PRIM«. 'IŠKI DNEVNIK
PoStnlna plačana v gotovini	'a a i •
Abb. postale 1 gnippo ■ (jCDfl 40 lir
Leto XXI. Št. 24 (6002)
TRST, petek 29. januarja 1965
PO OSMIH DNEH TEMELJITEGA PROUČEVANJA IN RAZPRAVLJANJA
Ministrski svet odobril včeraj osnutek petletnega načrta za razvoj gospodarstva
Danes zaključna seja, na kateri bodo proučili koordinacijo med finančnimi postavkami in formalno odobrili načrt - 30 milijard za izboljšanje zemljišč - La Malfa o povezanosti
med gospodarskim načrtovanjem in politiko dohodkov
RIM, 28. — Ministrski svet je danes praktično zaključil proučevanje petletnega gospodarskega načrta; to je opravil že na dopoldanski seji, ko so proučili nekatere točke, ki zadevajo stanovanjsko politiko, krajevne ti nance, javno in plačilno bilanco. Na Jutrišnji seji, ko bodo tudi formalno odobrili načrt, bodo proučili le še koordinacijo med finančnimi postavkami in njihovo vzajemno skladnost.
Ro seji je minister za proračun Pieraccini dejal novinarjem med drugim, da bodo jutri, po zaključni seji ministrskega sveta, obširneje obrazlo-
žili petletni načrt. 2e danes pa Je minister nanizal nekaj misli o tem načrtu. Najprej je poudaril, da je bila sedanja se Ja ministrskega sveta pajdaljša v zgodovini Italije; dolgost te seje pa ni bila v zvezi s poravnavo hudih nasprotij in nesoglasij, ampak z obširnim in podrobnim proučevanjem vsake posamezne točke načrta; po tej temeljiti analizi je vlada odobrila strukturo in vsebino načrta in postane s tem njena obveza; Po proučitvi CNEL ga bo predložna parlamentu v razpravo in o-dobritev. Pieraccini je še pripom-niL da petletni gospodarski načrt predvideva povprečno 5-odstotno Povečanje nacionalnega dohodka na leto, kar sicer ni lahko dosegljivo, če upoštevamo, da imamo se vedno opravka s težavno gospodarsko konjunkturo; potrebno bo zato trdo delo vseh v splošno korist dežele. Smotri načrta obsegajo; polno zaposlitev, razvoj šolstva, socialno varnost in razvoj juga.
Minister Tremelloni pa ie dejal novinarjem med drugim, da načrt Predvideva tudi reformo davčnega sistema, ki bo zahtevala več kot Pet let; nekatere točke pa bodo uresničili med letom 1966 in 1970. Italijanski davčni sistem se bo tako približal sistemom, ki so v veljavi v drugih državah evropske skupnosti. Ko bo reforma izvršena, bodo vse najrazličnejše dosedanje davke poenotili in imeli bomo le različne stopnje enega sa-9'etra državnega* ncpbnega progie-s,vnega davka; kar zadeva neposredne davke, pa je predvidena sprememba splošnega davka na Promet (IGE) v davek na dodatno vrednost, kateremu se bo pridružila je «enofazna» trošarina, rteforma predvideva nadalje tudi revizijo sedanjega sistema finančnih odnosov med državnim prora-eunom in proračuni krajevnih u-
prav, v okviru reforme krajevnih financ.
Na predlog ministrstva za kmetijstvo je ministrski svet odobril zakonski osnutek, ki dovoljuje :z-datek v višini SO milijard za izdajanje prispevkov na račun glav niče za izboljšanje zemljišč, ki ga bodo predlagala kmetijska nadzor-ništva na podlagi 8. in 13. člena zakona št. 454 od 2. junija 1961. 25 milijard bo šlo v korist ravninskih in gričastih področij, 5 milijard pa v korist hribovitih področij. S tem dodatnim finansiranjem bo moč pospešiti nove investicije v višini 80 milijard lir. V poslanski zbornici je bilo na
..........
Johnsonova postanita za obrambo dolarja
Primanjkljaj v plačilni bilanci ni bil ie odpravljen
WASHINGTON, 28. — Predsednik Johnson je predložil danes kongresu program za obrambo dolarja. V gospodarski poslanici kongresu priporoča Johnson, naj se pravilo 25-odstot-nega letnega kritja ohrani za bankovce, toda ukine naj se za poioge trgovskih bank pri zvez-
DANES
"'V!' '	; .. . Ivi
Včeraj je posvetovalna skupSči-na evropskega sveta z 68 glasovi Proti 15 sprejela važno resoluci-J°> s katero se izreka proti temu, da bi v državah članicah tega sveta zastarali zločini proti člo-ve>tvu, in poziva, naj odbor vlad-nih Izvedencev pripravi mednarodno konvencijo, ki naj zajam-”*• da ti zločini ne bodo zastara-*'• Med razpravo resolucije je nemški socialist Bauer pozval skupščino, naj postopa naglo, ker n° v številnih državah potekel rok za preganjanje zločincev pro-" člove tvu; nemški demokrist-janski zastopnik VVahl se je prav tako izrekel proti zastaranju, medtem ko je bivši italijanski desničarski poslanec Lucifero glasoval proti resoluciji. Skupščina Je odobrila tudi resolucijo o okrepitvi evropske konvencije o «loveških pravicah.
Vladni krogi ZDA se še niso iz-rpkli o najnovejšem vojaškem udaru v Južnem Vietnamu pod v°dstvom generala Kana, ki je dejal, da bo začasno vodil seda-ujo vlado njen podpredsednik. *® ZDA pa je dejal, da bodo razumele, da je udar v skladu s koristmi vietnamskega ljudstva d da gre za notranjo zadevo Vietnama.
Jutri bo v Londonu Churchil-lov pogreb, ki se ga bodo udele-*iU predstavniki 91 od 93 povab-‘Jenlh držav, ker so se vabilu odevale vse razen Kitajske in zu-nanJe Mongolije. Za to priložnost 80 v Londonu izdelali zlate in "rebrne spominske kolajne, kar 86 je zgodilo prvikrat po letu .917, ko so kolajne izdelali na past IJovclu Georgeu. Iz skupne 'rjave o razgovorih indonezijske-*a zunanjega ministra v Pekingu sledi, da Indonezija ni zahtevala 0<1 Kitajske vojaške pomoči in da ti sklenila nobene vojaške ponudbe, temveč da je Kitajska o-uobrila Indoneziji za sto milijo-t°v dolarjev (62 milijard lir) kredita, ter da je bil dosežen sporazum o vzajemni vojaški Podpori glede izmenjave Informacij in olajšav za vežbanje.
Ameriški predsednik Johnson j* včeraj v programu za obram-oo dolarja o primanjkljaju ameriške plačilne bilance naštel med uruglm nujnost štirih ukrepov: 1- največje varčevanje pri izdat-**it za obrambo ln za pomoč tuji-tl. 2. povečanje izvoza, 3. prekinitev izvoza kratkoročnih kaplta-'ov, ki jih privlačujejo v tujino viAje obrestne mere, in 4. p rite *ovati tuj kapital v ZDA z davčno zakonodajo, ki bo za te in-
VOsticije ugodnejša.
dnevnem redu 15 interpelacij (6 .obdržal le na ravni leta 1955. iti staremu Sistemu, ali pa je pri-KPI, 5 PSIUP, po ena pa PSI, KD. I Danes so bile plenarne seje po- I pravljena obnoviti tudi sebe. Tudi PLI in MSI), in kar 57 vprašanj slancev KD, PSI in PSIUP ter se-1 če KPI hoče gledati na stvari na (43 KPI, 4 PSIUP, 4 KD, po dve I natorjev KD. Na sestanku poslari-pa PSI, PSDI in MSI). Interpela- cev in senatorjev KD so v zveži cije zadevajo gospodarsko stanje: z bližnjim zasedanjem glavnega začasno zaprtje oddelkov tovarn sveta KD poudarjali potrebo (Pirelli, Lancia, Fiat RIV); gospodarsko stanje na področju gradbeništva, tekstilne in kovinsko-mehan-ske industrije in industrijske dejavnosti v pokrajini Milano; krizo v industriji bombaža; vsa vprašanja pa zadevajo skrčenje delovnega urnika in zaposlenih delavcev v posameznih industrijskih podjetjih ali pa raven zaposlitve v raznih pokrajinah.
V senatu so začeli razpravo o zakonskem predlogu senatorjev KD,
PSDI in PSI, s katerim se znižuje
državna pristojbina na vstopnice za filmske predstave na raven leta 1959, ker je obiskovanje teh predstav občutno padlo v teh zadnjih letih. Od leta 1955 do leta 1963 so prodali 122 milijonov vstopnic manj, kot bi jih sicer prodali, če bi se obisk filmskih predstav
ni rezervi. Johnson pravi: ((Jasno moramo povedati, da smo pripravljeni uporabiti naše zlato. da ohranimo dolarju njegovo zlato vrednost, to je 35 dolarjev za unčo.»	\
Keforma, ki jo predlaga vlada, teži za tem, da se oicrepi mednarodno zaupanje v ameriško valuto, s tem da se sprosti približno pet milijard dolarjev zlate rezerve ZDA (ki se je sedaj znižala na 15.400 milijonov dolarjev), da bodo lahko izpolnili morebitne zahteve tujih imetnikov dolarjev za njih spremembo v zlato.
Večji del Jonnsonove poslanice je posvečen primanjkljaju ameriške plačilne bilance. Predsednik pravi, da zadeva ni bila rešena cljub lanskemu izboljšanju. Predsednik našteva sredstva, ki jih namerava njegova vlada uporaoi-ti za vzpostavitev ravnotežja plačilne bilance, in sicer: 1. Naj večje varčevanje pri programih za o-brambo in za pomoč tujini. 2. Povečanje ameriškega izvoza. 3. U staviti izvoz krataoročnih kapitelov, ki jih privlačujejo v tujino višje obrestne mere. 4. Pritegovati tuji kapital v ZDA z davčno zakonodajo, ki bo ugodnejša za te investicije.
Predsednik poziva nato na širše mednarodno sodelovanje med industrializiranimi državami, da se okrepi sedanji mednarodni valutni sistem. Jobnson se zavzema Za ustvaritev boljših mehanizmov uravnavanja med državami, katerih plačilna bilanca izkazuje primanjkljaj, in državami, ki imajo presežke v rezervah. Zavzema se tudi za sporazum za zvišanje razpoložljivosti mednarodnega denarnega sklada, da se ustvari likvidnost, ki je potrebna za razvoj svetovne trgovine.
Glede gospodarskih perspektiv ZDA pravi Johnson, da razdobjem razmaha ne sledi več nujno recesija. Nato določa smotre za leto 1965: 1. Bruto narodni dohodek 600 milijard dolarjev, to je 38 milijard več kakor lani. 2. Znižanje brezposelnosti pod 5.2 odst., kakor je znašala lani.
Predsednik pravi, da je vlada odločena izvajati davčno politiko, ki je potrebna v ta namen. Toda ponovno poziva privatni sektor, naj ohrani potrebno stabilnost cen in mezd. »Leta 1965, pravi Johnson, si ne moremo dovoliti inflacije, kakor nismo mogli tega dopustiti leta 1964. Zaupam v čut odgovornosti sindikalnih voditeljev in industrijcev, ki naj bi sodelovali pri zaščiti in okrepitvi naše stabilnosti.*
V poročilu kongresu glede vesoljske dejavnosti ZDA pravi Johnson, da ZDA ‘hočejo raziskati Luno in ne samo obiskati jo ali fotografirati*. V načrtu imajo tudi »raziskovanje planetov in izdelavo zadevne karte*.
• Vesolje mora biti pot miru, nadaljuje predsednik, in pozivam vse ljudi, da se nam pridružijo pri tem delu. Ze sedaj jim želimo dobrodošlico*
Bela hiia je danes javila, da je bil Marvin Watson imenovan za posebnega Johnsonovega svetovalca. Svoje mesto bo prevzel 1. februarja. Za novega pravosodnega ministra pa je bil imenovan Ni* cholas Katzenbach, ki je vršil posle pravosodnega ministra od lanskega septembra, ko je Robert Kennedy odstopil, da je lahko kandidiral za senatorja.
šel sinoči v Kairo iz Kartuma. £ stal se je z Naserjem in z Ali S brijem.
V nekem inlerviiiiu se Je Gbenjer
zahvalil Naserju in egiptovskemu ljudstvu zaradi podpore kongoškim revolucionarjem. Izjavil Je, da kon-goški revolucionarji nadzorujejo vso Vzhodno pokrajino z izjemo
Stanleyvilla.
Combe pa je prišel davi v Bruselj, kjer bo nadaljeval pogajanja z belgijsko vlado. Iz Bruslja bo odpotoval v London na Churchillov pogreb.
Gbenje v Alžiru
ALZIR, 28. — Predsednik kongo ške revolucionarne vlade Christo-
po
enotnosti KD in po ukinitvi notranjih struj, ki so že postale organizirane stranke s svojim sedežem in svojim tiskom. Poslanci PSI in PSIUP pa so razpravljali o svojih notranjih vprašanjih.
Predsednik skupine socialističnih senatorjev Tolloy je izrazil svoje ((Obžalovanje, ki ni le obžalovanje socialistov, ampak vseh demokratovi), da so predstavništvo Italije na pogrebu Winstona Churchilla poverili obrambnemu ministru Andreottiju: če se Moro ali Nenni ne moreta udeležiti pogreba, naj bi poslali vsaj ministra za zvezo s parlamentom, ki bi bil še najbolj primeren. V vladnih krogih se pripominja k temu, da vsak minister, ko mu poverijo nalogo, da zastopa vlado, jo zastopa v celoti, ne pa le kot minister, ki ima določen resor.
La Malfa objavlja v glasilu PBI «La Voce repubblicanan članek, v katerem ponovno poudarja povezavo med gospodarskim načrtovanjem in politiko dohodkov in polemizira s KPI. Politika dohodkov, pravi La Malfa «ne blokira nič», ker Je gospodarsko načrtovanje že po definiciji dinamična politika: namreč prilagojevanje raznih oblik dohodka globalnemu gledanju na vprašanja. ((Kričanje proti tej preprosti resnici dokazuje le, da v naši državi ni pogosto le vera, ampak da sta tudi politično in gospodarsko življenje prežeta s praznoverjem. Ali ni gospodarsko načrtovanje v Rusiji ali na Kitajskem, na Poljskem ali sa Madžarskem tudi in predvsem *o litika dohodkov? In če ne bi 'a politika dohodkov, kaj naj bi kila?)) V nadaljevanju svojega čla»,-
balno gledanje na vprašanja, ki ga vsebuje petletni načrt; toda povedati morata, kakšno drugačno globalno gledanje zoperstavljata. KPI more, kot stranka, negirati sistem svobodnega gospodarstva ln zasledovati smoter popolne prevrnitve sistema; tega ni sicer nikoli napovedala, ko je obravnavala konkretna vprašanja, a ga ni niti izključila v okviru svojih ideoloških zamisli. Toda CGIL dela v okviru obstoječega sistema, pušča politiki, kar pripada politiki in skuša izboljšati stanje delavstva. Program, ki ga bo vlada v kratkem predložila, je — če že nič drugega, — vsaj nova metoda politično-go spodarske akcije, ki obvezuje vse in zato obvezuje tudi CGIL».
La Malfa zaključuje: »Vprašanje je, vsaj kar zadeva CGIL, ali bo odgovorila na modernejšo fazo, s katero se izraža sistem, z istim zadržanjem, ki ga Je imela naspro-
gledati
najbolj nezaupljiv in kritičen način in reducirati vse na vražjo zaroto dorotejcev, gre za to, da vidimo, ali smo zmožni odgovoriti s prav tolikšno novostjo na nekaj sistematične novosti, ki jo nudi položaj, ali oa bomo odgovarjali s starimi idejami, starimi metodami, če že ne s starimi praznoverji«.
500-lirski bankovci veljavni do 30. VI.
RIM, 28. — Bankovci po 500 lir bodo odtegnjeni iz prometa s 30. junijem 1965 in bodo lahko predloženi pri podružnicah Italijanske banke za izplačilo najkasneje do 31. decembra 1966. Italijanska banka bo prenehala izdajati bankovce po 500 lir s 1. februarjem letos.
RAZVOJ ODNOSOV MED SFRJ IN BOLGARIJO
Razgovori Popovič - Bašev v Sofiji 0 bivanju msgr. Casarolija v Beogradu
Blagojevič obsoja Cuenlajev predlog za ustanovitev nove svetovne organizacije ■ Pred obiskom Bargibe v Beogradu ■ Bankovič obišče ZAR
BEOGRAD, 28. — V Sofiji so se danes pričeli razgovori med državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Kočo Popovičem in bolgarskim zunanjim ministrom Ivanom Baševom in njunimi sodelavci. V razgovorih, ki so trajali okrog tri in pol u-re, so proučili vprašanja s po-
dročja dvostranskih odnosov, širšega balkanskega področja in aktualna mednarodna vprašanja.
Po sestanku je Koča Popovič izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen z razgovori in rezultati današnjega sestanka ter izrazil prepričanje, da bo njegovo bivanje v Sofiji resen korak za nadaljnji uspešen razvoj jugo-slovansko-bolgarskih odnosov. Minister Bašev je s svoje strani dejal, da popolnoma soglaša z ugotovitvijo Koče Popoviča, in dodal, da so bili razgovori prijateljski in odkriti.
Na vprašanje, kako ocenjuje sedanje politično ozračje na Balkanu, je Popovič dejal, da se v skladu s pozitivnim razvojem odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo pričakuje tudi vzporedno sodelovanje. «A mi želimo, da bi to sodelovanje bilo čim bliže so; delovanju z ostalimi balkanskimi državami, ker bi bil tak razvoj v interesu narodov tega področja
spodkopava OZN, Kitajska oziroma ZDA ((Stališče Jugoslavije v zvezi s tem vprašanjem Je dobro znano. Mi zastopamo stališče, da bi svetovna organizacija morala člm-prej glede Članstva postati univerzalna,« je odgovoril Blagojevič. Glede vprašanja, kdo spodkopava
in v interesu miru na Balkanu in vsega sveta,* je izjavil Koča Po povič.
Pobudo kitajskega predsednika,	-	.	.	.
vlade Cuenlaja za ustanovitev nove | OZN, je opozoril dopisnika iiNove svetovne organizacije je zastopnik, Kitajske« na listino OZN, s kate-državnega tajništva za zunanje za-; r° so urejene pravice vseh držav deve Jugoslavije v odgovoru na svetovne organizacije. «To dejstvo, zadevna vprašanja dopisnika «Trust I Je poudaril Blagojevič, je široko of India« na današnji tiskovni kon-1 znano na svetu « ferenci ocenil kot dejanje spodko- V zvezi z obiskom državnega pavanja in razbijanja Organizacije; tajnika za zunanje zadeve Ko-e združenih narodov. Dodal je, da | Popoviča v Bolgariji je zastopnik vidi Jugoslavija v svetovni organi-] državnega tajništva izrazil preori-
zaciji neobhodno sredstvo za reševanje mednarodnih vprašanj, za zagotovitev miru, za borbo proti kolonializmu in vsem oblikam neenakopravnosti v mednarodnih odnosih. Blagojevič je izrazil prepričanje, da bo ta kitajski poskus naletel na odpor in obsodbo vseh miroljubnih držav.
Na ta odgovor je dopisni* agencije «Hšin Hua» («Nova Kitajska«) pripomnil, da Kitajska, Severna Koreja, Severni Vietnam in Vzhodna Nemčija niso sprejete v OZN, za katero je rekel, da je pod nadzorstvom ZDA in v zvezi s tem
vprašal Blagojevlča za mnenje, kdo
RESOLUCIJA SKUPŠČINE EVROPSKEGA SVETA
Proti zastaranju zločinov nacističnih vojnih zločincev
Za okrepitev evropske konvencije o človeških pravicah
STRASSBURG, 28. — Posvetovalna skupščina evropskega sveta Je sprejela danes resolucijo, s katero se Izreka proti temu, da bi v državah članicah tega sveta zastarali zločini proti človeštvu.
Resolucija je bila sprejeta z 68
glasovi proti 15. Odboru ministrov
ka La Malfa pravi, da KPI *• priporoča, naj pozovejo vlade dr-"CGIL moreta eics;- odklonu /iti £av članic, da takoj sprejmejo pri-
merne ukrepe, da se pr bi zaradi zastaranja ali 1
irepreči, da
_	_______ . kakor koli
drugače ostali nekaznovani zločini, ki so bili izvršeni iz političnih, rasnih ali verskih razlogov pred drugo svetovno vojno in med njo, in še bolj na splošno zločini proti človeštvu. Hkrati poziva resolucija, naj se odboru vladnih Izvedencev poveri naloga, da pripravijo mednarodno konvencijo, ki naj zajamči, da zločini proti človeštvu ne bo. do zastarali.
Belgijski socialist Housiaux, ki je obrazložil predlog omenjene resolucije, je poudaril, da Je hotela pravna komisija tolmačiti zaskrbljenost celega pokolenja, ki je spoznalo nacizem in njegove zločine. V Belgiji so decembra lani odobrili zakon, ki podaljšuje od 20 na 30 let čas za zastaranje smrtnih obsodb. ki so bile izrečene zaradi napada za zunanjo varnost države. V Franciji je parlament izglasoval
Danilo Dolci kandidat za Nobelovo nagrado
OSLO, 28, — Italijan Danilo Dolci je bil predlagan za kandidata za Nobelovo nagrado za mir za leto 1965. Predlog je s posebnim pismom poslalo norveškemu odboru za Nobelovo nagrado deset članov švedske narodne skupščine.
JUTRI SLOVESEN POKOP CHURCHILLA
Pogreba se bodo udeležili predstavniki 91 držav
Kitajska je odklonila udeležbo - Zlate in srebrne spominske kolajne
LONDON, 28. — Danes so objavili v Londonu imena predstavnikov raznih držav, ki se bodo udeležili v soboto Churchillovega pogreba. Od 93 držav, ki so bile povabljene, ne bosta samo Kitajska in Zunanja Mongolija poslali svojih predstavnikov v London. Kitajska vlada je sporočila, da ne Jr” 1
misli imenovati svojega predstavnika na pogrebu. Zunanja Mongolija pa ne bo zastopana, ker je njen poslanik v Londonu bolan. Pogreba se bo udeležil tudi izraelski predsednik šazar, ki je v ta namen dobil posebno dovoljenje velikega izraelskega rabina.
Mimohod pred krsto velikega državnika v VVestmlnstru se nadaljuje. Včeraj in do današnjih prvih popoldanskih ur je šlo mimo krste 112.000 oseb. Jutri zvečer se bodo predsednik vlade Harold Wilson, voditelj konservativne opozicije Douglas Home in voditelj liberalne stranke Jo Grimond skupno ustavili pet minut pred krsto. Pobudo za to je dal Wilson.
V	London prihaja cvetje za Churchilla iz vseh delov sveta. Na željo Churchillove žene pošiljajo vse cvetje v bolnišnice in druge zavode.
V	londonski kovnici Spink so začeli vlivati zlate in srebne spominske kolajne, ki predstavljajo na eni strani sliko Churchilla, na drugi po ((Tommyja» iz druge svetovne vojne. Kolajna simbolizira odpor proti hitlerjevskim silam. Po letu 1917 se, je sedaj prvikrat izdala spominska kolajna na čast britanski osebnosti, ki ne predstavlja kraljeve družine. Zadnji britanski državnik, ki so ga počastili na ta način, je bil Lloyd George. Kolajna iz zlata 22 karatov bo stala sto šterlingov, srebrna pa dva
___ _______ vlous	šterlinga in deset šilingov.,
phe Gbenje je prišel danes popol- Danes popoldne je prišla v Lon-dne iz Kaira v Al) ir, kjer se bo' don delegacija, ki bo zastopala sestal z Ben Belo. Na letališču ga j Sovjetsko zvezo na pogrebu. V deje čakal Ben Bela. Gbenje je pri-1 legnclji sta podpredsednik vlade
Konstantin Rudnev in maršal Ivan [ invalidi in Invalidov z berglami je Konjev.	molče šla mimo krste.
Davi so se poklonili pred Chur- Kljub snegu je vso noč čakala chillovim truplom številni vojni | pred vrati dolga ■ invalidi. Dolga vrsta vozičkov z
vojni I pred' vrati dolga vrsta ljudi, ki se I Je v Jutranjih urah še podaljšala.
zakon, ki določa, da zločini proti človeštvu, kakor jih je definirala OZN februarja 1964, ne morejo zastarati.
V debato so posegli številni govorniki. Dva golistična predstavnika sta poudarila, da nekaterih zločinov ni moč pozabiti, in da države članice evropskega sveta morajo preprečiti tistim, ki so izvrševali pokole, da bi se mogli zopet javno prikazati.
Tudi nemški socialist Bauer je pozval skupščino, naj naglo nastopi zaradi skromnega časa, ki je na razpolago. V številnih državah bo namreč potekel rok za preganjanje omenjenih zločincev. Dodal je, da so zločini nacistov sprevrgli tradicionalne pravne norme, in se je vprašal, kdo bi mogel Jutri preprečiti zločincem, da se znova pojavijo in da spretno izkoristijo veljavna pravna načela. Bauer je pripomnil, da problem ni samo pravnega značaja temveč tudi politične, ga. Nemški demokristjan Wahl se je tudi izrekel proti zastaranju. Tudi če bi upoštevali vpliv, ki ga je teror imel v hitlerjevski Nemčiji, in propagando, ki Je pretvarjala vest posameznikov, ostane individualna odgovornost tistih, ki so sprejemali odločitve, nespremenjena,« je pripomnil Wahl.
Med tistimi, ki so nasprotovali resoluciji, je bil tudi italijanski poslanik Lucifero.
Skupščina Je odobrila tudi resolucijo o okrepitvi evropske konvencije o človeških pravicah. Resolucija poziva vlade, ki niso še sprejele pravice za individualne pritožbe ali pa obvezne jurisdikcije razsodišča, naj znova proučijo svoje stališče. Hkrati poziva države članice, naj uvedejo stalno povezavo med poedinimi pravosodnimi ministrstvi in ravnateljstvom za človeške pravice v evropskem svetu, zato da bo ta organizem obveščen o vseh pravnih odločitvah s tem v zvezi.
14. konferenca Pugvaš bo aprila v Benetkah
RIM, 28. — stalni oaoor kon- zločincev, in je pcirw\» žchodno-terence Pugvaš je danes javil, dal nemško vlado, naj svoj sklep sure-
Ln 1 A rrmfnonnnn r\A 11 A t~\	1 C	.	...	.	. .
Stalni odbor kon-
čanje, da bo ta obisk prisneval k nadaljnjemu napredku sodelovanja in dobrososednih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Na vprašanje novinarjev, ali se nedavno bivanje zastopnika Vatikana mons. Cesarollja v Beogradu lahko razlaga tako, da bosta Jugoslavija in Vatikan v kratkem vzpostavila diplomatske odnose, je Blagojevič odvrnil: «Glede na to, da gre za predhodne razgovore, ne bi mogel nič podrobnejšega o tem reči.« Na vprašanje, ali lahko pove, ali je mons. Casaroli še v Beogradu, je Blagojevič odgovoril: «Ne morem.«
Te dni sta Jugoslavija in Francija podpisali sporazum, ki urejuje zaposlitev jugoslovanskih delavcev v Franciji in obratno. Na zanimanje nemških novinarjev, ali bo kmalu prišlo do podobnega sporazuma tudi z Zahodno Nemčijo, je Dušan Blagojevič dejal, da se pripravljajo zadevni razgovori s še nekaterimi državami.
Med konferenco Je zastopnik državnega tajništva obvestil novinarje, da je bil nedavni obisk šefa kabineta predsednika Tunizije v zvezi z napovedanim obiskom predsednika Burgibe v Jugoslaviji, in potrdil vest agencije «Men». da bo prve dni marca podpredsednik republike Aleksander Rankovič obiskal ZAR.
Zvezna skupščina Jugoslavije ie včeraj soglasno obsodila namere zahodnonemške vlade, da se po R. maju prihodnjega leta preneha preganjanje in kaznovanje napl-ti^h
bo 14. konferenca od 11. do 16. aprila v Italiji, in sicer na sedežu ustanove Cini v Benetkah.
Kakor je znano, je ta konferenca nastala na podlagi pisma, ki sta ga leta 1955 poslala Bertrand Rus-sell in Albert Einstein najvidnejšim jedrskim znanstvenikom.
Pred konferenco bo pripravljalni sestanek 9. in 10. aprila v Trstu na sedežu mednarodnega centra za teoretsko fiziko mednarodne agencije za atomsko energijo.	*
Konferenci v Benetkah bo predsedoval prof. G. Bernardini. Na njej bodo razpravljali o jedrski in konvencionalni razorožitvi in o znanstvenem sodelovanju. Dve delovni skupini bosta še posebej o-bravnavali vprašanje širjenja jedrskega orožja in vprašanje konvencionalne razorožitve. Druge tri skupine pa bodo obravnavale specifične plati mednarodnega znanstvenega sodelovanja.
v	, i.aj okuj	S/ 'J***'^
meni. Skupščina je Izrazila mnenle, da bi sprejem tega sHepa lahko imel neugodne posledice tako . v mednarodnih odnosih kakor tudi za notranji razvoj Zahodne Nemčije same.
B B.
iiiuiiiiiniiiiifiifinfiiuiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHtmiiiitmiiiititiiitiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiimiimHiiiiiiiiiiHi
Kan poziva ZDA na «razumevanje»
Notranjščina VVestminster Halla, kjer je katafalk s Churchillovo krsto
SAJGON, 28. — General Kan je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je trdil, da je «svet oboroženih sil« začel svojo akcijo, samo da odpravi krizo, ki je ((škodovala učinkovitosti protikomunistične borbe in narodni enotnosti«.
Kan je takole obrazložil sedanjo organizacijo oblasti v Južnem Vietnamu: svet oboroženih sil, ki sicer ni še formalno prevzel oblasti, je vrhovni organ in sprejema vse važne odločitve. V najkrajšem času bodo ustanovili posvetovalni svet dvajsetih članov, ki bodo predstavniki velikih verskih skupin. V svetu bodo civilne osebnosti in predstavniki vojske. Poleg njega bo deloval poseben ustavni odbor, ki bo moral pripraviti novo ustavo; ta bo predložena narodnemu kongresu v odobritev, ko bo ta izvoljen 21. marca. Predsednik Fan Kac Su bo ostal še nekaj dni na svojem mestu, ln prav tako bo sedanja vlada vodila tekoče posle; Predsedoval pa bo njen bivši podpredsednik Ngujen Ksuan Oanh, ki je bil imenovan za začasnega ministrskega predsednika. Kan je poudaril, da je vse to začasno. Ko bo sestavljen vojaški in civilni svet dvajsetih članov, bo imenovan nov predsednik republike. Kan je dtejal, da nima namena vstopiti v vlado. Politični opazovalci se sprašujejo, ali ne bo morda postal predsednik republike.
Na vprašanje, kakšni so njegovi odnosi z budističnimi voditelji, ki so včeraj prekinili gladovno stavko, je Kan odgovoril, da Je verski problem v Južnem Vietnamu zelo zapleten, In da upa, da bodo verski voditelji skušali uresničiti enotnost vseh Vietnamcev.
Na vprašanje, kakšno je stališče ZDA do akcije vojakov, je Kan odgovoril: ((Prepričan sem, da bodo prijateljske države in ZDA razumele, da je akcija sveta oboroženih sil v skladu s koristmi vietnamskega ljudstva in tudi s koristmi Američanov. Gre za notranjo zadevo Vietnama, ki se tiče narodne suverenosti.« Predsednik republike Fan Kac je sprejel danes v svoji palači ameriškega poslanika Taylora. V Sajgon je prišel tudi avstralski minister za
General WeyJanJ umrl
PARIZ, 28. — General Weygan4, ki je bil vrhovni poveljnik Iranca skih oboroženih sil leta 1940, je danes popoldne umrl na svojem domu v Parizu v starosti 98 let. Pred osmimi dnevi je Weygand padel ter si je zlomil vrat ln stegno. Nesreča se mu je dogodila prav pred njegovim 98. rojstnim dnevom. Do tedaj je bil pri dobrem zdravju. Red"o je obiskoval seje francoske akaaemije, katere je bil dekan in je kazal izreden fizični odpor.
obrambo. Obiskal bo oporišče za vežbanje vojakov, kjer so nekateri avstralski vojaški svetovalci. Predvideva se povečanje avstralske pomoči sajgonski vladi.
Agencija Tass poroča, da Je Severni Vietnam ponovno opozoril ZDA, naj se ne vmešavajo v Laosu. Ponovil je zahtevo za sklioa-nje nove ženevske konference o nevtralnosti Laosa.
Omejena stavka poštnih uslužbencev
RIM, 28. — Po sestanku s podtajnikom za pošto in komunikacija sta sindikalni organizaciji CGIL in CISL sporočili, cia sta sklenili pie-klicati stavko postnih usiuzoenoav, ki je bila določena za 30. t. m.
Tajništvo CGIL je sporočilo, da so na današnjem sestanku z ministrom za po to in komunikacije dosegli sporazum o glavnih vprašanjih, zaradi katerih je bila nupo-vedana stavka.
Tajništvo CiSL pa javlja, da se niso mogli sporazumeti gicde vnašanj, ki se neposieuiio m izključno tičejo bO.uoJ po* m uh Ui.u.*t.i-cev v krajevnm urauui m pooi u .-nicah. Zato je potruilo ze napovedano stavko za jo. t. m. Tajm*Wo CGIL pa si pridržuje dokončno oa. ločitev po novem sestanku s predstavnikom postne uprave, ki bo jutri zjutraj.
Za Jutri in pojutrišnjem pa so napovedali stavko name .čenči prj podjetjih, ki dostavljajo brzojavke, ekspresna pisma in podobno. Stavka je napovedana, Ker ni bila oo-novljena delovna pogodba.
CGIL Javlja, da je izvršilni odbor razpravljal o pokojninah. V zvezi z obveznostjo, ki jo je lanskega Junija prevzela vlada, da bo v teku decembra predložila zakonski predlog o reformi pokojnin, je izvršilni odbor protestiral proti za-vlačevanju. Sklenil je, da bodo ponovno posredovali pri vladi, da dobijo potrebna jamstva, da bo omenjeni zakon predložen parlamentu. Če ne bodo dobili zagotovil, bodo razglasili vsedržavni dan borbe za i pokojnine.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13, najnižja 6.2, ob 19. uri 11; zračni tlak 1012.2 raste, vlaga 80 odst., veter jugovzhodnik 4 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 29. januarja
Franc
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17,06. Dolžina dneva 9.35. Luna vzide ob 5.27 In zatone ob 14.02 Jutri, SOBOTA, 30. januarja
Martina
S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Zaključena splošna razprava o zakonu za gorska področja
Običajna večina je zavrnila resolucijo svetovalcev KPI o dolinskih svetih V ponedeljek se prične podrobna razprava o posameznih členih zakonskega osnutka
boljšanja živinoreje itd. Očital je tudi komunistu Moschinu, da hoče s svojimi zahtevami glede dolinskih svetov dejansko pokopati zakonski osnutek. Zato je rekel, da zavrača njegov spreminje-valni predlog.
Odbornik za kmetijstvo Comelli je priznal, da je vprašanje gorskih področij zelo resno in pereče, rekel pa je, da mu posveča deželni odbor vso pažnjo ter da so nekateri svetovalci res preveč pesimistični. Deželni odbor res ni nameraval nuditi kakega čudežnega zdravila, toda se je držal stvarnosti.
Na to je svetovalec Moschioni odgovoril, da njegova skupina ni nasprotna zakonskemu osnutku, marveč'ga hoče le izboljšati. Niti ga noče odlagati, saj je možno hitro ustanoviti dolinske svete ter
Včeraj se je na seji deželnega eveta nadaljevala in zaključila splošna razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora o ustanovitvi odbora deželnih odbornikov za razvoj gorskih področij in posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo.
Prvi je spregovoril v razpravi liberalec Rinaldo Bertoli, ki je dejal, da je gorsko področje kakor bolan organizem, ki potrebuje temeljito zdravljenje. Zakonski osnutek deželnega odbora pa je le kakor lahko zdravilo, ki pa je bolje kakor nič in vsaj ne more škoditi. Zato bodo liberalci kljub svojim kritikam glasovali zanj.
Poudaril je,, da je treba gorskim področjem predvsem znatnih olajšav in podpor za razne konkretne industrijske, obrtniške, kmetijske in druge pobude. Zato ne bi bili liberalci niti proti zahtevi socialistov, da se ustanovi posebno od-borništvo za gorska področja. Toda predvsem je treba denarja. Za Trst je n. pr. določen vsako leto državni sklad 10 milijard lir, poleg tega razpolaga tudi s krožnim skladom, ki daje posojila po nizki obrestni meri. Za Karnijo pa ni na razpolago prav nič in bi bilo prav, da bi se vlada ravnala glede Karnije kakor se ravna nasproti Trstu. Potrebno bi bile tudi preferencialne tarife za električno energijo in znižanje prevoznih stroškov na železnicah.
Psiupovec Bettoli je tudi kritiziral zakonski osnutek deželnega odbora in zlasti zahteval, da se takoj izdajo norme za ustanovitev dolinskih svetov, ki jih predvideva že ustrezni zakon. Zastopstva teh svetov bo treba nato imenovati v posvetovalno komisijo za gorsko gospodarstvo, kajti po osnutku večine niso gor-jani sedaj v njej neposredrto zastopani. Bettoli je tudi kritiziral nekatere svetovalce, ki so govorili o goratih področjih zelo romantično kot kaki nedeljski izletniki, niso pa obravnavali stvarnih vprašanj. Pri tem je tudi prebral pesem nekega karnijskega pesnika ki je v skopih a klenih besedah opisa! žalostno slovo izseljenca od svoje družine. Kritiziral pa je tudi delovanje zadruge *Coo-perativa Carnica*. češ da je vseh 60 njenih prodajaln v družinskih rokah. Kar se posvetovalne komisije tiče, pa je deial, da so sindikati v njej premalo zastopani.
Predlagal je. naj se zakonski osnutek vrhe V	0tj'er 'naj. ga
tako spopolnijo, da ga bodo lahko vsi sprejeli.
Za njim je spregovoril demo-krstjanski svetovalec Metus, ki je nekako odgovarjal na kritike svetovalcev opozicije ter dejal, da je treba poskrbeti tudi .za gričevnata področja srednjega predela Furlanije. ki so tudi zaostala, saj šteje tudi veliko število izseljencev.
Poročevalec o zakonskem osnutku Virgolini je rekel, da se je začudil, ko je videl tako nasprotovanj zakonskemu osnutku, češ da ga v komisiji med razpravo ni bilo opaziti. Po njegovem mnenju je zakon bistvene važnosti za reševanje vprašanj gorskih področij ter da ni za to potrebna ustanovitev odborništva za ta področja, saj zadostuje odborništvo za kmetijstvo. Hvalil je vlado in rekel, da je že zelo mnogo storila za gorska področja glede gradnje cest, vodovodov, šol, iz-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIimillllMIIHIIIIItllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllll
Letna skupščina tržaške odvetniške zbornice
Odv. dr. Karel Ferluga odlikovan za 50-letno odvetniško delovanje
Kot on sta bila odlikovana še dva druga
med najstarejšinii tržaškimi odvetniki
Včeraj ob 11,30 je bila v dvorani, dr. Karla Ferluge. Naš odllkova-porotnega sodišča v sodni palači nec je Tržačan po rodu ter bo le-letna skupščina zbornice odvetni-1 tos slavil svojo 80-letnico življenja.
vključiti njihove zastopnike v posvetovalno komisijo. To bi moralo biti še toliko bolj uresničljivo, ker vsi izjavljajo, vštevši demokristjane, da sp. za ustanovitev teh svetov. Zato je dejal, da vztraja pri svojem spreminjeval-nem predlogu, oziroma resoluciji. Sledila je še daljša razprava o postopku v zvezi z zakonskim osnutkom, na kar je Comelli dejal, da deželni odbor ne m'ore sprejeti predlagane resolucije. Proti resoluciji se. je . izrekel tudi vodja skupine demokristjanov Mizzau, medtem ko se je izrekel zanjo socialist Moro. Sledilo je glasovanje in običajna večina Je zavrnili resolucijo. S tem se je tudi končala splošna razprava o zakonskem osnutku. V ponedeljek ob 9.30 se bo pričela razprava o posameznih členih osnutka.
SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Caidassijevi razgovori o tarifah za prevoz blaga iz j. Nemčije v Trst
V Muenchnu se je razgovarjaI tudi o gradnji naftovoda ■ Zaskrbljenost zaradi nameravane preselitve nekaterih deželnih oddelkov izven Trsta
Na zadnjem sestanku upravnega i čiji v bodoče od časa odbora tržaške trgovinske zborni- prirejali razstave obrtnif ice je jjredsednik dr.' Romano Cai-idassi poročal o stikih, ki jih je prpd dnevi imel s predstavniki trgovinskih zbornic in poslovnih krogov iz Muenchna in Frankfurta v Zahodni Nemčiji. Dr. Cai-dassi je povedal, da se je v Muenchnu sešel, s predstavniki družbe Bechtel, ki skrbi'za grad-' njo naftovoda iz Trsta na . Bavarsko, ter z njimi'načel vrstb vprašanj v zvezi z uresničenjem te pobude. V glavnem mestu Bavarske se je predsednik. Caidassi sestal tudi s predstavniki ondot-, ne italijanske trgoviriske zbornice. Na tem sestanku so . ngzprav-lj ali o tarifah za prevoz blaga iz Južne Nemčije v Trst in narobe, ter je bilo govora tudi o možnostih, da bi v Zahodni Nem-
.....................................................
VČERAJ OPOLDNE V NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Zadnji del obnovljene Istrske ulice in podcestni prehod izročena prometu
v
/lipan I ranzil poudaril važnost te prometne žile kot edine zveze z industrijskim pristaniščem . Dela na odprtem sektorju so stala 80 milijonov lir
Ob prisotnosti vladnega komisarja dr. Mazze, župana dr. Franzila, predstavnika deželne uprave dr.
Masutta, občinskih in pokrajinskih odbornikov ter drugih osebnosti so včeraj opoldne odprli za promet zadnji del obnovljene Istrske ulice od trga pred pokopališčem do Trga Valmaura. Hkrati so izročili svojemu namenu tudi podcestni prehod za pešce pred pokopališčem, da ne bo več treba ljudem, ki prihajajo na pokopališče s filo-vijo, prečkati nevarne ceste.
Ob svečani otvoritvi je imel priložnostni govor župan dr. Franzil, ki je dejal med drugim, da otvoritev tega zadnjega dela nove ceste predstavlja zaključek del, ki so bila nujna in potrebna, ker je Istrska ulica edina pot, ki veže mestno središče z industrijskim pristaniščem in z Istro. Z otvoritvijo tega zadnjega dela nove ceste, je dejal župan, je bilo rešeno tudi resno .vprašanje vsakodnevnega veli-kegff^avfnmobitŠKefea ' prombta, kT se odvija po te j" važni prometni žili.
Dela za razširitev Istrske ulice od Trga Baiamonti do Trga Valmaura so se začela že leta 1955 z deli za gradnjo novega mosta med Ulico Soncini in Ulico della Pace v nadomestilo starega, ki ni več ustrezal naraščajočemu prometu. Nato so bila izvršena dela za razširitev Istrske ulice od Trga Baiamonti do Ul. Vignetti v dolžini 200 metrov. Stroški za most in prvi del obnovljene ceste so znašali 106 milijonov lir. Leta 1957 so se začela dela za gradnjo novega dela Istrske ulice od Ul. Vignetti do trga pred pokopališčem v dolžini 100 metrov. Za ta dela so porabili 50 milijonov lir. Nadalje so se začela dela za zadnji del nove Istrske ulice, ki je bil včeraj odprt prometu, in ki so stala 80 milijonov lir. Ta zadnji del je dolg 300 metrov, širok 22 m (cestišče je široko 14 m,
kov m prokuratorjev. Ob tej priliki je predsednik zbornice odv. Edoardo Gasser podelil zlate medalje odvetnikom Karlu Ferlugi, VVemerju de Escher ju in Guidu Giu-su, ki letos slavijo petdesetletnico svojega delovanja v odvetniški stroki.
«So kolegi — je dejal predsednik — ki so opravljali svoj poklic na vzvišen način ter pri tem izkazali svoje bogate vrline poštenosti, ravnotežja in umerjenosti, ki skupaj z znanjem tvorijo bistveni del značaja klenih in poštenih možu.
Na včerajšnji skupščini je podal poročilo odv. Gasser, ki se je med drugim spomnil odvetnikov, ki so preminili lani. Posebno pozornost pa je posvetil raznim vprašanjem, ki neposredno zadevajo odvetnike. Zakladnik odv. Primo Vattovani pa je s svoje strani podal finančno poročilo. Po obširni diskusiji so člani zbornice soglasno odobrili obe poročili.
Ob tej priložnosti se posebej spo. minjamo dolgega delovanja na odvetniškem področju našega rojaka
SAMO še TRI DNI
je ČAS,
da poravnate celoletno naročnino na
PRIMORSKI DNEVNIK
In boste tako deležni žrebanja za brezplačni izlet v PRAGO in na DUNAJ.
Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna celoletno naročnino, tudi lepo slovensko knjigo.
Študiral je v Trstu ter promoviral za odvetnika na praškem vseučilišču. Odvetniško službo je opravljal v Trstu, potem v Ilirski Bistrici in po zadnji vojni spet v Trstu. Pri svojem delovanju je pokazal izredne sposobnosti ter si pridobil velik ugled. Značilna za njegov značaj pa sta velika dobrota in razumevanje potreb preprostega človeka zlasti pa tudi neomaj. na slovenska narodna zavest. Vsi njegovi slovenski kolegi mu želijo še mnogo let uspešnega delovanja. Tem željam se pridružuje tudi naš dnevnik.
Razgovori o sporu v Crane-Orionu
Včeraj je bila v tovarni Crane-Orion skupščina, na kateri so pred sedniki sindikata kovinarjev orisali predloge, ki jih je dalo ravnateljstvo na zadnjih razgovorih na Združenju industrijcev. Danes pa se bodo predstavniki sindikatov sestali s predstavniki ravnateljstva v tovarni.
Opozorilo radijskim in televizijskim naročnikom
Poštna uprava sporoča, da zapade 31. t.m. rok za plačilo naročnine na radio in televizijo, da pa se ta rok podaljša do 1. februarja, ker je 31. t.m. nedelja. 1 februarja bodo podružnice nepretrgoma odprte do 14. ure, poštna urada v Ul. della Borsa in v Ul. Battisti pa do 20. ure; osrednji urad za nakaznice pa bo sprejemal vplačila do 19. ure. Vendar poziva pošta naročnike, naj ne čakajo ravno na zadnji dan.
m - UJ
Predstavniki oblasti na novem odseku Istrske ulice
pločnika pa po 4 m). Poleg tega, kot smo že omenili, je bil zgrajen podcestni prehod za pešce, ki je dolg 20 m, širok pa okrog 3 m. Prehod je v notranjosti obložen z marmorjem, stopnice in tla pa so obloženi s posebno gumo. Na Trgu Valmaura pa so zgradili šest otokov, okrog katerih se odvija promet v razne smeri.
Vsa gradbena dela je izvršilo tržaško gradbeno podjetje inž. Brus-sinija do načrtih, ki jih je izdelalo ravnateljstvo oddelka za ceste občinskega tehničnega urada, župan se je v svojem govoru zahvalil gradbenemu podjetju, občinskim funkcionarjem in vsem delavcem, ki so sodelovali pri delih. Po končanem ogledu nove ceste je bila v prostorih centra za usposabljanje delavcev IRI zakuska za oblasti in goste, ki so se udeležili otvoritve.
Huda prometna nesreča v Ul. Revoltella
Ko se je sinoči okrog 21. ure 57-letni Giuseppe Gianni iz Ulice Revoltella 49 vračal domov, ga je blizu doma povozil z avtom 25-letni univ. prof. Giordano Bi-siacchi iz Ul. Giuliani 2. Gianni je prečkal Ul. Revoltella blizu Ul. Scomparini, ko je z avtom privozil Bisiacchi, ki je bil namenjen v Rocol. Verjetno se nista pravočasno zapazila, ali pa ni mogel šofer pravočasno ustaviti svojega vozila. Posledice so zelo
močno vrglo na tla, da si je prebil lobanjo in zlomil desno nogo. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno in je sploh v nezavesti.
Na kraj nesreče so prišli karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili, kdo ' je kriv hude nesreče.	.	.,
Nafta se je vnela v termični centrali
V	9-nadst.ropni stavbi i v Ulici dell’Erica 8-3 je predvčerajšnjim nastal silovit požar v prostoru, kjer je nameščena termična centrala. Počila je namreč upogljiva cev, ki dovaja nafto in vnetljiva tekočina se je razlila po podu, kjer se je kmalu vnela. Na srečo so se stanovalci kmalu zavedli nastalega požara in nemudoma poklicali gasilce iz , vojašnice na Trgu Nicolini, ki so z vso naglico z dvema brizgalnama prihiteli v Ul. delTErica, kjer se je požar razširil po vsem prostoru.
Ker je bila nevarnost, da požar zajame tudi druge prostore in seže v višja nadstropja, sp gasilci najprej izključili električni tok in potem začeli oblivati plamene, s curki vode na pritisk.
V	prostoru so se gasilci zadržali približno pol ure, dokler niso pogasili požara in pregledali vse naprave, da ne bi nastala nevarnost novega požara. Čeprav so gasilci kmalu prihiteli in hitro pogasili požar, je ta povzročil pri-
hude. Giannija je namreč tako bližno 200.000 lir škode.
lllllllllllll»»l»>>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIf|||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Predsednik velesejma Suttora na razgovorih v Ljubljani
Jugoslavija potrdila udeležbo na letošnjem velesejmu v Trstu
Zagotovilo v tem smislu je dal predsedniku podpredsednik gospodarske zbornice za Slovenijo ing. Dular
do časa
prirejali razstave obrtniških izdelkov iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Dr. Caidassi se je sešel tudi z bivšim ministrom Franke-jem, ki je namenjen v Afriko z nalogo, da vzpostavi tesnejše gospodarske stike z ondotnimi deželami.
Predsednik fcaidassi je tudi povedal, da se je pred kratkim v Trstu sestal s predsednikom tržaškega Lions kluba, Bartolijem, ki mu je orisal zamisel, naj bi v Trstu sklicali sestanek gospodarske in kulturne narave, na katerem naj bi sodelovali predstavniki 18 afriških držav, ki so povezane z ' Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Iz Padove se je izvedelo, da namerava tamkajšnja trgovinska zbornica organizirati spomladi posebno srečanje strokovnjakov s področja prometnih zvez. Strokovnjaki bodo razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo zboljšanje cestne povezave italijanskih pokrajin, ki se razprostirajo vzdolž obale Jadranskega morja, s Srednjo in Vzhodno Evropo. V marcu pa bo v Benetkah podoben sestanek gospodarskih izvedencev, na katerem bodo razpravljali zlasti o prevozih in cestnem prometu na območju treh Benečij.
Za predsednikom so govorili tudi številni odborniki, ki so poročali o delovanju posameznih odsekov zbornice. Tako je odbornik Frandoli izrazil zaskrbljenost industrijskih krogov .zaradi nedavnih poviškov pristojbine za odnašanje smeti in odpadkov. Odbornik Valmarin je poročal o delu za ^preureditev obrtniškega seznama, v katerem je vpisanih preko 4.700 obrtnikov. S tem delom bodo končali okoli 15. februarja, iz seznama pa bodo izbrisali okoli 400 imen.
Odbor je imenoval dr. Rustia Traineja za predstavnika zbornice v pokrajinskem odboru za izboljšanje živinoreje na Tržaškem.
Na koncu je upravni odbor izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi z vestmi, po katerih naj bi nameravala dežela Furlanija-Julijska krajina postaviti nekaj svojih odsekov v druga središča izven Trsta. Odbor je izrazil mnenje, da bi takšen sklep pomenil veliko škodo za nove deželne organe in za celoten organizacijski ustroj dežele.
Uspela stavka v tovarni Vetrobel
Včeraj se je pričela druga stavka delavcev podjetja Vetrobel-Montecatini, ki bo trajala še danes ves dan. Stavke se je udeležilo 98 ostotkov vseh delavcev. Napovedali so jo v državnem obsegu vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, da bi dosegle začetek pogajanj za obnovitev vsedi-žavne pogodbe delavcev steklarske stroke.
Sestanki stalnih deželnih komisij
Včeraj popoldne so se pri dr. de Rinaldiniju sestali člani urada pred-
sedništva deželnega sveta, k! so sprejeli vrsto sklepov glede delova. nja deželnega sveta in raznih njegovih služb. Predvčerajšnjim pa je dr. de Rinaldini razpravljal o dejavnosti petih stalnih komisij z njihovimi predsedniki Stopperjem, Ri-bezzijem, Bertolijem, Metusom in Cumbatom.
Danes ob 9.30 se sestane tretja komisija, ki bo pod predsedstvom prot. Renata Bertolija proučila dve peticiji. V ponedeljek popoldne pa se sestane prva komisija, ki bo začela razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora o zakladni službi.
Slovensko gledališče v Trstu
BO NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA ponovil«
v nedeljo, 31. januarja ob 16. url v Kulturnem domu
VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE
PRIMOŽ KOZAK
IGOR TORKAR
DIALOGI
ŠTUDENTSKA SOBA
BERNARDEK
SASA VUGA
Priredba in odrska postavitev: JOŽE BABIC
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Cene: L 600.—, 300.-«
........
NA LOČENIH SESTANKIH POSAMEZNIH STRANK
Priprave za sestavo odborov in programov v zaključni fazi
KD že določila kandidate za pokrajinske odbornike Sestanek izvršnega odbora PSDI - V nedeljo sestanek S S
Včeraj so se sestali svetovalci KD, izvoljeni v pokrajinski svet, ki so razpravljali o programu pokrajine in o sestavi odbora. Za predsednika so potrdili kot kan, didata Savono, za člane odbora pa Degana, Dassovicha, Visintini-ja in kot namestnika Vignija. O teh kandidatih bo v okviru stranke danes odločal pokrajinski odbor, ki bo proučil in dokončno o-dobril tudi program pokrajinske uprave in devinsko-nabrežinske občine.
Sejstal se je tudi izvršni odbor PSDI, ki je nadaljeval razpravo o programu pokrajine in odbora devinsko-nabrežinske občine, ki jo je pričel že v ponedeljek. V odboru so prišla do izraza različna stališča in nasprotovanje stališču PSI. ki v Miljah in Dolini podpira odbore sestavljene s komunističnimi in . socialističnimi svetovalci. Sestanek je trajal pozno v noč in o zaključkih niso izdali poročlja- *■
Pokrajinski mfWr' pAI je o sporazumu za ustanovitev odborov levega centra v pokrajini in de-vinsko-nabrežinski občini razpravljal že v ponedeljek, ko je te sporazume bdobril in pooblastil tajništvo ter izvoljene predstavnike za nadaljnjo stilizacijo upravnih programov.
Izvoljeni kandidati in zaupniki Slovenske skupnosti pa se bodo sestali v nedeljo dopoldne, ko bodo dokončno razpravljali o odobritvi vseh dogovorov, ki sestavljajo sporazum o levem centru v pokrajini in Nabrežini. Gre za dva politična dogovora in konkretna upravna programa ter končno za pismo med SS in strankami o reševanju slovenskih vprašanj.
Program pokrajine je bil v o-snutku sestavljen že med pogajanji in so ga v sredo na sestanku načelnikov štirih skupin, ki ga je sklical predvideni predsednik Sa-vona, dokončno izdelali. Podobno
so naredili tudi v Nabrežini na sestanku,, ki, ga je . sklical, predvideni župan Legiša.
Pogajanja za sestavo odborov in programov torej prehajajo v zaključno fazo i>n se predvideva, da bodo sklicali prvo sejo pokrajinskega sveta v- petek 5. januarja.
Sestanek
uvoznikov-izvoznikov na tajništvu SGZ
V soboto 30. t. m. ob 10. uri dopoldne se bodo sestali na tajništvu SGZ člani uvozniki-izvozniki. Razpravljali bodo o vprašanjih izvoza in uvoza,, zlasti glede izmenjave med Jugoslavijo in Italijo.
Tajništvo združenja priporoča točnost.
Nesreča električarja v tovarni Italsider
m*
Predsednik tržaškega mednarodnega velesejma Suttora je v spremstvu člana izvršnega odbora Grionija in načelnika urada za zunanjo trgovino Petracca obiskal Ljubljano, kjer je stopil v stik s predstavniki gospodarskih krogov. Predsednika in ostale člane delegacije je sprejel podpredsednik republiške gospodarske zbornice inž. Dular, kateremu je predsednik tržaškega velesejma podčrtal pomen naraščajoče italijansko-ju-goslovanske trgovinske izmenjave in vlogo tržaškega velesejma. In?.. Dular je ugotovil zanimanje jugoslovanskih krogov za tržaški, velesejem, o čemer priča dejstvo, da je bila Jugoslavija od leta 1948
vedno prisotna na velesejmu v Trstu. Zagotovil je tudi letošnjo u-deležbo in to s kolektivno razstavo v Palači narodov, na lesni razstavi in v gastronomskem parku.
Razdelitev nagrad razstavljavcev grozdja
Danes ob 17.30 bodo v »rdeči dvorani* trgovinske zbornice podelili nagrade najboljšim razstavljavcem grozdja v pokriti tržnici za časa lanskega praznika grozdja. Razdelili bodo diplome, kolajne in nagrade v denarju.
laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMi
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Dva čuvaja poslal v bolnišnico in šele tretji ga je ukrotil
Zaradi umika tožbe m nepomembnosti drugih obtožb, sta bila mladeniča obsojena na zelo milo kazen
pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Ballarini, zapisinikar De Paoli, obramba Alef-fi in Amodeo) sta se morala zagovarjati 22-letni Pasquino Avanzi iz Ul. Ferrari ter 18-letni Franco M.
V tem primeru je šlo pravzaprav za dva kazenska postopka, ki so ju sodniki združili v enega samega. Prvi zadeva razne prekrške, ki jih Je Avanzi zagrešil 29. januarja lani pri vhodu v predilnico S. Giu-sto v industrijskem pristanišču, a drugi razne prekrške cestnega zakona in prilastitev tujega vozila, ki Jih je isti obtoženec zagrešil 4. marca lani. Ob tej priliki je tudi mladoletni Franco zagrešil neki manjši prekršek.
prvi dogodek je potekal takole. Neki mladenič je naročil svojemu prijatelju Avanziju, naj odpelje z dvorišča predilnice S. Giusto skuter, katerega je parkiral tam prejš. nji večer zaradi neke okvare. Avan. zi je stopil na dvorišče predilnice, ne da bi se zmenil za čuvaja Pie-tra Calcagna, ki ga je skušal ustaviti. Prišlo je do pretepa in najbolj jih Je izkupil Calcagno. Vmes je posegel čuvaj Michele Vadald, ki pa je tudi odnesel nekaj poškodb. Sele vratarju Martinu Gero-melli, se je posrečilo ukrotiti vročekrvnega Avanzija. Calcagna in Vadalaja so pregledali v bolnišnici ter ugotovili razne telesne poškodbe zaradi katerih sta se morala zdraviti nekaj manj kot 10 dni.
Do drugega dogodka pa je prišlo ob 22.10 uri zgoraj omenjenega dne. Tistega večera so se v nekem baru na Sprehajališču sv. Andreja srečali štirj» mladeniči. Med njimi sta bila Avanzi in Franco M. Po kratkem posvetovanju so sklenili, da se odpeljejo na Opčine. Avanzi in še neki drug mladenič sta se odpeljala z lastnim furgo-nom «Ape», Franco M. in četrti prijatelj pa s skuterjem. Na zgornjem delu Ul. Commerciale je mladenič, ki je upravljal skuter, opazil, da jim sledi službeni policijski avto. Mladenič je pritisnil na plin ter prehitel furgon. Ko je vozil mimo voznika, mu je nekaj po-
vedal ter nato odbrzel naprej. Trenutek pozneje je Avanzi nenadoma napravil polkrog na cesti ter se z vso naglico odpeljal po cesti navzdol. Policista sta dohitela skuter in eden izmed njiju je zadržal oba potnika. Drugi pa je z avtom zasledoval ostala dva begunca. Nenadoma sta dva skočila iz drvečega furgona ter izginila v gozdičku pri Ferlugih.
Policisti so potem zaslišali mladeniča, ki sta se peljala s skuterjem. Pod gumijasto preprogo pa so našli lovski nož, ki je pripadal Francu. M. Mladeniča sta tudi povedala, da sta se s furgonom peljala Avanzi in neki njegov prijatelj.
Spričo vsega tega se je Avanzi znašel na zatožni klopi zaradi telesnih poškodb, prilastitve furgona «Ape» (katerega lastnik je Collini Giacomo) ter raznih prekrškov cestnega zakona. Franco M. pa se je moral zagovarjati zaradi nedovoljene nošnje lovskega noža.
Avanzi je imel srečo, kajti oba čuvaja sta umaknila tožbo zaradi telesnih poškodb. Poleg tega so sodniki menili, da dveh prekrškov cestnega zakona ni zagrešil. Zato so ga obsodili le na 2 meseca in 15 dni zapora ter 3 mesece pripora. Globa in denarna kazen pa znaša 28.000 lir. Franca M. so obsodili na G.000 lir denarne kazni.
S stola je padla
Žrtev nerodnega padca s stola je postala včeraj zjutraj 49-letna čistilka Giulia Rainis por. Chiuch s Stopnišča al Monticello 3, ki je uslužibena pri Združenju mesarjev v Drevoredu 20. septembra 6. Včeraj zjutraj je Rainisova stopila na stol, ker je hotela pobrisati polico v uradu združenja. Toda pri tem je izgubila ravnotežje in padla. Pri padcu se je pobila po zatilju, desni strani prsi in desni roki. Čeprav se je hudo pobila, je Rainisova sama prišla v bolnišnico, kjer je zapnsila za zdravniško pomoč. Sprejeli so jo na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni,
Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 19-letni električar Clau-dio Borzani, .ki stanuje pri družini Mattiussi v Ul. Piccolomini 3. Borzani je uslužben pri podjetju TELET iz Turina in je včeraj v mehanični delavrlici železarne I-talsider v Skednju, nameščal na steno ploščo z električnimi stikali in varovalkami. Nenadoma se je plošča odtrgala s stene in padla Borzaniju na prsi. Ponesrečenega delavca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na prvi kirurški oddelek, s prognozo okrevanja v 20 dneh. Borzani se je udaril po prsih in dimljah in zadobil verjetne notranje poškodbe in zlome reber.
Avto jo je dregnil
Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomoč 25-letni delavki Emiliji Zandegiacomo iz Ul. Commerciale št. 112, ki se bo morala zdraviti 4 dni zaradi odrgnine po desnem kolenu in bolečin v levem kolenu. Zandegiacomova je v bolnišnico prišla sama in je povedala, da je zjutraj okrog 7.30 postala žrtev pro-metne nesreče. Ko Je na vogalu z Miramarskim drevoredom, prečkala Ul. Pauliana, jo je dregnil šofer, ki je s Trga Liberta privozil fiat 600 in je zavil v Ul. Pauliana. Po nesreči se neznani šofer ni u-stavil in je nadaljeval vožnjo proti Ul. Udine. O zadevi so bili obveščeni agenti prometne policije.
Zaradi naglice pešec pod avto
Naglica je bila usodna za 35-let-nega uradnika Luciana Brunettija iz Ul. Matteotti 4, ki je včeraj zjutraj izven prehoda za pešce prečkal Ul. Valmaura blizu stavbe št. L Ko je bil sredi cestišča, ga je z avtom TS 67204 podrl 51-letni Angelo Saule iz Ul. Cristofo.ro Belli 7-3, ki je vozil proti begunskemu taborišču. Zaradi nenadnega sunka je Brunetti padel ter si pri tem verjetno zlomil levo ramo. Pobil se je tudi po levem komolcu in desnem stegnu. Ponesrečencu so priskočili na pomoč nekateri mimoidoči in poklicali rešilni avto RK. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti tri tedne.
PROSVETNO DRUŠTVO ((IVAN CANKAR«
priredi 30. januarja 1965 na stadionu «Prvi maj«
6. LILA PLES
na katerem boste doživeli
«N0C V BENETKAH.
Otvoritev plesa ob 21. uri. Vstop samo z numeriranimi vabili. Rezerviranje miz in vabila so na razpolago v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 od ponedeljka dalje od 18. do 19. ure. V četrtek in petek bodo vabila na razpolago tudi v društvenih prostorih. Ul. Mon-tecchi 6/IV, od 19. do 21. ure.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja t. 1. ob 20.30 nastopil v
KULTURNEM DOMU
KOROŠKI
OKTET
Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni Kulturnega doma v ponedeljek od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom.
Parter: 400 lir . Balkon: 300 lir
Gledališča
TEATRO STABILE
V .Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bandena) v soboto, 6. februarja ob 21. uri za abonma A prva predstava «Romagnole» Luigija Sguarzine.
Nazlonale 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. Richard VVidmark, Car. roli Baker. Karl Malden.
Arcutiaieuo 15.30 «Le lungne navi« Technicolor. Richard VVidmark.
Excelsior 16,00 «L’uomo che non sa-peva amare« Technicolor. Alan Ladd, Archie Moore, Carroll Baker.
Fenice 16.00 «SQS naufragio nello spazlo« Technicolor. Paul Manice, Victor Lundtn.
Grattaclelo 16.00 «Le bambole« Gina Lollobrigida, Nino Manfredi, Elke Sommer Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 «Scandadi nudi« — Technicolor. Franco Franchi, Cic-oio Ingrassia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Mondo balor-do» Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16,30 «11 cantante del Luna Park«.
Crlstallo 15.45 «11 magnifico cornu-to» Claudia Cardinale, Ugo Tognaz-zi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «Scandalo tn societi« J. Franciscos.
Garibaldi 16.30 «La frusta e 11 corpo« Technicolor. Cristopher Lee. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Ciao, ciao Blrdie«.
Vlttorlo Venelo 15.30 «La settima alba« Technicolor. VVilliam Holden, Capucine.
Moderno 16.00 «11 prezzo del succes-so» Dean Martin, Shirley Mac Lai-ne. Zadnji dan.
Astra 16,30 «Billy Kidd furia selvag-gia».
Asloria 16.30 «Arrivano 1 Titani« — Technicolor
Abbazla 16.00 «La leggenda delPAr-clere di Fuoco« Technicolor. Burt Lancaster, Virginia Mayo
Ideale 16.00 «L’Americano» Technicolor. Glenn Ford.
Skedenj 16.00 «11 prigioniero della minic ra« Gary Cooper, Richard VVidmark. '
Razna obvestila
Začasni odbor S.K.U.D. »Misel in delo« sporoča, da je redni občni zbor društva dne 5. februarja t.l. ob 19.30 ob prvem sklicu in ob 20. uri ob drugem sklicanju na društvenem sedežu v Ul. G. Mazzini 32-1.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 28. Januarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 68-letna Pietra Ponte vd. Minatelll, 69-letni Helnrlch Sey-cek, 81-letni Accorsio Benedetti. 74-letna Albina Požar, 43-letni Marino Zanus, 71-letna Amelia Sker por. Jelen, 60-1 etn a Regina Altin por. Co-slovlch, 37-letni Francesco Slrza. 64-letna Maria Bassanese por. Bibalo, 54-Ietna Stanislava Rupena por. Mi-Ijevic.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (25. 1. - 31. 1.)
AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginriastica 44; Nicoll, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj); AUa Basllica, Ul. S. Giusto 1; Busollni, Ul. P. Revbl-tella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2.
Služba lekarn od 13. do 16. ure
AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoll, Ul. di Ser-voia 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (25. 1. - 31. 1.)
Alla Basllica, Ul. S. Giusto l: B»-solini, Ul P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Setle(on!ane 2.
PO RAZGOVORIH V RAMBOUILLETU
0 čem bo kancler Erhard moral razmisliti
Presenečenje v Zahodni Nemčiji spričo ljubeznivega sprejema - Mnenje francoskega predsednika, da evropski narodi lahko najdejo rešitev za lastna vprašanja v Evropi sami - Stališče v zvezi z večstransko jedrsko silo
PARIŠ;, januarja. — Bila je to priložnost, kj je ne eden ne dru-Ri od obeh partnerjev ni smel zamuditi. Sedeč ob kaminu v zgodovinskem dvorcu Rambouil-sta se tega oba dobro zavedala. Za de Gaulla bi neuspeh Pomenil konec vseh njegovih sanj o ((evropski Evropi« in začetek francoske izolacije na kontinentu, kjer žel; odigrati svojo tradicionalno vlogo. Za Erharda pa bi negativen obračun pomenil izgubo možnosti, da bi — naproti svoje proameriške politike — u-stvaril še nekakšno evropsko protitezo, torej element, ki bi mu v njegovi politični orientaciji zagotovil večjo svobodo manevriranja. Razen tega bi slabi odnosi s Francijo letos, ko bodo v Zahodni Nemčiji volitve, ne predstavljali v kanclerjevih rokah najboljši argument, a takisto ne v sami njegovi stranki, kjer se je okrog njegovega predhodnika Adenauerja bila ustvarila ((francoska struja«.
Sest ur sta de Gaulle in Erhard hila sama, vrhu tega pa še celih štiriindvajset v neposredni bližini, pod isto streho. V tem času je poglavar francoske države s svojim gostom ravnal kar najbolj vljudno in ni varčeval z dokazi tipične galske ljubeznivosti, o čemer se je v Bonnu takoj izvedelo. Spričo te pozornosti, do katere je prišlo potem, ko sta kancler Erhard in še posebno njegov zunanji minister Schroe-der podala številne javne izjave, ki sta v njih uporabila dokaj trde izraze na račun francoskega predsednika in njegovega ((trmastega vztrajanja«, po vsem tem je spričo omenjene 'pozornosti bilo močno presenečeno ne samo zahod-nonemško javno mnenje, marveč tudi Erhard sam. Francozi pa so to sprejeli z diskretnim in ne-Poudarjenim zadovoljstvom.
Prav tako so tudi Nemcem dovolili, da so o rezultatih razgovora svetovno javno mnenje pretežno obveščali oni sami. De Gaulle je samo preko svojega ministra za informacije sporočil, da i«: maj on zadovoljen z m-govorom, in obenem izjavil, da smatra za povsem upravičeno nemško zahtevo po njihovi udeležbi v atlantskem jedrskem načrtovanju. To isto izjavo je uradni Pariz v teku 24 ur po Erhar-dovem odhodu iz francoske prestolnice še nekajkrat' ponovil, v čemer tukajšnji politični krogi vidijo poglavitno točko razgovora, ki pa ob kaminu v dvorcu Ram-huillet ni našla svoje dokončne rešitve.
Nihče, razumljivo, ni pričako-Val> da bi Nemci mogli kar čez noč spremeniti osnovo svojih zunanjepolitičnih in vojaških slabše in se od Washingtona preusmeriti k Parizu. Tako je vsekakor menil tudi de Gaulle. Ven-dar poglavar francoske države tudi to pot ni zamudil priložno-sti, da Erhardu posreduje svojo Priljubljeno tezo, namreč, da evropski narodi lahko najdejo najboljše rešitve za lastne proble-nte v sam; Evropi. Sel je še na-Prej ter iznesel mnenje, da Nem-m ne morejo računati na to, da bi se rešitev nemškega vprašanja mogla najti na osnovi spora-zuma med Rusi in Amerikanci, ker pač niti na eni niti na drugi strani nimajo interesa, da se Nemci združijo v eni državi. Rešitev tega vprašanja de Gaulle v'di v daljni bodočnosti, in sicer na osnovi sporazuma, ki bodo nekega dne zanj v Evropi sami Ustvarjeni pogoji. Pa ne v današnji Evropi «šestorice#, marveč ti-sti’ ki si jo on v svoji viziji pred-®‘avlja t(od Atlantika do Urala«.
. rancozi so prepričani, da ni nih-ce drug bolj poklican potegovati Se za uresničitev takšne bodočnosti od Francije, ki s SZ nima nobenih sporov, marveč z njo zadnji čas čedalje bolj sodeluje.
In ker Erhard zdaj čuti potrebo. da svojim volivcem pove nekaj določnejšega v zvezi z zdru-zitvijo, je od de Gaulla zahteval, ua pristane na skupno akcijo šti-r'h zahodnih dežel V Moskvi Quai d’Orsay, pa je to popra-^ll> češ, da je de Gaulle sann re-. 1. da se takšni pobudi ne bo u-P'ral, če bodo Amerikanci in An-Rleži pristali. Pr; tem francoski diplomatski krogi ne pozabljajo Pristaviti, oziroma opozoriti, da je Dean Rusk pred nekaj več kot dvajsetimi dnevi v razgovoru z nemškimi časnikarji podvomil v Primernost takšnega koraka.
No je v Rambouilletu bilo govora o sodelovanju med šestimi evropskimi deželami v splošnem, Pa so se partnerji naglo sporazumeli ter se strinjali, da glede lega organizirajo sporazume na yseh ravneh. Toda de Gaulle sto-•jj na stališču, da ne more biti pouličnega sodelovanja brez voja-pega, a prav to je V Rambouil-jetu, kot vedno doslej, predstav-ualo največjo zapreko do spora-nima med obema sosedoma na Nenu. Trenutno se ne ve. Ali je ®rhard de Gaulla vprašal, kaj bi mu dal, če bi se odpovedal “atlantskemu jedrskemu dežni-*u». So morda Francozi Nemcem Ponovno ponudili udeležbo v njihovih jedrskih silah? Trenutno le bilo v tem pogledu opaziti sa-010 to, da so Francozi zelo naglo
in ekspeditivno obvestili svoje javno mnenje (številni komentatorji pa so v tem videli tudi nekakšno sporočilo Varšavi, kjer je v istem trenutku potekalo zasedanje dežel, članic Varšavskega pakta, in razgovori o varnosti Evrope), da njihovo stališče o tem vprašanju ni bilo spremenjeno. To je treba razumeti tako, da se Francozi drže Pariškega sporazuma, ki Nemcem prepoveduje jedrsko orožje. Neki u-gledni dnevnik, ki je zelo blizu Quai d’Orsaya, pa se njegove vesti spričo tega zelo poredkoma demantirajo, je iz francoskih virov s tem v zvezi zapisal, da je sam Erhard v tem delu razgovora izjavil, da nima Nemčija ((niti najmanjšega namena priti do
jedrskega orožja, ker je prepričana, da bi ji zavezniki to preprečili v primeru, ko bi takšno orcžje hotela imeti«. Pri tem mu je de Gaulle, piše isti dnevnik, sporočil, da je sleherna atlantska večstranska oblika jedrske o-borožitve NATO iluzorna, v kolikor o vsem odločajo Amerikanci. Sicer pa on, namreč de Gaulle — tako se zatrjuje — Erharda sploh ni silil, da bi o tem zavzel svoje stališče.
Doklej bo na odgovor treba čakati in, ali je v zvezi s tem sploh bil postavljen kak rok, na to francoska javnost čaka odgovora, oziroma vsaj kako pojasnilo 4. februarja, ko bo de Gaulle o vsem tem spregovoril na tiskovni konferenci.
Kleith Jennings, George Clampett in Cecil McKenzie so tisti strokovnjaki s tenkočutnimi prsti, ki so odkrili mehanizem, kako se da vedno dobiti na igralnih strojih «siot machine«. Svojo veščost so pokazali tudi drugim, njim pa so prepovedali vstop v igralnice
........im.urin...........................n.............................n...........
SOVJETSKI EKONOMIST O PREBIVALSTVU NA SVETU IN V SZ
Desettisočletja za prvo milijardo
samih 35 let za tretjo
v
V SZ se življenjska doba naglo daljša - Zenske bolj dolgo živijo kot moški - Delež otroške smrtnosti - Tudi v SZ je močan pojav «inurbanizacije» prebivalstva
Cecil Yother iz Oaklanda v ZDA se pripravlja na .rekord nad rekordi«. S svojim vozilom na raketni pogon namerava doseči 1000 milj, ali nad 1600 km na uro. Tu ga vidimo, ko pregleduje svoje ko. maj 400 kg težko vozilo
.........................................I1.1..I.I..I.I.U.I..1.1... .1.1.1.........
Carrol Baker toži revijo «Playboy» za milijon dolarjev
NEW YORK, 28. — Filmska umetnica Carrol Baker je včeraj prijavila sodišču revijo «Playboy». V svoji tožbi lepa filmska umetnica zahteva odškodnino v znesku enega milijona dolarjev. Svojo zahtevo utemeljuje s trditvijo, da so ji nekatere fotografije, ki jih je ta revija objavila v svoji zadnji številki, povzročile «veli-ko umsko trpljenje, pobitost in skrbi». Na teh slikah je namreč filmska umetnica na pol gola in ko je njen odvetnik Arnold Weiss-berg vložil tožbo, je v imenu Carrol Baker izjavil, da je ona pozirala za omenjene fotografije samo pod pogojem, da bodo te objavljene le v reklami za njen najnovejši film «Sylvia». Ta pogoj pa ni bil spoštovan. Filmska umetnica je dodala, da je ona že uspela umetnica in da si z goloto utirajo pot v splošnem le mlada dekleta, ki se hočejo šele uveljaviti, dočim njej to ni potrebno.
«Dr. Živaga» snemajo v Madridu
MADRID, 28. — Hčerka slovitega filmskega človek Charliea Chaplina Geraldine je prišla v torek z letalom v Madrid, kjer se je začelo snemanje filma po zna-nem delu «Dr. Zivagos, ki je pred leti vzbudilo toliko hrupa. Po-
mal v goratem predelu Sorie, se je David Lean preselil v Madrid, kjer bo v prihodnjih dneh nadaljeval s snemanjem scen iz Moskve v letih takoj po oktobrski revoluciji.
Sovjetski arheologi odkrili 3200 let star «zapis»
MOSKVA, 28. — Na severnem Kavkazu in sicer v bližini Maj-kopa je skupini sovjetskih arheologov uspelo odkriti najstarejši «zapis», kar so jih kdaj koli odkrili na področju Sovjetske zveze. O tem poroča list «Sovjetska-ja Latvija«, ki dodaja, da je omenjeni «zapis» ploščica, ki je stara 3.200 let in ki vsebuje ukaz nekega plemenskega poglavarja, naj postavijo naselje na robu njegovih posesti. Zapis je v jeziku, ki je zelo podoben narečju, ki ga govorijo sedanji prebivalci tega področja.
Neka druga sovjetska geološka odprava je v minulem poletju izvršila vrsto geoloških raziskav na Uralu, da bi po naročilu znanega slikarja španskega porekla Pabla Picassa odkrila neko zelo redko rudo, ki vsebuje neke tvarine ((izredno sveže zelene barve«. Tako je sporočila agencija Tass, ki je še dodala, da je odkrita ruda sedaj v proučevanju.
MOSKVA, konec januarja. — Te dni so bili objavljeni nekateri podatki o naraščanju prebivalstva na svetu. Iz poročila, ki bo izšlo v celoti šele marca, zvemo, da se človeštvo naglo množi in sam generalni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je v zvezi s tem omenil grozečo ((demografsko eksplozijo«. Zadeva postaja tako .resna, da vidi U Tant bodočnost sveta le v rešitvi tega problema. Ta problem specifično za Sovjetsko zvezo sicer še ni tako pereč, kajti dežela je prirodno bogata in zelo obsežna, vendar pa tudi tu ljudje, posebno še strokovnjaki posvečajo ustrezno pozornost tudi temu problemu, pač v smislu demografskega razvoja svoje dežele. Sovjetski gospodarstvenik prof. B. Urlanis je v eni zadnjih številk tednika ((Nedelja« objavil nekaj podatkov.
Najprej se ustavimo pri svetovnih merilih. Prebivalstvo sveta je po tisočih, celo desetti-sočih let doseglo prvo milijardo šele v dobi Napoleonovih vojaških podvigov, to je pred kakimi 150 leti. Drugo milijardo je doseglo leta 1930, tretjo milijardo pa že 1960. To se pravi, da je do prve milijarde ljudi bilo potrebnih nekaj desettisočletij, za drugo milijardo kakih 115 let, za tretjo pa komaj 30 let. že ta podatek nam pove, da se zelo naglo, morda tudi prenaglo množimo. Po poročilu statističnega urada Združenih narodov bomo do konca tega stoletja imeli na Zemlji že šest milijard ljudi.
Trenutno pa nas je — kot piše prof. Urlanis — na Zemlji tri milijarde 302 milijona in iz naslednjih njegovih podatkov zvemo, da se število prebivalstva na Zemlji v sedanjem razdobju množi: vsak dan nas je na Zemlji za 200 tisoč več, vsako uro 8.000, vsako minuto 130, vsako sekundo obilna 2 več.
Kaj pa v Sovjetski zvezi? V letu 1964 se je v Sovjetski zvezi rodilo tri milijone otrok in Sovjetska zveza je ob koncu minulega leta štela 229 milijonov prebivalcev.
V splošnem živi ženska bolj dolgo kot moški. S to ugotovitvijo je prišel na dan neki an gleški znanstvenik-samouk pred 103 leti. Objavil je o tem tudi knjigo, pa čeprav dokumentirano le v okviru londonskih podatkov. Knjiga je vzbudila tedaj veliko pozornost, zanimivo pa je, da ta študija v grobih potezah
tem ko je skoraj mesec dni sne■
..............................................................Mini..................................................mul
boste dosegli več. Vsekakor mora te bolje obvladovati svoje živce STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojimi izbruhi jeze tvegate, da neko vprašanje še bolj zapletete. Nerazumevanje, ki ste nanj naleteli, ne bo trajalo dolgo.	, ..
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte uresničiti določene novosti samo na področju, ki vam je znano. Vaše kritike ne bodo ugodno sprejete.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Preden se začnete ukvarjati z drugi; mi vprašanji, rešite najprej ona, ki ste se jih že lotili. Doživeli boste manjše čustveno razočaranje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Potrudite se, da boste svoj načrt izpolnili kar se da natančno. Ne bodite preveč popustljivi do ljubljene osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo koristno bo, če boste na svoje finančno stanje gledali bolj realistič-
HOROSKOP
no. Danes boste precej potrti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V svojem delu se ne opirajte na druge, marveč samo nase. Skušajte zmanjšati svoje pretirano navdu-
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zaupajte preveč nekemu na videz odličnemu predlogu, ki utegne biti skrajno nevaren. Odpravili se boste na potovanje, ki vas bo razveselilo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne bodite v svojih odločitvah prenagljeni, s treznejšim preudarkom
Dan je ugoden za one, ki imajo v svojem delu opravka z javnostjo. Otresite se svoje lahkomiselnosti
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Računajte na svojo dinamičnost in ne dovolite, da bi vam kritike od vzele potreben pogum. Srečna re šitev nekega čustvenega vprašanja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlična zamisel vam bo omogočila, da boste nadoknadili zamujeno Prehodna zaskrbljenost v zvezi najmlajšimi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Otresite se občutka, da so vaše težkoče največje. Ugoden trenutek za odpravo nevšečnega nesporazuma.
velja še danes. Po teh podatkih se rodi več moških kot žensk, in sicer se rodi na 100 žensk kar 106 moških. Med vso življenjsko dobo pa se ta odnos spremeni in prof. Urlanis je na osnovi številnih analiz prišel do naslednjih podatkov: do 18. leta starosti se zaradi višjega odstotka smrti deklic in deklet razmerje med moškimi in ženskami uravnovesi, tako da imamo v povprečju 100 žensk na 100 moških. V poznejši dobi pa ostane živih več žensk kot moških in tudi na račun tega je povprečna življenjska doba žensk daljša od povprečne življenjske dobe moških. Prof. Urlanis je zbral ustrezne podatke iz 60 držav, ki danes vodijo statistiko o prebivalstvu. Po teh podatkih so od 60 dežel le tri, v katerih je povprečna življenjska doba moških daljša od povprečne življenjske dobe žensk. Te dežele so: Cejlon, Kambodža in Gvatemala. V Boliviji je povprečna življenjska doba žensk enaka povprečni dobi moških in prav tako je bilo do pred kratkim v Indiji.
V splošnem se daljša življenjska doba žensk ujema tudi z večjim številom žensk na določeno število moških.
Po mnenju prof. Urlanisa je več žensk kot moških v tistih deželah, ki so gospodarsko in tudi drugače bolj razvite. Da je v neki deželi več žensk kot moških, se v ((naravnih pogojih«, to se pravi, če ni vojn ali česa podobnega, se tolmači tudi s tem, da je povprečna življenjska doba pri ženskah resnično daljša. Prof. Urlanis glede tega navaja naslednje primerjalne podatke: v Sovjetski zvezi Je povprečna življenjska doba žensk za 8 let daljša od povprečne življenjske dobe moških, v Franciji imamo razliko 6,9, v ZDA 6,6, na Finskem 6,4, v Braziliji 6,2. Toda tu bi bilo treba dodati še en pomemben element, ki je posebno važen za Sovjetsko zvezo in nekaj manj za Francijo, veliko manj za Finsko in ZDA, dočim Brazilija glede tega ne pride v poštev. SZ je namreč preživela strahotno vojno, v kateri je izgubila nad 20 milijonov ljudi, v pretežni večini moških, toda tudi ne glede na te izgube še plačujejo in so doslej plačevali posledice strahot vojne predvsem moški in zato je razlika v življenjski dobi v SZ tolikšna, največja na svetu.
Ko že govorimo o naraščanju prebivalstva in demografskih problemih, bomo navedli še nekaj podatkov o porokah in razporo-kah v Sovjetski zvezi. V preteklem letu je bilo v SZ skoraj dva milijona porok.
Prof. Urlanis nato govori o nadaljnjem daljšanju življenjske dobe v SZ. Ce upoštevamo, kakšno je bilo stanje pred revolucijo in danes, so Urlanisovi podatki zelo pozitivni, celo navdušujoči. V letu 1964 so v Sovjetski zvezi že dosegli povprečno življenjsko dobo — 70 let, kar je SZ pripeljalo med države z najdaljšo povprečno življenjsko dobo. In ta proces se nadaljuje. To podalj-
AMERIČANI SO SE DOKONČNO ODLOČILI
Leta 1970 bodo
začeli vrtati zemeljsko skorjo
Načrt «Mohole» predvideva stroške za 70 milijonov dolarjev
šanje življenjske dobe se more, posebno v primerjavi s predrevolucijsko dobo, obrazložiti tudi na račun izrednega zmanjšanja tako imenovane otroške smrtnosti, to se pravi smrtnosti otrok do enega leta starosti. Po podatkih, ki jih navaja prof. Urlanis, se .je smrtnost otrok od revolucije do danes zmanjšala za 89,9 odst., tako da je Sovjetska »v$ja tudi na tem področju prodrla med tiste države na svetu, ki morejo beležiti najnižjo otroško smrtnost. Ni še na vrhu in še dolgo ne bo, kajti pred njo so še Švedska, Holandska, ZDA, Norveška, Anglija, toda pustila Je za seboj n.pr. že Avstrijo in Italijo, če upoštevamo le najbolj razvite dežele centralne Evrope.
Demografski problem je zelo povezan tudi z urbanizacijo. Glede tega bomo navedli le nekaj zgoščenih podatkov: dolgo dobo so v Sovjetski zvezi imeli le dve mesti, ki sta šteli nad milijon prebivalcev. Bili sta to Moskva in Leningrad. Z letom 1959 pa sta se tema dvema mestoma pridružili še Kiev in Baku, s koncem lanskega leta pa se je štirim prejšnjim milijonskim mestom pridružilo še šest novih velikih mest in sicer: Gorki, Taškent, Harkov, Novosibirsk, Kui-bišev in Sverdlovsk. To se pravi, da se tudi v Sovjetski zvezi vedno bolj opaža tako imenovana inurbanizacija prebivalstva. K desetim milijonskim mestom je treba namreč dodati še 167 mest SZ, ki so leta 1963 štela nad sto tisoč prebivalcev.
V. R.
NEW YORK, 28. — V Združenih državah so se dokončno odločili, da bodo napravili 10 km dolgo vrtino skozi zemeljsko skorjo in da se bo to vrtanje začelo leta 1970, po vsej verjetnosti v nekem kraju na Pacifiku v bližini Havajskih otokov. To vest je sporočil direktor ameriške državne ustanove za znanost dr. Leland Hawort, v nekem poročilu parlamentarni komisiji. S tem se zaključujejo ugibanja v zvezi z uresničitvijo tako imenovanega načrta cMohole«, katerega namen je podrobneje proučevanje zemeljske skorje.
Po tem načrtu bodo prevrtali vrhnjo skorjo Zemlje, ki je po nekih računih debela v povprečju 10 km, da bi skozi skorjo prišli do druge plasti našega planeta, do tako imenovanega ((notranjega plašča«. Ponekod je sicer zemeljska skorja debela tudi 16 ali celo 18 km, kakor nekateri znanstveniki zatrjujejo, drugod pa je debela komaj 5 km. Vse to pa je vendarle le ugibanje, ki še nima dokončne potrditve. Načrt nosi ime «Mohole», in sicer deloma po imenu znanega hrvaškega geologa Mohorovičiča, ki je že leta 1909. teoretično obdelal in opisal svojo teorijo, da je zemeljska skorja ločena od tako imenovanega notranjega zemeljskega plašča, deloma pa po besedi shole«, ki pomeni luknja.
Da bi uresničili ta prav gotovo zelo drzen načrt, sta prišla v poštev za sedaj dva kraja, odnosno dve področji. Prvo področje je ono, ki smo ga v začetku omenili, drugo pa je Karibsko morje. Več let se je posebni odbor ameriške znanstvene akademije u-kvarjal z izbiranjem najprimernejšega kraja na Pacifiku, toda dr. Haworth je tudi v zvezi s sedanjo izjavo dodal, da bodo Američani napravili prej še celo vrsto poskusnih vrtin tudi na dru. gih področjih ob ameriških obalah, kar pomeni, da že omenjeni področji ob Havajskih otokih ter v Karibskem morju še nista dokončni lokaciji tega poskusa.
Po računih strokovnjakov bo podvig «Mohole» stal kakih 70 milijonov dolarjev in bo priprava na izvedbo terjala tri leta po-| drobnejšega študija in pripravljalnih načrtov,.nak^r	.sledi-'
la tri leta intenzivnega vrtanja. Ker se tudi tako imenovani »Načrt Apollon«, to se pravi načrt za pristanek prvega Američana na Luni, predvideva za isto dobo, ni izključeno, da bodo Američani istega leta, to se pravi 1970., napravili dva velikanska podviga v dveh nasprotnih si smereh, in sicer v eni smeri se bodo pognali na Luno, v obratni smeri pa bodo prodrli skozi zemeljsko skorjo do notranjega plašča Zemlje.
In kakšen namen ima načrt «Mohole?» Človek je že precej prodrl v zračne višine in prodira celo v vesolje, bolj malo ali bolje razmeroma malo pozna podzemlje ali točneje notranjost Zemlje. To se pravi posamezne plasti od zemeljske površine do njenega središča. Je sicer res, da je z vrtalnimi stroji pri črpanju nafte prodrl tudi do več tisoč metrov globoko, toda to je še daleč od ciljev, ki jih predvideva načrt, ki nosi ime »Mohole«. Strokovnjaki računajo, da bodo z vrtanjem skozi zemeljsko skorjo mogli priti do podatkov, kako so se posamezne snovi, predvsem rudnine formirale, kako nastajajo vulkanski izbruhi in kako nastajajo potresi.
Zakaj si izbirajo za kraj vrtanja morja? Strokovnjaki menijo, da je pod oceanskimi globinami zemeljska skorja tanjša, zato
bo vrtanje lažje. Po načrtu «Mo-hole,», ki so ga pripravili Američani ,se bo vrtanje zemeljske skorje, v kolikor bo dokončno odobren načrt za vrtanje pri Havajskih otokih, začelo na kraju, kjer je morje 5000 m globoko. Tudi nestrokovnjaku je takoj jasno, da je takšen načrt povezan z velikanskimi tehničnimi težavami, kajti najprej bodo morali zgraditi in postaviti posebne, velikanske ploščadi, na katerih bo delalo kakih 200 tehnikov in delavcev. Sama vrtalna naprava na ploščadi pa bo visoka kot nebotičnik od 30 nadstropij. Nato pa pride na vrsto še vrtanje do globin, ki še niso izmerjene.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
S. Alchini v Rossoni»
G. Barbisan v«La Bora*
V zakotnem podeželskem kraju živi mlad mizar, ki v svojem prostem času, medtem ko se drugi mladeniči zabavajo po krčmah, slika. Neutrudno slika in po revijah edinega bara išče vzore svoji u-metnosti, ko prebira čudovite življenjepise Van Gogha, Modigliani-ja in podobnih edinstvenih umetnikov. Končno si prihrani od svojega zaslužka toliko, da lahko preživi nekaj mesecev v Meki slikarjev, v Benetkah. Nato se vrne in dela in dela, da se bo nekoč tudi o njem pisalo z vzvišenimi besedami.
Tako se je do sedaj razvijalo življenje Silvia Alchinija iz Fiere di Primiero, ki razstavlja v Ros-sonijevi galeriji svoja z močnim slikarskim hotenjem izvršena velika olja. Priznati moramo, da se v njih bori za umetniški napredek močna osebnost, pripravljena mnogo žrtvovati. O tem pričajo že sami obrazni izrazi nadnaravno velikih glav v slikah kot n.pr. ona starke iz Vajonta, ki z oka-menelim blazno zategnjenim nasmeškom strmi nekam v praznino.
Se močneje pronica ta volja u-metniškega uveljavljanja po posebnosti oblik v svojevrstnih ženskih aktih brez glav, ki anatomsko so in niso ženska bitja, vendar se iz njih zrcali izredna erotičnost. Toda Alchiniju še manjka ona dovršenost slikarskih prijemov, ki šele omogoča pristneje izraziti svoja občutja.
Vse to pa je pri svojih petdesetih letih dosegel Giovanni Bar-bisan iz Trevisa, ki razstavlja v galeriji «La Bora» ujedanke in akvatinte dopadljive ljubiteljem impresionizma, ker v njih preveva vsak centimeter pleinarisem. Vsi fi gozdiči, vinogradi in gaji so obsijani s sončno svetlobo, ki skače od lista na list podrobno izdelanih vej in vejic. Barbisan je nedvomno vešč grafik, ki je pred vojno vrsto let nastopal na beneških bienalih in isto po vojni vse do leta 1956, ko se je uveljavila na njih neoblikovnost. Tam je bil tudi dvakrat odlikovan.
Sioer pa je razstavljal enako uspešno med Tokiom in Londonom. V mlajših letih, kot to lahko spoznamo pri pregledovanju ujedank v mapah, je Barbisan sko-. ro podlegel Morandijevemu vplivu, vendar pa se ga je kmalu otresel in pričel ustvarjati na sedanji način, ki po svoji natančnosti podajanja narave skoro sličt svetlotiskom iz preteklega stoletja, prekaša jih pa po pesniški pristnosti povsod, kjer podaja od sodobne civilizacije še nedotaknjeno prirodo.
MILKO BAMBIČ

Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Otvoritev oddaje; 11.35 Radio za šole; 11.55 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Instrumentalni solisti;
17.00	Tipični furlanski ansambel;
17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Pianistka Jeni Srebot - Komar; 18.50 Kitarist R. Salviati; 19.00 Sekstet B. Goodman; 19.15 Pul-lini:	»Rezistenca kot kronika«;
19.30 Znani motivi; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Slov. motivi; 21.00 Operna glasba; v odmoru: Misli in nazori; 22.15 Pianist Trovajoli; 22.30 Jazz:
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.00	Furlanski bienele, 14.10 Duo iz Stuttgarta; 14.35 Mala popotovanja.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli:
16.00	Blejski festival jazza; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Melodije iz operet; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester in klavir; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel P. Smith; 22.40 Franckove simfonične variacije.
Nacionalni program
6.30 Vreme na morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Farina in
PETEK, 29. JANUARJA 1965
Zandonal; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše;
16.30	Waltonov Koncert; 17.25 Zasebne diskoteke; 18.00 Vatikanski koncil; 18.15 S. Anderson: «La partenza«; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Hessov pobeg; 21.15 Simf. koncert.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 8.40 Pisan program; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.35 Beethovnova sonata, opus 5; 16.00 Rapsodija; 16.38 Nekaj humorja; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Zgodovina 1. svetovne vojne; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan glasbeni program; 21.00 Skladbe za godalne orkestre; 21.10 Festival v Sanremu.
III.	program
18.30	Angleška kultura; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert;
20.30	Revija revij; 20.40 Wolfove skladbe; 21.20 A. Paso: «1 pove-retti«.
Slovenija
8.05 Plesi in rapsodije; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalni orkester; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Zbor RTV
J=»2S
Ljubljana; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domače viže; 12.30 Iz slovanskih oper;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Za šolarje; 14.35 Klavirski duo; 1595 Napotki za turiste; 15.30 Madžarske pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti;
18.15	Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik;
20.30	Politični pregled; 20.40 Neznani Verdi; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Britten in Skr-jabin.
Ital. televizija
8.30 šola; 17.30 Program za naj-maljše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Simf. koncert; 19.40 Oddaja za delavce;
20.00	šport; 20.15 V parlamentu; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tolstoj: «Moč teme«; 22.35 Dokumentarij; 23.05 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Festival popevk v Sanremu; 22.30 Prigode vesoljske družine; 23.00 Zadnje vesti.
Jug. televizija
18.10 Medo Skokec — slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal;
19.15	Narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Otroštvo Maksima Gorkega — sovj. čelov, film; 22.00 Arhitektura v urbanizmu — kult. oddaja; 22.40 Obzornik.
tttlMUK5Ki DNbVNIK

Goriško-beneški dnevnik
RAZPRAVA 0 UGOVORIH PROTI IZVAJANJU ZAKONA 167
Vsi svetovalci opozicijskih skupin zahtevajo spremembo odborovega stališča
Pozivi misittom, ki so jezičok na tehtnici, naj premislijo, kako bodo glasovali - Na prihodnji seji bo diskusija prešla v zaključno fazo • Mod občinstvom veliko prizadetih kmetovalcev
Številna množica občinstva, kakr Sna le poredko prisostvuje delu občinskega sveta v Gorici, je v aredo zvečer do zadnjega kotička napolnila prostor, namenjen občinstvu. V pretežni večini so prisostvovali seji kmetovalci iz Standreža in Podturna, Id o njihovi usodi razpravlja občinski svet
Goriški občinski svet je zaključil razpravo o prizivih meščanov in organizacij proti načinu uveljavitve zakona 167. Seja, ki je bila v sredo, se je začela ob 21. uri. Na njej so se oglasili svetovalci Battello (KPI), Chiozza (PLI), poslanec Zucalli (PSDI), Zuliani (PSI) Sfiligoj (SDZ), Culot (KD) in Majo (PLI). Socialdemokrat Candussi je med diskusijo predložni resolucijo, v kateri pravi, da se na področjih, ki jih nameravajo zavezati za ljudske gradnje, prideluje zalenjava za Gorico in Trst ter naj se zaradi tega znova prouči stališče, ki ga je zavzel občinski odbor. Vsi opozicijski svetovalci so se ugodno izjavili o socialdemokratski resoluciji, ki predstavlja minimalni »kupni Imenovalec vseh zahtev o-pozicijskih strank. Na prihodnji seji, ki bo po vsej verjetnosti v kratkem, bo odbornik Lupieri odgovarjal na trditve in predloge posameznih svetovalcev, potem pa bo sledilo glasovanje.
Iz poteka zadnje seje občinskega sveta je razvidno, da so mišmi jeziček na tehnici. Od njihovega glasu bo odvisno, kakšen bo rezultat volitev. Ce bodo potegnili s krščansko demokracijo, bodo prizivi zavrnjeni (zavrnjeni bodo tudi v primeru, da se bodo vzdržali), lahko pa »e prizivi sprejmejo, če glasujejo kot opozicija proti večinski stranki.
Njihovo odgovornost so nekateri svetovalci osvetlili, tako da je bilo tudi številnemu občinstvu, zlasti kmetovalcem iz Standreža in Podturna, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor, jasno, kolikšna je odgovornost posameznih skupin.
Na začetku seje je župan dr. Gallarotti omenil dva važna dogodka: izvolitev predsednika Sa-ragata in smrt državnika Churchilla; o dogodkih je edini polemično spregovoril samo nusin odv. Pascali. Nato so prebrali izvid direktorja agrarnega zavoda v Coneglianu dr. Aurella Monettl-ja, ki podpira stališče občinske uprave v izvajanju zakona 187. Sledila je živahna in dolga diskusija, ki jo je otvoril komunist Battello.	i .
uvodu je preciziral, da je KPI odločno za izvajanje zakona
167. Zavrnil je zamisel o velikih načrtih za industrijsko cono v Gorici, ker je zanjo najprimernejša naravna lokacija blizu Bo-mansa in Gradiške. Naglasil je zahtevo po organičnem razvoju našega mesta, ki je mogoč samo ob upoštevanju važne gospodarske komponente kot je kmetijstvo. Poudaril je pozitivne težnje, ki vrednotijo to komponento, ter želel, da bi se še bolj uveljavile, kajti samo v takšnem primeru je možno sodelovanje. Ob koncu je zahteval skrčenje področnih načrtov ter nakazal zazidalne površina na desnem bregu Soče, Kjer so vojaške služnosti, kot rešitev iz sedanjega položaja.
Socialdemokrat Zucalli je dejal, da so različne skupine prepričale večinsko stranko, da je postala dojemljiva za nove predloge. tJntčenje kmetijstva, bi Se bolj povečalo gospodarsko krizd, ki pri nas ni splošnega značaja, ampak jo označuje kriza tekstilne industrije, ki je preživela svojo vlogo in bo zaradi tega prinesla našim krajem še huda presenečenja. Odločno je zagovarjal potrebo po pomoči prizadetemu prebivalstvu, pa naj »govori doma italijanski ali slovenski.*
Socialist Zuliani je dejal, da bi pomenila vinkulacija zemlje uničenje našega vrtnarstva. Poudaril je pripravljenost kmetovalcev sprejeti pogoj, da bo njihova zemlja za vedno služila kmetijstvu (vincolo verde), kot pa da bi jim jo vzeli za potrebe ljudskih gradenj.
Demokristjan Culot vidi bodočnost prizadetih kmetovalcev v industrializaciji. Občinski odbor ne vztraja pri svojem dokončnem sta lišču in je pripravljen na pogovore.
Sfiligoj (SDZ) je nakazal več zazidalnih površin, ki jih ne upošteva sedanja aplikacija zakona 167 (severni del mesta, kraji na levem bregu Soče, Ločnik, Gradi-škuta. Poudaril je potrebo po sklenitvi prijateljskega ln nenapadalnega pakta, med Italijo in Jugoslavijo (občinski svet lahko sprejme resolucijo s takšno zahtevo — je pripomnil svetovalec), da se odpravijo vojaške služnosti in pridobijo nova zemljišča • za ljudske gradnje. Ob koncu je po-
zval misine, naj dobro premislijo o svoji odločitvi, zakaj, od njih bo odvisno, kakšne bodo posledice za prizadeto prebivalstvo.
Liberalec Majo pa je deia*t, da so še vedno veljavni predlogi, ki so jih v obliki strokovskega izvida predložili odboru: potrebna je sanacija nehigienskih mestnih predelov. Nasprotoval je vinkiuac ji zemlje za kmetijske potrebe ter predlagal svobodno prodajo. Ob koncu je ošvrknil občinski odbor, češ da skuša pri vseh sektorjih občinskega sveta dobiti podporo za svoje stališče, pri čemer operira tudi z zaščito nacionalnih interesov.
Seja se je zaključila okoli 1.30.
Sprejeli so ju na zdravljenje v goriško bolnišnico
Vaščana z Vrha in iz Števerjana žrtvi iiudih prometnih nesreč
Upokojencu iz Morara je postalo slabo
Včeraj ob 14.15 se je peljal 28-letni Ivan Gril doma z Vrha št. 29, s svojim skuterjem iz Petovelj domov. Na nekem ovinku pa je trčil v tovornik. Gril je padel in se poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh, ker so. ugotovili, da si je pri padcu zlomil levo stegnenico ter se ranil na obrazu.
Ob 17. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 18-let-nega Marka Dornika iz Števerjana, Križišče 18, ki so mu ugotovili zlom desne noge ter ga pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Dornik je povedal, da se je ob 16.45 peljal iz Ul. Aquilela v Gorici proti Korzu Italia. Ko je privozil na križišče z Ul. Manzano, Je trčil v Fiat 1100, ki Je prihajal iz te ulice. V obeh primerih je sestavila zapisnik o nezgodi cestna policija.
Ob 15.15 so sprejeli na zdravlje-lje s prognozo okrevanja v petnajstih dneh 63-letnega upokojenca Enrica Tunina iz Morara. V bližini pekarne v Moraru ga je obšla slabost; padel je na tla ter se ranil na lasišču in si pretresel možgane.
Izpred goričkega sodišča
Včerajšnja sodna obravnava Makuc proti Rožič se pred goriškim okrajnim sodiščem ni vršila, ker je Makuc umaknil tožbo.
Profesor Makuc je obdolžil ravnatelja prof. Rožiča, da ga je žalil z osebno oceno, v kateri je zapisal, da «ima kompleks preganjanja in da se nedostojno obnaša do ravnatelja učiteljišča.)! V obdolžitvi je bila navedena tudi naslednja izjava, s katero naj bi ravnatelj Rožič jemal Makucu u-gled: »Letog bom pokazal Makucu; dal mu bom nezadostno oceno,* Za to zadnjo izjavo ni bilo tožbe.
Pred pričetkom obravnave je sodnik Bassi vprašal obe stranki, če se pogodita. Profesor Makuč je umaknil' tožbo na podlagi naslednje izjave, vnesene v zapisnik:
«Profesor Rožič, zavračajoč ob-
dolžitev, izjavlja, da ni nameraval žaliti profesorja Makuca, ampak izreči oceno v skladu s šolskim zakonom. Zanikuje, da bi kdaj podal drugo izjavo, navedeno v obdolžnici. Profesor Makuc je izjavil, da ni imel namena tožiti ravnatelja zaradi drugega dejanja, sprejema njegovo pojasnilo ter uipika tožbo, «ker je že administrativna šolska oblast dognala, da ravnatelj Rožič ni nikdar-zakrivil dejanja, navedenega pod točko B.»
Raštel ob ponedeljkih zaprt za promet
Občinska podjetja sporočajo, da bodo vse ponedeljke 1., 8. in 15. februarja zaprla za promet Raštel, ker bodo te dneve ko je manjši pro-met. zamenjali vodovodne cevi.
VERDI. 17.15: «Topkapi», Maximi-lian Schell in M. Mercoury, barvni film, začinja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «1 due seduttori«, Marlon Brando in David Niven, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 22.
MODERNISSIMO. 16.00: «La calda pelle«, Elsa Martinelli in G. So-rel. Crnobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.00:	«Parigi nuda».
Dokumentarni francoski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «11 sentiero del Sioux», W. Elliot m E. Flynn Ameriški cinemascope.
DEŽURNA LEKARNA
l5anes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
SVETOVNO PRVENSTVO V ŠT1RISEDEŽNEM BOBU V ST. MORITZU
Na zadnjem treningu Emery zopet najboljši
Nezgoda italijanskega boba - Sobotni startni vrstni red
ST. MORITZ, 28. — Tudi danes, ko so bile zadnje poskusne vožnje pred sobotnim ln nedeljskim svetovnim prvenstvom v štirise-dežnem bobu, je bila posadka sedanjega prvaka Kanadčana Vica Emeryja najhitrejša. Emery, ki ima 31 let, je danes prevozil progo v 1T9"67, kar je do sedaj najboljši čas. Posadka Avstrijca Hoferja iz Innsbrucka se je uvrstila za razliko ene same stotinke sekunde na drugo mesto, medtem ko so se na današnjem
treningu uvrstili na tretje mesto Američani, ki jih vodi 40-letni Fred Fortune.
Današnje poskusne vožnje so še enkrat pokazale, da se bosta za letošnji naslov potegovali, seveda če ne bo kakih presenečenj ali nevšeč-nlh zavrtljajev na zaledeneli progi, posadki Kanade in Avstrije 1.
Italijanski posadki Nevia De Zor-da se Je danes pripetila nezgoda, pri kateri sta se dva člana poškodovala. Ostala dva, ki sta se rešila brez poškodb, bosta tvorila z drugima dvema tretje italijanske posadke, ki se je že pred dnevi prevrnila na progi, novo posadko. Pred nezgodo Je bila posadka Nevia De Zorda na sedmem mestu in najboljša Italijanska. Ruattijev bob se je moral namreč zadovoljiti le z desetim mestom. Po zaključenih poskusnih vožnjah so izžrebali startne številke. Svetovni prvak E-mery ni Imel sreče, ker bo star-tal deveti. Prvi dan tekmovanja za svetovno prvenstvo v štirlsedežnem bobu bo potekal po naslednjem vrstnem redu:
BOKS
1.	Švedska
2.	Nemčija 2
3.	ZDA 2
4.	Italija 1
5.	ZDA 1
6.	Nemčija 1
7.	Italija 2
8.	Švica 2
9.	Kanada 1
10.	V. Britanija 2
11.	Francija
12.	Kanada 2
13.	V. Britanija 1
14.	Švica I
15.	Avstrija
BUDIMPEŠTA, 28. — Evropski prvak srednje kategorije Laszlo Papp je danes potrdil, da so mu madžarski športni organi prepovedali nadaljevanje profesionalne kariere. Papp, ki je bil trikrat olimpijski prvak in ki kot profesionalec ni okusil nobenega poraza, je izjavil, da je njegov profesionalizem, po izjavah športnih funkcionarjev, v nasprotju s socialističnimi načeli.
SMUČARSKI SKOKI V AROSI
Šved Sjoeberg pred Ihlejem
AROSA, 28. — V tretjem nastopu mednarodnega švicarskega tedna v smučarskih skokih je prvo mesto osvojil Šved Sjoeberg, ki Je izboljšal rekord skakalnice, ki je deset let pripadal Fincu Lassonenu. Italijan Giacomo Aimoni se je zopet izkazal s tretjim mestom, Nino Zandonel pa se je uvrstil na četrto.
Izid današnjega tekmovanja je naslednji:
1.	KJELL SJOEBERG (Švedska) 235,5 točke (75,50 in 72,50 m)
2.	Heini Ihle (Nem.) 228,5 (74,50 in 73,50)
3.	Giacomo Aimoni (It) 222,6 (74 In 71)
4.	Nino Zandanel (It.) 219 (71 in 71)
5.	Paavo Mauni (Fin.) 218,3 (14 in 70)
6.	Heribert Schmid (Švica) 217,4 (74,50 in 69,50)
7.	Pauli Ukkonen (Fin.) 216,5 (73 in 71,50)
8.	Johan Flytoer (Norv.) 215 (71 in 69,50)
9.	Hans Olav Soerensen (Norv.) 214,1 (71 in 71,50)
10.	Eero Groendahl (Fin.) 212,4 itd.
NOGOMET
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,3 stopinje ob 13.15, najnižjo 2,2 stopinje nad ničlo v sredo zvečer ob 23.30, povpreč. ne dnevne vlage je bilo 83 odstotkov, dežja je padlo 0,6 mm.
VERONA, 28. — Tajništvo nogometnega kluba Verona Hellas Je sprejelo edinstveni sklep: vse ženske bodo lahko prisostvovale tekmam Verone na domačih tleh brez. plačno. Imele bodo prost dostop na vse predele stadiona z Izjemo častne tribune.
...........................im..................ut  ............mm,m,um  .......nun n..............
NA PREDLOG POKRAJINSKE UPRAVE	Otrok iz Romansa
se je zadušil z dimom
Predvčerajšnjim popoldne se Je v Versu pri Romansu zadušil z dimom komaj 20 mesecev star Angelo Franco, sin kmetovalca Umber-ta. Ko je otrok, kot običajno popoldne, spal v postelji, se je iz neznanih vzrokov vnela odeja, lz katere je prihajal gost dim. Ko je mati Jole Sartori to opazila, je nu. dlla. otroku pomoč, žal pa je bilo že prepozno, ker se je mali Franco z dimom zadušil. Tudi občinski zdravnik iz Romansa dr. Calabro, ki so ga poklicali, otroku ni mogel več pomagati.
Ustanovili bodo konzorcij za pokrajinsko programacijo
Ta sklep so včeraj sprejeli župani večjih obiin ter predstavniki važnejših gospodarskih ustanov na Goriškem
Na povabilo predsednika pokrajinske uprave dr. Chientarollija so se včeraj dopoldne zbrali na sedežu pokrajinske uprave župani iz Krmina, Gorice, Gradiške, Gradeža in Tržiča dalje predsednik trgovinske zbornice inž. Rigo-nat, predsednik mestne hranilnice dr. Musi ter pokrajinski odbornik za gospodarstvo Vezil. Namen sestanka je bil, da bi se pomenili o ustanovitvi pokrajinskega konzorcija za proučevanje gospodarskih in socialnih problemov.
Predsednik dr. Chientarolli je uvodoma pojasnil nekatere značilnosti državne in 'deželne • pro-gramacije, ki zanimajo tudi Goriško, ter poudaril, da je treba izdelati take predloge, da bodo sprejemljivi tudi v državnem in deželnem okviru. Pokrajinska u-prava, ki je dala pobudo za tak konzorcij je pripravila tudi prvi osnutek’ statuta zanj, katerega člen prvi predvideva, da se lahko
vključijo vanj tudi vse ostale goriške občine. Konzorcij naj bi pripravil razne pobude v sodelovanju z raznimi ustanovami.
Dežela je za to pobudo že dala svoj pristanek preko pristojnega odbornika. Po daljši debati so vsi prisotni dali svoj pristanek na to pobudo ter v glavnih obrisih sprejeli predloženi osnutek statuta. Obenem so se obvezali, da bodo ta osnutek čimprej predložili svojim pristojnim forumom v obravnavo in potrdilo.
Sindikalne vesti
Na pismeno zahtevo FIOM-CGIL je Intersid iz Trsta sklicala v ponedeljek 1. februarja na svojem sedežu sestanek z ravnateljstvom Safog, na katerem bodo proučili dosledno izvajanje sporazuma o proizvodni nagradi za obdobje posledic nesreče na delu, bolezni in
počitnic, skrajšanje delovnega časa za vajence in skrajšanje delovnega časa na 24 ur, kakor tudi prispevek k dopolnilni blagajni do višine 40 ur na teden.
V nedeljo, 31. januarja gostuje v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
■	<Koroški
akademski oktet»
iz Ljubljane, ki bo nastopil z bogatim programom, pripravljenim za turnejo ansambla po zahodni Evropi.
Koncert bo ob 17. url. Rezervacija vstopnic v uradu SPZ, Ascolijeva ul. 1 v Gorici.
Sedeži po 400 in 300 lir, stojišča 200, dtjaški sedeži 200 lir, dijaška stojišča 100.
Skuterist podrl vojaka v Gradiški
Sinoči ob 19. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 22-letnega Antonia Corrosuja, ki služi vojaški rok v Gradiški. Zdravniki so mu u-gotovili zlom leve noge na več mestih ter so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 20 dni. Ponesrečenec je povedal, da je malo prej prišel iz vojašnice in v trenutku, ko je v Ul. Battisti v Gradiški stopil s pločnika, ga je podrl neki skuterist, ki je vozil tam mimo. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Gradiške.
IIIHIMIkIHIIIIIIIIIIIIIIIIItllHiliiiiliiiiiiiiiiiitiititiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiniit
NA NAMIZNOTENIŠKEM TEKMOVANJI! V LIVORNU
Tokrat slabša mesta za Borisa Košato
Dobre uvrstitve Durazzana in Crcchicija (Soffitta)
Po uspešnjih nastopih na celi vrsti turnirjev je atlet Bora Boris Košuta prejšnjo soboto in nedeljo nastopil tudi na zveznem tekmovanju v Livornu. Sam pravi, da njegov nastop ni bil med najbolj posrečenimi, vendar če globlje pregledamo dosežene izide, nismo taki pesimisti. Res je borovec odpotoval s prepričanjem, da bi mu uspeh na tem turnirju odprl vrata v državno reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu
v Ljubljani in zato Je njegovo razočaranje tem globlje.
Košuta je v Livornu nastopil na treh turnirjih. Na tekmovanju II. kategorije je prešel le prvi dve ogradi, nato pa se ustavil pri tretji tekmi. Naletel je na Toskanca Ca-gnina (bivša nada italijanskega namiznega tenisa) in tu mu je spodletelo prav zaradi tega, ker je ob prisotnosti odgovornega voditelja tehnične komisije forslral Igro, da bi pokazal svojo premoč.
Izidi II. kategorije:
Košuta - Piantada	2:0
Košuta, Della Rovere	2:1
O* Knina - Koiuio	o.O
Bolje se je odrezal v I, kategoriji. Tu je zapovrstno premagal Pascuccija in Radiceja nato pa klo. pil pred Bettolijem.
Izidi
Košuta . Pascuccl	2:1
(21:14, 8:21, 21:8)
Košuta - Radiče	2:1
(21:12, 14:21, 21:16)
Bettoli - Košuta	2:1
(23:21, 17:21, 22:20)
2e sami rezultati posameznih setov kažejo dovolj Jasno izenačenost igre med atletoma. Bettoliju je bila to pot sreča naklonjena in je prisilil borovca na poraz ln sl sam zagotovil pravico do vstoja v polfinale.
Skupno s Crechicllem je Košuta nastopil v igri dvojic. Tržaška atle. ta sta zgubila le z Gallljem in Du-razzanom ter si zagotovila četrto mesto na končni lestvici.
Lestvice posameznih tekmovanj so bile naslednje:
II.	kategorija
1.	Durazzano (Soffitta)
2.	Crechlci (Soffitta)
3.	Rame (Neapelj)
4.	Rainer! (CSI Milano)
I.	kategorija
1.	Winderling (Vigevano)
2.	Galll (Pontedera)
3.	Bettolli (Faenza)
4.	D’Andria
5.	Durazzano (Soffitta)
6.	Della Rovere (Vigevano)
7.	Košuta (Bor)
Lestvice nam povedo, da sta bila atleta tržaške Soffitte zelo uspešna. Durazzano je spet prišel do zmage v prvi kategoriji, Crechlci Da, ki se ga je dolgo drsala smola, je končno le prebrodil težave prvih kol in se uvrstil v finale tekmovanja II. kategorije.
Lestvica dvojic
1.	Winderling - Della Rovere
2.	Galll - Durazzano
3.	Moretti . Radiče
4.	Košuta . Chechlcl
I. P.ZIO
JUNIORSKO PRVENSTVO
BOR
CRDA
2
0
V Sin-»A»»J(	ripželnPVM j M
niorskega prvenstva v odbojki je mlada petorka Bora premagala eki. po CRDA 2:0 (15:9, 15:11).
PLAVANJE
LONDON, 28, — Osemnajstletna angleška plavalka Jill Norfolk ne bo vec tekmovala, Niso znani vzroki, ki so pripeljali Norfolkovo, ki je lani izboljšala v Blackpoolu s časom 69"8 svetovni rekord na 110 jardov, do tega sklepa.
v SREDO V SEŽANI
Štirje tržaški šahisti remizirali z Bruno Parmo
V sredo je Jugoslovanski šahovski mojster Bruna Parma nastopil v Sežani na 40 deskah. Parma je v simultanki zmagal 32 partiji, 7 Jih Je remiziral, 1 pa Je Izgubil.
Na simultanko so bili povabljeni tudi člani Tržaškega šahovskega kluba, ki so se odzvali in poslali v Sežano 6 Igralcev. Dr. Gloulis, Jerco, Udovič In Bembi so dosegli Izreden uspeh, ker so prisilili močnega jugoslovanskega šahista na remi.
• • *
Tržaški šahovski klub (Socletš Scacchistica Triestina) javlja, da bo v nedeljo 31. t. m. ob 10. url ln v primeru nezadostnega števila članstva ob 11. uri na sedežu v kavarni Milano na podlagi čl. 15 društvenega statuta redni občni zbor.
FRANCE BEVK
32.
MLINI ŽIVLJENJA 1
^liiHiiiiiiiiamiHmiiiiuiinmuiiBniHiBiamiiHamajmiuiaiiHcmiii-II
Ferjan je kadil in umolknil. V Jezi Je tiho mozgal pri sebi. Na orožniški postaji na Pologu so ga brez velikih besed vrgli v tesno celico, kamor ni prodiral noben žarek svetlobe. Prvi hip je mislil, da je sam, ko se je nekdo oglasil iz kota:
«Tudi tebe so našli brez papirjev?«
Ferjan Je bil razkačen. Mikalo ga je, da bi se sporekel ali spopadel s komerkoli.
«Brez kakšnih papirjev?« je vprašal neprijazno. «Jaz ne vem za nobene papirje. Pijani smo bili in smo se stepli — to Jel Neki divjak mi je zabil nos v glavo. Njemu nato niti žal besede, a mene, invalida brez ene roke, so prijeli. Ali mi verjameš?«
sVerjamem,« je rekel mirno neznanec iz teme, ki mu ni bilo do prepira. «Zakaj bi ti ne verjel? Invalid, praviš? Ali sl bil že na fronti?«
«BI1, vraga vendar!«
«Glej, ti brez ene roke, a Jaz brez ene noge,« je besedil neznanec. «Nogo imam pravzaprav, a Je že od mladih let krajša od druge. To Je skoraj tako, kot da bi Je ne imel. Zdaj ml ni žal, me vsaj niso potrdili. Bern že rajši živ kruljavec kot mrtev
vojak. A verjemi, da mi rti bilo lahko v življenju. Zdaj beračim. Tega me ni sram priznati. Človek mora živeti.«
Ferjana so goste besede pomirile, četudi ga je še zmeraj peklilo, da se je na lepem znašel v kehi.
«In zdaj so te zaprli?« je rekel.
«Kakor vidiš. Zaprli Zdaj ne moreš nikamor, če nimaš papirjev. Hotel sem k nekim sorodnikom blizu trga, a me je ustavil vojak, ki je stražil most. Ne vem, kaj je zavpil, nisem ga razumel, in pomeril puško. Obrnil sem se in stekel, kar so me nesle noge. Nato sem padel v roke vojaške patrole. In zdaj sem tu.»
((Izpustili te bodo.«
«Izpustili. Jutri ali čez kak dan. Saj bodo tebe tudi. Kaj pa hočejo z nami?«
Berač Je še dalje govoril, a Ferjan ga ni več poslušal. Nato je utihnil tudi neznanec. Zdelo se je, kakor da je utonil v temi.
Ferjan se Je trudil, da bi zaupal. Zaprl je oči in se Je v hipu zopet zdramil. Bil Je vedno bolj trezen. Strašno ga Je vznemirjalo, da se Je znašel v zaporu. To je občutil kot največjo sramoto in ponižanje. In kot krivico. Morda je bilo prvič v življenju, da se je zamislil sam nad seboj. Ni se obtoževal in grebel po svoji krivdi, obtoževal je krivo usodo, ki ga je zasledovala. Vojna mu Je z enim samim drobcem granate pokopala vse drzne misli in sanje. Bilo mu Je, kot da se je znašel v praznem prostoru in ne ve, kam naj se obme. Izpustili ga bodo, o tem ni dvomil, a kam potem? Nazaj h Kocjanu? Ni pozabil, da mu Je Klara ob slovesu komaj rekla mrzli zbogom. Zadnji čas se m več cedila od sočutja. Pri delu je zalegel manj kot Je pričakovala, vsak večer je popival z vojaki. Pod streho Je vzela dva begunca, moža in ženo, ki sta Ji pomagala na polju in v hlevu. Postal Ji Je odveč. Ni ga zapodila, še je postavila predenj krožnik jedi. a je bila bržkone na tihem zadovoljna, ko so ga odgnali. Prav! Ni maral biti berač, ki mu pomaga-
jo le. iz sočutja, a ne lz ljubezni. Kam tedaj? Domov? Nemogoče! Morda bi ga oče sprejel, če bi skesan stopil predenj, a ne bi prenesel takega ponižanja.
Ni bilo prvič, da se je vpraševal, če je vredno živeti. Vselej, kadar je bil omamljen od vina )n se je vdajal obupu. Z mislijo na smrt se je sprijaznil že na bojišču, ko je bilo najhujše in se je v duhu že poslovil od življenja. In mu zaradi tega niti ni bilo tako zelo hudo. Ko je ležal v bolnišnici in ga je kljuvala bolečina, si je celo žele’ "mrti. In še potem se mu je v nekaterih hipih smrt zdela lažja kot tako življenje. A čuti! je, še vedno je čutil, da s srcem visi na njem. S srcem, a ne tudi s trezno mislijo. Polagoma se je trgala tudi ta vez. Se nikoli tako kot v tistem trenutku...
Zaječal Je in zaškrtal z zobmi.
«Ali ne spiš?« se je oglasilo iz teme.
((Razmišljam,« je odgovoril Ferjan. In čez trenutek: ((Misliš, da bi te bil ustrelil? Tisti stražnik na mostu.»
«Počil bi me, norec neumni,# je rekel berač. «Ni se šalil. Zakaj vprašuješ?«
«Kar tako,« je odgovoril Ferjan. «Tudi Jaz sem kdaj stražil, a bi za prazen nič ne ubil človeka.«
Nekaj časa sta molčala.
«Ali imaš cigareto?« se Je zopet oglasil berač.
('Mislim, da. Čakaj!«
Ferjan je poiskal v žepu zmečkano cigareto in Jo dal beraču. Ta si jo Je prižgal. V svitu vžigalice se Je prikazal suhljati, porasli obraz, ki se je smehljal.
Nova tema. Iz nje Je žarelo rdeče oko cigarete. Po cesti so ropotali vozovi s pratežem. Ferjan je zopet zaškrtal z zobmi.
Plečar in Gmajnar sta se šele tretji dan vrnila v Smrečje Beloglavec Ju je vodil prvo noč do jutra. Ob prvem svitu so dospeli do njegove domačije.
Km Je bil že dovolj daleč, da jim ni več vzbujal strahu in groze. Najedli so se, polegli in zaspali. Bili so daleč na samoti, kjer se niso bali kakega presenečenja.
Proti večeru sta moža brez vodnika odšla dalje. Cest sta se izogibala, včasih sta se na celem trgala skozi grmovje, da sta zopet naSla kako stezo, ki je peljala okoli obronkov. Polog sta obšla v velikem ovinku, da sta slednjič stopila na pobočje Slemena. Streli, ki so prihajali s fronte, so bili vedno bolj oddaljeni in zamolkli.
Tudi Smrečje sta obšla v loku nad vasjo. Z brega sta se spustila do Gmajnarjeve bajte, ko sta se prepričala, da ni nikogar v bližini. Anka ju je sprejela s krikom veselja in začudenja.
«Ali je bil kdo tu?« je vprašal Gmajnar.
«Ne. Kdo?«
«Zandarji.»
((Nihče,« je rekla Anka.
Moža sta izvedela, da so se že preišnjo noč vrnili malone vsi sosedje. Olajšana sta se spogledala Nista sama, ki bi se morala bati.
«Ali je pri nas kaj novega?« je vprašal Plečar.
Anka ga Je začudena pogledala.
«Ali še ne veste?« je vzkliknila, »Ferjana so ustrelili.#
Plecarju je bilo, kakor da mu je spodrezalo noge. Za trenutek ni mogel verjeti. Dva občutka hkrati sta ga spreletela — občutek ola^anja in krivde.
«Ustrelill?» je zastokal. «Kdo‘>«
«Vojaki. Danes so ga zagrebli. Na Pologu.«
Plečar se je naglo poslovil in stekel niz brda Med potjo se je tolažil z upanjem, da morda m resnica.
Bila Je resnica Ko Je doma stopil v izbo, mu jo Je p-»trdil že prvi pogled Obe, Franca in Lenka, sta ga objokani spreje-h. Lenka Je bila v črni ruti, ker se je pravkar vrnila s pogreba-
I Nirdattrvar,], itrdtf
UKKDNISI VO: TRSI - UL. MUNTECCH1 6 II TELEFON »3-808 ln »4-K3* -	Poštni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pelllco 1 H	Telefon 33 82 - UPRAVA:	TRS I - UL SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon 37 33« - NAROČNINA: mesečna KIH) Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 ilr, polletna 4 400 ur, celoletna 7 700 Ur — SFRJ: v tednu 30 din,	mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za Ido	1965	- Postni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega tiska	Trst 11-5374 - Za SFRJ ADI! DZS, Ljubliana, Stari trg 3/f-i
telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 86	- OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v Širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40 Ur beseda — uglasi tržaSke ln goriške pokrajine *•
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pn »Socleta Pubbllcitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst