tu
tf Trsiu, v torek 22. oktobra 1918

Letnik xwia
zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Urcdniiivo: ul£a s" Frančiška Asiškega *t 20. I. nadstr. -- Dopisi naj se poSOJajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Stcfnn Godma. — Lnstnik kor.sorcij Usta Edinosti" — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in '-prave štev, . f 1-57 — Naročnina znaša i Za celo leto K 40 — pol h~ta K 20 —, tri mesece K 10—, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8—, pol letaK*-*.' _____— Posamezna številka v Trstu in oko l:i: 10 vinarjev. -
Posamezne številke zastarel- 2)v!:i. O^M trgovcev in ob:tni:*ov mm -n 1 vin; 03nirtv.ee, zihvale, p>;U vabila, c*!*si denarna zsvo <ov p
vin; oglasi v tekstu list-* io pet vrst K - >.—; v^ika na 1 iH n v-ta Mali oglasi p-> 8 vin. be^eJ«; najmanj tu S> vin. Oglase s;	inser..tn
oddelek ,Edinosti\ Naročnin i in 'reklamacije se pobijaj j upravi iisia. -Plačuie ses izl;ljačn.-» le uoravi .Edinosti-. — Uprava in inseratni oddeiek se nahajata v ulici sv. FraTnčtški As. it. -JO. PoZinahrani!aR.ii račun št. 811 .f>5-'. = Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. —
'___	a ....	za presta;?fe,	p&sSošaitfa čr ciatea ©jsejaiav
Ns^ja za ^^SSSuSSSSSSm^dm za posala^. - Rrsglss ieškeaa trdnega



BERO LIN, 21. (Kor J VVolisov urad poroča: Nemški cd govor na ameriško noto z C q !4. oktobra 191S se glasi:
Ne aška vlada je pri sprejet;;: predte-kov ^iode izpraznitve zasedenih ozemelj l;c: ;!a na to, dr. naj se postopanje pri te» izpraznitvi in pogoji premirja preou?4e r res: ivu vojaških svetovalcev in da naj to cbr j' stransko razmerje moči ;:a tro:> tgfi pc tavljeuo na temeiiih, ki zavarujejo in fciiilfc io razmerje. Nemška vlada prepušča pretžsedmKu, da ustvari priložnost /a iire-i/tev posameznosti. Uverjena Je, cJa preiK£Luik Združenih držav ne bo o-. v 3ril nesene zahteve, ki bi biia nezčruž-Uiva s častio nemškega ra- da in pripravljanjem miru pravičnosti.*
Nemšfcn vl~da protestira proti očitanju nepostevnih in nečloveških bojnih dej""', L i se rredbacivajo nemškim bojnim silam s.ihem in nr. morju in s tem tudj nemškemu narodu.
Razruševanja bcao za kritje kakega umika vect-no potrebna in so v toliko med-n a rc z nopi «rv na. Nemška vlada je izdala najstrožje navodilo, da se prizanaša z*-sebni lastnini in po močeh skrbi za orebl-vsIsl\o. Kier se ljub temu dogajajo i/gre-bojo krivci kaznovani. Nemška vlada oporeka tudi, da je mornarica pri potap-janju ladij uničevala re-fihie čoine s potniki vred.
T emška vlada predlaga, da se v vseh reh točkah pojasni dejanjski stan potom nevtralnih komisij. Da se prepreči vse. kar bi zamoglo oležkočevati mirovno delo, >o po nalogu nemške vlade vsi podvodniški poveljniki dobili ukaze, k! izključujejo Ra-ko torpediranje potniških ladij, pri čemer pa se iz tehniških vzrokov ne mora jar:či-ti, da ciosežejo ti ukazi vsak na morju Se nahajajoči podvodnik pred njegovim povratkom.
Ket temeljni pogoj za mir ozn^čuie predsednik odstranitev vs&ke samelasine rblasti, ki zamere zase, brez konti ole in samovoljno motiti svet. Nato odgovarja ličii?ška vlada:
V Nemčiji ljudsko zastopstvo i« hu^lo pravice vplivanja na sestavitev vlade. Us.ava pri cd ločevanju o miru in vojni-ni previifela sodelovanja ljudskega zastopstva. V teh razmerah je nastopila temeljita izpreniemba. Nova vlada je sestavljena v polnem soglasju z željami ljudskega za-stcwtva, izvcJ;enega na podlagi anz^z, tc-uo in o5rekt*ie volilne pravico. Voiiltelji velikih strank rajhstaga surtaro k njenim članom. Tudi v bodoče ne more nobena \laua nastopiti ali dalje izvrševati svojega urada, ne da bi vživala zauparje večine ragzstaga. Odgovornost državnega kancelarja napram ljudsltemu zastopstvu je bl!a urejena in zavarovana. Prvo dejanje j.ove vlado je bilo, da je predložili r^vhstagu zaken, s katerim se ustava države izpreuiinia v smislu, da je odločitev o miru in ve'ni potrebna odobritev ljudske zastopstva.
Jamstvo za trajanje novega sistema pa ne obstoja le v zakonitih jamstvih, amj>ak tudi v neomajni volji nemškega naroda, ki stoj: v svoii veliki večini za temi reformami hi ki zahteva njihovo energično izvajanje.	»
Na vprašanje predsednika, s kom imajo opraviti on in proti Nemčiji zvezane vlade. ie odgovorjeno tGreJ jasno hi nedvoumno v smislu, da izhaja ponudba miru in premirja iz vlade, ki se, prosta vsake sa-niolostnosti m neodgovornega vpffvanša opira na odobritev pretežite večtne nemškega naroda.
BERGLIN, 20. oktobra 1918. Dr. Soli, državni tajnik za zunanje stvari.«
seže najvišji cilj, srečno bodočnost svobod nega češko-slovaškega naroda.
Cecž-ri "svaz je odobril plenarno sejo in proglas Narodnega odbora soglaca.
KONSTITUIRANJE NAROD?4E SKUPŠČINE AVSTRIJSKIH NEMCEV.
DUNAJ, 31. (Izv.) V poslopju r.ižje-avstrijskega deželnega zbora se ie vršilo danes konstituiranje nemških r r.slancev kot. provizorične nemške narodne skupščine. Proglašena je bila tudi neodvisna ! nemška država v Avstriji. Navzcjih ie bilo okoli leo poslancev, Štajercev radi železniške nesreče v Kapfenbergu n: bilo. Po nagovoru prof. Vvaldnerja ie bila-sprejeta sogkisiio sledeča resolucija: Nemški narod reflektira na vse svoje soplemenjake v Sude tih in zahteva zavarovanje poti v Trst. Sestavi se izvrševalni odbor, obstoječ iz 27 članov, ki naj pripravi vee potrebno za definitivno narodno skupščino in n^ed drugim tudi eventualno najetje posojila. Dr. Adler je izjavil imenom nemških socijalistov, da si pridržujejo v politiki popolnoma prosto roko, akop-rav se strinjalo z ustanovitvijo neodvisne nemške države. Sedanjo bedo je povzročila le gospodovalna politika Nemcev. Izraža željo, naj stopi nemška država v odnošaje z drugimi državami, ako pa bi ne bilo nobenih momentov obojestranosti, potem pa naj se država avstrijskih Nemcev priključi -kot zvezna država Nemčiji. Dr. Adler je zahteval za~ttemšiko avstrijsko državo uvedbo oplošne volilne pravice tudi za- ženske in sicer tako za deželne zbore kakor tudi za občine.	* '	' ' ,
CD^TOP UKRAJINSKEGA KABINETA.so dcsegli Fran iCIJEV, 20. (Ker.) .U-krajtnsko inirJstr- d!Snyja sev stvo le v celoti otfetopilo, lietmrn je ns-
vocii eosedsnjemu saaustrskemis prciseJ-siku Lvsogubu, u^ 5e sestavi novo n?*ni-
Lyso
strstvo.
Dunajčani prosilo Cehe za živila.
H. (Izv.) Župan dr. AVeisskir-
chner je poselil danes češkega podpre—
.	*	.	"T*____> rfi
PROGLAS ČEŠKEGA NARODNEGA ODBORA NA ĆEŠKO-SLOVAŠKI NAROD.
PRAGA, 20. (Kor.) O včerajšnji seji Narodnega odbora je bil objavljen komunike. ki naglasa, da je češko vprašanje prenehalo biti vprašanje notranje ureditve Avstro-Ogrske. Postalo je .mednarodno vprašanje in bo rešeno skupno z vsemi svetova'mi vprašanji. Tudi se ne more rešiti brez odobrenja in soglasja onega mednarodno priznanega dela naroda, ki se nahaja zunaj češke meje. Ni je druge rešitve češkega vprašanja, kakor absolutna državna samostojnost češko-dovaške domovine. Narodni odbor protestira odločno, da se z madžarske strani zatrjuje, da naši slovaški bratje z narodom, čigar ne-neločlj'va veja so, nočejo več tvoriti narodne in državne celote. Slovaški bratje vedo najbolje, kaj pomenijo od Madžarov obliubljane jim 'svoboščine, ker šo občutili sami na lastnem telesu, kako izgledajo madžarski narodnostni zakoni v madžarski državni praksi. Slovaki vedo, da bo češki narod najbolj radostilo, ako bo vse, kar ootrebirje za isvoj razvoj, zajamčil tudi bratom, kajti Slovaki so prepričani, da ie bratsko zedinjerrje v skupno državo
:ega
na i zaupa, da bo Narodni odbor. ki je danes -eJčni krajevni predstaviielj volje vse^a češko-slovaškega naroda in vseh liiegovlh Stranj storil vse, . tla do*
Poš!. Sehrail se ji zavzemal za mo-narhično narodno državo, baron Pantz pa za demokratično monarhijo. Potem ko so govorili še zastopniki raznih manjšinskih s-rank, je bilo proglašeno zborovanje kot rr e vi zor i ena narodna skupščina.
ZBOROVANJE RUSINSKE NARGDNE SKUPŠČINE.
DUNAJ, 21. (Izv.) V petek in soboto so zborovali v Lvovu rusinski drzno- in de-želnozborsiki poslanci iz Galicije in fiirko-vine in proglasili ustanovtte\r eamostt^ne rusinske države, obsegajoče vsa ozemlja obeh državnih polovic, kjer prebivajo Ras'ni, od Saua do Sereta v Bukovini. >— Rusinski soc^jalasrti so Izstopili iz narodne skupščine z motivacijo, da bi- se morala rus:roka držaja združiti z Ukrajino v enot no državo s sedežem v Kijevu. Dr. Petru-szewicz je zaključil zborovanje z besedami: Od danes naprej ni več poljskega gospodska, ni več stare Avstrije, r:e madžarskega gospodstva, ampak vcak Rusin je državljan nove rusinske države. Posl. WasiIjko se je -odpeljal na Dunaj, da poroča o sklepih baronu Htussareku.
KRONSKI SVET.
DUNAJ, 21. (Kor.) Listi poročajo: Ob 9 dopoldne se je vršila v zunanjem ministrstvu skupna ministrska konferenca, ki so se je udeležili člani skupne vlade, kakor tudi avstrijski in ogrski ministnsiki predsednik.
DUNAJ, 21. (Izv.) Danes, ob 8 dopoldne se je pričela seja skupnega lriinistrskega sveta, nakar je sledila ob 10 seia kronskega sveta, na kateri se ie razpravljalo predvsem o posledicah Wilsonovega odgovora Avstro-Ogrskl na notranjo. politiko v obeh državah monarhije. Kakor eano izvedeli, je bila v ospredju politika Madžarov proli nemadžarskim narodnostim. Priznano je bilo, da dosedanje izjave dn dispozicije ogrske vlade nikakor ne zadostujejo in izvršen je bil na ogrsko vlado pritisk, naj izpremeni svojo politiko napram narodnostim, zlasti Jugoslovanom. Ogrska vlada je izjavila svojo pripravljenost za trializem.
Wekerle na Dunaju.
DUNAJ, 21. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Wekerle je prispel včeraj zvečer na Dunaj in se posvetoval dalje časa z zunanjim ministrom Burianom. Dopoldne se je udeležil skupne ministrske konference.
GOSPOSKA ZBORNICA.
DUNAJ, 21. (Izv.) Na današnji seji gosposke zbornice so vložili češki člani zbornice dr. Foft, Vochanka in tovariši interpelacijo, v kateri zavračajo cesarjev manifest, zlasti točko o nedotakljivosti Ogrske in izražajo svojo popolno solidarnost s postopanjem čeških državnozbor-skih poslaneev. Bivši ministrski predsednik grof Clam Martimc, ki je prišel v zbornico v polkovniški uniformi, je izjavil, da noče biti grobokop stare Avstrije. — Ostal bo skuono s svojimi pristaši do zadnje ure zvest Avstriji in dinastiji. Nato je ministrski predsednik baron Hussarek v dolgem govoru' z ozirom na VVilsonovo noto naglašal, da se bo mirovno delo nadaljevalo in se pečal za tem s pravico sa-moodjočevanja m razmerja Avstrije napram Ogrski. Na predlog barona Becka je bilo sklenjeno, da se bo vršila v sredo o Hussarekovem govoru razprava.
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se savija: Na italijanskem b^Šču nobenih vecsin
bornih dejanj.
Na obeh straneh Južne Morave so mu srbski dr liri napa^ oćfcitL V gorovju za= padno Zaječarja postala srbski priti^i občutnejši.
Načelnik generalnega štaba.
' NEMŠKO. BEROLIN, 21. (Ker.) Veiiki glavni stm
javlja:	t ,
Zapadoo bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji s0 za vršii pred m krog odseka Lvsa med Urzelo«?* hi CeurtraUem srditi bmi. V Zeveren za-časno prodrlega sovraž-iika smo s proti-sunkom vrgli zopet nazaj. Na obeh straneh Delnza se je ustalil sovražnik na z^ camiem bregu Lvsa. Oddelki, ki so južne ine?to prodrli preko reke, ro bili večjklei ujeti. Na vzhodnem bregu ie ostalo francosko gnezdo. Vzhodno Ce^rtrclla ie modri soviTižnik preko PeeHiika in Sweye-ghema. Njegovi nap 'd* so biii ustavljen višinah zapadno in jnugozapa^ao Vi-chteia. Severno Skaki* smo odbili sovražnika prea nsšimi črtami. Severno Toi*r-
Fraiicozi prekep vzhodno .^o"Ja An-* enio Hautevilia. Tekom biikc sr> ujeli Fninccszi od 17." t. m. dalje nad 3000 mož in uplenili 20 topov in imatno množino starc'nie ki vojnega orodja, med katerim se nahaja tudi en munieijski vlak. Na fronti db Arsni eo očistil: Francozi czčmlje r.:ed prekopom in A4ti-gnyjcm in u:eh' več mož^
Angleško urr.cino poročilo.
19.	okt. pop.: Na5e čete s-o deses^e včeraj zvečer nadnljne u?pe!ie. Severovzhodno Boh-ina so zavzele Mazli>ghteh in Bazusf. Severno prekopa Scnsee se je aadalievalo nprcdirarije. Sovražne zadnjo od Jelke pri Auberchiccurhr smo pre-prnali. Dalje severno sn:a prekoračili reko Marcq. Mod Sainghinom in Glierengcm se bližamo tema krajema.
20.	okt. pc-?.: Danes zjutraj sc naptidie na5e čdte sovražne postojanke na črti reka Sellc — severno Le Caiteauja in so prekoračile reko kljub znatnema cdpcrit. Dalje severno je popoldne in zvečer trajalo prodiranje dalje. Naše čete so - izpopolnile zavzetje Dor.aija i:i dosegle splošno črto I lave-Iuy—Men d i gn i es—I1e m ege—Dr i llcn—O u vry. Od -por sovražnika naj tej fronti narašča.
Angleško poročilo iz Mezopotamije in Palestine.
19. okt.: V Mezopotamiji smo razširil napredovanje severno Tekrria do Tigrisa. Naše sprednje 3ete so 18 milj severno Tigrisa v dotiki s sovraž-rdkom. — V Pa!esi!ni smo v pretekli noči napredovali naglo. Naša konjenica je zasedla tfoms in Tripcli. Turki so umaknili fronto južno Ak-ppa. ne da bi se upirali. Zdi se, da se tudi ne b.cdo. V tem ozemlju je.zbrana znatna bojna sila pod vodstvom Limana pl. Sandersa, močna okoli 12.000
111CŽ.
AuieriSko - urau:?i poročilo.
19. ofct. pop.: Zapadno Može, v gozdu Loge&u, težki pehotni boji, na drugih točkah severno Ver-duna težki pehotni in strojniški boji Amerikancev, ki se bojujejo severno Wassignyja cb strani Angležev. Dosegli ro prekop Sambre—Oise. Včeraj •e bilo v 25 bojih "uničenih 17 sovražnih letal.
žgati v dušo kot zavest g:. znih in nei>o-pravTiivih grehov; priznati morajo, ia ni trebala p r lil ta'ko daleč! tedaj, ko so Čehi in Jugoslovani podali voje mai-niške dekiaracij-j. je bil čas. Mest,) ra, da bi bili po njih in jih'srnejeli kot pbdlago za pretfreabo Avstrije, sia'biia narodoma-dekiarantor.ia v odgo\*or — zasnteh in prezir. Bila je to zadnja prilika, ?:adnja ura! Naši državniki so jo zaniu:':ili pre-grešao ia^koinišljeno v i ve. i slepoti. In celo te radnje c'ni. ko so morali pr*C" l.c-vati velikih in i*io
odločitev od slra-ti
rt! St. Amand višinah vzhoda h; ^'ee-PovzJjoč&sfr Slsz-presa.	. , _
Na obeh straiieh Selesmesa m Le C tečaja so napat3i včeraj Angleži v šhhi dne 17. in 18. t. m. med Le Cateanjcm ts Giso izvršemh napade v z jako močnim silami. Med Somrnaingesm in Vertajcom sc obtičali i-iihovi nzpatii v sled r ase obrambe na višinah zapadno nižino Harpiesa. Na obeh straneh Solesmcsa smo prekc naših sprednjih črt prodrlega ^cvražiJkž ustavili na višiiiah vzhodno hi jagovzhoii-no mesta. Romiere* hi Amervai sia bn< h'gubliena li» s protisunkciu zopet osvo-lena. Na obeh straneh Le Cateanja smo pc hudih, menjajočih se bojih v splošnem ob čržali svoje postojanke. Z velikimi sredstvi izvršein napad sovražnika se ie tore na vsej 20 km široki fronti, razve« krajev-no omejene prioobjtve na prostoru, ob žilavosti naše od .topništva uspešno podp! rane pehote izjalovil.
Armada nemškega cesarjeviča: Sever-trn Serre so bili ponovni nr padi sovražnV ka odbiti Na obeii straneh ceste Laon— Marle smo s protinapadom, očistili dele črt, ki so bili še v sovražnih rokah hi od-bili močne protinapade. Tudi zapad-ie Aisiie so vzhode »-'praski bataljoni in priznani polk st. 231 s protinapadom zope zavzeli svojo postojanko in odbili vse sovražne napade.
Vzhodno Vouziersa je poizkusa! sovražnik Svoje dne 19. t. m. izvojevane uspehe razširiti z nadaljevanjem napadov, ki pr so se predvsem vsled protinapada pp. št. 411 in vsled žilave obrambe 7. stotniie bavarskega PP- št. 24 izjalovili.
Gallwitzeva armada: Vzhotlno Danthe-vilia so bili cielni	Amerikancev od-
biti. V ostalem je bilo bojno delovanje na obeh straneh Moze zmerno.
Jugovzhodno bojišče. — Ot Moravi smo odbili poisovne delne napade
SrbC V.	' £mr V o
BEROLIN. 21. zvečer, (Kor.) Sovražnik se je omejit na bojni fronti na delne napade, ki so biH odbiti. Naš- protinapad proti višinam, ki jih že zasedel sovražnik na vzhodnem bregu Atsne. na obeh straneh Vouziersa, napreduje dobro.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorfi
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko atadao poročilo.
19. okt.: Sever eno ie-zera Ledra so prebile na<5e čete žične ovire ta prizadejale sovražniku težke Izgube. Na astaški plMot* ie ena nagih patrulj presenetila neki sovražea strojniški oddelek In uple-nila več orožja. Neki francoski oddelek }e uničil manjši top ta ujel par mož. Med dolino Frenzelle in Brento so biH sovražni poizvedovale! pregnani. Na ostali fronti obtčaiae topo\-ske akcije.
Sfi»sko ara dno poročilo.
19. okt: Vkoraflcali smo v Aleksandrovac. Francoska konjenica 5e skupno s srbsko pehoto vkorakala v Knjaževac In Kraljevo sek>.
Fraacosko oradno poročilo.
19. okt. pop.: Ponoči so čete prve armade nadaljevale svoje zmagovito prodiranje in sovražnika, ki se je ml vsako ceno hotel držati na zapadnem bregu Oise, popolnoma omajale. V tel uri
Poraz boljševike v v Uralu.
ŠANGA.T. 20. (Kor.) Reuler poroča: V Uralu so čeho-slovaške in srbske čete SOOO boljševikom, ki so prodirali proti Je-Vaterinosradu, prizadejale težek poraz in :ih pognSe nazaj. Tisoč boljše v ikov je bilo nbTt*h rn uplenjeni tri oklopni vlaki, 11 lo-kemotiv in 60 strojnic.
.ia
bi bili morali slutiti, kakov bo \VH-schov oJgcvor, se bo rlasil v prilog narodom -in njihovim stre i nljenjem i>o >:c-dinjenju: sc je vlada M.:':ssarckova v ec-sarskern manifesiti še igrala s i'razo o re-d o takli ivesti Ogrske. — V istem sr-isn, nota bene. kjer napoveduje ustanovitev narodnih držav"! Kakor da ni veiela, da je ure :Jčcnjc nelzprc?:;e zahteve tiaro-dov po zečinjenju absolutno izključena ob zahtevi, da ostmi sedanja Odrsko ne-cotaiirjeua!!
Useda gre sodnj ne izprano dalje svojo pc-t. Niso iimeii Wilsona, niso umeli, da ta mož ni le spreten diplomat, ki i=e igra z mislimi, ampak .železno dosleden glasnik, novega idejnega sveta. S svojo nerodno roko so hoteli zaustav ijati kolo naravnega procesa. Tako so prišli v strasno situacijo, ki jih postavlja pred asu dno vpralanje: Ali ni prepozno, ali ni vre zaigrano?!
Strašila bo odgovornost, ki jo bo_ nalagala zgodovina tem nesrečnim državnikom po njihovi lastni krivdi, ker se niso mogli odreči nekulturni misli da bo meč s le večja, nego pa meč pravice. Zcag >vorcm Vvilsona je logika meča zdi*oolje »a od logike idej! \Vilson je zmagovalec na i na-š.mi nesrečnimi državniki: zmagovalec s svojimi velikimi idejami o prav len-uii, svobode ui samoodločbe narodov!
lotlKu meča ztlrcSilsna od
IGSIKS Idej!
\Vi!se:i ie odgovori! na -noto Avstro-Ogrsike. Odgovor /rapiavlja vtis velikanskega presenečenja. Pričakovali smo ga >icer, da odgovori Wils on jasno, odločno n ne preblago za naše državnike, ali da bo odgovor tak, kakršen je, vendar nismo pričakovali. Za državnike in mogotce Avstro-Ogrske pa je ta odgovor več, nc-'£0 nemilo presenečenje, ampak neusmiljen udarec.
Ali le za prvi hrp smo pod utisci presenečenja. Cim pa s n to si WHsonovo besedo ogledali od bliže, čim smo \se poglobili v njegovo jnisel, vidimo, da to ni lii-'cako presenečenje, marveč je to, kar spo-"oča sedaj, le logična ivonselr. cnca vsega, car je rekel in govoril poprej.
\VMson #odgcvarja Avstriji: Glasnik principa samr * ločbe narodov; sem od Izvedbe tega principa do skrajnih posledic n za vse narode pričakujem trajnega miru, odrešitve za človeštvo; in vi ste tudi pritrdili temu principu! Ne morete torej pričakovati, da be-m v imenu avstrijskih larodov, posebno pa Cehov in Jugoslova-:ov, govoril jaz, ko gre po rečenem principu beseda narodom samim"I Ne morem biti sodnik jaz, ker narodom gre pravica l?o sodbe, ko gre za njihovo rmedu; socJbe. ^11 naj nadalje pripadajo te* oržavl, pod kakimi pogoji in ob kaki uredbi!
To je finteza Wilsonovega odgovora. Dokument je to, ki priča, da \Vilson ni le mož velikih idej, ampak tudi železne logike in jeklene doslednosti. Vsaka njegova beseda in vsaka njegova misel je narekovana od logike in doslednosti.
Za mogotce na Dunajn In v Budimpešti je V/iisonov odgovor strašen, porazen udarec. Kako prezirno so poč*opaM vedno z nenemškimi m nemadjarskum. narodi; kako so jih bagatelizirali in smatrali njihove zahteve kot neresne in neizvedljive, ker v navzkrižju z življenskim interesom in varnim obstojem države kako prezirljivo je bilo njihovo vedenje napram velikim idejam \Viisonovhn!! Sedaj pa jim gromi Wilson v lapidarnem slogu; te dosedanje Avstro-Ogrske ni več. ker v njej nI možna taka uredba, ki bi odgovarjala idejam,, ki so meni svete! Le narodi morejo odločiti, k&ka na) bo nova Avstrija, če sploh na! bo! Ne v roke državnikov, ampak v roke narodov polaga \Viteon usodo države!
hi če se postavimo na stališče naših državnikov, teh zakrknjenih ohranjevalcev dosedanje države, se razgrinja pred nami poglavje o njihovih grehih in zamudah ter se nam postavlja usodno vprašanje: ali je moralo priti tako?! Ce je v njih še sposobnosti za pravo spoznanje, če je v njih vesti in če jih v njih res ljubezni in zvestobe do te države: potem jih mora odgovor. tfa moraio -dati ha to vprašanie.
PraullniK „HcreflncSB Suetn" za SMisc, Hrvate in Srtie u nmm
1.	^Narodni Svet« za SHS v Zagrebu je politično predstaviteljstvo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive v Hrvatski-Slavoniji z Reko, L'»aima» č.% Bcsni-Hercegovini, Istri, Trstu, Kran>.ki, Ck»-'riiiki, Stricrski in Koroški ter Hački, Danalu, Haran;!, Medjitr.urju in ostalih krajih jUKCzr^adne Ogrske.
2.	Osnovni skupni prograan »Karodnega Sveta« jc: zedinjenje vseli Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodno, sf\xbcdno in neodvisno, na demokratskih teme!j:h urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vsa vprašanja, ki so v zvezi s tem temeltnim naSelcm, se smatrajo brezpcKOjno za skupna vprnšanla »Narodnega Svetac. Razun tega odJcčuje »Narodni Svet« o vseh vpraianfili, kutera v »Narodnem Svetu« zastopani odposlanci.priinajo. za skupna.
3.	Organizacija ^Narodnega Sveta- i>e c*snlva na teritorijalne m načelu, t. i. vsaka naših narodnih pokrajin odpošlje v xNarodni Svet« po enena odposlanca na vsakih 100.000 prebivalcev. Kranjski, slovenskim delom Štajersko, Goriške , in Koroške ter Trstu pripada skupaj 14 odposlancev, Istri S, DaSmacfjS 7, Hrvatskf-Slavoniji z Reko 28, Bosni-Hercegovini 18, Jugoslovanom na Ogrskem 10 odposlancev. .
Vsi izvoljeni črlafli hrvatskega sabora v Zagrebu, boseuskega v Sarajevom, državnega zbora na Dunaju ter vseh deželnih zborov navedenih dežela, kateri sprejemajo določbe tega pravilnika, — kolikor niso izvoljeni član: sKartdnega. Sveia — imajo pravico prisostvovati skupnim sejam Sveta, a poleg tega imajo Člani hrvatskega sabora v >'u-grebe, bosCTskesa v Sarajevom in državnega zbora na Dunaju T skupnih sejah .po pet glasov, oziroma po pet odposlancev z aktivno in pasivno pravico.	- '
4.	Organizacije, katere pristopajo v »Narodni Svet« in zastopajo razne narodne stramke in skupine v posameznih pokra:inah, so dol/nc pjopu-stlti raznierno število od.L>osluJieev tudi t ia« strankam, katere eventualno-sedaj ne prksi^iKi}o k vNarodncmu Svetu«, katere pa to zaprosijo naknadno. Naravno more Hi tu samo za stranke, katero stoje na stališču narodnega edir»stva Slovencev, Hrvatov in Srbov ter brezpogojne pravice samoodločbe i-:i_"cga naroda, ka&or je ozn;-- r.' v zagrebški resoluciji od 3. marca 1918., alo jih sprejme »Osrednji odbor« »Narodnega Svete* v
»Narodni Svet«.
5.	»Narodni Svet« deluje: a) v skupnih seiah. katere se sestajajo redno -vsake 3 mesece, ter : !i »a sklic »Osrednjega odbora« po potrebi ali na predlog mfmanje 15 članov »Narodnega Sveta«. V tem zadnjem slučaju se mora seja sestati najpozneje v 14 dneh potem, ko ie predsedstvo prejelo obvestilo. Skupna seja voH lOsrednji c J-bor« (člane rn iiamestnikc) m določa sme r del j. b) V »Osrednjem odboru«, ki štele največ 30 izvoljenih članov. Z dvema tretjinama glasov more »Osrednji odbor« kooptirati največ še 10 člaivov z istimi pravicami. »Osrednji odbor* sklicuje skupno seja »Narodnega Sveta«, vodi poslovanje Narodnega Sveta«, ga predstavlja na zunaj, ustanavlja poslovalnico in pododbore »Narodnega Sveta«, sprejema njihova poročila ter razpravlja in glasuje o njih. imenuje zaupnike, rešuje spore med raznimi deželnimi organizacijami ter narodnimi strankami in'skupinami, daje v soglasju s poslanci- dotičnih zborov smer ravnanju parlamentarnih skupin v obče narodnih vprašanj-!!, zbira denarna sredstva in jih upravlja, ter izključuje posamezne člane proti pravio! vzkiica na »Narodni Svet« toda brez odgodilne moči. Po Izvolitvi se
Slrao. 11
»EDINOST" St.28ft
V Trstu, dne 22. ofctoDra iyi*
»Osrednji odbora konstituira ter vrfi predscu-Dt^ivOt katero vodi posle »Osrednjega odbora«. Predsedništvo »Osrednjega odbora« je obenem tudi predscdnlštvo »Narodnega Sveta«.
6.	V skupni seji -Narodnega Sveia* in »Osrednjega odbora« se sklepa z dvema tretjinama glasov navzočih članov. Za >Osrednji odbor« ie treba prisotnosti nadpolovične večine članov a!i njihovih naa.Jotnikov. Za skupno sejo iNarodncga Sveja« zadostuje, da je prisotnih ena tretjina članov s pravico glasovanja, toda vs! člani moraio brti povabljeni pravočasno. V vz;kl:cnem postopanju proti iz^ljučeniu posameznega člana »Osrednja odbora« ne glasujejo tisti člani »Osrednjera od? rr, . ki so se udeležili glasovanja o izključe-nju.
7.	Ta pravilnik sc more izprani eni t i samo v skupni seji »Narodnega Svetac v navzočnosti vsaj polovice članov.
Zagreb, 6. oktobra 1918.
Overovljeno po poslovnem odboru pNarodocjra Sveta« i« velja za izvirnik.
Dr. And;eliiiović I. r., zapisnikar za SH3 v Za-grcV.«, dr. Ante Pavelić 1. r., Bukšek 1. r., dr. Lor-kovič I. r., dr. M. Drlnkovič L r.
Jforodni Suet SMS.
!. Plenum.
Dano vica: •
Hrvatsko - srpška koalicija: dr. Ivan PaJeček, dr. Živko Beriic, dr. Edmund Lukinić, Vcćeslav VVilder, dr. Bogdan Medaković, dr. Dušan Popo-vić, Svetozar Pribičevič, dr. Milutin Mažuranić, dr. Ivan Ribar, dr. Dušan Peleš, dr. Stevar. Slmeono-vić-Cokić, dr. Makso Rosic.
Starčcvičeva stranka prava: dr. Ante Pavelić, dr. 2ivkc Petričič, Cezar Akačić, dr. Ni-kola Wfti-terhaltcr, dr. Svetozar Rittig, dr. B. G. Angjeli-novič.
Hrvatska pučka seljačka stranka: Stjepan Radić, Dragutin Kovačević.
Srpska narodno-radlkalua stranka: dr. Žarko Miladinović, prof. Milan Nedjellicvfć.
Socijalna-demokratska stranka: Vitomir Korač, Vilini Huk?2k.
Skupina okoli »Glasa S. H. S.«: dr. Srgjan Bu-disavljević.
Skupina okoll »Malih Nov ta«: dr. Ivan Lorković. Skupina okoli »Novin«: dr. Jnriko Sinirak.
Reka:
dr. Ruđotf Len?c.	• ^
Med j i iuur|e: dr. Ivan N. NovaJt.
Dalmacija:
Narodna organizacija za Dalmaciju: dr. Mate Drinković. dr. Gajo Biriat dr. Ivo Krst cl j, dr. Pr-
vosiav Grisogono, don Stanko Banič. dr. UroŠ Desnica, Milan Marušić.
Istra:
Političko društvo za Hrvate i Slovence u Istri:
dr. Gjuro Cervar, Josrp Grašio, dr. Simc Kurclić.
Bosna in Hercegovina:	'
Košta Kujundžič, GUsrorije M. Jefianovič, dr. Jozo. Sunarić, Voj'rslav Sola, fra Ljubomif Galič, §čepan (irgiić. dr. Luka Cabraiič, dr. Savo Ljubl-bratić, Vjekoslav Jclavić, ar. Milan Jojkić, dr. Tn-,romir Alaupović, dr. Vlado Čorovič, Hamid Svrzo. ira Didaik Buntić, Malcsim Gjurkovič, dr. Mehmed Spaho, proto Dušan Kocmanović, dr. Vo-jislav Besarović/
Slovenija:
Vseslovenska Ljudska Stranka: dr. Anton Korošec, dr. Lovro Pogačnik, dr. Ivan BenkovrČ, Bc-Rirmil Reinec, dr. Izidor Cankar, dr. Anton Kobal, dr. Josip Jerič, Fran Sntodei
jugoslovanska Demokratska Stranka: dr. Ku-kovec Vekoslav, Ivan Hribar, dr. Vladimir Ravnl-harji, dr. Albert Kramer.
Jugoslovanska sociialno-deinokratska stranka bo imenovala -svoje c a odposlanca naknadno.
Trst:
Politično društvo * Edinost«: dr. Ivan M. Cok. Odposlanci hrvatskega sabora: Pet delegatov
hrvatskega sabora se bo imenovalo naknadno.
Odpcs'anci bosenskoga sabora: Pero Stokauo-vić, Danilo Dimovič, dr. Halid-beg Hrasiricn, Sitno Eratović, GJnro Džamanja.
Odposlanci Jugoslovanskega kluba v državnem zboru: Pet odposlancev Jugoslovanskega kluba se bo imenovalo naknadno.
OSREDNJI ODBOR:
Banovina:
Hrvatsko-srpska koalicija: dr. han Paleček, dr. Edmund Lukinič, Većeslav Wildčr, dr. Dušan Po-povič, Svetozar Pribičevič; namestn&i: dr. Makso Rošič. dr. Dušan Peleš, dr. 2ivko Bertić, dr. Stc-van Simeonovič-Čokić, dr. Ivan Ribar.
Stnrčevićeva stranka prava: dr. Ante Pavelić, dr. Živko Petrrvić; namestnika: Cfzar Akačić, dr. Nikola \Vinterhalter.
Hrvatska pučka seljačka strar.La: Stjepan Radić; namestnik: Dragutin Kovačević.
Srpska narodna radikalna stranka: dr. Žarko Miladinović; namestnik: proi. Milan Nedfelković. SocTjilno-demokratska stranka: Vili m Bukšek Skupina okoti »Glasa S. H. S.*: dr. Srgjan Budi-savVević; namestnik: dr. Hinko Krizman.
Skupina »Malih Novlu«: dr. Ivan Lorković; namestnik: dr. Gjuro Surmin. Skupina okoli »Novin-: dr. Janko Simrak.
Medjlaiurje: dr. Ivan N. Novak.
Dalmacija:
Narodna o-ganizaclja za Dalmacijo: dr. Mate Drinković, dr. Prvislav Grisogono, dr. Ivo Krpelj; namestnika: dr. Uroš Desnica, Milan Marušić.
Istra:
Političko društvo za Hrvate i Slovence n Istri:
4r. Gjuro Cervar; ncmestnrk: Josrp Grešić Bosna ic Hercegovina:
dr. Jozo Sunarić. VojisJa.v	dr. Milan Joj-
kič. Šćepan GrKiić, ira LjubomiT Oallć, dr. Luka Cabrajsć: namestu9<a: dr. "Savo LJubibratić, Vjekoslav Jclavić.
Slovenija:
Vseslovenska Lifd^ka Stranka: dr. Anton Koro-lec. dr. Lo\to P-ogr^nrk, dr. IziCor Ca:i':ar; na-nie^niki: dr. Ivan Bcnković, pr^i. Boffurnil Re-n:cc, dr JosJp Jerlć.
Jugoslovanska de««!*«kratska stranka: Ivan Hribar. dr. Albert Kramer; namestniki: dr. Vjekoslav Kukovec, dr. Slavko Fornazarić.
Jugoslovanska soclla'no-demdkratska stranka bo Imenovala svojega delegata naknadno.
Trst:
Politično društvo »Edinost«, dr. Ivan M. Cok; namestnik: dir. Josip, Wilfan. v
Kooptirani člani osrednjega odbora Ie dr. Trag B^rac? VHomlr Korač. a
Kooptira! člani oModnjagn odbora k Da!
dr. Božo Vuiotič, dr. Josip Smodlaka. Kooptiran Claa osrednjega odbora Ic Istre: dr.
Matko Laginla. Predsednlštvo Narodnega Sveta in osrednttca
« . odbcya:
predsednik: dr. Anton Korošec; podpredsednika: Svetozar Prlblčević, dr. Ante Pavelić;
tajniki: dr. Mate Drinković, dr Srstaii Budisav-ljević, dr. Ivan Lorković.
ABrmt^afiPlsice stvari«
RAZDELJEVANJE PETROLEJA.
Z ozh-om na 2eHe, izražene v javnosti, se sporoča, da se bo petrolej razdeljeval vsekakor še tekom tega tedna. Namestništvc se ]e obrnilo na pristojna osrednja mesta zaradi nadaJjnega izrednega nakazila petroleja za Trst, m ie torej upati, da se bo v približno IA dneh mogel zopet razdeljevati petrolej.
Prodala kuriva.
Oglje. 10 kg na rdeče Izkaznice. Razdeljevanje
22. oktobra. Cena 80 vin. za kilogram. Stafo mesto: 681—1000 (28) Cavazzeni 1 — Nova mitnica: 1451—1750 (30) Media 52. — Sv. Jakob: 3150—3350 (21) Erta 4. — KJarbola: 321— 440 (18) Cancellieri 110, cena 82 vin. za k«. — Rojan: 551—7S0 (15) Boroevićeva 51. — Roian: 781—980 (15) Boroevićeva 63.
PemiCfi ves^l.
Pogreb Avgusta Waschteta. Spremili smo ga včeraj na večno domovanie. Tržaško Slovanstvo se 'je oddolžilo na ganljiv način nepozabnemu pokojniku za vse tisto neumorno delo, ki je ]e po-, kojnik tako zvesto in tako vneto vršil na našem socijalnem in . kulturnem snovanju. Udeležba le bila ogromna vkliub teži sedanjih časov. Prihiteli so zastopniki vseh slojev našega troimenega naroda. Pretreslo nas je, ko se ie sprevod pomikal mimo »Narodnega Doma« Cigar s balkona je velika črna zastava pošiljala Avgustu Waschtetu zadnje pozdrave v imena vse naše narodne organizacije. Kondukt je vodil prečastiti g. župnik pri sv. Antonu novem, dr. Vatovetz. Na cesti pred hišo žalosti ie zapel moški zbor tukaišnje podružnice »Glasbene Matice« pod vodstvom K. Mahkote ganljivo žalostinko »Blagor mu«, v cerkvi pa Deva »Vigred« — ljubljenko pokojnika — lepo, dovršeno, tako skladno, kakor da hočejo pevci te-lHi v spev vso svojo žalost po tovarišu — navdušenemu in najboljšem pevcu. Iz gtobfci srvojega mehkega, blagega srca ie ljubil pokojnrk slovansko pesem — in slovanska pesem mu k bila spremljevalka na njegovi zadnji poti. Po žalnih obredih v cerkvi sv. Antona novega se je množica razšla, ker po železni zahtevi sedanjih težkih zdravstvenih razmer ga Je moglo le malo število Žalnih gostov spremiti na pokopališče pri Sv. Ani. Ti so se z ljuto boljo v duši ločili od grude, kjer bo Avgust Waschte snival svoj večni sen. In s solzo v očesu so zapuščaH kraj večnega miru. Nepozahai in — posebno v sedan-jih časih — nena-domestni Av^aist naj počiva v miru! Mcsl nami pa ostane neminljiv blagoslovljeni njegov spomin.
Kr*kov dan v Splita. Povodom prve obletnice smrti evangelista našega zjedinjenfa in osvoboj-e-nfa ie priredil hrvatski kat. senijorat v Splitu svečano zadušnico, ki so se Je udeležili poslanci, navzoči v Splitu, zastopniki raznih društev, mnogo tamošnjih Slovencev in drugega občinstva. Na večer je v foeru gledališča Vinko Brajevič oduševljeno predaval dru. Iv. Ev. Kreku. Predavanje je trajalo kako uro In pol. Predstavil Je Kreka kot vodjo in osvoboditelja Jugoslovanov, ki ie klonil v grob tedai, ko nam Je odprl vrata obljubljene dežele. Dr. Krek ie bil personifikacija dobrote, požrtvovalnost dela m ljubezni do svojega naroda
—	odličen naroden gospodar, socijolog, kulturen draruiteli naroda, učitelj in realen politik. On !e postavil temelje praktičnemu narodnemu edin-stvu Jugoslovanov. — Pripomniti moramo še, da se je Krekove proslave udeležila tudi slavna politična oblast — po svoje. V svoji neprecenljivi
—	modrosti in skrbi za varnost države Je namreč Častnikom in vojakom zabranila pristop na predavanje. Za čas predavanja je bila konslgnirana po-krvica v stotnike z nasajenkm bajoneti. Meščanstvo pa !e s -svojim mirnim in dostojanstvenim vedenjem poskrbelo, da so sc te odredbe pokazale v luči
—	smešnosti. Dogodki se pa vendar-le razvijajo dalie vkljub nasajenim bodalom pol stotnfle vojakov v Splitu.
Slovenska ženska obrtna šola v Trstu.
Včeraj se je začelo vp-isovanje učenk na slovenski ženski obrtni šoli za perilo in krojenje na tukajšnji državni obrtni šoli (ulioa Stadion 31). Vpisovanje traja do vštetega 26. t. m. Soia je dvorazredm, priklopljen pa je tudi tretji letnik dosedaj v obl ki ateljeja. Tretji letnik se bo po možnosti pretvoril v gtjspodinjski tečaj, kar bi odgovarjalo najmodernejšemu tipu ženske obrtne šole. Šola ima namen podati učenkam potrebne znanosti in spretnost za-izvrševanje dotične obrti, poleg tega pa tudi gotovo stopnjo splošne izobrazbe in nauk o gospodinjstvu. Zato obsegu učni načrt poleg praktičnega poufca v dotični obrti tudi učni jezik, obrtno oprsje, računstvo in knjigovodstvo, blago-znanstvo in gospodinjstvo, dekoraiivrto risanje. državoznanstvo. higijena in petje. Prvi letnik je splošen in skupen za dva oddelka. drugi letnik pa je primerno obema obrtima ločen v dva oddelka. Za sprejem v prvi letnik se zahteva dokaz, da je učenka dovršila 14. leto starosti in da je zadostila ljudskošolski izobrazbi (t. j. da je pohajala do 14., oz. 12. leta ljudsko šolo). V drugi letnik se sprejemajo učenke, ki so dovn/Ue vsaj 15. leio starosti in so se učile vsaj eno leto dotično obrt v kakem obrtnem podjetju. Učenke plačajo pri vpisovanju prispevke za učHa, ki znaša po dve kroni na polielie. Šolnina znaša po štiri krone na policije. Ubo^e in pridne učenke, avstrijske državljanke c-s lahko oproste plačevanja šoin'ne.
Zdravstven! ukrepi proti »?pan.-kl . Nam^slniSt-vo sporoča: Mestni magi^triit in rramestništvo sta ukrenila celo vr^to ukrepov proti nadaHnemu razširjanju »španske boleznih in posebno poskrbela za zdravnrši.o pomoč. Predvsem si je prizadevala občina, da bi se pomnožilo število zdarvniškeza **oi>ja. Dasiravno se je izkazalo, da ni mocoče
oprostitev vojaških zdravnikov z oziroin na vo-Jaško zdravstveno siožbo, io vndaf dovolil« vojaška fcfast, da smejo tukajšnji vočašld zdravniki sprejemati v zdravljenje tudi civilne os^e, k! stanujejo v okolic-: vojaških bolnišnic. Nadaije je C. in kr. od sečno poveljnfštvo dalo na raz-poiaso mestni občini nekoliko konj v svrhe zdravniške službe in obljubilo, da jih da v kratkem §e več na razpolago. Nair.eshirštvo. oziroma namestništveni svetnik, je premestilo poleg fesa na razpolago dva uradna avtomobila, tako da je za zdravnike na razpolago precej voziL Občina namerava tudi skleniti z vozniško zadrugo dogorvor, po katerem na-j bi se dalo nekoliko voz na razpolago prav posebej za zdraviliško nočno službo. Po posredovanju deželnega zdravstvenega pročevalca se ie doseglo tudi, da so dobile lekarne večjo množino aspirina. V splošnem se zadnje dni opaža razveseljivo dejstvo, da umiranje za špansko boleznijo nekoliko ponehava.	,
Zdravstveno stanje v Trstu. Mestni fizikat je v času od 12. do 19. t m. ugotovil 57 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davice 12, škrlatinke 1, trebušnega lesarja 23 (Staja mitnica 8). griže 8. kožic 7, malarije 6. Umrle so: 1 oseba za davico, za lesarjem 8, za grižo 2 in za kožicami 1. — Kakor smo že poudarjal!, se nam zdi čudno, zakaj mestni fizikat ne poroča ničesar o »španski bolezni«. za katero mro ljudje tako zelo, da leže mrtveci po dneve In dneve v stanovanjih in na pokopališču ne morejo dovolj hitro dokopavati jam. Krste čakajo pokbpa po 3, 4 dni in jih pri Sv. Ani sploh ne vedo več, kam devati. Pogrebna podjetja sploh ne morejo več zmagovati posla. Pri Sv. Jakofou se je dogodil naslednji slučaj. Neki dečko pelje samotež vozič po ulici s krste na njem. Srečajo ga znanci in vprašajo, kai -vozi na voziču. misleč, da pelje krsto kam za mrliča. Dečko pa je odgovoril: »Vozim očeta k Sv. Ani!« Ali hočete še več?! V nedeljo se je pomikal proti pokopališču izprevod; štirje vozovi, zadnji tovorni avtomobil, in na njeni mrtveci naloženi kakor sardele v sodu. — Zdravstvena oblast vobče menda nima niti pojma o razsa$anju eprdemije. Ponavljamo: nikakršne desinfekcBre, nikakršne kontumacije! In najhujše, da se mrliči puščajo po dneve m dneve v stanovanjih, namesto da bi se takod odpeljavali v mrtvašnico, ali pa vsaj kak drug prostor, ki bi se določil za to. Zakaj se ni v ta namen postavHa na pokopališču kaka baraka, če ne gre drugače, namesto da se ljudstvo zastruplja dema v lastnem stnovaniu! Vse, kar se ie storilo, je bilo že desetkrat prepozno, in kar se stori, je le krpanje, ne pa resnično delo. Vojaška oblast, ki je dala na razpolago konje, naj da na razpolago tudi ljudi, saj drugega dela itak nimajo bogv© kakšnega. Edhio na ta način bi se pospešilo pokopavanje mrtvecev in saj nekoliko prebivalstvo vedno hujše nevarnosti nalezenzja bolozni. Upamo, da nam slavna cenzura ne bo črtala teh tako upravičenih pripomb, katere smo napisali gotovo Ie v korist prebivalstvu, katero ima končno, po polpetem tetu vojne, menda vendar Še tolika pravice, da sme zahtevati zase človeški pogreb, 5e že drugega nšma in ne dobi več!
Ravnateljstvo državne železnice nam javlja: Od 20. t. m. sta na progi Tržič—Cervinjan do na-daljnega za civilni.promet opuščena sledeča vlaka: vlak št. 895, odhod iz Tržiča ob 11*30 zvečer, prihod v Cervinjan ob 12'21 ponoči in vlak «3^, odhod iz Cervinjan a ob 7 zjutraj, prihod v Tržič ob 7'52 dopoldne.
V otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu se je pričelo izn-ova s kuhanjem. Starši naj prepeljejo svoje otroke ob 11 uri.
^Ljudska kuHinica« v Skednja bo poslovala v kratkem dvakrat na teden. Ob tej priliki prosimo dobrotniike za knjižne darove. — Knjižničar.
V svojem in v imenu sestre JeSKc Orosser roj. Ataroli tei svaka Antona Grosserja naznanjam vsem zm ncem, prijateljem, da je na?a nad vse liubljtna sestra oziroma svakinja
€Iilcia Msfse re>I,
v petek, 18. t. m., v Splitu mirno v Gospodu zaspala.
Ožal ščuji br« t VJf-' ' ,
Globoko ginjena po IzTflfnih dokezih prijateljstva in sočutja izkazanih ob prfli ! nensdomesIjive izgube naše n pozabne
MARiig
si štejemo v dolžnost, Hraziti svojo zahvalo vs m sorodnikom, znancem In prijateljem ki so nam na različne načine izkazali svoje sožatje, in onim, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku.
Žalujoča družina G3.AVIČ.
Za izkazano sočutje ob smrti soproga, očeta, brata in svaka
našega iskreno ljubljenega
i
v
trgovca
se zahvaljujemo najiskreneje vsem in ga priporočamo v blag spomin.	' V TRSTU, 20. oktobra I9i8.
Družine : Štrekelj, Čergo!j in Škerlj.
mš^čdi
Pozor I
Za takojšnjo dobavo imam več vagonov
BUKOVEGA OGLJA
na razpolago. Oddajajo se le celi vagoni iz lastne ogljarne.
JAKOB MS&&EST, S2omža!sf Kranjsko.
BlrtEiisko draštvB pri SvJariji MM\ Spodnji
registravaua zadruga z neomejeno zavezo.
DAROVL
— Ker se ni mogel udeležiti pogreba pok. učitelja Avgusta Maschteta* daruje v počastitev stk>-miita dr. K an M. Čok 10 K za slovansko gledališče v Trstu. Denar hrani uprava.
Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Gaiatti (zraven elavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
se raćuuaje po S viu. b« t eds. — Debelo tiskati* tu Muki se računajo dvofuo. Najmanjša pristojbina :—*	znaša 80 vinarier.	x—:
Mliffffl	išče čedno opremljeno m<
tilulIU no sobo pri boljši rodbin*. Naslov Teatro 4 1IL Legat
meseč-ui. 29.9
i^Affl hiino. pošteao, dobi dobro hrano, pla«'o llim in stanovanj« ali brez SLanoraiga. ^ '
dirivo 8 skladišče.
Val-2931
Prodam
sode. velik n i a male, za zelje ia vino, po nizkth cenah. Uarradori sklafli-*	29*^1
fiatvmA	ki ima pravico do tenzije,
vli[Hl(J| iš:e znanja v svrbo ženit vez 40
leluo gospoJiČuo, ki ima premoŽenje. — Ponudbe pod „Jesen" iDS. odd. Edinosti.	iJ
nanč-. govoriti nemški io franc »«ki v treh mesecih. 3Iaiol ca 17, II. 29^0
Ker se občni zbor, sklican v iiedeljo, 20. oktobra 1918, ob 10 predp. vsled nezadostne udeležbe ni mogel vršiti, se bo vršil v »drugem sklicanju
mM oični ztor
v prostorih g. Josipa Fran-kovifa pri Sv. Ani v soboto, na dan sv. Ju sta, 2 novembra 1918, ob 10 predp. po irasieonlem dnevnem redu:
1.	Od-obreraje računov za 1. 1916 rn 1917.
2.	Sklepanje o razdružitvi.
3.	Volitev odbora, nadjzoriilšiva ozir. likvidatorjev.
4.	Razni nasveti in predlogi.
V smislu § 32 zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak., bo zanuogel ta občni zbor sklepati pravoveljavno ob vsakem številu prisotnih zadružnikov.
Pri Sv. Mariji Magd. Sp. 21 okt. 1918.
Načelnišivo,
GsipodiniiB ilništvo Jr&if sa VrdžJi v Trsta
vp sana zadruga z omejeno z\vezo
vabi na
izoor
ki se bo vršil
v društvenih preste^ v nedeljo, 3. novembra 191S, ob 3 pop. po nasleđniem dnevnem redu:
v
1.)	Sklepanje o likvidaciji in razdružitvi zadruge.
2.)	Volitev likvidatorjev.
3.)	Razni nasveti in predlogi.
Ker je za razpravljanje tega dnevnega reda po § 50, tretji odstavek, zadružnih pravil potrebna udeležba dveh tretjin za-družnrkov, poživlja podpisani, da ne bo mankal noben član, ki se nahaja doma.
Na VrdeH v Trstu, 21. oktobra 1918.
ODBOR.
aiN2M asi prodam 2 moški suknji lillli^iljUfll In 2 bel! preprogi za postelje. Oelsl 9, t* Od 12—2.	2933
n^rflUH pcsteljo za dve o^ebi. Ulica Traver-PrODdm Ll* al Bosco 3, I. vr. 7,	2910
Me
teuab. Ante
žt. D J 2.
bel« in rdeče'Ćeluila ter artičoko* imam na prodaj v veliki aanožini po zmernih » Aljmorić, Trst, Broud«ž^a (Sv. Ivan)
27s0
CftfAAMHK Anton Jerlvič poalnjc t srojem ateljei a rOIaSm ▼ Trstu. Y'xa delle Poste >t- 10. 40
Š8R10 no debelo. ^Sa^i^^EnS
rije in ilrobnin«. — Jakob I^vi. Trst, nhca S. Ni-
coo 19.
Pczcr kmetouclcl!	J-
tčt pod ngodDimi pogoji. Tran Peric, Tržič, ulica
Trie te 117. '	~	2913
ulica Stadion C9. Zaloga mjfi-nejšiu likerjev, vin v stekle-
KSffe ____________
nicah in žga!>ia ]>rodaja na Jf(-bno In debelo. Po-na dom io pO "neročilih tadi po železnici.
2911
iMm
moško suknjo, za 140 K. — Ulica dell'Olmo 2,111. vr. 17
P 33
I
Dobroznana ura rn a In zlatarna
l PC¥H v Trsta. Trs stare mitnice itn. 3.
Bogata zaloga usnKourstnin ur ter raznih zlafenln.
Pri tak. okr. začasno mesto
glavarstvu se razpisuje
kl na] M vodili poljedelski In aprovtzacUskl referat. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. Januarjem p. L -
€. kr. okraloo gkrvartvo. Tolmin, dne 12. oktobra 1918. / ; ' Voditelj:
Hohenbdiielt r, . >
^umina——
—iaaaa—bmb GB^ssaa^zsoLa^.Ljm
V volikl zalOBl plofnonlli Čevljev Iz covinč
v Trstu, Ki flelLi Scailnoia Z
se prodajajo pialneni ?ev!]i s podprti iz ce-vir.e z usnjatimi pcd;>Iaf?itmi nabitki.
Prevzemajo se tudi naročila po meri in izvršujejo \ v %2 duth če naročuii preskrbi pJatno sinu.
rciaiaja se gisijevi fci!;clRiki; bcl^ iias in mesna niti Speciallteta: mazilo za čevlje.
8e i o ilja tudi oa dežela,
Trst — uiles	St. 2 — Trst
SABINO OSMO.
vsaki vešer g o& 9 V.
vsla mm

Viloisnlna
Zlatarnico > d. Pano
v Trstu se je preselila na Corso St. 15 v bi^šo zlatarnico Q. ZercowItz & Fl^lio.
Velika Izbera srebrnih in zlatih ur, ullanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
r
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. čerrnak
v Trstu, ulica Posta veccilj 12 vogal ulice delle Poits
izdiranje zobov brez bo -leein. — Plombiranja.
^ UMSTfil ZOBJE --
JIDMim IANKA
Trs«; Via Cassa dl Rispar.nio 5
(Lashs pošlo?*e) Kapital In rezerva K 23,500.303.^
FILIJALKE: DanaJ Tege»'i »fitratss 7 J Dubrovnik. Kotor. Ljubljanu, tko v J Č, Op iti j a ' Split, šl.enlk, Zfiar.
VLOGE NA KNJIŽI CB
3^1 O
o	"—
od dnava vloga do dneva vzdiha. Hentat dava'i p'aCaje bank.i svojega Obreatovaajo vlo^ na tekočem in SiroraČanu p) dogovoru * A'tre lati t teki In nakaznic na ta-ia in->z im* c* &r£li
KDPUJB IN PRODAJA: rrednostaa pir»Irje rante, obligacije, zastavaa pismi, prijoritata de'nice, srećke, valute device, promosa itd D »jo PREDUJME na vrednostne papirje in b'a^r* loieče ▼ javnih aklalUčih. SAPE DEPOSITd PROMESE.--Prod.»Ja arećk razredna loterija. Zavarovanja vsakovrstnih pap rjav proti knrzni izgubi, revizija irabmja sraflt 1. t i brezplačno. Stavbni kredit, rembac.fi krediti. Borzna naroČila. — Inka^o.
MENJALNICA.---BSiOMB MB^I
' Telefoni; 140% 1793 In 2679.
Urada« arai od • do t popoldne
Brzojavi: JADRANSKA.
_