo — djela, vjera — vjera, medved — medvjeda itd.; b) v lihih sklonih in v preteklem glagolskem prilogu, kadar stoji med dvema sogias-nikoma, od katerih je prvi 1, lj, n, r, v: drvodjelac — drvodjelca, primjerak — primjerci, vidjeti —
vidjevši itd.; c) pri zmanjšanih besedah: djelce (od djelo) itd.; d) v nekih hipokrističnih samostalnikih: djeva (od djevica), Stjepo (od Stjepan); v nekih glagolih: namještati (od namjestiti) itd.
§ 2. Od enozložnega diftonga -ie je treba razlikovati: 1. dvozložno skupino ie v tujih besedah: hieroglif, Orient itd.; 2. dvozložno skupino -ije, ki je po postanku različna od -ie;; tak ije pride:
a)	v 2. sklonu ednine in 1. množine samostalnikov na -ija: biskupije, nacije, davorije, zmije, Ilije itd.;
b)	v oblikah zaimkov, koinparativov in prilogov: čije, čijega, novije, prije; c) v oblikah (sedanjik, pasivni pridevnik) in glagolnikih glagolov: biti, gnjiti, kriti, liti, miti, šiti, titi, viti, brijati, grijati, sijati, smijati se, vijati, smjeti, umjeti, spjeti, htjeti se — n. pr. bi jem, bijanje, bi jen itd.; d j v obiiki nije ter v besedah ijedan, nijedan, ter e) v tujih besedah kot Arije, Poncije, študije itd.
§ 3. zapoveduje pisanje besed s korenskim pravopisom 1 Tako se soglasnika ne izenačujeta po zvočnosti: vrabci (ne vrapcil), dohodka, mrzka, glasba, zadušbina, ženitba, Vladko, potrebština, šestdeset, razžalostiti, odkriti, natražke, kadkad itd.; 2. samostalniki s končnico -tvo se morajo pisati, če se osnova končuje na c, č, k, g, z, ž kot -čtvo oz. žtvo, n. pr.: družtvo, vojničtvo, knežtvo. Prav tako pridevniki na -ki (iz -ski) v podobnih primerih n. pr.: englezki, filoložki, parižki, vitežki, mužki itd.; 4. glas n pred b in p Ostane n. pr.: jeftinba, nastanba, obranbeni itd.; 4. glasova d in t ostaneta redno za s, š, ž, u v skupinah s tremi glasovi: bolestna, žalostna, vjestnik, nuždna, sve-učilištni itd.; 5. glasova d in t tudi redno ostaneta pred c, č, s, š n. pr.: srdce, dlietce, dohodci, Mlet-čanin, hrvatština itd.
§ 4. Pod pravila prejšnjega člena ne spadajo besede: 1. v katerih bi se našla skupaj dva d n. pr. odavna (iz oddavna), podanik, odahnuti itd. razen, kjer je neobhodno potrebno n. pr.: pod-dnevnik, preddvorje, poddialekt; 2. v katerih pri-
de predlog s okt sestavni del zložene besede n. pr.: zbiti, zdjela, zdravlje, suzbiti; 3. kjer pride skupina stl, n. pr.: rasla, raslina, sraslica; 4. v besedah, kjer se je zveza s korenskim soglasni-kom več ali manj že zastrla n. pr.: braco, djeca, luckast, vršnjak itd. Vse take besede mora imenoma navesti pravopisni slovar!
§ 5. Ti predpisi se ne nanašajo na pisanje priimkov zemljepisnih imSn. Ta se pišejo še dalje tako kot doslejBijelič, Ljupča planina, Priedor, Rieka.
§ 6. Za pisanje tujih besed se ukazuje« 1. da ostane v pismu zveneči 60glasnik pred nemim v predlogih ab-, ob-, suh-, ad-, na pr. absoluten itd.; 2. med i-e se ne vdevlje je, razen na koncu besede ter pred končnice za oblike in tvorbe, na pr.: hieroglif, garsoniera, toda Poncije, študije (od študija), Verdija, verdijevski; 3. med i-a se ne vdevlje j, razen na koncu besede ter v izvedenkah pred hrvatskimi nastavki -ac. -alac, -anac, -anski, -anstvo, na pr.: dialog, trializem, Iliada itd. Na koncu se piše -ija: a) v 1. sklonu ednine in 2. sklonu množine: hrija, variacija, b) v 2. sklonu ednine in množine samostalnikov na -ije, -ij, -io. -i, na pr. Arija, Pic-nija, kolegija itd. Ostane pa -j v izvedenkah kakor indijanec, gimnazijalec,. komedijaš itd.
§ 7. Izdajo pravopisnega priročnika si pridržuje hrvatski državni urad za jezik.
§ 8. pravi, da do tedaj velja še Boraničev pravopis v VIII. izdaji, kolikor ni nasproten tej zakonski naredbi.
§ 9. pa pravi, da dobi ta naredba zakonsko moč z dnem objave v uradnem listu.
Taka je torej nova reforma hrvatskega jezika, ki podčrtava nekatere bistvene stvari, ki jih filo-logi smatrajo za hrvatskemu jeziku imanentne. S tem se hrvaščina tudi v pravopisu odvaja od srbščine, ki zahteva fonetično pisavo. Hrvati pa so se odloČili za etimološko. Naše šolnike bo to colovo zanimalo, kakor tudi v6e, ki spremljajo potek dogodkov v Neodvisni Hrvatski.
Iz Srbije
Konec šolskega pouku na srbskih ljudskih šolah. Srbski prosvetni minister jo izdal odredbo, s katero je določil, da se šolski pouk na vseh srbskih ljudskih šolah zaključi dne 12. julija. Prihodnjo šolsko leto so bo pa pričelo že dno 15. avgusta. šolsko leto bodo zaključili s slovesnimi javnimi izpiti pred učiteljskim zborom in starši učencev. Izpiti bodo pod vodstvom kakega učitelja z drugo šole v dotičnem šolskem okraju.
Za načelniku kosovsko-mitroviškoga okrožja je imenovan' Lutfi Ibrahim, pomočnik bana bivše Drinske banovine.
Bivši minister Dušan Pantlč je imel pred kratkim zopet več sestankov v okolici Kučeva. Na shodu v Kučevu jo med drugim tudi poudarjal, da je bila v vrsti napak, ki so jih delali posamezni režimi v bivši državi, prva ta, da so Srbi po zadnji zmagovito končani svetovni vojni pozabili na Srbijo. Po njegovih izvajanjih jo jugoslovanska ideja tako prevzela in omamila Srbe, da so smatrali, da je srbsko ljudstvo končalo svojo vlogo v novi državi in so Srbi pozabili žo, da so Srbi. Narod pa, ki ne spoštuje svojih tradicij in ne ceni svojih velikih mož, je obsojen na smrt.
Proračun nitkega okrožja. Srbsko finančno ministrstvo je odobrilo proračun za niško okrožje v višini 15,-100.000 dinarjev. Izdatki v proračunu so razdeljeni takole: upravna stroka: 1,175.00«, kmetijstvo 352.000, prosveta 3,139.000, tohiiika 2,964.396, socialno skrbstvo in zdravstvo 483.136, zdravstvene ustanovo 1,653.000, finančna stroka 3,324.440, trgovina 819.810, gozdarstvo 440.360, veterinarstvo 18 tisoč iu proračunska rezerva 1,000.000 dinarjev.
Obvezno tlelo pri srbskih državnih železnicah. Srbski notranji minister je izdal naredbo o obveznem delu pri srbskih državnih železnicah. Na to delo se lahko pokličejo vsi v smislu določil uredbo o obveznem delu, če to zahtevajo interesi nemotenega vzdrževanja železniškega prometa.
Dolgin- Debeluh -Ostrogled
Risbe: ROM — Besedilo po K. J. ERBENU
»VZEMITE ME V SLU2BO. NE BOSTE SE KESALI.« - »KDO PA SI?« VPRAS/ KRALJEVIČ? - »DOLOIN!«
14.
»KAJ PA ZNAŠ DELATI?« - »STEGAlI SE! ALI VIDITE TAM NA VISOKI JELKI PTIČJE GNEZDO? PRINESEM VAM GA, NE DA BI SPLEZAL NA DREVO.«
15.
IN DOLGIN SE ZAČNE STEGATI IN RASI! IN JE Z LAHKOTO DOSEGEL GNEZDO V JELKINEM VRHU.
2f)8.
Iz teli misli je vzdramila nesrečno ženo Almira, ki se ji je zopet približala.
»Kje si. Zala? Ali spiš ali si tako tiha? Pojdiva tja na rob! Meni se dozdeva, kukor da sem čula šum in ropol globoko doli v prepadu, ocl koder vodi pot navzgor po strmini.«
269.
Zala 111 Almira sta šli na rob prepada. Tam sta pazno poslušali, ali se res sliši kak hrup in šum, ki bi naznanjal prihod nočnega sovražnika. A le dež je škropil na skale in glasno se je slišalo njegovo padanje. Iz globočine je odmevalo šumenje hudournika.
270.
Zalika pogleda proti Gradišču in jame zopet tožiti po svojem Mirku. Zdaj se ji približa Almira, stopi naglo proti tovarišici, hoče jo objeti okoli vratu, a v tem hipu ji spodrsne noga. Dekle zadene ob skalo... in namesto Zalike se zvali ob rob postavljeni kamen v strmo globočino.
B Službe |
Dobe:
Prodajalko-zacetnico
marljivo In strogo solidno v vseh ozlrlh, Išče za takoj za novo pričeti vlno-toč poleg trgovino. Trgovina: Leopold Grabrijan, Metlika.	b
Kavarniško kuharico
I11 pomlvalke, sprejme kavarna »Emona«, Ljubljana. Javiti se lstotam vsak dan od 10 do 12.	b
1 Svht |
Hteio:
Profesor išče sobo
nll dve sobi, po možnosti s telefonom In kopalnico, v sredi mesta. - Ponudbe ■GjuStravo »Slovenca« pod TrOfesor« 4026.	g
jKiipiinp jj
Žimo za modroce
vseh kvalitet kupite najugodneje pri »21 M A« Jager MIlan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv. Petra c. 17, tel. 20-42. Pro-dllnlca Fu lne, tel. 20-45.
Vaše slike za legitimacije
naredimo v 3 urah. Foto Tourlst, Ulica 3. maja 10 (preje Aleksandrova) dvorišče, telefon 25-66. r

Jnserati
\Slovencu•
imajo največji uspeh:
Šport v kratkem
Ake llellgren, znani švedski skakač, je postavil v troskoku visoko znamko 14.63 m.
Roccati (Torino) je zmagal na italijanskem maratonskem teku v času 't uri ,<5:32.3 min Naporne tekme sc je udeležilo 12 tekačev Precej ostra borba se ie razvila na zadnjih kilometrih med Fanelli-
jem in Roccatijem. Proti cilju pa je Fanelli popustil in zaostal je eno minuto.
Na dobrih cestah je drsanje na koleičkih šport,
ki ga gojijo v Italiji z veliko vnemo. Iz Monze poročajo o dirkah na lepe razdalje. Na progi 5000 m je bila med ženskami prva Rizzetto Luciana, med moškimi pa, ki so dirkali na 20 000 m. je zmagal Lazzari Luciano (Rim) v času 42 minut, 56.2 sek.
V metanju kladiva je padla včeraj spet znamka mednarodne vrednosti. Orjaški atlet Lutz ga je pognal 57.68 m. Iz Nemčije poročajo še o Longhofu, ki je premagal v skakanju v višino prvaka Nackeja. Longhof je skočil v Hamburgu 1.93 m. Izvrsten rezultat je dosegla tudi Mollerjeva v teku na 200 m: 26.00 sek.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni, predobri soprog, oče, brat in stric,
gospod
Jožef Glavnik
preglednik finančne kontrole v pokoju
dne 29. junija v Zagrebu, v 61. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, po težki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Ljubljana, Zagreb. Koprivnica, Ljutomer, dne 8. julija 1942.
Jožefa, soproga; Milica, učitelj., Joško, dipl. iur., otroka in ostalo sorodstvo.
Dotrpcl je danes in nas' za vedno zapustil naš dobri, skrbni mož in oče, ljubljeni brat, stric, svak, bratranec in zet, gospod
Pocivavnik Lojze
mestni račun, inšpektor
po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto ob pol 4. uri popoldne, s kapelice sv. Andreja na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. julija 1942.
Žalujoča žena Marija s hčerko Tatjano in rodbine: Počivavnik, Kabjani, AVohiuz, Sežun.
Prevode
prošnje Itd. v Italijanščino ln nemščino ter obratno, sestavlja strokovnjak. Vprašanja na tel. 23-67.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, dobre mame, stare mame in tašče, gospe
Marije Ahčin
kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo g. prof. dr. Demšarju za duhovno tolažbo in tolažilne obiske, gg. zdravnikom dr. Mer-čunu, primariju, dr. Cibru, posebno pa dr. Logarju za vso požrtvovalno pomoč v bolezni. Nadalje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli v pomoč blagopokojni ob bolezni, in končno vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 9. julija 1942.
Žalujoči ostali.
Umrla nam je naša zlata mati, babica in tašča, gospa
Marija Kreč
vdova po deželnem tajniku
Vse njeno življenje do zadnjega diha je bila sama velika in čista ljubezen do nas. Pokopali jo bomo v soboto, dne 11. julija 1942, ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Nikolaja, na Žalah, v rodbinski grobnico, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 9. julija 1942.
Rodbine: Kreč, Serajnik, dr. Furlan in ostalo sorodstvo.
Giovanni Verga:
12
Tone levolja
Roman.
»Odšeil je, ker som ga jaz poslal,« je ponavljal gospodar Tone; »Kakor nosi veter listje sem in tja, in če bi mu bil rekel, naj se vrže z kamnom okoli vratu z vrha čeri, bi to naipra-vil_ brez besede. Umrl je vsaj, ko sta hiša in nešpljevo drevo, do zadnjega svojega ilista bila še njegova. In jaz. ki sem star, sem še tu. »Revnemu človeku so šteti dolgi dnevi.«
Maruzza ni govorila ničesar, toda v glavi je imela nepremično misel, ki jo je udarjala kot kladivo in ji girizla srce, da bi izvedela, kaj se je dogodilo tiste noči. ki jo je imela vedno pred očmi in če jih je zaprla, se ji je zdelo kot da se vidi »Previdnost,, tam proti Mlinskemu Rtu, kjer je morje bilo gladko in temnomodro in posejano z barkami, ki so se ždele kot številni galebi na soncu in ki jih je lahko preštela eno za drugo: tisto strica Križa, ono drugo botro Barabe, »Marijo« strica Cole in ribiški čoln gospodarja Fortunata, ki so ji vse stiskale *rce. In slišati je bilo mojstra Turi Zuppidda, ki je prepeval na vse pretege, s tistimi svojimi vo-volovskimi pljuči, medtem, ko je udarjal z batom. S proda je prihajal vonj po katranu, čnii je bilo, kako je sestrična Ana tolkla platno na kamnih pralnice in čuti je bilo tudi Meno, kako je čisto tiho jokala v kuhinji.
»Ubožica,« je mrmral stric. »Tudi tebi se je zrušila hiša nad glavo in boter Fortunat je odšel čisto mrzel, ne da bi rekel besedo.
In otipaval je posamezno orodje, ki je bilo nakopičeno v kotu, s tresočimi rokami, kot to
li Ljudsko tiskarno v Liubliani: Joža Kramarii
delajo starci in videč tam pred seboj Luko, ki so ga oblekli v očetovo suknjo, segajočo mu do peta, mu je dejal: »Ta te bo grela, ko boš hodil na delo: kajti sedaj si moramo vsi pomagati, da plačamo dolg za volčji bob.«
Ma ruzza si je mašila ušesa z rokami, da ne bi čula Locce, ki je čepela za vrati na mostov-žu in vreščala že od Hitra, s tistim počenim glasom blaznice in ki je zahtevala, da ji vrnejo njenega sina. Ničesar si ni dala dopovedati.
»Obnaša se tako, ker je lačna.« je končno dejala sestrična Ana. »Sedaj je stric Križ jezen nanje zaradi tiste kupčije z volčjim bobom in noče ji dati ničesar več. Sedaj ji bom nekaj prinesla, nakar bo odšlo.«
Sestrična Ana. ubožica, je bila Tcustila svoje platno in svoje deklice, da bi šla pomagat botri Maruzzi. ki je bila kot bolna in če bi jo pustili, da bi ravnala po svoje, ne bi več po mislila na to, da bi prižgala ogenj in da bi pristavila lonec, tako dn bi v«i pomrli od gladu. »Sosedje morajo ravnati kot strešni žtlebniki: dajati si morajo drug drugemu vode.« Medtem pa so (isti otroci imeli blede ustnice od gladil. Tudi Nunziata je jiomngflla in Aleš, z obrazom umazanim od hudega joka. ki se je vanj spustil: ko je videl da joče mama. je pazil na malčke, da bi ji ne bili vedno napoti kot jata piščet, kajti Nunziata je hotela imeti svolx>dne roke.
»Ti se spoznaš na svoje delo,« ji je dejala sestrična Ana. »'in ko boš odrasla', boš imela svojo doto v rokah.«
V.
Mena ni vedela ničesar o tem. da so jo hoteli omožiti s sinom gospodarju Čebule, Brasi-
jem, da bi materi pregnali bol. Prvi, pi ji je to povedal nekoliko časa pozneje, jc bil boter Alfio Muha. pred vrtnimi vratci. Vračal se je tedaj iz Aci Castella s 6vojim vozom, ki ga je vlekel osel. Mena je odgovorila: »Ni res, ni res!« Toda bila je zbegana in medtem, ko ji je boter Alfio razlagal, knko in kdaj je slišal o tem govoriti Oso v hiši strica Križa, je izne-nnda na moč zardela.
Tudi boter Muha je imel nejevoljen izraz na licu, ko je videl dekle tako, s tisto črno ruto okrog vratu in poigraval se je z gumbi na telovniku: gugal se je sedaj na eni, sedaj na drugi nogi in ne vem kaj bi dal, da bi lahko odšel. »Foslusajte, jaz nisem tega kriv, slišal sem to govoriti na dvorišču Lesenega zvona, medtem ko sem sekal rožičevo drevo ki ga je podrl vihar na dan svete Klare, ali se spominjate? Sedaj mi stric Križ daje. da opravil jam hišne posle, ker noče več slišati govoric o-Loc-cinem sinu. odkar mu je drugi brat napravil tisto uslugo s tovorom volčjega boba. ki jo poznate.« Mena je držala v roki mali zapah vrtnih vratc, toda ni se mogla odločiti, da bi jih odprla.
»In če ni res, zakaj pa zardevate?«
V resnici ni vedela, zakaj, in obračala je in zopet obračala tnali zapah. Onega kristjana je poznala le na videz in ni vedela ničesar o njem. Alfio ji je blebetal litanije o vseh bogastvih Brasija Čebule, ki so ga takoj za mesarjem botrom Nosanom, smatrali za najboljšo partijo v vasi in ki so ga dekleta požirala z očmi. Mena je poslušala, tudi ona s strmečimi očmi, nato ga je iznenada zapustila s prijaznim pozdravom in. je vstopila v vrt. Alfio, ves besen, je tekel, da se pritoži pri Osi, ki mu je
tvezila take laži, da se je moral potem sj>ore-kati z ljudmi.
»Meni je to povedal stric Križ,« je odvrnila Osa. »Jaz ne govorim laži!«
»Laži! Laži!« je godrnjal stric Križ. »Nočem si pogubljati duše zaradi tistih-le! Čul sem to govoriti s temi ušesi. Slišal sem tudi, da je »Previdnost« zapisana v doto in da je na hiši davek petih tarijev na leto!«
»Bomo videli, bomo videlil En dan drugi bomo videli, če govorite ali ne govorite laži.« je nadaljevala Osa, gugajoč se naslonjena na podboj z rokami na hrbtu in ga medtem kradoma pogledovala-
»Vi moški ste vsi enako ustvarjeni in ni vam zaupati.«
Stric Križ včasih ni slišal in namesto, da bi vgriznill v vabo, je preskoči! predmet razgovorain pričel je govoriti o Nevoljah, ki so mislili na ženitve; na oni razgovor o Štiridesetih onzah pa seveda niso niti pomislili.
»Eh!« je nazadnje poskočila Osa, izgubljajoč potrpežljivost, »če bi poslušali vas, bi nihče več ne mislil na to, da bi se oženil!«
»Meni ni do tega. da se ženijo. Hočem le moje blago. Drugo me pa ne briga.« u ■ >	ne	je Pa kdo drugi, ki ga
briga! Ali slišite? Kajti ne mislijo vsi kot vi, a "'odlašali stvari od danes na jutri!«
»Tebi se pa mudi?«
»Žal. da. Vi imate čas. vi. toda če mislite, da bodo drugi čakali na leta svetega Jožefa, da bi se oženili...!«
»Letina je pič^a.« je dejal Leseni zvon, »in m cas, da bi mislili na te stvari.« . Osa je tedaj oprla roke na bok in izvlekla jezik kot želo.
Izdajatelj: Inž, Jože Sotfja
Urednik: Viktor CenJil