GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ ŠT. 6 JUNIJ 1983 LETO VII. Samoupravljanje - sedanjost in bodočnost naše socialistične družbe Minilo je več kot trideset let, odkar je bil na zgodovinskem zasedanju Ljudske skupščine Jugoslavije sprejet »Temeljni zakon o upravljanju delovnih kolektivov z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji«, S tem zakonom je bilo prvič v zgodovini človeštva, v zgodovini boja za socializem, uradno vpeljano delavsko samoupravljanje v neki državi kot celoti. Od tedaj do danes traja nenehen boj delavskega razreda in delovnih ljudi za razvijanje samoupravljanja kot posebne oblike oblasti delavskega razreda, kot razvitejšega proizvodnega odnosa v socialistični družbi ter kot vsebine in oblike političnega, družbenega in kulturnega razvoja naše skupnosti. Na dosedanji poti svojega revolucionarnega gibanja je samoupravljanje ne le prebrodilo začetne težave in veliko lastnih zablod, temveč je v spopadu z vsemi odpori bodisi etatistično-liberalističnih in malomeščanski^ ideologij in sil pokazalo svoje prednosti in zmagalo nad njimi. Tako je samoupravljanje danes osnovni družbenopolitični in razredni odnos, sedanjost in bodočnost naše socialistične družbe. Kot ena zakonitih poti gibanja človeške družbe proti komunizmu se je samoupravljanje uveljavilo v svetu in ima določen vpliv na boj revolucionarnih in naprednih sil, ki ga vodijo za spremembo sveta, za socializem. IZ VSEBINE — STANKO VERTIČ — NAJBOLJŠI ORODJAR V SLOVENIJI — BLIZU VRELIŠČA — SINDIKAT IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE — KADILCI —NEKADILCI — NAŠE SAMOUPRAVLJANJE — UTRIP CESTE TERJA VLJUDNO VEDENJE — SLIŠALI SMO . . . — HUMOR ' " Vloga informativnih sredstev v sodobni družbi IDelavec TOZD Servisi, ki v dolgoletni »zvestobi« Agisu nikoli ni poznal besede »ne«. Že uvodoma lahko zapišem, da imajo tisk, radio in televizija izredno pomembno in odgovorno vlogo v našem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju, saj so v danih demokratskih, socialističnih in samoupravnih pogojih pomemben sooblikovalec javnega mnenja. Zato je delovanje zavestnih sil v informativnih sredstvih ogromnega pomena, posebej še v trenutkih, ko nenehno napredujemo v razvoju naše samoupravne družbe in ko vsebolj utrjujemo vlogo delavskega razreda v njej. Naš sistem samoupravljanja že sam po sebi teži po vsestransko objektivnem, jasnem in pra-vočasn em obveščanju v katerem mora biti povzeta celovitost dogodkov resnična in objektivno ocenjena. Na tem področju pa imamo še vedno dosti nalog in velikih problemov, ki jih moramo rešiti, da bi si lahko pridobili dokončno zmago v splošnem konceptu vsega sistema obveščanja. Ob tem smo resda že veliko storili, kar nikakor ne smemo podcenjevati. Res pa je, da se naši družbeni odnosi tako hitro in napredno razvijajo, da tudi na področju informativne službe ne moremo nadaljevati s staro prakso. Iz govorov predsednika TITA je jasno razvidno, kolikšen pomen je dajal tem vprašanjem, ker jim je vedno posvečal potrebno pozornost in, povdarjal njihovo vlogo in značaj v praksi. Pri tem pa so tudi naloge komunistov, da organizirajo in povežejo prizadevanja, ki se porajajo pri oblikovanju celovitega in samoupravno usklajenega družbenega informacijskega sistema s katerim si bodo neposredni proizvajalci in drugi delovni ljudje v vseh oblikah zagotavljali in izmenjavali resnične, takojšnje in kompleksne informacije, ki so tudi pogoj, da bodo lahko odločali o skupnih interesih in problemih v družbenem delu in v naši celotni družbi tet na vseh ravneh njene samoupravne organiziranosti. Še vedno imamo prikrite sile, ki bi želele, da imajo jasna, revolucionarna in demokratična stališča Zveze komunistov in njeno enotnost, za nekaj trenutnega, nekaj kar bo hitro prešlo ‘inl kar ne bo moglo dolgo obsojati. Mislim, da so stališča Zveze komunistov zelo jasna in da mora biti delo vseh delavcev,! ki so združeni v specializiranih organizacijah združenega dela na področju informiranja in tistih, ki razpolagajo z viri informacij, podrejeno družbenemu interesu in zato tudi usklajeno in povezano v enoten družbeni sistem. Tako je tudi kontrola funkcio-niranja celotnega informativnega sistema ena izmed najvažnejših nalog in oblik družbene kontrole. Še takšen sistem, ki bo temeljna vez in podlaga delavskemu razredu v raznih oblikah sporazumevanja dogovarjanja in. odločanja je tudi realna osnova za to, da postane delavec subjekt družbe — saj tisk, radio in televizija morajo izhajati iz interesov delavskega razreda in naših družbenih odnosov. Programski sveti posameznih listov in redakcij, kjer se stekajo novice iz vseh koncev naše domovine in iz kontinentov sveta, so zato tudi sestavljeni iz neposredno zaposlenih in predstavnikov družbenega življenja, tako, da preostane pooblaščenim državnim organom le kontrola v zakonitosti poslovanja. Preprečevati pa moramo na vseh korakih monopohtične, po-sebniške in druge težnje v dostopnosti in uporabi informacij. V današnjem trenutku moramo vsekakor pospešiti akcijo zbiranja in povezovanja odločilnih in sposobnih moči, ki se bodo borile za politiko ZKJ v informiranju in daljnem iigrajevanju pravilnih in objektivnih stališč do vseh družbenih in ekonomskih premikov v sleherni republiki, občini in v krajevni skupnosti ter v organizaciji združenega dela. Ugotavljamo, da je v zadnjem času, posebej po PISMU, narejen pomemben korak v razvoju in ustvarjanju pogojev, da lahko gremo v realizaciji koncepta tudi na tem področju hitreje naprej. Naš način informiranja so v celoti prevzeli najširši krogi zaposlenih, ki so neposredno vezani, na ta sredstva, saj je tudi njihov interes, da se sistem informiranja hitreje razvija in doprinaša svoj delež k utrjevanju politične stabilnosti v državi, hitrejšemu prebijanju resnice o naši stvarnosti v svet in tudi boljšem obveščanju naših ljudi, ki so na delu v tujimi. Objektivno informiranje je tudi v veliki meri odvisno od angažiranosti novinarjev v redakcijah in posebno v trenutku, ko morajo biti tudi republike med seboj bolje informirane in ko lahko že mala inoobjek-tivnost napravi precejšnjoi družbeno škodo. Ob tako zahtevanih nalogah je potrebno posvečati posebno pozornost strokovnemu kadru, ki bo le takoi zmogel in razumel vse družbene tokove, saj se svoboda pisanja in samostojnost ustvarjata pri delu, v borbi za samoupravljanje. To pa je tudi osnovna naloga! novinarjev in uredništev. Ob teh mislih, pa nikakor ne moremo mimo materialnega položaja s katerim se srečujnjo sredstva informiranja. Ta položaj v naših razmerah ni povsod dobro rešen, saj občutimo neko stagnacijo v> vseh nakladah in zvrsteh, ker je tudi tržišče samo premalo organizirano in tudi mirna dovolj jasno usmerjanje družbene akcije. V resnici še v praksi nismo našli načina kako bi zagotovili pot tisku in knjigi, ki je vse to materialno premalo stimulirano od strani naše družbene skupnosti. Tudi Zveza komunistov je v tem vprašanju posvečala premalo pozornosti, ker to ni samo odnos do prodaje, temveč naprej do bralca; to je vprašanje odnosa do demokratizacije našega tiska. V financiranju tega področja imajo pomembno vlogo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki morajo popolneje združiti posamezne izdajateljske in informativne dejavnosti, ker so za to tudi neposredno zainteresirane. Na primer: pri televiziji so za izobraževalni program dolžne skrbeti skupnosti s področja vzgoje In izobraževanja, ki ga morajo tudi finanoirati itd. Ob vsem tem pa moramo najti tudi potrebne in boljše rešitve pri izdajanju našega informativno političnega tiska. Pisana beseda je za borbo Zveze komunistov danes važnejša kot kdaj koli prej. Struktura naše družbe se je v celoti spremenila, spremenili pa so se tudi življenjski pogoji. Človek je danes najbolj seznanjen ravno preko časopisov, radia in televizije. Zvezi komunistov ne sme biti vseeno, če je vpliv tiska, radia in televizije socialistični in samoupravni ali pa je nekak kompromis vsega in »svačega« v obstajanju raznih ideologij, n.eborbenosti in interesa, ki v bistvu ni intres delavskega razreda. Zveza komunistov je zadala odločilni udarec takšnim težnjam, vendar si moramo še naprej utirati pot za popolno zmago celovitega koncepta naše politike natem področju. Boriti se moramo, da tudi komunisti gledajo širše, predelujejo in realizirajo koncept ZK. Tudi borba v informacijski dejavnosti pomeni utrjevanje avtoritete naše politike in enotnosti na novih demokratičnih principih. Krepi se medsebojno sodelovanje in vpliv družbeno-politič-nih organizacij, politika zveze komunistov pa se pojavlja v vse konkretnejših oblikah, ker so tudi ljudje s tega področja zainteresirani za dobro del ZK kot notranje sile v tem razvoju. Zveza komunistov si mora prizadevati da usposablja take no- vinarje in izdajateljske delavce, ki bodo na vsakem koraku vedeli In občutili kje je naš skupni interes in čemu je potrebno dati prednost. Prav kadrovska politika je tista, ki mora zavarovati našo politiko na tem področju. Zabavni tisk in literatura, razne revijske in večerne časopisne Izdaje postajajo vse bolj pomemben del tiska, saj to pomeni tudi prodor na naše tržišče in zanimanje našega bralca. Za dviganje nivoja tega tiska pa moramo skrbeti skupaj z razvojem ostalega dnevnega tiska In programov radia in televizije. Naša informacijska služba je dolžna skrbeti tudi za primeren odnos z ozirom na tujino, saj nam naš zgodovinski razvoj in sam geografski položaj daje to pomembno vlogo. Ko govorimo o inozemstvu moramo reči, da sprejmemo vse kar je napredno, vendar imamo zato svoje kriterije. Naš sistem informiranja mora postati pregrada za vse, kar reakcionarno. Velikokrat so bili antisociaiistični vplivi tako močni, da so bile nekatere naše ustanove njihov prevodnik ne pa nagrada. Za nas je velikega pomena, da se borimo proti tistim posameznikom v naši družbi, ki iščejo pristaše v inozemstvu in želijo prek njih opravljati pritisk na nas kot pomoč njihovim stališčem in tem tujim krogom. Te svoje prijatelje zalagatjo z neresnicami ali samo delnimi resnicami, ki jih žal elementi sovražni našemu socialističnemu sistemu krepko izkoristijo p propagandi proti nam in našemu razvoju. Moramo strmeti za tem, da se v svetu širi popolna resnica o našem delu, razvoju in problemih, zato mora biti tudi naše poročanje objektivno, resnično in zavzeto. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Franca Obrana se zahvaljujem sodelavcem TOZD AVTOOPREMA za izražena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Otilija Bela Na Jesenicah je bilo od 27. do 29. maja 7. republiško tekmovanje orodjarjev Slovenije _______________ V Železarni Jesenice so se konec maja zbrali najboljši kovinarji Slovenije. Strugarji, rezkalci, orodjarji, brusilci, kovači, varilci, ključavničarji, livarji in avtomehaniki. Prišli so, da bi ob strojih in z orodjem v roki pokazali kako dobro znajo delati in da bi ugotovili, kdo od njih je najboljši. Najprej so preizkusili znanje iz teorije samoupravljanja, varstva pri delu in ožje stroke. Čeprav jim gre bolj od rok ročno delo so dokazali, da poznajo tudi teorijo vsako leto bolje. Še vedno pa je za tekmovalce najpomembnejše praktično delo. Tam želijo pokazati kaj znajo, pa tudi njihov izdelek lahko potem vsakdo vidi in oceni. Ni le črka na papirju. Med tekmovalci so bili tudi trije člani našega kolektiva. STANKO VERTIČ iz TOZD Orodjarne je dokazal, da je najboljši orodjar v Sloveniji. Z njim smo ob tem uspehu lahko ponosni tudi mi vsi. Stanko, sedaj ko si uspel zmagati na republiškem tekmovanju, kako lahko oceniš občinsko tekmovanje? Občinsko tekmovanje kovinarjev je bilo letos organizirano šele tretjič, tako da še ne moremo govoriti o kakšnih izkušnjah. Kar pa je najpomembneje, da smo spoznali, da je treba dati več poudarka praktičnemu delu in ne teoriji. Pri organizaciji občinskega tekmovanja me moti tudi to, da ni zagotovljena večja udeležba. Ne najdem pravega vzroka, zakaj takšna nezainteresiranost za tekmovanje. Najbrž bo držala ugotovitev, da v OZD dajemo temu premalo poudarka. Delavci nimajo prave mutivacije. Nedvomno pa je res, da bomo morali odnos do tega vprašanja zelo hitro spremeniti. Zelo težko namreč govorimo o tekmovanju, če se le-tega udeležijo po trije tekmovalci iz vsakega poklica. Vidiš dvig kvalitete občinskih proizvodno delovnih tekmovanj v tem, da bi se ta začela že med delavci po TOZD? Kar se organizacije tekmovanj tiče, bodo morali mnogo več narediti člani odbora za pripravo tekmovanj pri Občinskem sindikalnem svetu. Kazalo pa bi tudi razmišljati o tem, da bi uvedli tekmovanja v TOZD, im sicer tako, da bi opre-deltli nek mesec za tekmovanje. Delavci bi se naj sami odločali, kateri izdelek bi dali v ocenitev za konkurenco. Dosegli bi najbrž dvoje: na eni strani množičnost, na drugi strani pa bi se dvignila kvaliteta dela. Vspostaviti bi mo- rali pravi zdravi tekmovalni duh vsak dan na vsakem koraku, in seveda ne samo za strojem. Si se po zmagi na občinskem tekmovanju kaj posebej pripravljal na republiško tekmovanje? Ne. Ravno tu je organizacijski odbor storil napako. Vse aktivnosti so po končanem Občinskem tekmovanju zamrle, im to do trenutka, ko bi morali na pot. Tako da o kakšnih posebnih pripravah ne morem govoriti, razen seveda vsakodnevno delo. Kako lahko oceniš republiško tekmovanje? Tekmovanje je vodeno s strani republiškega sindikata. Tu imajo že bogate izkušnje, tako da je tekmovanje na zelo visoki ravni. Tekmovanje se je odvijalo v ŽIC na Jesenicah. Je bilo kaj treme? Res je. Čeprav bi lahko tak izdelek izdelal sicer brez večjih težav, je tu Je nekoliko drugače. Močno se zviša živčna napetost pred začetkom delovne naloge. Sčasoma sicer ta živčnost mine, toda takrat mora biti izdelek že gotov. Jaz sem imel na razpolago 140 minut + 50 % tega časa kot rezervo, ki pa sicer prinaša negativne točke. Izkoristil sem ves čas Im sem se odločil posvetiti večjo pozornost kvaliteti. Sedaj vidim, da sem se pravilno odločil. Presenečen sem bil nad zmago. Zmagati med toliko dobrih orodjarjih je resnično uspeh. Vesel sem. Vese! toliko bolj, ker smo tudi ptujčani naposled dokazali, da smo dobri delavci. Do sedaj so brli povsod prepričani, da smo na Ptuju le »kmetijci«. Vesel pa sem tudi, da sem od blizu lahko ogledal proizvodnjo jekla. Pa tudi sicer je bilo vse resnično dobro pripravljeno. Najbrž imajo v drugih OZD že urejeno nagrajevanje tudi za takšna prizadevanja kot so priprave in uspehi na proizvodno delovnih tekmovanjih. O tem smo se tekmovalci veliko pogovarjali. Lahko smo ugotovili, da je drugod že to stalna praksa, da udeležencem na republiških in zveznem tekmovanju in seveda na podlagi doseženih rezultatov to priznavajo pri OD. Spoznali so, da je nekdo, ki je dokazal na ravni republike ali zveze, da je dober — najboljši, da je to dobro tudi za delovno organizacijo. Dvig kvalitete deila je eden od osnovnih pogojev za dosego stabilizacije gospodar- stva. Proizvodna delovna tekmovanja pa to so. Kot zmagovalec na republiškem tekmovanju imaš možnost tekmovanja na zveznem tekmovanju? Zvezno tekmovanje bo oktobra v Skopju. Izkoristil bom to možnost, čeprav kaj dosti ne pričakujem. Menim pa, da je že samo udeležba na tem tekmovanju velik uspeh. Kako bi lahko pri nas v Agisu dvignili produktivnost? Mislim, da smo v orodjarni naredili veliko. Ne bi mogel reči, da bi glede na opremljenost lahko naredili še kaj več. Glede na stanje, v katerem se nahaja AGIS, pa menim, da so zelo važna prizadevanja za kvaliteto dela vsakega posameznika. Ne morem si namreč zamišljati napredka v sredini, kjer sl vsi do zadnjega ne prizadevajo doseči istega cilja. LAČEN Janez, rezkalec, v Agisu zaposlen že več kot deset let. Med 30 rezkerji si dosegel 18. mesto. Lep uspeh. Kako pa si ti osebno zadovoljen z uvrstitvijo? Z uvrstitvijo nikakor ne morem biti zadovoljen. Lahko bi bilo veliko boljše. Naj pojasnim. Kot smo že ugotovili prej, je prišlo do nekaterih pomanjkljivosti v zvezi z našim odhodom na Jesenice. To nam je vzelo čas, ki je bil omenjen za ogled delovnih mest. To je zelo pomembno. Že sama nervoza pred tekmovanjem, pa še nepoznavanje stroja, opravita svoje. Sicer pa sem po drugi strani tudi s to uvrstitvijo zadovoljen, saj je že sama udeležba na republiškem tekmovanju uspeh. Sicer pa je to šola za v bodoče. Še bom tekmoval. Prepričan sem, da se na ta način pridobiva veliko teoretičnega pa tudi praktičnega znanja. Pridobivajo se dragocene izkušnje. Teh pa nam manjka. Kje so po tvoje vzroki za tako slabo udeležbo na občinskem proizvodno delovnem tekmovanju kovinarjev? Menim, da je strah pred javnim nastopom eden glavnih vzrokov za slabo udeležbo. Mogoče bi kazalo uvesti predtekmovanje že v TOZD. Toda kljub skromni udeležbi pa daje občinsko tekmovanje odlične rezultate. Po mojem mnenju so izdelki celo zahtevnejši od tistih na republiškem tekmovanju. Res škoda, da več kovinarjev ne preizkusi in dokaže svoje znanje. Prepričan sem, da bodo glede na pomembnost tudi ta tekmovanja pridobila na množičnosti. Kako pa je šlo na Jesenicah? Organizacija je bila na zelo visoki ravni. Vse je bilo do potankosti načrtovano. Po ali med tekmovanji so bili organizirani ogledi Železarne. Zame osebno je bil ogled železarne posebno doživetje. Kaj pa ti osebno meniš, kje so rezerve za dvig produktivnosti v naši DO? Vsakdo bi se moral svojega dela lotiti z vso resnostjo. Vsakdo bi moral odgovarjati za svoje delo ali nedelo. Vsi, od direktorja do delavca. Čeprav mu ni uspelo zmagati kot sodelavcu, pa je zanj že udeležba na republiškem tekmovanju velik uspeh. Kar pa je glavno, nabirajo se bogate izkušnje in nova spoznanja, mi je na začetku razgovora dejal STANKO KOREN, strugar iz TOZD Orodjarna. Kolikokrat si doslej tekmoval na proizvodno delovnih tekmovanjih? Na občinskem tekmovanju sem sodeloval od vsega začetka, to je trikrat. Dvakrat sem bil tretji, letos pa sem v svoji skupini zmagal, kar mi je omogočilo sodelovanje na republiškem tekmovanju. Kaj meniš o organizaciji občinskega tekmovanja? Prepričan sem, da je občinsko tekmovanje preslabo popularizirano, kajti sicer si ne znam drugače razložiti tako skromne udeležbe. Strahu pred tekmovanjem najbrž ni. Osnovo nam je dala poklicna šola, prakso dosedanje delo. Samoupravljanjie pa tako ali drugače vsi doživljamo. Saj se skoraj vsi vključujemo v delo (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) samoupravnih organov. Sicer pa, če vzamemo, da je bilo tekmovanje šele tretjič, ne moremo govoriti o tradiciji ali kakšnih večjih organizacijskih izkušnjah. Z leti bo prišlo tudi to. Kako si zadovoljen z uspehom na republiškem tekmovanju? Imel sem smolo. Ker ni bilo organizirano bivanje, smo si to morali storiti po prihodu sami. Ker smo prispeli na Jesenice dokaj pozno, so nam formalnosti vze'!e čas, ki je bil sicer namenjen za ogled delovnih mest. in strojev. Tako sem se s strojem »spoznal« šele takrat, ko je šlo zares. Kljub temu sem med 34 strugarji dosegel 19. mesto, za kar menim, da le ni tako slab uspeh. Sicer pa je bilo vzdušje enkratno. Izmenjali smo izkušnje. Prava šola. Je bilo kaj treme? Misel, da zastopaš svojo delovno organizacijo in občino, povzroča nekaj vznemirjenosti, ki pa opravi svoje. Najbrž ste se tudi pogovarjali glede nagrajevanja tekmovalnih uspehov v drugih OZD. Če bi izhajali iz tega, da je vsaka priprava na tekmovanje in tudi tekmovanje samo izpopolnjevanje v svoji stroki, bi temu lahko rekli pridobivanje višjih kvalifikacij, ki pa žal še povsod niso dobila formalnega priznanja. Drugod so že uvedli oblike nagrajevanja po doseženih rezultatih. Saj so nenazadnje ti rezultati naša skupna prihodnost. Kje so po tvoje v naši DO rezerve za dvig produktivnosti? Mislim, da bomo morali dojeti resnost trenutka, v katerem se nahajamo. Ne bi nam smelo biti vseeno kako stvari tečejo. Vsakdo bi moral svoje delo opraviti brez misli, da bi to lahko opravil kdo drug. Strokovnjaki so premalo izkoriščeni, predvsem inženirji in tehniki. Premalo zahajajo v proizvodnjo, tja, kjer problemi tudi nastajajo. Mislim, da ni dobrega inženirja, ki kdaj pa kdaj ne smrdi po olju. Složno bomo morali zavihati rokave. M. M. Udeležencem republiškega proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev je čestital in se jim zahvalil za prizadevanje direktor DO Potekel mandat CDS DO Agis Centralnemu delavskemu svetu v mandatni dobi 81-83 je v maju iztekel mandat. Po dvoletnem resnem delu so delegati 16. junija odšli na izlet po Dolenjski. Odhod je bil predviden za 16. junij ob 7. utri. Tudi ta dan se je pokazalo, da v tem delavskem svetu nismo bili zmeraj sklepčni, saj tudi na izletu nismo bili zastopani iz vseh TOZD-ov. Izlet je potekal po planu, ki smo si ga predhodno zastavili. Prva postaja je bila v kartuzijanskem samostanu v Pleterjah, kjer smo si ogledali samostan in spoznali način življenja duhovnikov v tem samostanu. Žal si ženski udeleženci izleta tega niso mogli ogledati, ker je za ženske prepovedan. Iz Pleterij nas je vodila pot v Novo mesto, kjer smo si ogledali proizvodni program IMVnja, in sicer proizvodnjo avtomobilov. Njihovi proizvodi so kombiji (izdelujejo jih v dvajsetih variantah), R4, ki jih prav tako delajo v nekaj variantah, sestavljajo pa tudi R18, katerih izdelajo mesečno 24. Po kosilu nas je vodila pot skozi Dolenjske toplice na Bazo 20. Tu smo se seznanili z naselitvijo prebivalstva na to področje, predvsem pa s pomembnostjo celotnega kočevskega področja v času NOV. Še posebej pa nas je zanimala vloga in pomen same Baze 20, katera je še danes ohranjena v prvobitnem stanju. Notranjost nekaterih barak služi tudi kot muzej. V njih se hranijo slike, časopisi in drug material iz NOV, oziroma slike in risbe mladih, ki so nastale na temo NOV iz tega obomoja. Po ogledu Baze 20 smo se vračali domov s postankom v Dolenjskih toplicah in Trakoščanu. Izlet CDS je gotovo prava nagrada za delegate, ki so dve leti vodili politiko DO in so se tako lahko enkrat sproščeno im brez obveznosti srečali. Prepričani smo, da se bo tudi zanamcem omogočil takšen ali drugačen izlet ter bodo prav tako zadovoljni končali svojo mandatno obdobje. P. M. Obiskali smo razstavo Rast YU v Reki Raziskovalna skupnost občine Ptuj je organizirala v soboto dne 11. junija ogled razstave jugoslovanskih izumov, tehničnih izboljšav in novitet. Letošnja razstava, katere pokrovitelj je vsako leto gospodarska zbornica Jugoslavije, je bila prirejena že 11. leto zapovrstjo in je največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji. Namen obiska razstave je bil omogočiti novatorjem ptujske občine inj delavcem v razvojno — raziskovalnih službah v delovnih organizacijah, zato je bil organiziran tudi brezplačen prevoz za vse udeležence. Ogled razstave v Reki je bil organiziran že v lanskem letu vendar je bil iz tehničnih razlogov odpovedan (prekratek rok za prijavo). Zakaj to pišem? Udeležba prijavljenih za ogled razstave v letošnjem letu je bila vsaj za sodelavce iz Agisa porazna. Rok za prijavo ogleda razstave je bil letos dovolj dolg, saj je bil 14 dni. V tem času je prijavilo udeležbo 26 članov našega kolektiva, kateri so bili obveščeni o času odhoda avtobusa in tudi o tem, da je prevoz brezplačen, torej je bil ogled razstave omogočen iz družbenih sredstev. Na žalost pa se je razstave od 26 prijavljenih udeležilo samo 16 članov našega kolektiva. Kje je tu odgovornost do dmžbenih sredstev? Povedati moram, da je bila podobna udeležba tudi iz drugih kolektivov naše občine, saj se je ogleda razstave namesto 60 prijavljeni udeležilo le nekaj nad 30 prijavljenih. Sedaj pa še nekaj o sami razstavi! Na velikem razstavnem prostoru so samo v lanskem letu delovne organizacije in šole iz cele Jugoslavije prikazale 2753 inovacij (za letos nimam podatkov). Eksponati izleženi na razstavi so bili iz vseh področij našega gospodarstva, seveda je bilo tudi nekaj individualnih izumiteljev, kateri so prikazali večinoma izume za domačin-stvo. Nekaj od rastavljenih izumov je bilo zelo interesantnih vendar ni bilo izumov uporabnih za našo delovno organizacijo. Seveda je bil ogled razstave združen tudi s prijetnim izletom, saj smo si zraven Reke ogledali še TITOV MOST na Krk in Omišalj. Dušan Žnidarič V skladu s 65. členom Praviilmilka o inventivni dejavnosti delovne organizacije AGIS Ptuj, komisija za inovacije objavlja RAZPIS za podelitev plakete »INOVATOR LETA DO AGIS« Kot za najboljše dosežke na področju inovatoirstva in racionalizatorstva se lahko po pravilniku podeli plaketa tudi posamezniku ali skupini za razvojnenraziskovaIno delo, ki je pomembno za izboljšanje poslovanja v temeljnih organizacijah oziroma deiovni organizaciji. Predlog za podelitev plakete lahko poda delavski svet TOZD ali v DSSS na predlog vodje organizacijske enote. V predlogu mora biti naveden priimek in ime posameznika ali vseh v skupini, strokovna izobrazba, kratek opis razvojno raziskovalnega dela in gospodarska korist, ki je s tem nastala. Plaketa se podeljuje vsako leto ob tovarniškem prazniku 1. septembra. Pismene predloge sprejema referent za inovacije do 29. 7. 1983. Komisija za inovacije O razvoju naše DO 30. 6. 1983 je bil v Agisu razgovor z najvišjimi predstavniki ZIV TAM, predstavniki občin Maribor in Ptuj, predstavniki bank obeh občin ter DPO DO AGS o perspektivnem razvoju sodelovanja med DO TAM in DO AGIS. Na kratko lahko povzamem, da so obojestranski interesi, da se čimprej izdela skupen razvojni program sodelovanja, kajti le v tem lahko pričakujemo boljše in trajnejše sodelovanje. DO AGIS pravzaprav nima druge alternative, kot da se oprime dolgoročnega sodelovanja z ZIV TAM, ki je že do sedaj bil porabnik 1/3 vrednosti naše proizvodnje. S še tesnejšim povezovanjem znanja in proizvodnih zmogljivosti pa lahko pričakujemo brez bojazni za lepši in trdnejši jutri tudi v naši DO. M. (Več o tem bomo poročali v naslednji številki našega glasila). Mi Slovenci, vinca ne prodamo... V ranem jutru zaslutimo, da se nam obeta prav lep dan. Kot, da se bo od nekod prikazal Domicelj in zakikirikal svojo »Vem, da danes bo srečen dan ...« Še malo in odrinemo na sindikalni izlet! 6.00! Nekaj minut žrtvujemo za zamudnike in glej — splačalo se je. »Krtek na Hondi«. (Zup) pricvili izza ovinka s svojo čebelico in kompletira našo dokaj skromno komercialno zasedbo. (331 ljudi, da o ženskah ne govorimo). Po dodatnih 10 minutah postane jasno, da tistih, ki so doma zasmrčali, sploh ne bo in sindikalni ata, Rudi Papst imenovani zaukaže odhod. In glej! Že divjamo po Sloveniki s stotko na števcu, Avseniki vžigajo s kasete, dva litra »ercnij« krožita med zadnjimi sedeži, štiri prvosedeče hoblajo šoferja, ki je sicer lepi dečko, toda s prekratkim jezikom, da bi se jim lahko resneje upiral. Stoj, postaja! 15 minut pavze za kofetarje in vse tiste, ki radi lulajo, nato pa spet naprej ... Avtobus požira slovenske kilometre in naposled se pri Brniku zabremzamo. Sindikalni sendviči ugledajo luč sveta in že smo enotni da le kaj. Tudi prvo otipavanje s proizvodi Haloškega bisera pokaže razveseljive rezultate. Ideološko se namreč pošlihtamo in slovensko prisežemo, da mi Slovenci vinca ne prodamo. Pesniško razpoloženi se odpravimo na domačijo slavnega rojaka, ki bi se verjetno kar raznežil ob zborovski deklamaciji svoje znane pesmi. Zbor: ena tretjina TOZD Komerciala, dirigent: veseli Marjan. — O Vrba — presunljivo pod nebo kipeče zadoni — srečna, draga vas domača ... da b’ uka žeja me iz tvojega sveta, ne speljala goljTiva klopotača ... Oh, žeja, žeja! Nekdo ponovno ugotavlja, da vinca ne prodamo. Kje pa, raje si ga še zraven kupimo! Prvič se zasliši tudi večni evergreen: Jezero kapljic, jezero let, Bog nam daj na svet živet...! Pred nami se nenadoma zablešči čisto pravo »tazaresno« jezero z otočkom v sredini in z gradom na skali — Bled! Odločimo se za romantično vožnjo s čolni, po dva deda in baba v vsakem. Bolj mlatimo z vesli po vodi, bolj smo mokri in v čudnih krivuljah počasi cizljamo proti otočku. Tina s »šolnom« »šaufla« vodo iz čolna, Miran pa tik pred pomolom cepne v hladno kopel. Skratka, živi »šou«! Končno, živi in zdravi pristanemo, skočimo za trenutek v cerkvico, potegnemo »štrik« da se izpolnijo vse skrite in odkrite sanjarije, nato pa mnogo, mnogo več naslednjih trenutkov posvetimo pivski meditaciji... jezero kapljic, jezero let ... Zlatorog ob Bohinjskem jezeru nas v nadaljevanju pogosti s kosilom, ati da voljno in na sporedu so proste aktivnosti po željah poslušalcev: eni k slapu Savica, drugo so za Vogel. Stlačimo se v gondolo in nadaljujemo s pevskimi ekshibicijami. Na vrhu trčimo na čisto prave Japonce, ki v svoji resnosti nikakor ne morejo razumeti našega razmetavanja z glasilkami. Pivsko — pevski talenti se iz minute v minuto bolj razcvetajo. Srečamo neko družino Gorenjcev (pijejo namreč po 2 del slatine) in čeprav tudi oni lepo pojejo, kaj hitro odnehajo v silni konkurenci naših decibelov. Vse prekmalu se vračamo v dolino. Škoda! Nad 1000 metrov namreč ni greha in tega se marsikdo krepko zaveda ... Pot nazaj. Rahlo utrujeni utihnemo v »jezero kapljic«. Konec lepega? Oh, kje pa — to je le zatišje pred viharjem. Pozno popoldne večerjamo v hotelu Celeia, sledi ples, ples, ples. »Lepa Brena« zablesti v vsem svojem sijaju, ostali ne zaostajamo. Veselje je na višku! Pozno zvečer nam preostane le še zadnji del poti do doma. Spet zaorje pesem o svobodi, pa ne tista partizanska, ampak, saj veste — jezero kapljic, jezero let... Vse polno kapljic in v vsaki kapljici vse polno veselja, optimizma, polno tovarištva, dobre volje in elana. . Vse polno kapljic, ki bodo ostale kakor pot v novi dolg ponedeljek, novi teden, v novi jasen dan ... RB Občinska proslava dneva samoupravljalcev Osrednja občinska proslava ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije je bila 25. 6. 1983 v LABOD Novo mesto - TOZD Delta Ptuj. Klub samoupravljalcev občine Ptuj je ob tej priložnosti organiziral okroglo mizo na temo samoupravljanje v OZD ter samoupravne delavske kontrole v OZD tekstilne industrije bratskih občin. Razprava je nakazala določene pomanjkljivosti v informacijskih tokovih. Žal pa je težko predpisati točen recept za rešitev tega problema. Ena od rešitev pa je gotovo v tem, da se bomo pri tem vsi bolj angažirali. V kulturnem programu pa je sodeloval KUD iz Pregrade, ki ima bogato tradicijo. Ob tej priložnosti je v jedilnici TOZD Delta odprta likovna razstava del, ki so nastala na prvem delovnem srečanju likovnih amaterjev bratskih občin maja letos. M. Blizu vrelišča Toplo majsko sonce je pričelo dvigovati temperaturo; pa ne le temperaturo ozračja, ampak tudi temperaturo med delavci TOZD Komerciala, ko so (oziroma smo) prejeli plačilne listke za mesec april. Cifre osebnih dohodkov so bile sicer nekoliko višje kot ponavadi (+ regres!), kljub temu pa so bistre glave hitro ugotovile, da nekaj ne »Štirna«. Povod za raznorazne »privatne raziskave« je bilo kajpak tistih nesimpatičnih 0 % stimulacije, ki je le preveč kazilo sliko plačilnega listka. Še bolj čudne pa so bile trditve posameznikov, da so prejeli kar 2000.- din (in več) manj kot njihovi kolegi z istim plačilnim razredom v DSSS. Vprašanja, bolj ali manj temperamentno postavljena, so kar deževala: Zakaj imamo tako nizke plače? Zakaj vsi drugi imajo stimulacijo, mi pa ne? Zakaj so tako velike razlike v OD med istimi razredi v TOZD Komerciala in DSSS? In še in še ... Mislim, da se ne bom preveč zmotil, če rečem, da so bile delovne ure 15/5, od trenutka, ko smo prejeli plačilne listke naprej - »dokaj neproduktivne«. V osnovni organizaciji sindikata TOZD Komerciala nismo podcenjevali nastale situacije, zato je na sestanku IO prišlo do iniciative, da se v čimkrajšem roku analizirajo vzroki odstopanj oziroma eventuelne nepravilnosti pri izplačilu OD za mesec april. Prvi poizkus obrazložitve izplačil OD je podal vodja službe računovodskega načrtovanja in analiz, tov. Vučkovič v svojem članku v prejšnji številki našega glasila. Temu pa je sledila njegova razlaga sistema izplačil OD na zboru delovnih ljudi TOZD Komerciala v SOI. Kljub dobri volji tov. Vučkoviča pri podajanju obširne strokovne razlage (ali pa ravno zaradi tega) pa je nastal vtis izredne zapletenosti, ob kateri so nejasne stvari postale še bolj zamotane. Vsak poizkus pojasnitve je namreč odprl nešteto novih vprašanj, ki niso bila zadovoljivo razrešena. Delavci so slišali pripovedovati o zanimivih rečeh: o najrazličnejših faktorjih, izplačilnem, obračunskem, o planirani masi za OD, o povezavi med faktorjem in stimulacijo, o stimulaciji, ki baje sploh ne vpliva bistveno na OD; (kaj pa potem je stimulacija, če ni stimulacija za boljše delo?); o vplivu nadur na maso OD, o nepravilnostih pri obračunu dela potnikov, in tako naprej. Koliko od vse te enourne razprave so delavci dejansko razumeli je kajpak posebno poglavje, v resnici pa niti ne bistveno. Skupni zaključki zbora so namreč bili, da je do določenih nepravilnosti pri izplačilu v resnici tudi prišlo. Zakaj so bili delavci oškodovani in kdo je za to odgovoren, delavcev v končni konsekvenci pravzaprav niti ni zanimalo. To je bilo očitno tudi po njihovi reakciji, ko so hoteli vedeti predvsem to, kdaj bodo dobili izplačan tisti del, ki jim brez dvoma tudi pripada. Molk! Brez pravega odgovora! »Prekinili bomo z delom«, je bilo čuti nekje iz zadnjih vrst. Zadnji adut in hkrati zelo nazoren dokaz nezadovoljstva delavcev je bil vržen na mizo. V naši republiki je bilo v prvi polovici letošnjega leta kar 62 »konfliktnih situacij«, in to je podatek, ob katerem se je treba resno zamisliti. No kljub vsej tej »zoprni zadevi« pa se je vse skupaj le končalo s klasičnim HAPPV END-om. 15/6 smo dobili nekoliko višje OD in vsi smo bili srečni in zadovoljni. Ampak, kdove, če si zdaj navsezadnje lahko polni varljivega ponosa čestitamo; češ, kako lepo, enkratno in čudovito smo ta problemček rešili? Ne, sploh ne! Prej bi rekel, da je tako dramatično izkazano zadovoljstvo delavcev resen opomin , da v samoupravni liniji nekaj škriplje. DPO TOZD Komerciala (in še posebej OO sindikata) so pravočasno dale konstruktivno pobudo za rešitev napetosti, zdaj pa so na vrsti poslovodni organi, da store naslednji korak. Pri tem naslednjem koraku pa seveda mislimo na konstantno strokovno pripravo takšne informativne podlage, ki bo omogočala čimbolj neposredno in odgovorno vključevanje delavcev v samoupravni proces vodenja in upravljanja TOZD. Ta ugotovitev seveda ni nič novega, saj so o temeljih samoupravljanja pisali že premnogi; ni pa potrebno biti ne vem kako izkušen ekonomist, da ugotoviš, da bo treba črkam na papirju vliti malo več življenja, kajne? Bojan Rus namestnik predsednika 10 OOS TOZD Komerciala ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta Sagadina se za izraženo sožalje, cvetje in denarno pomoč iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD AVTOOPREMA, posebno še sodelavcem oddelka GRAU in kontrole. Stanko Sagadin Ob izgubi dragega očeta se zahvalju(jem sodelavcem TOZD TAP za darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Mirko Vogrinec Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sode lavcem TOZD VZDRŽEVANJE za darovano cvetje in denarno pomoč. Tilčka Trep AGIS ■ STRAN 5 Utrip ceste terja vljudno vedenje Slišali smo... Prav gotovo so prom&tne nesreče na cestah nujen družbeni problem. ŠtevUo prometnih nesreč pa bi 'lahko bilo znatno manjše, če bi se vsi prometni udeleženci strogo držali pravil o cestnem prometu. To je resnica, ki je ni moč zanikati. Torej ne samo, da se mora vsak Izmed nas, tudi pešec, naučiti prometnih predpisov in spoznati prometne znake, mora jih tudi upoštevati. Žal, ali pa tudi ne, je uporabnik ceste pešec, kolesar, motociklist, avtomobilist in voznik vprežnega voza človeško bitje, obdarjeno z zelo živahnim duhom. Če voži ali hodi, je dolžan, da se ravna po predpisih, ki mu določajo, kako mora hoditi ali voziti. Toda številni vzroki lahko odvrnejo njegovo pozornost. Včasih so to osebni problemi, ki ga popolnoma zaposlijo, kdaj pa kdaj se njegove misli in pogledi pasejo po okolici. Jasno je, da tako raztresen pešec prečka cesto kjer to ni dovoljeno, avtomobilist pa lahko stori seveda še kaj hujšega. V prometu pa najbrž ne sme veljati velikokrat izrečena misel, da se učimo ma napakah. Če pa je to le res im če želimo te napake odpraviti, ko še mi prepozno, je nujno, da spoznamo te napake ali drugače rečeno, slabosti uporabnikov cest, ker so le-te vzrok za dogodke z neljubimi ali tragičnimi posledicami. Najpogostejši uporabniki cest so vsekakor pešci. V tej Vlogi se pojavljajo vsi, tako kolesarji kot avtomobilisti. Vsi vemo, da se hoditi pravzaprav me učimo, ampak da hodimo. Ni nam potrebno misliti' na to, kako bomo hodili in 'kam bomo stopili. Lahko hodimo iz kraja v kraj ne da bi mislil, kje in kako hodimo. Ali je potemtakem čudno, če mimogrede pozabimo, da se moramo prepričati, ali je cesta prosta ali ne, preden stopimo nanjo? Če nas iz zamišljenosti, ko smo raztreseni stopili ma cesto, zdrami cviljenje avtomobilskih zavor. Največkrat je takrat voznik deležen še očitkov. Ali ne bi bilo bolje, da bi se tak pešec spomirl. da je vozišče namenjeno predvsem vozilom in da on stopa na tuje področje »v tuje stanovanje«, kjer je dolžan, preden vstopi, potrkati? Misliti bi moral na to, da zadostuje samo delček sekunde do tragedije. Vsi udeleženci v cestnem prometu vemo, da Imamo tu pravice in dolžnosti. Žal pa velikokrat pozabljamo na to, da se v prometu še kako velja zavedati dolžnosti. Dolžnosti, da se vključujemo v promet zbrani im z brezhibnimi vozili. Prav akcija Sveta za preventivo In vzgojo v cestnem prometu, v sodelovanju z delavci PM, ki je bila v juniju, je pokazala, da se teh dolžnosti še vedno premalo zavedamo. Zavore, pnevmatike, svetlobna telesa, krmni mehanizem, še vedno pri mnogih »pregledanih« vozilih pričajo, da nam ni kdove koliko do lastne in tuje varnosti. Poglavje zase pa so gotovo tudi kolesarji, ki jih je vsled bencinske krize tudi na naših cestah iz dneva v dan več. Kakor so se pešci navadili ma hitrost premikanja, tako so se tudi kolesarji navadili na vožnjo z dvokolesi. Tudi oni se lahko peljejo s kolesom, sne da bi mislili kje in kako se vozijo. Razlika med njim je samo v tem, da so za pešce skoraj povsod urejene poti — pločniki, kar za kolesarje ni poskrbljeno, vsaj v Ptuju je teh poti zelo malo. Neugodno se je voziti drug za drugim, posebno še, če se peljeta znanca, ki si imata veliko povedati. Najbrž bi takšni hoteli, da bi hitrejša vozila vozila počasi za njimi. Nevarno početje! Še nevarneje pa je, ko mladi uprizarjajo na dvokolesih prave cirkuške atrakcije, za katero pa mi garancije, da se bodo srečno končale. Moda motociklov mi prizanesla niti Ptuju lin njegovim dokaj »izmučenim cestam. Pravzaprav niti ni redkost, ko po cesti zdrvi motorno kolo z dvesto kilometri na uro ali več. Ne samo da je to nevarno početje za voznika motocikla, temveč za vse udeležence v prometu. Cesti Ptuj — Doinnava in Ptuj — Destrnik, kjer je opaziti te »dirkače«, sta vse prej kot primerni za cestno hitrostne dirke. Začele se bodo šolske počitnice. Mislimo na to. Na to naj mislijo tudi starši, kjer bodo otroci med počitnicami morali pomagati pri delu na kmetiji. Mislite na to, ko si na blatobrane traktorja naložite otroke, ki jih peljete na visoko naloženem vozu, mislite tudi nase, ko orjete v strmini. Mislite, in mislimo povsod. Vedno, ko bi lahko s svojim početjem škodovali sebi in drugim. In črne kronike bodo postale manj črne. Ceste pa manj krvave. M. M. NA IZLETU 26. maja smo bili na šolskem izletu. Zbrali smo se na železniški postaji. Naredili smo vrsto in stopili v Vlak. Z vlakom smo se odpeljali ob 9. um. Prispeli smo v Maribor. V Mariboru smo bili v akvariju. Tam smo videli razne ribe, morske rake in velikega kuščarja. Napotili smo se v muzej NOB. Tovarišica nam je pripovedovala, kako so se partizami borili za svobodo. Nemci so ljudi izseljevali v taborišča. Ko je končala, smo si šli ogledat slike in makete mesta Maribora. V mariborskem gradu smo videli stare znamenitosti iz 18. stoletja. Kosilo smo imeli v samopostrežni restavraciji. Po kosilu smo si šli ogledat mestni park. Na izletu nam je bilo lepo. 3. c. o. š. Tone Žnidarič Zlatanovski Trajče ... da ni dovolj samo organizirati sestanek. Treba se je dogovoriti, kar pa je najvažnejše, dogovora se je treba držati ... ... da koruza na našem (Agiso-vem) polju dobro uspeva, da pa še bolje uspeva plevel ... ...da bomo 'lahko z Agisovim regresom tudi prijetno letovali na morju. Če bomo kupili za ta denar srečko Jugoslovanske loterije in seveda, če bomo kaj zadeli ... ...da v Agisu ne bomo nikoli pokvarjeni, ker denar pokvari ljudi. Prav tega pa nam najbolj manjka ... ... da se bodo ukinile nekatere omejitve pri službenih potovanjih in dnevnicah. Ob pravem času - kdo pa se bo še sploh lahko s svojim avtom peljal na morje ... ... Če si je kdo od lani dobro zapomnil, kako izgleda morje si naj to še naprej dobro zapomni, naprimer do drugega leta .,. ... Nekdo iz DSS je dejal, da so delali za štiri ... Na koncu je še dodal: »še sreča, da nas je bilo osem« ... .. ..da tudi pri nas v AGISU sanjamo o višjem osebnem dohodku, o boljši malici, o lepših delovnih prostorih. Skratka, sanjamo o lepši prihodnosti. Dvomimo pa, da bo ta lepša prihodnost tudi prišla, če bomo samo sanjali... ...da delajo sebi v škodo vsi tisti, ki zavračajo samoupravne funkcije. Zakaj? Zato, ker potem ne bi imeli več nobeno popoldne VOJAŠKA Ena ptička priletela vrh kasarne se je vsela ona poje žvrgoli vse stare »kajle« gor budi. Stari borci le vstajajte drobno pisemce pisajte za »civilizacijo« ker skrajšanje roka bo. Le »petnajst« se bo služilo to ne more bit’ »tišino čuje se iz vseh strani samo »petnajst« pa več ni. Na manevru smo uspeli vsi smo se vrnili celi za dopust problema ni vsak dobil je sedem dni Pa spet bomo v »civilu« na postaji bomo pili čaka Poho