Poštnina plačana v gotovini.
Leto I.
V Kočevju, dne 25. oktobra 1927.
St. 5.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesecu.
Naročnina do konca leta 1927 12 Din.
Številka poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592.
Nova
T ; >
I ;
i
Glasilo gospodarstva, ■ prosvete in politike.
Uredništvo in upravništvo: Kočevje št. 18.
Telefon štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10'—
V^phina • Zveza Japonske-Rusije-Nemč je? — K osnutku demokratskega bloka? — Občinske volitve v Kočevju. — Iz NRS. V SscOllla. _ jedenske vesti. — Beležke k občinskim volitvam v Kočevju. — Dopisi. — Listnica uredništva. — Inserati. —
Zveza Japonske-Ru-sije-Nemčijje ?
Kočevje, 24. oktobra 1927.
Zadnje dva dni je presenetila svet iz Londona lansirana vest, da je Japonska stavila Rusiji in Nemčiji ponudbo na medsebojno politično zvezo in sicer po vzoru svoječasne pogodbe med Anglijo in Japonsko, s pomočjo katere je leta 1904 odrinila Japonska Rusijo od Rumenega morja, iz Porth - Arturja in Poamurja, Mandžurije. Naknadne vesti povdarjajo, da sta japonska veleposlanika v Moskvi in Berlinu pooblaščena za voditev teh pogajanj in da je posebni odposlanec japonske vlade oziroma dvora dospel v Moskvo.
Ta vest ni rabila sveta presenetiti, ker je verjetna in zveza pri sedanjem svetovnem položaju naravna. Japonska je že dolgo časa v težkem nasprotju z Zedinjenimi državami Severne Amerike. Te ne puste prostega naseljevanja Jap’oncev in tumene rase sploh v svoji državi. To je za ambicijozne Japonce ponižujoč udarec, da ne rečemo brca. Zedinjene države imajo Filipine, bogato otočje južno od Japonske, katero smatra Japonska kot sfero svojega območja in sploh del Azije, kjer nima Amerikance po istih amerikanskih nazorih, preobrnjenih na Azijo, ničesar iskati. Na otočju Hawai je zlasti v Honolulu stvorila Severna Amerika trdno pomorsko bazo, ki ogroža Japonsko v hrbet ter postavlja cilj in ograjo njeni ekspanziji. Na kitajskem trgu ameriški izdelki izpodrivajo japonske, ameriški dolarji in vpliv japonske jene in japonsko območje. Anglija kot anglosaška država se čuti z Zedinjenimi državami kot drugo anglosaško državo solidarno; razun tega ne gleda rada Premočne Japonske vsled svojih azijskih in avstralskih kolonij ter bogatega otočja, ki kot zlat venec na jugu objema Japonsko in jo vabi v svoj naročaj. Vsled tega je hladno računarska Anglija odpovedala pogodbo z Japonsko, posebno še, ker je boljševiška revolucija zbrisala začasno Rusijo iz kroga tako resnih angleških nasprotnikov, da bi proti njej rabila Japonsko. Baš- iz teh razlogov je pa tudi med Japonsko in Rusijo odpadlo resno nasprotovanje. Interesne sfere v Daljni Aziji pač ne bo pretežko med obe državi razdeliti. In Rusija rabi opore, pred vsem industrije in denarja. Japonska ima oboje. Enako Nemčija. Tej slednji zamore samo vest o podobni zvezi prinesti pri Zapadni Evropi že ogromnih koristi. Anglija
danes rabi Nemčijo za ravnotežje svoje eks-ploatacijske svetovne politike. Nemčija bo torej to vest politično lahko izkoristila, tudi ako bi ne bilo nič iz nje. Toda še večje koristi leže na dlani. Rusija je dežela brezkončnih množin surovin, tudi dragocenih, kakoršne ne nudi nobena druga dežela. Z gospodarsko in strokovno prenetracijo te ogromne dežele bi se dali pridobiti stalni viri za nemško industrijo in s tem viri novega bogastva in blagostanja. Politično bi bil to blok 300 milijonov ljudi, in to nepretrgan, ako izvzamemo Poljsko, ki je pa enak trn v očeh tako za Nemčijo kot za Rusijo. Podobno je z baltskimi državicami; kdo veruje v njih stabilnost? Ako danes Rusija vmaršira v Rigo, Reval itd. — kdo bi si upal radi tega začeti svetovno vojno, posebno ako bi bila Rusija od domačinov pozvana, kar ni izključeno. Nemčija sicer nima dosti dobrih diplomatov, ker zna bolje sukati sabljo nego pero in intrigo, toda spretnih pa vedno še toliko, da bi v takem bloku eksploatirali istočasno i blok i Zapadno Evropo, to slednjo najbrže tudi na račun Srednje Evrope, deloma tudi Balkana. Že svoje dni predlagana mejna črta interesne sfere med Rusijo in Nemčijo Riga-Trst bi eventuelno zopet oživela, morda s primernimi korekturami.
Ta predlog Japonske bo vzpričo navedenega vsekakor delo nemške diplomacije, ki ob količkaj spretnem manevriranju zamore imeti od njega le korist. Dr. S.
K osnutku demokratskega bloka?
Dogodki zadnjih dni v Beogradu dokazujejo, da naša notranja politika še ni dobila one potrebne osnove, ki je predpogoj za uspešno delo v parlamentu: zanesljivo delovno večino. Sicer razpolaga Narodna Radikalna Stranka v zvezi z SLS s kompaktno skupino 133 mož, ki se z Nemci poveča na 139, toda formalna večina znaša 158 poslancev, za delovno, ki bi lahko zagarantirala solidno delovanje parlamenta, pa bi jih bilo treba vsaj 170—180. Tej skupini, večini 140 mož, se je priključila tudi Demokratska Stranka ozir. Zajednica z 79 poslanci; toda dogodki zadnjih dni dokazujejo, da NRS na to stranko kot svojo zaveznico ne more več dolgo in resno računati. To je NRS priznala tudi sama s tem, da je Dr. Korošec poskušal sondirati teren pri Radiću, da bi ga pridobil za novo kom-
binacijo mesto Demokratske stranke, kar je „Slovenec“ morda nekoliko prehitro razkril. Posledica tega je bila stvoritev bloka med Radićem in Pribičevićem. Tema dvema se je pridružil tudi Joca Jovanović, zemljoradnik, in tako se je ta skupina 90 poslancev obrnila na Davidovića, šefa DS, ki je obenem nerazpoložen proti NRS kot naravnemu konkurentu za kugljice v Srbiji. Še predno so se ti obrnili s ponudbo na Davidovića, je ta, očividno v to svrho, da dobi proste roke, odložil čast predsednika DS in se jel dogovarjati z Radićem in Pribičevićem. Ti so nato v oficijelnem pismu ponudili Da-vidoviću in DS svoj vstop v skupen klub vseh štirih strank, katerim bi načeloval Da-vidović in s fiksnim delovnim programom, podobnim kot ga je že svoje dni ob razpustu skupščine naznačil kroni Vukičević.
In tako je prišla naša notranja politika do razpotja. Zdi se, da to pot do važnega in odločilnega razpotja. Davidović velja za politika prvega reda ter uživa v vsakem oziru nedeljen ugled tudi pri nasprotnikih. Ker NRS še ni postavila jake osebnosti v ospredje, velja Ljuba Davidović danes v našem političnem življenju izza smrti Nikole Pašića in vsled bolezni Ljube Jovanoviča za najmarkantnejšo politično osebnost, ki ji nihče ne more odrekati spoštovanja. Ako tako ugledna vodilna ličnost kot je Ljuba Davidović, položi mesto šefa stranke, katero je vstvaril, te položitve nihče ne more smatrati kot samo sebi namen. Za to položitvijo se skriva nekaj drugega — pridobitev prostih rok za pogajanja s Pribičevićem in Radićem. In nihče ne bo smatral Ljube Davidovića, starega prefriganega parlamentarca, za tako naivnega, da ne bi, predno je storil ta korak, si osigural hrbet in gotove predpogoje tako v stranki kot pri ponudnikih.
To so razlogi, ki govore za resnost Radić-Prebičević-J. Jovanovičeve ponudbe. Ako so predpogoji in garancije, ki jih nudita Radić in Pribičević, dovoljne in resne, pri discipliniranosti, kot vlada v srbijanskih vrstah, ni pričakovati razcepa Demokratske stranke, ampak stvaranje resnega bloka in razpad sedanje vladine koalicije.
V nasprotnem slučaju, to je, ako Pribi-čević-Radić ne nudita dovolj jamstva, je pa pričakovati razčiščenje položaja in utrditev sedanje koalicijske vlade.
To izhodišče bi bilo dopolnilo k volitvam z dne 11. septembra in delovna večina bi bila zagotovljena.
Vpraša se le, kaj bi sledilo ev. razpadu sedanje vladine koalicije. Iz vladinih krogov se širi govorica o ponovnih volitvah. Mi tega ne verjamemo. Smatramo, da bi se volitve ponovile le v slučaju, da bi nobena skupina ne mogla dati dovoljnih garancij za uspešno delo v parlamentu. Ker tudi večna gonitev volilcev na volišča ima svoje meje. Proti temu naš volilec v svoji notranjosti že revoltira in ne bi bilo dobro, da bi dal temu nezadovoljstvu duška, čeprav le pri volilni Skrinjici.	S.
Občinske volitve v Kočevju.
Dne 21. oktobra t. 1. je potekla triletna funkcijska doba sedanjemu mestnemu odboru v Kočevju. Zadnje občinske volitve so se namreč vršile dne 8. septembra 1924; v hudem boju s Slovenci, ki so se takrat združili v eno fronto nasproti Nemcem z vezanjem list, so dobili Slovenci 16, a Nemci 9 mandatov. S tem je bila slovenska večina v mestni občinski hiši kočevski legalno zagotovljena. Nemci so se upirali in borili še pri volitvi župana, računajoč na razdor in nediscipliniranost v slovenskih vrstah. Vendar so se vrezali; njih kandidat je propadel in za župana je bil izbran kočevski odvetnik Dr. Ivan Sajovic.
Nemci pa svojega stališča opozicije in razdiranja niso opustili. Prosili so sicer, naj jih večina vzame v občinske odseke, ki pripravljajo delo za seje občinskega sveta, toda delovanje teh odsekov so večinoma bojko-lirali. Hoteli so cčividno le kontrolo. Pred dobrim letbm so sklenili, da bodo v mestni občini glasovali dosledno in načelno proti vsaki stvari. Razlogov za tako zadržanje niso navedli. Končno so pod praznim izgovorom položili mandate; spekulirali so pač na razpust. Slovenska večina se pa ni dala ugnati; mirno in stvarno je delala in izvrševala svoj program v korist vseh občanov. To in pa da ne bi vsled svojega neresnega zadržanja izgubili pasivne volilne pravice, je sklonilo Nemce, da so se zopet vrnili v občinsko hišo. Kako je z njih pasivno volilno pravico, se bo šele videlo in enako tudi, kako je z veljavnostjo njihove liste.
Za predstoječe občinske volitve je predlagala NRS zopet sporazum med Slovenci, ki naj bi si razdelili mandate med seboj po ključu volilcev vsake stranke in da bi tako združeni Slovenci ponudili nato tudi Nemcem njih številu odgovarjajočo mncž'no mandatov, na kar bi se sestavila enoti a lista ter bi vsaka volitev in razburjenje odpadlo. SLS je to ponudbo odklonila z motivacijo, da se brez Nemcev ne pogaja. S tem je postalo oči-vidno, da je SLS z Nemci že vezana. Nemška Bauernpartaj je pa pogajanja odklonila. Klerikalci in Nemci so nato pridobili par demokratskih malkontentov, da bi šli preko svoje stranke žnjimi, po možnosti pod firmo SDS, katera intriga se jim je le deloma posrečila.
In tako so vložene za predstoječe volitve v Kočevju štiri kandidatne liste: SLS (1), Gospodarsko-delavska (2, NRS), Bauernpartaj (3) in SDS. Slednje Krajevna organizacija SDS Kočevje ne priznava za svojo in jo ni odobrila. Je torej le malkontentska lista, ki ima namen razdreti narodne in napredne vrste v Kočevju v edino korist združenih nasprotnikov.
Da se pojasni dejanski položaj, je bivši župan mestne občine kočevske g. Ivan N o-vak sklical za nedeljo dne 23. oktobra javen
shod volilcev imenom volilnega odbora druge liste, to je delavsko-gospodarske. Shoda se je od blizu 500 slovenskih volilcev udeležilo kakih 300, torej nad polovico slovenskih volilcev. Dr. Ivan Sajovic je kot član občinskega odbora in kot nosilec te liste razložil delovanje starega odbora v pretečenih treh letih, omenil izpeljavo kanalizacije v spodnjem delu mesta, podig promenade in trga na Trgu Kralja Osvoboditelja, izpeljavo in kanalizacijo Podgorske ulice, obnovo starega nerabnega in postavitev novega kopališča, delo za šolstvo in revno šolsko deco in skrb za nove stanovanjske hiše s pomočjo občine ter novo industrijo, železnico itd. Program volilcev 2. skrinjice je nadaljevanje dela v zapričetih smereh v olepšavo in razširitev mesta ter v korist celokupnega prebivalstva, zlasti glede zidanja novih hiš, toda v smeri modernizacije mesta, ki ob smotrenem vodstvu, zlasti s pomočjo nove železnice, obeta postati izza Ljubljane prvo industrijsko središče v oblasti. Občina bo morala oskrbeti cenen kredit, da se omogoči tudi malim ljudem postavitev domačega lastnega ognjišča. Da se prepreči ponižujoče prosjačenje za službe in delo, se mora čimpreje ustanoviti občinska posredovalnica za delo. S pomočjo okraja, oblasti in države bo treba nujno podigniti na primernem kraju novo bolnico z vsemi modernimi pripomočki, ter kolikor je v okvirju občine mogoče, lajšati socijalno bedo, pri čemur bodo imeli naši delavski zastopniki v občinski hiši odločujočo besedo. Prehajajoč na od Bauernpartaj nam vsiljeno volilno borbo je govornik potrdil govorice, da so se vse ostale stranke in skrinjice združile proti drugi skrinjici v skupno nemško-klerikalno-malkontent-no fronto, tako da imamo 30. oktobra v Kočevju le dve fronti: slovensko v drugi skrinjici ter nemško z njihovimi slovenskimi zavezniki („Pfuj“ klici, „Sramota“ itd.). Kdor voli kaj drugega nego drugo Skrinjico, voli pri tem položaju faktično le nemško Bauernpartaj. S to pa pač nimamo mi Slovenci nič skupnega, še manje pa zamoremo od nje kaj dobrega za nas pričakovati. (Klici razdraženega ogorčenja proti zvezi nekaterih Slovencev z Nemci, da bi z nemško pomočjo natepli svoje brate Slovence v Kočevju.) Govornik povdari, da se on te zveze ne boji, ker zaupa zdravemu razumu in poštenemu srcu kočevskih Slovencev ter je prepričan, da bodo 30. oktobra rešili svojo narodno čast in svoj narodni ponos. (Silno ploskanje in pritrjevanje.)
Na to je povzel besedo g. Viktor Medved. Gospod Medved je star kočevski Slovenec. Pred skoro 40. leti je tu ustanovil svoje pošteno slovensko ognjišče. Ko mu je umrla žena, ji je kot Slovenski postavil spomenik s slovenskim napisom, prvim v Kočevju. Ta spomenik na grobu njegove mrtve žene je pangermanska kočevarska nadutost ponesna-žila in razbila, njega, mladega vdovca s številno drobno družino, pa pognala po svetu. Toda g. Medved je nezlomljiva gorenjska grča. Prišel je v Kočevje nazaj in si ustanovil tu drug cjpm, tam postal 1. 1921 še celo mestni župan, dokler se vsled starosti ni odpovedal. Danes je mestni svetovalec. Leta so sklonila njegovo telo, duha in značaja pa ne. Govornik spominja volilce, kako se je godilo Slovencem pod in med vojno v Kočevju, ko po slovensko še kihniti niso smeli, a danes naj Slovenci poljubljamo v svoji pasji ponižnosti isto palico, ki nas je tepla in nas bo še, če smo tako neumni. Opozarja, da
glasilo teh ljudi „Gottscheer Zeitung“, še danes imenuje Slovence privandrance v Kočevju, poštene slovenske rudarje pa knape, kar pomeni lokalno zaničljiv izraz. Namen teh ljudi je, zasužnjiti našega delavca tudi naredno in vzpostaviti v Kočevju kolikor mogoče predvojni kočevarski paradiž (klci: „Klein-Berlin!“) In ker sami tega ne zmorejo, so si poiskali zaveznikov v naših lastnih vrstah, da bi nas natepli in zasužnjili s pomočjo Tudislovencev. (Ogorčeni klici: „Doli žnjimi! Sramota! fej!“) Govornik predlaga konečno sledečo
resolucijo:
„Volilci mestne občine Kočevje, zbrani dne 23. oktobra 1927 na javnem volilnem shodu v hotelu „Trst“ v Kočevju, ugotavljajo, da so se nekateri voditelji slovenskih strank v Kočevju na lastno pest in brez predhodnega sporazuma z volilci, zlasti Slovenci, zvezali s kočevarsko Bauernpartaj ter slednji kot sicer v Kočevju neodločilni politični skupini nudili svojo pomoč za boj proti ostalim Slovencem v mestni občini Kočevje. Zbrani volilci obžalujejo ta kratkoviden in Slovence ponižujoč pojav ter ga kot narodno in gospodarsko skrajno škodljivega ostro obsojajo s pozivom na vse narodno in državno čuteče volilce mestne občine Kočevje, da ta nepremišljen in z ničemur opravičljiv korak nekaterih slovenskih voditeljev dne 30. oktobra 1927 s kugljico v roki kot en mož složno popravijo.
Obenem izrekamo zbrani volilci dosedanjemu slovenskemu občinskemu odboru mesta Kočevje z županom Dr. Ivanom Sajovicem na čelu za njegovo plodonosno delovanje svojo toplo zahvalo.“ Ta resolucija se soglasno in s ploskanjem odobri, na kar je zaključil g. Novak to najimpozantnejše zborovanje, kar jih je doslej še bilo v Kočevju.
Po zaključitvi shoda se je oglasil k besedi še klerikalni oblastni poslanec učitelj Peterlin, češ da bi rad nekaj povedal. Navzoči mu to dovolijo in počakajo z razhodom. G. Peterlin pravi, da ne namerava napadati g. Dr. Sajovica . . . (Dr. S. „Se tudi ne bojim!“), ker da ga kot osebo spoštuje in pozdravlja in bo to delal tudi še naprej. Dr. Sajovic, da bo tudi še naprej župan, seveda če bo izvoljen. (Splošen krohot. Klici: „Ta je pa modra!“) On hoče povedati, da je stanovanjsko akcijo on prvi započel s svojimi prijatelji, ne pa Dr. Sajovic, ki je s pomočjo občine njega in njegove tovariše le prehitel. (Klici: „Pokažite, kaj ste storili!“) V ostalem pa, da je on in njegova stranka za stanovanjsko akcijo in Franz Schleimer je predlagal njemu, da bi se občinske doklade zvišale v ta namen za 200%. (Klici: „Plačeval jih bo pa delavec in naj mnik!“ „Farbarija!“) V ostalem pa da ni on in njegova stranka prva, ki se je zvezala z Nemci... „V tem trenutku se vzdigne tak vihar ogorčenja radi te zveze v dvorani, da moia govornik prenehati in odstopiti. Klicev ogorčenja ni hotelo biti konec. Prijatelji Bauern-partajlovcev poparjeni izginejo na dvorišče. Dvorana se ob ogorčenih klicih proti SLS in drugim nemškim zaveznikom za boj proti lastnim Slovencem izprazni. Dr. Sajovicu stiskajo volilci, priprosti töda pošteni slovenski možje, roko in ga bodre, da naj vztraja in žnjimi razpolaga. Ta jim odgovarja, da naj 30. oktobra posvedoče slovensko zvestobo in rešijo čast Slovenstva v Kočevju.
Shod v hotelu Trstu je pokazal, da je v Kočevju slovenska zavest tako živa, da se preko nje ne more na dnevni red. Izrecno povdarjamo, da nima nihče ničesar proti Nem-
cem; naj se jim da in pusti, kar jim gre. Da bi pa stranska, ki se hoče imenovati s 1 o-vensko, tržila radi par sto kugljic v korist župnika Škulja s slovenskimi interesi in s s 1 o-vensko kožo v Kočevju in na Kočevskem, to pa ne bo šlo. Stranka, ki hoče biti slovenska, mora biti slovenska tudi v narodno ogroženih krajih kotjeKo-čevje in Kočevsko. V takih krajih in na nevarnihpoložajih sešele spozna njena pristnost. SLS pa se v Kočevju in na Kočevskem veže z Nemci, da bi z njih pomočjo pritiskala Slovence. Kočevski Slovenci ji bodo dne 30. oktobra dali za to njeno delovanje zaslužen odgovor, ki jo bo upamo izpame-toval.
Iz NRS.
Klub narodnih poslancev NRS je izvolil, kot znano, svojim predsednikom mini-sterskega predsednika Veljo Vukičevića. O kakem nesoglasju v klubu ni več ne duha ne sluha. Nasprotno, dasi največji parlamentarni klub, ki šteje 112 mož, je klub narodnih poslancev NRS danes v začudenje cele javnosti najbolj discipliniran klub v parlamentu. Oni, ki so mislili, da ga bodo razbili, se danes sami vijejo v sumljivo nevarnih političnih krčih. Klub narodnih poslancev NRS je kot najvišja politična instanca stranke danes vzor ostali stranki in strankinim organizacijam v provinci. Te treba da gredo, ne glede na začasno zvezo z SLS, tudi v Sloveniji nemudoma na složno delo za razširitev Narodne Radikalne Stranke in poglobitev njenih načel. Ker zveze pridejo in se sklepajo, pa tudi lahko preidejo, stranka je treba pa da ostane, pa naj pride kar hoče. In vsakdo mora skrbeti najpreje za svojo hišo in šele v drugi vrsti za ono prijatelja soseda.
Iz parlamenta. Za predsednika Narodne skupščine je bil z nad dvetretjinsko večino izvoljen radikal Dr. Ninko Perič.
Mestni odbor NRS Kočevje ima svojo sejo, pojačano z zaupniki, v četrtek dne 27. oktobra ob 8. uri v gostilni Marincelj.
Tedenske vesti.
Karl državni knez Auersperg, zadnji vojvoda kočevski, je zatisnil svoje oči na gradu Goldegg v Avstriji dne 19. oktobra 1927 v 69. letu starosti. Z državnim knezom Karlom Auerspergom je legla v grob ne samo po rodu, ampak tudi po duhu in značaju markantna osebnost. Vest o njegovi smrti je pretresla vse Kočevje in cel kočevski okraj, kjer je pokojni knez užival neomejeno dober sloves in visoko spoštovanje v vseh krogih prebivalstva. Tu poseduje rodbina knezov Auerspergov okoli 45.000 oralov veliko veleposestvo, skoro same vzorno urejevane gozdove in pragozde, v katerih momlja še častitljivi medved in podi lačni volk plahe srne. Pokojni knez je bil vzoren gospodar, pa tudi brez dvoma največji dobrotnik revežev in vseh javnih naprav. Dekanijski cerkvi in skoro vsem cerkvam v kočevskem in deloma tudi v žužemberškem okraju je patron. V dekanijski cerkvi kočevski so shranjena srca njegovih prednikov. V ogromnem gradu v Kočevju so nastanjeni sodni in politični uradi. Pokojni knez je bil za svojo osebo jako skromen človek. Mnogokrat se mu je na lovu primerilo, da so ga priprosti ljudje, pri katerih se je oglasil peš in v priprosti lovski obleki z nahrbtnikom, smatrali za Auerspergovega uslužbenca. Drugače je bil
konzervativen liberalec dunajsko-češke šole; vsled tega nemški nacijonalec, toda v vsakem oziru koncilijanten. Leta 1907 je bil izvoljen v dunajski parlament kot zastopnik kočevskega tokraja. Njegovi govori v parlamentu kot mišljenje v Avstriji jako vplivnega visokega aristokrata so vzbujali občo pozornost. — Po prevratu je postal čeho-slovaški državljan; s tem se je ubranil se-kvestracije svojih posestev v Jugoslaviji in na Češkem. Agrarne reforme glede gozdov se ni bal. Po prevratu je dal na razpolago staro solidno kaščo, da se je začelo v Kočevju s tekstilno industrijo. Razun tega je velike svote žrtvoval za zvezo Kočevja z morjem itd. Bil je v vsakem oziru tudi gospodarski pijonir, kavalir pa vedno tudi v finančnih vprašanjih. Najrajše je prebival v Soteski pri Novem Mestu.
Možu plemenitega duha in značaja časten spomin!	S.
Razglas. Od srezkega poglavarstva v Kočevju smo prejeli sledeči dopis: „Brez posebnega dovoljenja ravnateljstva Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju ne sme nihče hoditi po rudniških napravah in obratnih prostorih — tem manj nabirati zelišča itd. To prepoved izdajam radi nemotenega obratovanja iz ozira na javno varnost, ker je prostor rudokopa že po svoji naravi nevaren za varnost oseb, ki niso- tam zaposlene, če se gibljejo po prostorih brez nadzorstva. Prestopke bom kaznoval po min. naredbi od 30. septembra 1857, št. 198 drž. zak., s kaznijo od 10 do 500 Din ali šest ur do 14 dni zapora.
Loger s. r.
Osebne vesti. Diplomatski državni izpit je položil te dni v Beogradu g. Dr. Stevan Cirkovič, dober prijatelj Slovencev in bivši beograjski dopisnik „Slov. Naroda“. Iskreno čestitamo! — K velikemu županu mariborske oblbsti je premeščen iz Kočevja vladni tajnik g. Minko Dereani. — Odvetniško pisarno prestavi iz Gornjega grada v Kranj odvetnik Dr. Stanko Sajovic.
f Cena beg, ki je bil pretekli teden v Pragi od najetega in plačanega albansko-rimskega študenta v Pragi zahrbtno ustreljen, je bil velik prijatelj Jugoslavije. Stal je na za Balkance edino pametnem stališču, da gre Balkan le balkanskim narodom in da velevlasti, ki ščujejo en balkanski narod na drugega, iščejo s tem le prilike, da bi se trdno zasidrale na Balkanu in vse skupaj podjarmile. Ta velesila je danes seveda le še Italija. In iz Italije je prišel tudi morilec Cena bega. Toda iz krvi tega uplivnega albanskega veljaka utegne zrasti vse kaj drugega kot pa se morilčevi zaplečniki nadejajo.
Trgovinska pogodba se je sklenila med našo državo in Nemčijo. Proti pričakovanju je ta pogodba izpadla zelo ozkegrčnb. Nosi še takorekoč povojno obeležje. Gospodarski krogi, niti uvozniki niti izvozniki, s to po-pogodbo niso zadovoljni. Pričakovalo se je zlasti olajšav z uvozu onih industrijskih izdelkov, za čijih produkcijo pri nas še ni niti strokovnih niti finančnih podpogojev in kot kompenzacijo olajšavo pri izvozu surovin, polfabrikatov ter poljskih pridelkov, vševši živino in prašiče. Kaj je tej ozkogrčnosti vzrok, se še neve.
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so zopet razpisane in se že vrše. To pot zopet na podlagi drugačnega volilnega reda. Ali v najvišji naši slovenski gospodarski predstavnici res ne moremo priti že enkrat do stabilnosti? To večno prerivanje na gospodarskem polju s pomočjo naše ne-
zrele politične gonje že preseda ter ne do-kumentuje naše gospodarske zrelosti pred svetom.
Največji in najlepši srednješolski internat v Jugoslaviji je Dijaški Dom v Kočevju. Z redukcijo državne realne gimnazije v Kočevju bi padel tudi ta cvetoč in absolutno potreben zavod. Ali se mora res samo razdirati? Redukcija petega in šestega razreda je namreč le za letošnje šolsko leto o d-godena, ni pa še odstranjena nevarnost, ker zakon v tem obziru še obstoja.
Okrajni cestni odbor Kočevje, v katerem imajo večino Nemci in klerikalci, je zvišal doklade za ceste od 150 na 800%. Kdo bo to zmogel v našem izmozganem okraju? In sedaj predlagajo glasom poročila klerikalnega obl. poslanca učitelja Peterlina Nemci in klerikalci, da naj bi se v bodočem občinskem odboru Kočevje zvišale doklade od 50 % na 200%. S takimi res premalo premišljenimi dokladami se bo ubilo v Kočevju obrt in industrijo, ali pa bodo trpeli ubogi konzumenti, to je predvsem de avci in uradniki, na katere se bo to v obliki povišanja cen sigurno skušalo prevaliti. Vsled tega je absolutno potrebno, da se tudi delavci, uradniki in obrtniki bolj ko dosedaj pobrigajo, komu izročajo s kugijico javne posle.
Kdo bo odpravil v Kočevju stanovanjsko bedo? Po besedah voditelja kleronemške zveze g. učitelja Peterlina Nemci in klerikalci, na ta način, da bodo, ako dobe v roke mestno občino kočevsko, zvišali sedanje občinske doklade sedanjih 50% na 200% za bodoča leta. Morda še čez. Kdo bo pa to plačeval ? Večini občanov še vsakdanjega kruha primanjkuje. Da pa ne bodo slepomišili, pa povejmo, da so Nemci v občinski hiši vedno nastopili proti vsaki graditvi hiš in njih govornik Dr. Hans Arko je ob priliki take debate izrecno povdaril, da v Kočevju ni nobene stanovanjske bede in da je dovolj stanovanj. Le okoliščini, da Nemci dne 25. junija 1927 niso prišli k občinski seji, se je zahvaliti, da je slovenska delegacija sprejela sklep, da se najame do 3,000.000 Din (tri milijone) kredita in da se še letos podigne pet eno do dvostanovanjskih hiš. Da se to prepreči, je sam predsednik Bauernpartei in voditelj kočevskih Nemcev g. Lojze Kresse vložil proti temu sklepu občinskega odbora pritožbo na Velikega župana in s tem zavlekel rešitev tega vprašanja do jeseni, ko se več ne more zidati hiš. In kaj pravi gospod Kresse kot predstavitelj vseh Nemcev-Bauernpartajlovcev v Kočevju, obenem nosilec liste za tretjo skrinjico in zaveznik ter s klerikalci zvezani prijatelj pri teh volitvah ? Navajamo doslovno iz pritožbe pritožnika Lojzeta Kresseta: „Konečno je zidanje novih hiš v Kočevju popolnoma nepotrebno, ker o pomanjkanju stanovanjskih hiš v mestu sploh ne more biti govora.“ Tako pravi dobesedno predsednik Bauernpartaj v svoji pritožbi na Velikega župana. Ta zaveznik SLS pa pravi v tej isti pritožbi glede obrtnikov: „Tukajšnji rokodelci, ki prihajajo pri zidanju hiš v poštev, vsled pomanjkanja denarja ne morejo dati zadostne garancije za dobavo za stavbo sposobnega stavbenega gradiva itd. Kaj se to pravi? Da kočevski obrtniki, ki postavljajo solidna tovarniška poslopja, šolske zgradbe itd. iz svojih moči, glasom trditve načelnika Bauer-partaj niso v položaju, da bi se jim moglo zaupati stavbo ene male stanovanjske hiše! Lepo priporočilo kočevskih obrtnikov od strani Bauernpartaj in njenega načelnika, ki jo predstavlja! In tu Velikemu županu na-
sproti, ki ima neštetokrat odločati o tem, komu naj se milijonske stavbne vrednote izreče v delo. Kočevskim obrtnikom torej ne, ker oni ne dajo dovolj garancije za stavbne predpogoje.
S to svojo pritožbo je gospod Lojze Kresse sicer za letos zavlekel stanovanjsko akcijo, za bodoče leto pa upamo, da jo ne bo. Odločitev leži seveda pri volilcih; očitno je da Kresse in njegovi zavezniki SLSarji, ki si radi ljubih škuljevih kuglic na deželi čez Bauernpartaj še kihniti ne upajo, v Kočevju ne bodo ničesar zidali, ako dobe vajeti v občini v roke, ker jim Bauern-partajlovci ne bodo pustili. Par od teh se je že izjavilo, češ, da bodo potem v Kočevju stanovanja prepoceni. Morda iz tega razloga SLS kandidira v občinski odbor delavce le med zadnjimi namestniki, tako da o Sv. Nikoli pridejo v občino. Sicer bi bili klerikalni prijatelji Nemci v Bauernpartaj hudi. Pač ne smejo eden drugemu na prste stopit.
Da bi pa kdo hotel hišo z občinskim denarjem, to je z zvišanjem doklad na 200% kot je trdil g. Peterlin, je pa naravnost smešno. Potem bi se mu vedno reklo, da mu je občina hišo podarila, da ne stanuje na svojem itd, ter bi bil ob vse veselje. Mi smo mišljenja, da naj pri zidanju hiš občina ne sega po denarju davkoplačevalcev, ker bi se ti upravičeno in z uspehom temu tudi lahko uprli. Občina naj gre le na roko, da se dobi, morda s pomočjo Premoženjske Uprave, stavbišča poznižanihcenah, po takih, ki jih zmore tudi mali človek. Premoženjska uprava pa v ta namen lahko nekaj žrtvuje, ker zidanje novih hiš pomeni napredek mesta; napredek mesta je pa naloga Premoženjske uprave. Nadalje naj občina sodeluje pri dosegi cenenega kredita. Država ima v ta namen fond več sto miljonov, ki ga daje po 4%. Par miljonctv bi se že izposlovalo z ozirom na revnost okraja in važnost Kočevja o b d r-žavni meji. Čez nekaj let država take stvari običajno odpiše; saj vemo, kako je bilo n. pr. zmelijonacijskimi ali potresnimi posojili. Pa ne računajmo s tem; računajmo, da se najame denar ne po 4%, ampak po 8%. Prištejmo 2% letno odplačevanje je 10%. V 29 letih je potem hiša plačana. Z 120.000 Din se postavi že hiša z dvemi stanovanji; obrestovanje z odplačilom bi v tem najneugodnejšem slučaju stalo letno 12.000 Din ali mesečno 1000 Din. Eno stanovanje se odda za 400 Din mesečno, v suterenu en obrtni lokal za 200 Din, gospodar sam pa doplača tudi še 400 Din za lastno stanovanje recimo treh sob. To ni pretežko, ker davki pri novih zgradbah večinoma odpadejo, 400 Din pa stane itak vsako sred-njevrstno stanovanje v Kočevju. Pri tem bi se hiša sama odplačevala. Delovanje občine
bi se pri tem omejilo le na pridobitev cenenega kredita in nadzorstvo, da se ne bi s takimi hišami v škodo revnih slojev špekuliralo. To b' bilo približno vse. Ne pa 200% naklade. Saj še sedanje komaj zmagujemo, a z Novim letom pridejo 800% cestne. Torej nekoliko prevdarka in pameti, ne pa prazne besede in novih neprevdarnih bremen.
Beležke k občinskim volitvam v Kočevju.
Vložene so štiri liste in bodo torej štiri škrinjice. Prva je klerikalna, druga jeGospodarsko-delavska, toje naša, ki združuje v sebi pametne gospodarje in naše delavstvo, tretja je nemška bauernpar-tajlovska in zadnja je lista demokratskih nezadovoljnikov. Na vseh drugih listah so delavci na takih „neškodljivih mestih“, da ne pridejo prav nič resno v poštev, da bi bili izvoljeni. V tem oziru se odlikuje posebno lista $LS. Ta stranka ima vedno polno besed za delavca in trpina, pri sestavi svoje liste ga je pa porinila med zadnje namestnike, posebno rudarje, kar se vsak lahko prepriča na občini, kjer so liste razobešene. Le svojega plačanega agitatorja Andreja Struno je dala na četrto mesto, to pa najbrže iz razloga, ker ve, da ne sme biti izvoljen, ker še ne biva dve leti v občini in bo torej zletel iz liste. Ta Andrej Struna skuša prišaptevati našim volilcem različne izmišljene volilne race, ki mu jih obeša lokalni troperesni klerikalni štab; o teh racah naj obvestijo naši volići svoje vodstvo, da poskrbimo za primerno nagrado. O četrti Skrinjici je sploh škoda izgubljati besede, ker je dvomljivo, če bo sploh nosilec izvoljen. Bauernpartajlovska za nas ne prihaja v poštev. Saj je njih časopis tako nahujskal ljudi, da se že najdejo primeri, kjer se našo deco pretepa, ko govori slovensko. O tem že obstoja sodni akt. Kaj bodo potem ti ljudje nam dali, ko bi dobili vajeti v roko, ako se znašajo že nad otroki, ki niso drugega zakrivili, kot da govore svoj materin jezik.
Ostaja le še druga skrinjica. Ta je sestavljena v soglasju z delavstvom. Edino na tej listi bodo res izvoljeni delavski zastopniki in to oni, ki jih je delavstvo samo določilo. Čim več kugljic dobi druga skrinjica, tem več delavskih zastopnikov bo izbranih. Tudi mesta, kje da kdo kandidira, so delavski zaupniki sami določili. Seveda v okvirju možnosti, ker na tej listi kandidirajo v medsebojnem soglasju zastopniki vseh stanov v mestu: uradnikov, delavcev, obrtnikov, trgovcev in hišnih posestnikov, ker interesi občine in pametno složno sodelovanje zahteva vse stanove v občinskem zastopu, tako da se lahko takoj lepo
in složno o vsakem vprašanju medseboj pomenijo in zedinijo. Ta lista zajamčuje torej složen pospeh in složno sodelovanje v občinski hiši vseh stanov v korist celote. Poleg tega je to prava naša lista; sestavljena je tako, da ji lahko mirne vesti zaupa vsak vo-liiec svojo krogljico, v prepričanju, da je volil tako, kot je pri danem položaju najboljše.
Kričave srake pisan rep predstavlja vezava klerikalne, bauernpartajlovske nemške in malkontentske demokratske liste. Pravi bratci so se torej znašli v pravilnem objemu z Dr. Hans Arkom in Robertom Ganslmayr-jem, čigar delovanje v Konsumvereinu je znano in še dolgo ne bo zaključeno. Naše pero je preslabo, da bi ovekovečilo krasno sliko: Sokol — starosta objema Orla, v ozadju pa se reži Südmarka in Schulverein, z nad-pisi „Heil Dir im Siegeskranz!“
Zdravo I
Podpisniki Dr. Št. Rajhove liste so imeli sredi oktobra sestanek. Podpise je pobral tajnik krajevne organizacije, kar je v redu. Na tem sestanku se je soglasno sklenilo, da se lista veže z listo NRS oz. Gospodarsko-delavsko listo. Lista je nato prišla v roke Dr. Rajhu; ta pa NRS še prašal ni, če se hoče vezati ali ne, ampak je hitro sestavil listo, postavil na prvo mesto sebe, na drugo prijatelja sodnika Šavelja, na tretje, četrto in peto mesto zopet Šaveljeve prijatelje itd., listo hitro vložil in jo na to 21. oktobra zvezal s klerikalno in nemško. Torej je bil cel shod in spraševanje podpisnikov, kako naj se z listo pri volitvah p9stopa, navadna farsa in je le tisti gospod imel prav, ko je istega dne trdil, da zveza z Nemci — že obstoji. Čeprav je gospod Dr. Rajh to zanikal.
Zadnje dni pred volitvami bodo skušali različni plačani agitatorji in zgagarji begati volilce. Naj jim nihče ne nasede. Ako je stvar važnejša, obvestite volilce druge liste, da stavi zgagarja na odgovor. V ostalem pa v nedeljo vsi svoje krogljice v drugo škrinjico. To bo najboljši odgovor volilcev 1
Volilni Odbor.
Sokol — Orel — Südmarka. Prejeli smo iz narodnih kočevskih vrst sledeči dopis v priobčilo: „Ne moremo se načuditi mi narodni kočevski Slovenci kočevskemu sokolskemu starosti in „Orjunašu“ Dr. Štefanu Rajhu, da je prezrl svoje narodno in napredno stališče ter se zvezal z Nemci, ki so mu v letih pred vojno mazali njegovo danes s slovenskimi barvami okrašeno hišo. Ne čudimo se, ako kaj takega store klerikalci, a da sokolski starosta pomaga izročati mesto Kočevje in napredne slovenske občane klero-nemški peti, je pa za narodnega človeka v Kočevju nerazumljivo. Dr. Štefan Rajh je cčividno pozabil na vse boje, ki jih je svoje dni vodil z mestnimi pangermani, pozabil je, kako so vlačili Nemci po kočevskih ulicah
Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana g
podružnica KOČEVJE, Ljubljanska cesta
Podružnice: Celje, Djakovo, Kočevje, Maribor, Novi-sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik.
Ekspozitura: Bled.
Centrala Ljubljana.
Delniška glavnica in rezerve: nad 16,000.000 Din.
Vloge: nad 250,000.000 Din.
Promet: nad 11.000,000.000 Din.	.
„.„„p C.i.mVS. .» <.ev,z po	V,„g= »»	p°Ärv 16
Nakazila v tu- In inozemstvo najhitreje in najceneje.	Kulantna provedba vseh bančnih poslov.
karikaturo kralja Petra Osvoboditelja in pri vsaki „zmagi“ med vojno dvigali pesti nad njegovo hišo. Pozabil je, da je sokolski starosta, torej predstavitelj najčistejše nacijonalne ideje. Ali naj še pričakujemo, da bo kot zaveznik klerikalcev logično odredil, da se Kočevski Sokol združi z Orlom pod vodstvom kočevskegacerkvenega pred-stojništva. Le tako naprej — saj vemo, kdo vodi komando! Gospod Dr. Štefan Rajh! Ali ne čutite, da se čast sokolskega starosta bolj slabo sklada z zavezništvom istega staroste s klerikalci in Nemci proti ostalim Slovencem, in to naprednim in tudi Sokolom, katerim starostujete še Vi? Ali se Vam ne zdi da taka zveza globoko ponižuje slovensko ime in slovenski ugled v Kcčevju? Ali naj govorimo še jasneje?
Zdravo Sokolič.
Kandidatnih list ne znajo sestavljati gotovi gospodje, ki bi tako radi jahali sicer skromnega kočevskega občinskega konjička. Kot čujemo, je edino druga lista brezhibna, vse druge so pa polne napak, tako da so se vložile že štiri pritožbe, češ, da so vse druge nične in neveljavne ter da bi se jih sploh ne bilo smelo potrditi. Tako gospodje, ki se tako poganjajo za občinski ali županski stolček, še ne vedo, da ima le tisti pravico biti izvoljen, ki stanuje vsaj dve leti v občini. To velja za sestavljače tako klerikalne kot bauernpartajlovske in Dr. Raj-hove liste. Modri sestavljavci bauernpartajlovske liste zopet niso znali prepisovati iz volilnega imenika. Tako mi ne najdemo v njem nobenega volilca z imenom Dr. Hans Arko ali Alois Kresse ali Dr. Georg Röthel itd., pač pa Dr. Janeza Arko; Alojzija Kres-seta, Dr. Jurija Röthla itd. Če je Dr. Hans Arko z Dr. Janezom Arko ista oseba ali ne, bo odločalo glavarstvo in Veliki župan. Če bo treba, bomo pa še Upravno sodišče v Celju za svet poprašali. Je pač tako, no, in nič drugače.	Janez Volilec.
Volilne posle bo vodil do nedelje Dr. Tina Čuš, okrajni glavar v Kočevju, ker župan Dr. Sajovic sam kandidira in je naj-hujša tarča kleronemške zveze ter je torej v redu, da sam v svoji strankarski stvari uradno ne posluje. Tako se bo vzelo klero-partajlovcem in drugim mevžam vsaj izgovor češ, Dr. Iv. Sajovic bi ne dobil toliko mandatov, ako bi ne bil sam osebno vodil volitve. Tako jih bo pa dobil z odprtim vizirjem in prostih rok. Dr. Sajovic ima vsled svojega dela najmanje toliko zaupanja, pri občanih, kot drugi, ki so se junaško vsi spravili nanj, vsi skupaj. Naj pokažejo ti zvezarji samo eno stvar, ki so jo storili za ljudstvo. Kaj znajo, so že pokazali pri gimnaziji in cestnem odboru. A v tretič gre rado.
Delavci, pozori Po zakonu, ki so ga pomagali sprejeti klerikalci v Beogradu in £a potrdili s svojimi glasovi tudi v finančnem zakonu letos meseca marca, so občinske doklade na ročno delo dopustne. Klerikalci in Nemci že sedaj
govore o zvišanju občinskih doklad v bodočem občinskem odboru. Na svoji listi ne kandidirajo resno nobenega delavca, ker njih agitator Struna je že črtan iz liste, ker nima pasivne volilne pravice. To je sumljivo, tembolj ker tudi klerikalni zavezniki Nemci ne kandidirajo n o-benega delavca na resnem mestu, Dr. Rajh pa tudi ne. Ostane torej le še druga Skrinjica, ki kandidira delavce kot so si želeli. Torej, delavci, pozor in vsi na volišče za drugo škrinjico, da s kug-Ijico v roki varujete svoje koristi!
Delavski volilni odbor.
Ali sem že plačal naročnino ? Za celo leto 30 Din.
Dopisi.
Kočevje. („Ugrabljene Sabinke“.) V soboto dne 22. t. m. je priredilo Glasbeno društvo v Kočevju v hotelu „Trst“ igro „Ugrabljene Sabinke“. Obisk je bil povo-Ijen. Igra je uspela dobro. Igralci so se lepo prigodili svojim vlogam in maskam. Posebno moramo omeniti Rozo, ki je res simpatično igrala, ker je bil nastop povsem naraven. V obče so bile uloge čedno razdeljene.
Seveda so se vrinili tudi gotovi nedo-statki, ki jih je treba v bodoče odpraviti, kot trdo stopanje po odru, pretiravanje oblastnosti, nepoznanje teksta, zapadanje v dijalekt rojstnega kraja, šepetalčeva preglas-nost itd. Toda to so malenkosti, ki se bodo dale prav lepo ugladiti. Sicer pa čestitam vsem igralskim močem. Le tako naprej in občinstvo bo hvaležno.	Z.
Listnica uredništva.
Gosp. K. B. v K. Odpustite mu, saj ne ve, kaj dela. Mož je bolan. Le opazujte ga: še ni tega izrekel, kar je mislil, pa je že popolnoma nasprotnega mišljenja. Kdor bi nanj kaj zidal, bi zidal na pesek. Zdravo ! — Gosp. X Y Z: Se popolnoma strinjamo. Tem zelenim, domišljavim, pa v vsakem oziru nezrelim fantičem bomo pošteno navili ušesa. Očividno si domišlju-jejo, da so njih nezaslišane zahrbtnosti in lopovstva — ženijalne poteze. Nezreli o-troci. V ostalem smo Vam na razpolago. Pozdrav!
Izdajatelj: Za Okrožni Odbor Narodne Radikalne Stranke Ljubljana-Novomesto: Dr. Ivan Sajovic, Kočevje. Urednik: Ferdo Jonke, Kočevje. Tiskarna I. Pavliček, Kočevje.
15 posestev na Kočevskem
na prodaj. Kompletno. Cena od 15.000 Din dalje. Naslov iz prijaznosti v upravništvu.
-TT?
m
ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis ä vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.

CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!


DIJAŠKI DOM
KOČEVJE.
Največji tovrstni internat Jugoslavije.
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija.
Popolna prvovrstna oskrba. — Radiokoncerti. — Nizke cene.
—	; - ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 100 GOJENCEV. ............—


Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. julija 1926:
Din 20,836.000'—
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5°/a Obrestna mera za hipoteke 8°/o. Obrestna mera za menice 12%.
Uradni prostori so v Gradu Trg'Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.


Gospodarsko-delavski volilni odbor.
tfolilci mestne občine Kočevje !