OSREDNJA
KNJIŽNICA
CEUi
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03/713 69 00 komerciala faks: 03/713 69 20 finance faks: 07/713 69 15
Leto V • številka 2 • cena 350 SiT • 26. februar 2003
Občina Žalec
Kultura živi v ljudeh
str. 3
Saviniske zgodbe
Življenje, zaznamovano z vojno
str. 24
cJTJTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
rNLiim B#ft
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d . o . o .
PE Žalec, Ul Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
Pust bo preganjal zimo in druge nečednosti
Pred nami so norčavi pustni dnevi s številnimi pustnimi povorkami in prireditvami. Največji pustni prireditvi bosta na Vranskem in v Žalcu.
Na Vranskem bodo že ta petek pričeli s plesom v maskah, ki bo v šotoru na tamkajšnji avtobusni postaji. V soboto ob 14. uri bodo skozi trg Vransko krenile pustne skupine z učend tamkajšnje šole, ob 17. uri pa se bo pustovanje, ki ga pripravlja društvo upokojencev, pričelo tudi na Polzeli, ob občinski stavbi. V nedeljo ob 14. uri se bo pustna povorka predstavila na Ponikvi, žalski planinci pripravljajo pustovanje na Šentjungerti (oz. Gori), prav tako ob 14. uri se bo v športni dvorani na
Polzeli pričela velika maškarada z Damjano Golavšek, v POŠ Trje v KS Galicija pa pustno rajanje z etnološko sekcijo domačega kulturnega društva. Ob 15. uri se bo pred trgovino Brglez v Vrbju pričelo zasedanje vlade vrbenske republike.
V Grižah se bodo v torek pustu poklonili s hokejem v maskah, ob
15.30	pa se bo pričel pustni karneval v Žalcu. Osrednje dogajanje bo pred žalsko pekarno in občinsko stavbo.
Vladavina pusta se bo končala na pepelnično sredo, Vrbenčani ob
15.30	pripravljajo pustni pokop. Žalovanje za pustom najbrž ne bo dolgo, sploh če bo uspešen pri preganjanju letošnje dolge zime.
K. R.
Pustne maske, vabljene v Žalec
v torek, 4. marca ob 15-30.
Pustni sprevod se bo ustavil na Šlandrovem trgu pred nekdanjo pekarno in v Ul. Savinjske čete 5 - pred občinsko stavbo.
Udeležite se tudi pustnega pokopa v sredo, 5. marca ob 15.30 v središču Vrbja.
Občanke in občani občine Braslovče lahko Utrip Savinjske doline kupijo v trgovini Pauer v Braslovčah, občani občine Tabor pa v trgovini Hmezada KZ Tabor.
ggEMI KOTfilK
KOTHIX
GRRDNJC IN SUKOPLCSKRRSTVO
Igor KOTNIK, s*.
Nikole Teslo 6. 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/foks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-moil
igor.kotnik@siol.net
SUKOPIČSKARSKA IN ZIDfìRSKfl D6LA KOMP16TN6 FINALIZACIJE OI3J6KTOV TOPLOTN6 IN KLASIČN6 FASAD6
od/eta i,9()5
Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel : 03 705 31 83 gsm: 041 646 198
-	vzorčna prodaja keramičnih ploščic
-	polaganje keramičnih ploščic
-	svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov
-	knjigovodske storitve
Ob dnevu civilne zaščite
V veliki dvorani Narodnega doma v Celju bo danes ob 18. uri svečanost ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Svetovni dan je leta 1990 razglasila Mednarodna organizacija Civilne zaščite (ICIDO), ki je bila ustanovljena leta 1972, leta 1992 pa je prvi marec za dan civilne zaščite razglasila tudi slovenska vlada.
ICIDO je bila ustanovljena z namenom varovanja pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, dan CZ pa naj bi okrepil zavest javnosti o ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter o vlogi CZ pri varstvu pred njimi. Prav tako je ICIDO želela poudarila pomen mednarodnega sodelovanja za razvoj zaščite človeka in njegovega okolja.
Na našem območju sta za civilno zaščito zadolžena Štab CZ za zahodno Štajersko in Uprava RS za zaščito in reševanje | izpostava Celja. Skupaj z mestno občino Celje orgnaizirata današnjo svečanost, na kateri bo slavnostni govornik asis. mag. Ivan Eržen, poveljni CZ ZŠ. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja in nagrade posameznikom, organizacijam in zavodom za dolgoletno delo in posebne zasluge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Dobrodelni
koncert
Dekanija Karitas Petrovče organizira šesti tradicionalni dobrodelni koncert pod geslom “Z roko v roki”.
Pomagajte z odprtimi rokami in pridite na koncert, ki bo v ponedeljek, 3. marca 2003, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Vstopnice lahko kupite v župniščih, v Medobčinski knjižnici Žalec in eno uro pred koncertom.
Z lepoto glasbe in besede vas bodo razveselili: kvintet Dori, Vitezi celjski, Modrijani, Okrogli muzikantje, ansambel Dominik, Navihanke, Zmaji in Natalija Verboten, Saša Lendero, Patricija Diklič, Blaž Pentek, ansambel Mira Klinca, ansambel Goličnik, oktet Petrol in trio Vikija Ašiča.
Ta mladi pri Vašlovih v Ločici so postavili res velikega sneženega moža.
Foto: T. T.
Letošnja zima je za mnoge res predolga, vendar pa je po nekaj letih spet tista, čisto prava, ko tudi po dolinah uživamo ob obilici snega. Zimske počitnice so bile za otroke veliko bolj zanimive, delovala so bližnja nižinska smučišča, prav pa je prišel tudi vsak kupček snega. Zabavno je bilo tudi za odrasle, ki so si privoščili kar veliko zimskih vragolij, od spustov po zračnicah do turnih smukov in smučarskih skokov, ki smo jih v naših krajih že skoraj pozabili.
Čeprav je počitnic konec, se pravo veseljačenje in norenje šele začenja. Če kdaj, potem si je treba dati duška v pustnem času. Priložnosti bo veliko, tudi za kritiko aktualnega dogajanja. Morda boste v kateri od pustnih povork opazili kakšen prizor, o katerem ste brali v Utripu. Da boste seznanjeni z dogajanjem v naši dolini, le preberite novo številko, ki je pred vami.
Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60.713 26 66
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
Izžrebani nagrajenci:
1.	Fani Krep,
Na trgu 12, Mozirje
2.	Jure Soklič,
Gomilsko 7
3.	Nevenka Pader,
Čopova 2, Žalec
SKG
SPLOŠNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO




&
V MESECU
CREATON / Igor GOMINŠEK, s.p.
naravno ..VODUNO- " Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36
mobitel: 041 646 091	MARCU AKCUSKE
KRITIN
•BRAMAC'
ESAL
Ugoden ECO kredit TOM + 1,5
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi za vino •
INOX
mlini za grozdja •
INOX
mlini za Jabolka
februar2003
Občina Žalec
Program varstva okolja izdelan
Nova pogodba podpisana
Svetniki občine Žalec so imeli konec januarja že četrto redno sejo v novem mandatu. Na dnevnem redu je bilo 16 točk, kar nekaj pa jih je bilo povezanih z okoljem. Svetniki so med drugim potrdili program varstva okolja.
Emil Štrbenk z velenjskega inštituta za ekološke raziskave je predstavil program varstva okolja za občino Žalec, ki je bil izdelan v skladu s tako imenovano lokalno agendo 21, tak program naj bi imela vsaka občina. Med drugim se je zahvalil vodstvu žalske občine za zelo dobro sodelovanje pri izdelavi programa. Mojca Bele, prav tako iz ERIC-a, je predstavila analizo onesnaženosti vodotokov v občini Žalec. Analizirali so vzorce vode na enajstih odjemnih mestih v Artišnici, Bistrici, Lavi in Strugi. Najbolj onesnažena je Artišnica, ki je po stari klasifikaciji v tretjem kakovostnem razredu. Enako so ugotovili tudi člani Ribiške družine Šempeter, ki so za občino izdelali raziskovalno nalogo Kataster onesnaževalcev vodotokov v občini. Ugotovitve je predstavil Martin Vošnjak in med drugim povedal, da so največji onesnaževalci divja odlagališča odpadkov na breži-
nah vodotokov, izpusti fekalij in neurejena gnojišča ob vodah. Vse tri naloge bodo javno predstavljene ob dnevu Zemlje oziroma voda v aprilu.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili spremembe odloka o plačilu obveznega komunalnega prispevka, ki so bile v prvi in drugi obravnavi. Na novo je določeno, da so plačila komunalnega prispevka oproščeni tudi objekti s področja požarnega varstva in civilne zaščite.
Sprejet je bil sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003, ki je od lanske višja za 4,52 % in znaša 0,0700 SIT. Za enak odstotek se je povečala povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Nova povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča, znaša 160.556,20 tolarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za individualno in kolektivno komunalno rabo pa znašajo 9-140,50 tolarjev za kvadratni meter.
Še ena točka dnevnega reda se je nanašala na ekologijo, to je bilo
poročilo o stanju emisij v zrak za družbo Juteks na Ložnici. Z izgradnjo dveh čistilnih naprav so vse emisije pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, problem predstavlja samo še čas, ko čistilna naprava zaradi nepredvidljivih okoliščin ne deluje. Pred-stav-nica Juteksa je zagotovila, da družba na same meritve s strani pooblaščenega zavoda nima vpliva, čeprav izvajajo meritve po njihovem naročilu in vsi podatki so vedno dostopni javnosti.
V nadaljevanju seje so svetniki potrdili novo ceno socialno-varstve-ne storitve Osebna pomoč, dali pozitivno mnenje k statutu JZ Regijsko višje in visokošolsko središče Celje, soglašali s spremembami statuta Krajevne skupnosti Šempeter, potrdili pa so tudi nekaj premoženjskopravnih zadev. Prav tako so potrdili predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o plačah in nagradah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih organov ter povračilih stroškov, predlog Pravilnika o financiranju klubov svetnikov in sklep o financiranju političnih strank.	K. R.
Konec januarja so v občini Žalec podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe. Slavnostni podpis so opravili v sejni sobi Občine in ob tej priložnosti se je župan Lojze Posedel zbranim zahvalil za dobro opravljeno delo v lanskem letu.
Poudaril je, da so gasilci tisti, ki skrbijo ne samo za preprečevanje požarov, temveč tudi za pomoč ob drugih naravnih nesrečah. Gasilci so dokazali, da so se v nesreči ah požaru pripravljeni žrtvovati ne glede na čas in razmere in da so s prostovoljnim delom pripravljeni pomagati ljudem v stiski ter prisluhniti klicu na pomoč.
Občina Žalec je lani iz proračuna za požarno varnost namenila okoli 35 milijonov tolarjev. Župan je prepričan, da lahko na takšno solidarnost, kot je bila v minulih letih, računajo tudi v prihodnje. V imenu gasilske zveze, ki je poleg petnajstih prostovoljnih gasilskih društev v občini prav tako podpisnica pogodbe, se je za uspešno sodelovanje zahvalil predsednik Franci Skok.
T. Tavčar
Jutri peta seja
Občinski svet občine Žalec bo imel jutri peto redno sejo. Na dnevnem redu bo na predlog župana dvanajst točk.
Ponovno bodo obravnavah spremembe in dopolnitve statuta občine Žalec. Predlog bo v prvi in drugi obravnavi, spremembe pa se nanašajo predvsem na natančnejšo opredelitev trajanja mandatne dobe ter način prenehanja mandata članov občinskega sveta in mandatne dobe župana občine. Tildi določila, ki se nanašajo na delovanje občinske uprave in inšpekcijskih služb, so natančneje opredeljena.
V prvi in drugi obravnavi bo podan
tudi predlog odloka o spremembi območja naselja Kale in ustanovitvi novega naselja Grče, prav tako pa predlog odloka o območju zakonite predkupne pravice občine Žalec in predlog odloka o začasnem zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za naravni rezervat. Na dnevnem redu bo tudi predlog povišanja cen za odvoz in deponiranje komunalnih odpadkov ter sprememba višine prispevka za upravljanje zaprtega odlagališča na Ložnici.
Svetniki se bodo seznanili z delovanjem Zavoda za kulturo, šport in turizem in z izvajanjem lokalne gasilske javne službe.	K. R.
Odločen program dela
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Žalec bo imel v soboto letno konferenco, ki bo v prostorih I. osnovne šole Žalec. Na njem bodo sprejeli program dela za letošnje leto, ki ga je na nedavni seji na predlog predsednika in tajnika potrdil odbor.
Žalska borčevska organizacija šteje 180 članov iz mestne skupnosti Žalec ter krajevnih skupnosti Gotovlje, Vrbje in dela Galicije. Predsednik je Vlado Gorišek, tajnik pa Vinko Jug. Poudarek v delovanju bo tudi letos na utemeljevanju resničnosti in pomena partizanskega gibanja ter celotne narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda tako za osvoboditev leta 1945 kot osamosvojitev Slovenije v novejšem času. Poudarja predvsem potrebo po realni predstavitvi pridobitev NOV mladim. V program dela so zapisah tudi nadaljnjo skrb za vzdrževanje in obnovo partizanskih spomenikov in spominskih obeležij. Lani je bil obnovljen osrednji spomenik v Žalcu, letos pa bo obnove deležen spomenik v Gotovljah. Verjetno bo prestavljena spominska plošča s
stare osnovne šole v Veliki Pirešici na novo lokacijo. Tudi žalski borci odločno nasprotujejo postavljanju skupnih spominskih obeležij padlim partizanom in domobrancem, podpirajo pa ureditev spominske sobe NOV v Žalcu. Še naprej bodo sprejemali organizacijo mlajše člane, ki sprejemajo pravila in predvsem spoštujejo pridobitve NOV. Nove člane vsako leto sprejmejo na letnem zboru na Rinki. Pomembna dejavnost borčevske organizacije je skrb za zdravstveno in socialno varstvo članov in njihovih družin, prav tako je obsežen program lastnih prireditev in udeležbe na drugih spominskih zborovanjih. To so zlasti proslave ob dnevu OF, dnevu mrtvih in raznih obletnicah. Vsako leto obiščejo Frankolovo, Sedlarjevo, Komen in druga spominska obeležja. Dobro obiskana so tudi srečanja na Rinki, ki se ga med drugim udeležujejo štajerski kurirji iz NOV.
V tem letu pa žalski borci načrtujejo tudi razvitje novega prapora, pri čemer računajo na pomoč občine, krajevnih in mestne skupnosti, podjetij, ustanov in seveda članov ter drugih dobrotnikov.	K. R.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
po pooblastilu OBČINE ŽALEC objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PRIJAV ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2003.
1.	Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov v občini Žalec v letu 2003.
2.	Občina Žalec bo sofinancirala projekte z naslednjih področij kulturnih dejavnosti:
•	založništvo: knjige, drugi projekti;
•	glasba: produkcija, drugi projekti;
•	uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti;
•	vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti;
•	radijski in televizijski kultumo-umetniški projekti;
•	varstvo kulturne dediščine.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje:
•	da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo;
•	da imajo sedež v občini Žalec;
•	za področje varstva kulturne dediščine: da so lastniki ah upravljalci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ah objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje;
•	da bo projekt realiziran v letu 2003;
•	da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz leta
2002.
4.	Vrednost sredstev za projekte javnega razpisa s kulturnih področij bo določena v odloku o proračunu občine Žalec za leto 2003.
5.	Sredstva po tem razpisu se bodo dodeljevala po merilih in kriterijih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
6.	Sredstva se ne bodo dodeljevala za tiste projekte, katerih sredstva za izvedbo so že predvidena v proračunu občine Žalec, in praviloma tudi ne pravnim osebam, ki se že redno financirajo iz proračuna občine Žalec.
7.	Prijave oddate na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, vključno do 31. marca 2003 v zaprti kuverti s pripisom “NE ODPIRAJ - RAZPIS KULTURA”. Nepravočasno prispele in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
8.	Vloge za sofinanciranje bo pregledala posebna komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji bodo o sofinanciranju obveščeni v tridesetih dneh po sprejetju občinskega proračuna za leto 2003 oziroma v osmih dneh po sprejeti odločitvi komisije. Z izbranimi izvajalci kulturnih projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev.
9.	Razpisno dokumentacijo dobite na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, v času uradnih ur, ah na spletnih straneh: www.zalec.si. Oseba za dajanje informacij: uros.govek@zalec.si, tel.: 03/713 64 22 ah 031 382 181.
Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, na podlagi Pravil za oddajanje stanovanj v najem, Osnovnih pogojev in točkovnika za vrednotenje meril za dodeljevanje stanovanj in po sklepu 4. seje komisije za stanovanjska vprašanja upokojencev, z dne 12.12. 2002, objavlja
RAZPIS
ZA ODDAJO STANOVANJ V NAJEM UPOKOJENCEM
1.	Predmet razpisa so stanovanja, namenjena za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev in invalidov, v upokojenskih blokih v Žalcu, Efenkova 1, Trubarjeva 1, Dobriši vasi 3 a in Dobriši vas 3 b, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti prednostne liste.
2.	Upravičenci do najema stanovanja v upokojenskem bloku so upokojenci:
•	občani občine Žalec, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem na področju občine Žalec in na naslovu stalnega bivališča tudi resnično bivajo,
•	katerih skupni dohodek ne presega dohodka, ki je določen za upravičence do neprofitnega stanovanja,
•	ki niso najemniki standardnega neprofitnega stanovanja,
•	ki niso lastniki ah solastniki nepremičnine v Republiki Slovenije ah tujini oziroma premičnine, ki presega 25 % vrednost primernega stanovanja (po normativih glede na število družinskih članov),
•	najemniki občinskih stanovanj, ki želijo zamenjati stanovanje, ki ga uporabljajo za stanovanje v bloku, namenjenem za upokojence.
Kljub izpolnjevanju navedenih pogojev do oddaje stanovanja v najem ni upravičen:
•	prosilec, ki je stanovanje izpraznil in mu je bila izplačana odpravnina v skladu s 126. členom stanovanjskega zakona ali je odkupil stanovanje po določbah SZ,
•	prosilec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, pa je po sklepu sodišča izgubil pravico uporabe (po razvezi zakona ah razpadu izvenzakon-ske skupnosti, zaradi neplačevanja obveznosti ipd.).
3.	Merila za sestavo prednostne liste
Pri sestavi prednostne liste za oddajo stanovanja v najem se bodo upoštevala Pravila za oddajanje v najem (sklep 20. seje UO Stanovanjskega sklada PIZ, 29- 6. 2000), Osnovni pogoji za oddajanje v najem s toč-kovnikom za vrednotenje meril za dodelitev stanovanja (sklep Stanovanjske komisije upokojencev, 24. 6. 1998).
4.	Vlaganje vlog za pridobitev stanovanja Zainteresirani vložijo vlogo za pridobitev stanovanja na predpisanih obrazcih v roku od 3. 3. do vključno 17. 3. 2003 vsak delovni dan med 11. in 14. uro v poslovni zgradbi Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1, Žalec, pisarna 8/1.
Obrazce in obrazložitev v zvezi z zahtevano dokumentacijo dobite pri Tatjani Urlep ah Olgi Laščak.
Vloge, ki bodo prispele po izteku roka, bodo zavrnjene.
Na podlagi vloženih vlog bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom preverila resničnost navedb.
Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno listo obveščeni s sklepom.
Občina Žalec
februar2003
Kultura živi v ljudeh
V februarju so v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili veliko kulturnih prireditev tudi v občini Žalec. Osrednja občinska proslava je bila na dan kulturnega praznika, 8. februarja, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Na proslavi je župan Lojze Posedel podelil Savinova odličja za dosežke na področju kulture v letu 2002, slavnostni govornik pa je bil Ivo Prodan, vodja območne enote Republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.
“Zavedati se moramo,” je v svojem razmišljanju o sedanjosti in priho-
dnosti slovenske kulture poudaril Ivo Prodan, “da kultura ni le porabnik sredstev, ampak je bistveni element samobitnosti in identitete slovenskega naroda in države.” S kulturo se bomo prepoznali in predstavljali v svem, kulturno ustvarjanje na vseh področjih nas bo izenačilo z
državami z večjim številom prebivalstva. Svoje kulturne posebnosti moramo skrbno negovati v Evropski uniji, med te pa sodi tudi materialna oziroma stavbna in arhitekturna dediščina. Po besedah Iva Prodana je pri nas najbolj ogrožena profana stavbna dediščina, saj je imela tradicija v preteklih desetletjih negativen prizvok. Propadla je večina dvorcev, med primere dobrega sodelovanja lokalne skupnosti pri ohranjanju tega dela stavbne dediščine pa je govornik navedel dvorec Novo Celje. Sakralna dediščina je razmeroma dobro ohranjena, le malo cerkva je na primer ogroženih, vse to pa je zasluga zlasti ljudi, ki so vlagali denar v obnovo cerkva in kapelic.
Veliko bo potrebno storiti pri ohranjanju ruralne kmečke arhitekture, ki vse prehitro izginja, čeprav je pomemben del narodnega bogastva in specifičnost kulturne krajine. Ivo Prodan je o trenutni kulturni politiki v zvezi z ohranjanjem materialne dediščine menil, da ni dobra oziro-
ma celovita, saj razvršča kulturne spomenike po pomembnosti, ugotovil pa je tudi, da je še pomembnejša kot kulturna politika zavest vsakega posameznika, da je pomembno varovati in obnavljati stavbno in arhitekturno dediščino.
V nadaljevanju slovesnosti je župan Lojze Posedel kritično ocenil trenutni položaj kulture v državi, saj mnogi kulturo izrabljajo za dokazovanje svojega socialnega statusa, opozoril pa je tudi na dejstvo, kako malo zastav je bilo izobešenih na dan slovenskega kulturnega praznika. Občina Žalec se ponaša z bogatim in raznovrstnim kulturnim delovanjem, kar med drugim dokazujejo tudi mnogi predlogi za Savinova odličja. Savinova priznanje je župan izročil: Valeriji Gnus za 50-letno uspešno delovanje v kulturi, ki sta ga zaznamovala zlasti petje in gledališka dejavnost, ljubiteljskemu pevcu in igralcu Jožefu Jezerniku s Ponikve za
vsestransko in uspešno delo na kulturnem področju v občini, Simoni Kučer za uspešno delo z mladino in za gledališko udejstvovanje v Šempetru ter Petru Vipavcu, predsedniku Kulturnega društva Galicija za delovanje v tej krajevni skupnosti.
Savinovo plaketo za leto 2002 so prejeli: vokalna skupina Cantemus KUD Žalec za izjemen dosežek na vokalno-glasbenem področju, saj je na lanskem srečanju malih vokalnih skupin med osmimi skupinami na državnem srečanju prejela priznanje za najboljši vsebinsko zaokrožen program ter zlato značko sklada, Diana Kotnik Lavtižar za izvirnost na področju oblikovanja, med drugim je kreirala zmagovalno obleko za mis Slovenije, ter Breda Šip za dolgoletno delo z mladimi na kulturnem področju tako v petrovški šoli kot v žalski mestni skupnosti.
Najvišje odličje - Savinovo plaketo z denarno nagrado pa je župan izro-
čil družini Galič KD Glasba iz Slovenije, ki praznuje 10-letnico svojega delovanja, ter Folklorni skupini KUD Grifon Šempeter, ki neprekinjeno deluje že štirideset let in vsako leto pripravi vsaj eno novo koreografijo.
V	kulturnem programu so nastopih učenci I. OŠ Žalec in recitatorji Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja, prireditev je režiral Jože Krajnc, povezovala pa Jožica Ocvirk.
V	občini Žalec so tudi letos pred kulturnim praznikom na posebni prireditvi izročili priznanja učencem osnovnih šol, ki so se v minulem letu odlikovali na katerem koli področju kulture. Župan je priznanja izročil desetim učencem iz OŠ Griže, enajstim iz OŠ Petrovče, devetim iz OŠ Šempeter, dvanajstim iz I. OŠ Žalec in dvema iz H. OŠ Žalec. Zahvale so prejele tudi njihove mentorice.
K. R., foto: T. T.
Nov
predsednik
Na volilni konferenci Mladega foruma v Žalcu, ki vključuje mlade iz vseh občin Spodnje Savinjske doline, so izvolili novo vodstvo organizacije, ki deluje v okviru Združene liste socialnih demokratov.
Predsednik je postal Matjaž Debelak iz Latkove vasi, ki si je skupaj z ostalimi člani odbora za glavni cilj postavil predvsem aktivno delo z mladimi v vseh občinah Spodnje Savinjske doline. V ta namen naj bi se po občinah ustanovili mladinski sveti, ki bi bili nekakšna vez med posamezno občino in njihovim forumom. Tako bi lahko bilo delo z mladimi bolj aktivno in uspešno. Sicer pa bo delo foruma potekalo po tirnicah in usmeritvah Republiškega Mladega foruma ZLSD in Območne organizacije ZLSD.
Začeli bodo z obeleženjem mednarodnega praznika žena. Na ta dan bodo pred Žano v Žalcu delih rdeče nageljne.	D. N.
Zbor upokojencev
Danes popoldne bo v dvorani Doma krajanov 4. redni občni zbor Društva upokjencev Vrbje, na katerem bo podeljena tudi plaketa Zveze društev upokojencev Slovenije.
Vrbenski upokojenci bodo prisluhnili poročilom vodstva društva, glasovah bodo o predlagani kadrovski spremembi v upravnem odboru, potrdili pa tudi program dela in finančni plan za leto 2003. K. R.
Nastopajoči
Ni kritično, a problemi so
Žalski liberalni demokrati z novim vodstvom
Vasja Knapič (desno), Grega Peer in Grega Vovk Petrovski.
Na zadnji seji so svetniki z zanimanjem prisluhnili Emilu Štrbenku z Erica Velenje, ki je predstavil program varstva okolja za občino Žalec. Poleg dobrega sodelovanja z občinskim vodstvom in strokovnimi službami je ugotovljeno stanje okolja v občini na kratko povzel z besedami, da v nobenem elementu okolje ni kritično prizadeto, v vseh pa obstajajo problemi.
Junija leta 1992 so se v Riu de Janeiru na konferenci o okolju in razvoju zbrali voditelji iz 179 držav. Konferenco je spremljal tudi Svetovni forum nevladnih organizacij, na njej pa se je zbralo več kot 400.000 obiskovalcev. To je bilo največje srečanje svetovnih voditeljev v zgodovini, združilo pa jih je spoznanje o nevarnostih, ki jih prinaša razvoj naše civilizacije, in spoznanje o nujnosti temeljitih sprememb. S podpisom Agende 21 so sprejeh načela sonaravnega razvoja in akcijski načrt za njihovo uresničevanje. Izziv Agende 21 je sprejela tudi Slovenija, ki je občine zadolžila za pripravo programov varstva okolja. Na lokalnem nivoju so ti programi imenovani Lokalna agenda 21. Občina Žalec se z izzivom ukvarja že tretje leto. Za izdelovalca programa je izbrala velenjski ekološki raziskovalni inštitut ERICo.
VI. fazi je bilo izdelano poročilo o stanju okolja v občini Žalec. V njem so bih preverjeni in po že obstoječih podatkih ocenjeni vsi temeljni elementi okolja. Iz poročila (predstavljeno decembra 2000) je razvidno, da okolje v nobenem elementu ni kritično prizadeto, čeprav v vseh obstajajo večji problemi, ki jih je potrebno dodamo proučiti na javnih delavnicah.
Poročilo je bilo izhodišče za n. fazo Lokalne agende 21, v kateri so bile organizirane javne delavnice, ki so bile dobro obiskane. Konec lanskega leta je bil izdelan Program varstva okolja, ki
obsega cilje, strategijo razvoja, opis aktivnosti za dosego ciljev, predvidene stroške in terminski plan realizacije.
Na področju zraka je stanje v žalski občini razmeroma dobro in veliko je narejenega v zvezi s plinifikacijo, prehodom na kurjenje z oljem, vsa podjetja pa vehko vlagajo v reševanje problema emisij. Pomembno je tudi zmanjšanje emisij prometa, kar bi dosegli z večjo uporabo javnega prometa, gradnjo kolesarskih poti in kolesarnic. V programu je kot cilj zapisano delovanje čistilne naprave v Kasazah in Tovarne krmil brez smradu. Slednja mora poskrbeti tudi za odpravo praše-nja pri raztovoru krmil, zaradi emisij prahu pa so posebej omenjena podjetje CMC -Asfalt kamnolom Vehka Pirešica, Montana trade in Ingrad Gramat -Kamnolom Liboje.
Težišče dela občine v prihodnje bo na področju varovanja voda na dograditvi čistilne naprave v Kasazah, vse dejavnosti (podjetja, kmetijstvo in obrti) pa morajo poskrbeti za skladnost emisij odpadnih vod z zakonskimi predpisi. Urediti je potrebno tudi čiščenje odpadnih voda na področjih razpršene gradnje. Vehko dela bo na področju celovitega razvoja javnega vodovodnega omrežja, kar pomeni, da naj bi individualni vodovodi prešli v javno oskrbo, stari vodovodi se morajo obnoviti, odstraniti azbestne cevi in varovati vodne vire. Poplave in mokrišča se morajo ohraniti, izkopavanje gramoza pa preprečiti. Posebno pozornost je potrebna posvetiti čiščenju odpadnih voda naslednjih podjetij: AERO Šempeter, SIP Šempeter, Mlekarna Celeia, Juteks, Novem idr. Program predvideva tudi izdelavo katastra onesnaženosti površinskih in podzemnih voda.
V okviru Programa varstva okolja je vehka pozornost namenjena tlom. Na
tem področju je namreč najmanj možnosti nadzora, ni celovitih podatkov, zato bo potrebno pričeti s tako imenovanim monitoringom (merjenjem in spremljanjem podatkov). Potrebno je izdelati analizo celovitega stanja tal in pridobiti oceno intenzivnosti kmetijstva. Gnojenje mora biti v skladu s potrebami oziroma določili, urediti je potrebno zasebna gnojišča, ob prometnicah je potrebno izvesti selekcijo pri gojenju kultur, občina pa naj bi preprečevala tudi razpršene gradnje.
Emil Štrbenk je povedal, da nidi za področje hrupa v občini ni podatkov, razen tistih, ki so se opravljale ob gradnji avtoceste. Hrup iz gospodarskih dejavnosti, gostinskih lokalov, lokalnega prometa, železniškega prometa in avtoceste je potrebno stalno spremljati in sanirati prekomerne obremenitve, v zvezi s sanacijo hrupa pa sta posebej navedena zamenjava premaznega stroja v AERU in sanacija primarnega drobilca v Kamnolomu Liboje.
Glede odpadkov bi bila lahko občina Žalec vzor ostalim občinam, saj pospešuje ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in zbirni center Surovine se ves čas posodablja. Občina organizira tudi številne čistilne akcije, spremljanje stanja pa je potrebno tudi pri industrijskih odpadkih in na primer pri hmeljevini po obiranju hmelja.
Za področje rastlinstva in živalstva je izhodišče programa varstva okolja nadaljevati s skrbjo, pojavlja pa se problem krčenja naravnih biotopov, zlasti sečnja nižinskega gozda. Občina mora skrbeti za preprečevanje neustreznih posegov v prostor. V zvezi z energetiko in energijo izdelovalci programa ugotavljajo, da si vsa večja podjetja prizadevajo za zmanjšanje njene porabe. Poleg omenjenega je kot cilj v programu zapisano tudi zmanjšanje rabe organskih topil (predvsem v AERU), odstranjevanje azbestne kritine s streh ter posodabljanje tehnologij dela v gospodarstvu.	K. R.
Občinski odbor stranke LDS Žalec ima od začetka februarja novo vodstvo. Novi predsednik Vasja Knapič, sekretar Gregor Vovk Petrovski in podpredsednik Mladih libaralnih demokratov 00 Žalec Grega Peer so na tiskovni konferenci predstavili program za prihodnje štiriletno obdobje, ki bo temeljil na pokrajinskem povezovanju in soustvarjanju občinske politike skupaj z županom.
Zbor članic in članov LDS 00 Žalec je nove člane izvršnega odbora in sveta izvolil v Libojah. Poleg novega predsednika Vasja Knapiča so v izvršnem odboru Gregor Vovk Petrovski (sekretar), Zlatka Masnec (podpredsednica), Gvido Hribar, Stane Lesjak, Anton Maruša, Jože Meh, Grega Peer, Andrej Šušterič, Andrej Vengust in Štefan Zidanšek, predsednik sveta pa je Milan Čadej.
Program dela občinskega odbora LDS, ki ga je sestavil predsednik, obsega povečanje članstva, ustvarjalno sooblikovanje občinske politike z županom, podpiranje občinskih projektov, ki bodo v občino pripeljali svež kapital, podporo prenovljenemu delovanju Mladih liberalnih demokratov, ustanovitev Pokrajinskega podjetniškega foruma - iniciativni odbor vodi Stane Lesjak, reorganizacijo Sivih panterjev (ustanovitvena skupščina bo mrca v Dobriši vasi), ustanovitev regijske ženske mreže LDS, skrb za večjo prisotnost 00 LDS
v medijih, povečati želijo ugled in s tem izboljšati volilni rezultat na naslednjih volitvah ter aktivnosti, usmerjene v obdobje ustanovitve pokrajinskega parlamenta. Program dela obsega tudi pridobivanje potrebnih strokovnih kadrov, s katerimi bodo lahko tvorno sodelovali pri organiziranju pokrajinske oblasti.
Sodelovanje z županom so uspešno zastavili novembra lani, v izjavi pa so na tiskovni konferenci zapisali, da je župan pokazal vehko mero pripravljenosti za sodelovanje, saj je imenoval za podžupanjo Zlatko Masnec in soglašal z imenovanjem LDS-ovih svetnikov v občinske odbore, v katerih imajo večino predsedniških mest. Koalicije ne bodo sklepah z nobeno politično stranko v občinskem svetu, dogovor o sodelovanju imajo sklenjen le z županom. “Ker se v dobršni meri strinjamo z občinsko politiko g. Lojzeta Posedela, bomo z
njim in vsemi ostalimi tvorno sodelovali tako v občinskem svetu kot tudi pri sodelovanju občinskega vodstva z ministrstvi oziroma ministri iz vrst LDS.”
Mladi liberalni demokrati so se decembra lani ponovno reaktivirah in štejejo že 40 članov. Njihov namen je vzbuditi večje zanimanje mladih za lokalno in splošno politiko, popestriti mladinsko gibanje v občini, dah so pobudo za ustanovitev mladinskega sveta, pripravljeni so sodelovati v reševanju problematike drog, na kulturnih in športnih področjih, ena temeljnih stvari v njihovem delovanju pa je odprtje mladinskega kluba. Idejno zasnovo zanjo so izdelali sami, vendar bi taka novogradnja stala od 100 do 180 milijonov tolarjev. Odprti so za vse možnosti, tako da bodo tudi glede tega vprašanja tesno sodelovali z občinsko politiko.
K. R.
februar2003
Občine
Sprejet proračun v višini 554 milijonov
Občina Polzela je prva med šestimi občinami v Spodnji Savinjski dolini, ki je na 3. seji občinskega sveta sprejela Odlok o proračunu občine za letošnje leto, ki je bil v drugi obravnavi, in z večino potrdila dva podžupana, Stanka Novaka iz stranke Nova Slovenija in Simona Ograjenška iz Liberalne demokracije.
Po besedah župana Ljuba Žnidarja je bil predlog Odloka o proračunu za letošnje leto dan v 30-dnevno javno obravnavo, pripombe nanj pa je dalo 10 svetnikov, in sicer Marjana Šmajs, Simon Ograjenšek, Andrej Potočnik, Vladislav Kolenc, Stanko Novak, Emil Praznik, Anton Mešič, Franc Bašič, Andrej Štok in Tomaž Satler. Vseh pripomb pri usklajevanju niso upoštevali, bilo pa je za približno 2,6 milijona tolarjev prerazporeditev sredstev. V razpravi, v kateri so največ sodelovali svetniki Slovenske ljudske in Socialdemo-kratske stranke, je bilo največ nasprotovanja še
enemu, redno zaposlenemu delavcu na občinski upravi, češ da so stroški za upravo previsoki itd. Kljub pripombam so dali predloženi Odlok proračuna s popravki na glasovanje, zanj pa je glasovalo devet svetnikov, pet jih je bilo proti in tako je bil Odlok proračuna občine Polzela za leto 2003 sprejet.
Letošnji proračun znaša nekaj več kot 554 milijonov odhodkov, od tega bodo največ, kar 193 milijonov, porabili za izobraževanje, 110 za gospodarske dejavnosti, 78 za javno upravo, 48 za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj, za varstvo okolja 58, za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij 31, za javni red in varnost 7, obrambo in zaščito 1,8 milijonov itd.
Sicer pa so svetniki na tej seji sprejeli še tri sklepe, in sicer sklep o izvršenih sanacijskih delih in upravljanju zaprtega odlagališča Ložnica, o financiranju političnih strank in odpiralnem času lokalov v občini Polzela.	T. Tavčar
Dražji vrtec, dva podžupana...
Braslovški svetniki so na 3. redni seji občinskega sveta obravnavali kar 16 točk dnevnega reda. Sprejeli so poročilo o izvršenih sanacijskih delih na deponiji v Ložnici in soglasno potrdili člane delovnih teles občinskega sveta.
Župan Marko Balant je obrazložil, zakaj naj bi v njegovem mandatu imela občina dva podžupana. Predlagal je Bogdana Tropa in Matejo Perger. Svetniki niso imeli pripomb in oba so potrdili. Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri zvišanju cene programov predšolske vzgoje v vrtcih v občini. Svetniki so potrdili 9-odstotno povišanje.
Sledila je obravnava predloga dol-
goročnega razvojnega programa občine Braslovče. Na osnutek je bilo izrečenih kar nekaj pripomb, svetniki pa so bdi mnenja, da naj v trimesečni javni obravnavi osnutek obravnavajo komisije pri občinskem svetu, krajevni odbori'Trnava, Gomilsko, Letuš in Braslovče in naj dajo na osnutek pripombe. V prvem branju so svetniki obravnavali tudi Odlok proračuna in ga dah v enomesečno javno obravnavo. Na seji so sprejeli tudi sklep, da se v prihodnjih dneh v občini Braslovče imenujejo novi krajevni odbori, za področje Parižlje, Topovlje in Poljče pa se naj prične postopek za ugotovitev in izvedbo nove organiziranosti v obliki krajevne skupnosti ah krajevnega odbora.
T. Tavčar
Oblikovanje predloga plana
V Parižljah je bil sklican sestanek, na katerem so se zbrali člani sveta iz Pariželj, predstavniki Združenja lastnikov hiš, gasilci, mladina in župan občine Braslovč z namenom uskladiti stališča pred zasedanjem občinskega sveta.
Predstavniki lokalne samouprave so v predvolilnem obdobju med drugim obljubili demokratično usklajevanje predlogov in idej v območju vasi Parižlje, kamor bi v nadaljevanju vključili tudi vas Topovlje in Polče. Po delnem konstituiranju organov na nivoju občine bo prišlo do imenovanja odborov, sprejemanje plana in ne nazadnje operativne organiziranosti samouprave. Omenjena problematika je bila predmet razprave na sestanku z namenom, da se stališča poenotijo oziroma si svetniki pridobijo informacije za lažje odločanje na občinskem svetu.
Popis problematike in želja je izvedlo Združenje lastnikov hiš, rezultate pa je predstavil Milan Starc. Po razpravi, v katero so bili vključeni vsi, vključno župan Marko Balant, so zavzeli stališče, da je predloženi predlog sprejemljiv in se posreduje organom občine. Kot prioriteta se izpostavi kompleksna in načrtovana ureditev ceste sever-jug s prehodno vgradnjo vseh instala-
cij. Tildi ureditev skupnih in družabnih prostorov se mora zagotoviti, kar je v prehodni fazi najsmotrneje v obstoječem večnamenskem gasilskem domu. V sodelovanju z organi izven občine se morajo nadaljevati začete aktivnosti ureditve zaščite pred Savinjo in cestne povezave Polzela-Braslovče, vključno s križiščem.
Nadalje so navzoči podah tudi predloge kandidatov za sestavo odborov občinskega sveta in razpravljali o možnih oblikah organiziranosti lokalne samouprave na zaokroženih območjih občine, kamor spada tudi območje Parižlje z okohco. Navzoči so se načeloma strinjali z obliko, ki bi jim nudila največje možnosti delovanja in rezultatov ne glede na to, kakšna bo, vendar mora biti približana potrebam in možnostim ter motivacijsko vplivati na občane. Jože Završnik je poudaril, da se je nujno vključiti v enakopravno organiziranost glede na ostala območja občine, da bodo krajani Pariželj v primeru operativnih tekočih in planskih aktivnosti sposobni samostojno reševati svoje lokalne probleme, ki jim jih poveri občinski svet ah župan.
Ob zaključku so se navzoči strinjali, da je oblika koordinacije dobra in naj se nadaljuje, ko bo to potrebno.
Jože Završnik
nih ur.
Delo društva je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar, ki je med drugim povedal, da je turistično društvo mlado, staro tohko kot občina, to se pravi, da je šele na začetku poh. V občini je veliko produktov od same narave, krajine do kulturno zgodovinskih objektov in pripravljenosti med ljudmi. Zato dosedanji uspehi kažejo, da je turistična dejavnost na pravi poh. Ob tem pa bo potrebno tudi v kmetijstvu določene subvencije usmerjati v dopolnilno dejavnost za turistične namene. Predsednica Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Božena Kosu je med drugim dejala, da vidi največji potencial turizma v urejenosti kmetij in ponudbi takšnih stvari, ki so značilne za Spodnjo Savinjsko dolino, ob tem pa si žeh večje pozomosh in sodelovanja. Za bodoče delo so člani turističnega društva sprejeh dokaj obširen program dela, ki so ga dopolnili še z organizacijo sejma pred veliko nočjo. Med važnejše naloge sodi tudi nadaljnje urejanje rojstne hiše Neže Maurer.
Sledile so volitve v nove organe društva. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Alenka Žnidar.
T. Tavčar
Turistična dejavnost na pravi poti
Turističnega društva Polzela je redni občni zbor pripravilo v mali dvorani Doma kulture. Za prijeten začetek so se z glasbenim programom predstavili učenci Glasbene šole Žalec, oddelek Polzela.
društva, ki vključuje razhčne aktivnosti (otroško maškarado, kuharski tečaj, čistilne akcije, kolesarjenje, sejme kmečkih dobrot). Njihova prizadevanja skozi vse leto so bila usmerjena predvsem v urejenost kraja, za kar jim je Turistična zveza
prireditve, kot so otroška maškarada, sejem kmečkih dobrot in božični sejem, pridobivajo na popularnosti in vse večjem zanimanju. Tildi turistični podmladek na osnovni šoh s skrbno pripravljenim projektom Ttirizmu pomaga lastna glava uspeš-
Spodnje Savinjske doline podelila priznanje oziroma drugo mesto v kategoriji večjih krajev. Tiirishčne
no predstavlja občino. Za vsemi temi uspehi pa se skriva veliko volje do dela in še več opravljenih prostovolj-
Z občnega zbora
V poročilu je predsednica Tiirističnega društva Polzela Alenka Žnidar navedla pestro dejavnost
Imenovali člane
delovnih teles
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Braslovče je na zadnji seji občinskemu svetu predlagala sprejem delovnih teles občinskega sveta in posameznih članov.
Svetniki so potrdili naslednje predloge: v odboru za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje so Jože Rožič, Ivan Fale, Jože Završnik, Marija Marovt, Janez Štusej, Milan Jeram in Stanislav Hrušovar; v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo so Miran Krajec, Rudi Sedovšek, Marijan Kumek, Vinko Drča, Nikolaj Rožič, st., Franjo Volk in Franc Rančigaj; v odboru za družbene dejavnosti so Franjo Pustoslemšek, Rudi Sedovšek, Mateja Perger, Marija Marovt, Ivica Brinovec, Janez Demač
in Franc Lenko; v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja so Miran Kranjec. Tone Repnik, Viktor Rokovnik, Janez Štusej, Stanko Rizmal ter Vlado in Viktor Marovt; v komisiji za normativne akte so Vinko Drča, Miran Kranjec, Tone Repnik, Janez Štusej, Franc Kralj, Bernard Tajnšek in Peter Zupančič; v komisiji za vloge in pritožbe so Tone Repnik, Rudi Sedovšek in Danijel Pantner; v svem za prevenhvo in vzgojo v cestnem prometu so Tone Repnik, Marija Kumek, Rudi Sedovšek, Jože Pavlič in Marija Ažman; v komisiji za celostno podobo občine Braslovče so Marija Marovt, Janez Štusej, Jože Završnik, Mateja Perger, Jože Marovt, Marija Kumek in Tone Repnik; v nadzornem odboru pa Janez Herodež, Iztok Omladič in Ludvik Brus.
T. T.
Vedno pripravljeni pomagati
Občina Polzela je za izvajanje opravljanja lokalne gasilske javne službe tudi letos pooblastila prostovoljna gasilska društva Ločica ob Savinji, Andraž nad Polzelo in Polzela. Slovesen podpis pogodbe so opravili v sejni sobi Občine Polzela.
Pred podpisom se je župan Ljubo Žnidar gasilcem zahvalil za opravljeno humano delo v preteklem lem, poveljnik občinskega poveljstva Lado Kosec pa je društva seznanil z delom v zadnjih štirih lehh. Na območju občine Polzela je bilo v teh letih 55 posredovanj gasilcev, največ leta 2001 in najmanj lani, posredovah so
sedemkrat. Kar 104 gasilci so sodelovali na raznih tečajih. Najbolj v spominu pa jim bo ostalo preteklo leto. PGD Polzela je dobilo novo kombinirano vozilo, andraški gasilci so kupih novo motorno brizgalno, njihove mladinke pa so se uvrstile na gasilsko ohmpiado, ki bo letos junija v Avstriji. Za boljšo požarno varnost so poskrbeli tudi v obeh tovarnah. V Garantu so zgradili hidrantih sistem, v delniški družbi Tovarna nogavic pa izboljšali operativno sposobnost z nakupom nove motorne brizgalne. Delo gasilcev v občini Polzela sta pohvalila tudi predsednik GZ Žalec Franci Skok in poveljnik Franci Naraks.	T. Tavčar
V sejni sobi Občine Braslovče so predstavniki občine Braslovče, Gasilske zveze Žalec in prostovoljnih gasilskih društev Dobrovlje, Braslovče, Gomilsko, Grajska vas, Letuš, Parižlje - Topovlje in Trnava prve dni tega meseca podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske službe za letošnje leto. Ob tem je župan Marko Balant izrazil zahvalo za opravljeno minulo delo, pohvalil uspehe gasilskih ekip na tekmovanjih in zagotovil podporo tudi v bodoče. V letošnjem proračunu občine Braslovče je za to dejavnost namenil nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev.
Poveljnik občinskega poveljstva Braslovče Milan Šoštarič je govoril o opravljenem delu v minulem štiriletnem obdobju. Lani je bilo na tem območju 10 posredovanj, škodo pa ocenjujejo na 11 milijonov tolarjev,
Župan občine Polzela Ljubo Žnidar in predsednik GZ Žalec Franci Skok med podpisom pogodbe, v ozadju: predsednik PGD Ločica Martin Steiner, predsednik PGD Andraž Dušan Zabukovnik, predsednik PGD Polzela Ivi Kotnik in poveljnik občinskega poveljstva Lado Kosec
Sodelovanje z gasilci dobro
med večjimi požari velja omeniti požar v delavnici v Topovljah in požar sušilnice hmelja v Zgornjih Gorčah. Delo društev in občinskega poveljstva je pohvalil tudi predsednik GZ Žalec Franci Skok, ki je nato z županom Markom Balantom in predstavniki sedmih prostovoljnih gasilskih društev podpisal pogodbo.
T. Tavčar
S slovesnosti ob podpisu pogodbe
Del udeležencev seminarja
Prostorsko informacijski sistem na Polzeli
V občini Polzela je v sodelovanju s podjetjem Realis iz Ljubljane prejšnji teden potekala predstavitev prostorsko informacijskega sistema v občini, ki na enem mestu združuje občinske in državne pro-
storske evidence v logično in celovito enoto.
Poleg tega nudi program možnost javnega dostopa za občane in podjetja. Za pridobitev informacij o prostorski ureditvi združuje občinske in državne podatke in na ta način omo-
goča uporabniku hiter dostop do želenih podatkov preko interneta. Predstavitev programa, ki je zelo zanimiv, so se udeležili uslužbenci 13 občin in predstavniki Geodetske uprave in Upravne enote iz Žalca.
T. Tavčar
Potrdili člane krajevnih odborov
Svetniki občine Polzela so na zadnji seji občinskega sveta potrdili člane v desetih krajevnih odborih v občini.
V KO Breg pri Polzeli: Franc Svatina, Alojz Mišja, Ivan Turnšek, Drago Vasle, ml., Ida Rančigaj in Darko Bašič; KO Dobrič: Miklav Konrad, Niko Ožir, Slavko Jevšnik, Franc Drobež, Milena Blagotinšek in Dani Gaberšek; KO Ločica ob Savinji: Franc Kokot, Vib Erjavec, Darko Šalamon, Matej Kos in Jani Škof; KO Lovče, Topolovec, Brezovec, Hotunje: Jože Krk, Otmar Majhenič, Franjo Jelen, Tone Sitar, Marjan Šumljak in Mirko Meh; KO Podvin:
Svetniki občine Vransko so na 3. redni seji občinskega sveta obravnavali kar 15 točk dnevnega reda. Največ časa so namenili predlogu odloka o proračunu za letošnje leto, ki je bil v drugem branju. V času javne obravnave so svetniki in župan Franc Sušnik podali več pripomb na predlog oziroma amandmaje, ki so se večinoma nanašali na prerazporeditev sredstev.
Razprave o vloženih pripombah na sami seji ni bilo, zato je sledilo glasovanje. Vseh pripomb niso izglasovali in proračun ni bil usklajen, župan pa je predlagal razširitev dnevnega reda s predlogom sklepa o začasnem financiranju. Sklep o začasnem financiranju je bil sprejet za naslednje tri mesece.
Po obrazložitvi direktorja Javnih naprav Celje Ivana Čeriča so vranski svetniki potrdifi 14,8-odstotno povišanje cen zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov. Kot pomemben razlog za podražitev je Čerič navedel nepo-višanje cen vse od leta 2000 in izgubo podjetja. Poročilo o dokončanju sanacijskih del zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov na Ložnici je
Ana Vasle, Jernej Vošnjak, Darko Uratnik, Jože Hrovat, Peter Hrašar, Marjan Janžovnik; KO Orla vas: Stane Novak, Zofka Zajc, Toni Strožer, Franc Žagar, Marjana Klopič in Dori Korber; KO Polzela: Zlatko Kolšek, Terezija Kač, Marjan Sever, Rudi Verbovšek in Mojca Kralj; KO Sevčnik, Podsevčnik, Jajče: Martin Umbreht, Ciril Jelen, Janko Jezernik, Tomaž Kolšek in Vinko Zabukovnik; KO Založe: Robert Rakun, Ignac Ožir, Sergej Zabukovnik, Martin Vasle, Avgust Likeb, Blaž T\imšek in Sergej Ocvirk; KO Zgornja Polzela: Borut Sivec, Franc Šketa, Bojan Dohnšek, Silvo Pavbč in Jože Čas.	T. T.
podala Cvetka Semprimožnik iz Javnega komunalnega podjetja Žalec. Svetniki na poročilo niso imeh bistvenih pripomb in so ga potrdifi, komunalnemu podjetju pa naročili, da ob zaključku del na deponiji Ložnica pridobi strokovno verifikacijo za ustreznost tehnične izvedbe del.
Na tretji seji so med drugim potrdifi predlog financiranja političnih strank iz občinskega proračuna za leto 2003 v višini 500.000,00 tolarjev. Političnim strankam, ki so sodelovale na zadnjih lokalnih volitvah, so odobrili delno povrnitev stroškov volilne kampanje v višini 195 520,00 tolarjev.
Svetniki so razpravljali tudi o predlogu sklepa o izstopu občine Vransko iz GIZ Razvojna agencija Savinja in ga zavrnili. Podali pa so pozitivno mnenje k imenovanju Adrijane Zupanc iz Celja za direktorico javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče Celje ter Danijele Puncer za ravnateljico D. OŠ Žalec. Seznanili so se tudi z idejnimi načrti za ureditev parkirišča pri pokopališču Vransko in pri gostišču Slovan Filač ter obravnavali premo-ženjsko-pravne zadeve.
T. Tavčar
Novi trški in vaški odbori
Na tretji seji občinskega sveta občine Vransko so bili imenovani novi člani trškega in vaških odborov.
Trški odbor Vransko: Emilijan Brišnik, Štefan Golobič, Milka Grom, Rafael in Marko Učakar.
Vaški odbor Brode-Selo: Vojko Karničnik, Vili Maloprav, Franc Goričan, Andrej Pečovnik, Bogdan Vitanc.
Vaški odbor Čeplje: Martin Cencen, Miha Cestnik, Rok Dobnik, Milan Florjan in Marjan Fogec.
Vaški odbor Limovci: Anton Cukjati, Goti Ferme, ml., Milan in Silvo Ferme ter Alojz Hrastovec.
Vaški odbor Ločica: Anton Kapus, Milan Lebeličnik, Ludvik Papinutti, Dušan Reberšek in Ivan Štrajhar.
Vaški odbor Tešova: Jože Matko, Janko in Jože Pečovnik, Ivan Pančoh in Marjan Skok.
Vaški odbor Stopnik: Andrej Blatnik, Branko Dolar, Vinko Felicijan, Slavko Planinc in Mira Zore.
Vaški odbor Prekopa:	Ivan
Brišnik, Franc Goropevšek, Štefan Jošt, Rudi Savinek, Janez Šoštar, Ljubo Gosak, Ivo Bred in Zvone Podpečan.
Vaški odbor Merinca-Vologa: Franc Hriberšek, Drago Orehovec, Franc Slapnik in Robert Vrhovec.
Vaški odbor Prapreče: Jože in Silvo Križnik, Miran Melanšek, Magda Oblak in Drago Stmišnik.
Vaški odbor Zahomce: Ivan Bistan, Rado Jerman, Janez Marko, Ivan Podbregar in Rajko Skok.
Vaški odbor Zaplanina: Milan Brvar, Franc Novak, Mirko Razboršek, Ivan Stmišnik in Anton Učakar.
Vaški odbor Zajasovnik: Anton, Maks in Miran Hrastovec, Rafael Novak in Gorazd Šinkovec. T. T.
tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-pošta: utrip@zalec.si
Proračuna niso potrdili
Poudarek sanaciji proračuna
V ponedeljek, 17. februarja, so se na 2. izredni seji sešli svetniki občinskega sveta občine Tabor, ki so se v novem mandatu sestali že petič, in sicer na konstituativni in dveh rednih ter dveh izrednih sejah. Tokratna izredna seja je bila posvečena splošni razpravi o predlogu proračuna občine Tabor za leto 2003, imenovanju podžupana in raznim pobudam in vprašanjem.
Na seji so največ časa namenili
svetniki in župan Vilko Jazbinšek, ki je sejo tudi vodil. Vsi trije odbori so dali k predlogu proračuna pozitivno mnenje, upoštevati pa se mora predlagane prerazporeditve. Zavzeli so se Uidi za oblikovanje proračunske rezerve. Na osnovi razprave so sprejeli sklep, da je predlog proračuna občine Tabor primeren za nadaljnjo obravnavo.
V nadaljevanju seje jim je uspelo izglasovati tudi podžupana, ki ga na prejšnjih dveh sejah niso potrdili. S štirimi glasovi za, dvema proti in
da smo dobili podžupana, za katerega menim, da bo deloval strokovno. Po drugi strani pa smo bili soglasni tudi pri osnutku proračuna in prepričan sem, da bo z manjšimi popravki kmalu sprejet. Čaka pa nas težko delo. Najprej bomo morali pristopiti k absolutni sanaciji občinskega proračuna, saj bo potrebno dezin-vestiranje za najmanj 40 milijonov tolarjev. Dejstvo je, da smo sprejeli zatečeno stanje, ki ga je podedovala tudi večina novih županov. Se pravi, prevelike investicijske ambicije sta-
Z zadnje seje občinskega sveta občine Tabor
razpravi o proračunu. Razprava je temeljila na ugotovitvah in predlogih, ki so jih dorekli v odboru za negospodarstvo, odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ter v odboru za gospodarstvo. S svojimi predlogi in mnenji so razpravo dopolnjevali še ostali
Na nedavni tretji seji občinskega sveta občine Vransko so svetniki imenovali člane delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora. V nadzorni svet so bili imenovani Marija Jug, Peter Praprotnik in Barbara Sanda.
Člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti so: Martin Florjan, Darko Kramar, Boris Piki, Valerija Čvan in Robert Zupanc; v odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe so bili imenovani: Martin Florjan, Marjetka Kapus, Sašo Urankar, Zmago Šoštar in Andrej Blatnik; v
Obljube na preizkušnji
Neodvisni svetniki v občini Braslovče zelo kritično spremljajo delo novega župana in občinske uprave. Jože Završnik in Franc Rančigaj se sprašujeta, ali bodo dane obljube res zaživele.
Kot menita, je zavzemanje za oblikovanje čvrstih krajevnih skupnosti oziroma krajevnih odborov po volji volivcev splahnelo, razprava o lokalni organiziranosti ni več zaželjena, prav tako ni organiziranih razprav z občani po večjih vaseh glede pomembnih proračunskih, razvojnih, programskih in organizacijskih smernic. Stanje in razprave v občinskem svem kažejo, da se bo treba hitro in vsebinsko prilagajati okolju in potrebam, v skladu z reklom, da se žanje tisto, kar se prej seje, menita svetnika.
K. R.
enemu vzdržanemu glasu je podžupan postal Janko Drča.
Župan Vilko Jazbinšek je po seji povedal, da je zelo zadovoljen s tokratno sejo, saj jim je v obdobju dveh mesecev uspelo uskladiti interese posameznikov. “Danes smo izpeljali sejo za Tabor, kar pomeni,
odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami pa Emil Jelen, Marjan Pečovnik, Vlado Rančigaj, Ljubo Gosak in Štefan Jošt. Člani odbora za kmetijstvo so: Ivan Dolinšek, Ivan Rokovnik, Franc Urankar, Rafael Novak in Janko Pečovnik.	T. T.
Svetniki občine Prebold bodo imeli jutri 4. redno sejo občinskega sveta. Župan Vinko Debelak je tokrat predlagal 11 točk dnevnega reda. Svetniki bodo med drugim imenovali dva podžupana.
Sledila bo obravnava poročila o izvršenih sanacijskih delih in upravljanju zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov na Ložnici, spet pa bo na dnevnem redu povišanje cen. Tokrat se povišanje nanaša na ceno
rih županov in s tem tudi dejstvo, da sta eden ali dva bodoča proračuna že oddana. Nujna je torej dezinvesticija investicij. Pri tem si obetam veliko pomoč s strani podžupana s prevzemom projektov nekaterih investicij, ki jih je nujno potrebno sanirati v tej fazi,” je dejal Jazbinšek.
“Prvenstveno ne smemo povečevati porabe, ampak moramo vse poslovno nepotrebne investicije dezinvestirat. Do občinskega praznika bomo končali z deli v spodnjem traktu poslovnega objekta in tako omogočili občinski upravi normalne pogoje dela, prav tako pa tudi delovanje nove pošte, ki je kupec tega dela objekta. V vmesnem času pa se bomo ukvarjali z mislijo, kako pridobiti nove kupce za zgornje prostore objekta.”
zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov, celjske Javne naprave pa predlagajo kar 14,8-odstotno povišanje.
V nadaljevanju seje bo v prvi obravnavi predlog pravilnika o financiranju programov športa v občini Prebold, sprejemali pa bodo tudi predlog letnega programa športa v občini. V drugi razpravi bo predlog letošnjega občinskega proračuna, v prvi obravnavi pa predlog odloka o predkupni pravici Občine Prebold.
K. R.
OSNOVNA ŠOLA VRANSKO • TABOR
OE VRTEC
Vransko 23, VRANSKO
Obveščamo starše otrok, starih od enega do petih let, da bo vpis novincev za šol. leto 2003/04 v vrtcu Vransko od 10. do 28. marca 2003 vsak dan od 7.30 do 14. ure in v sredo do 15. ure.
Hkrati pa vas vabimo k dnevom odprtih vrat v vrtcu Vransko v času od 10. do 14. marca 2003.
Vabljeni!
Vrtec Tabor vabi k vpisu otroke od drugega do petega leta vsak dan od 10. marca do 28. marca 2003 od 7. do 13. ure.
Iz majhnega raste veliko!
Imenovani novi člani
D. N.
Jutri preboldski občinski svet
februar2003
Po DOLINI
125 let gasilstva v Šempetru
S slovesnosti ob 125■ občnem zboru PGD Šempeter, kjer je zbranim spregovoril častni krajan Šempetra in dolgoletni funkcionar društva Franc Golavšek.
Gasilsko društvo Šempeter praznuje letos 125-letnico delovanja in je najstarejše gasilsko društvo v občini Žalec in tudi najstarejšo v GZ Žalec. Pred dnevi so pripravili 125. občni zbor, s katerim so obeležili visoki jubilej, pregledali opravljeno delo in si zastavili nove naloge.
Slovesnega občnega zbora v dvorani Zadružnega doma so se udeležili tudi predstavniki pobratenega gasilskega društva iz Križevcev na Hrvaškem. Zbranim je spregovoril tudi predsednik KS Jože Randl in gasilcem čestital za visok jubilej ter poudaril pomen njihovega poslanstva. Nekateri častni člani društva so osvetlili spomin na delo in življenje organizacije pred desetletji.
Iz poročil, ki so bila podana na
V Matkah bodo letos praznovali 70-letnico delovanja gasilskega društva, ki je vsa leta glavno gonilo kulturnega, zabavnega in deloma tudi športnega življenja v tem delu Spodnje Savinjske doline med
občnem zboru, je bilo zaznati zelo uspešno in zagnano delovanje društva. Predsednik društva Peter Žnidarčič je dejal, da so se v preteklosti srečevali tudi s težavami, a so jih s skupnimi močmi uspešno premagovali. Veliko truda je bilo vloženega v pridobitev dokumentacije za rekonstrukcijo doma, ki naj bi stekla v tem letu. Ob vsem tem so dajali velik poudarek izobraževanju, preventivni dejavnosti, delu z mladimi... Uspešno so sodelovali tudi na tekmovanjih, ki so se jih udeleževali s pionirsko, mladinsko in dvema članskima desetinama. V lanskem letu so sodelovali na sedemnajstih požarnih intervencijah, od tega na petih v KS Šempeter, ki pa na srečo niso imele večjih razsežnosti.
Uidi v letošnjem lem bo njihovo delo potekalo po ustaljenem progra-
uspešni in njihov 70. občni zbor je bil le formalen obračun dela, ki se kaže v obnovljenem gasilskem domu in novih pridobitvah gasilske tehnike.
Predsednik društva Slavko Zagožen je na občnem zboru dejal,
mu. Veliko aktivnosti bo povezanih z rekonstrukcijo doma in tudi letos bodo izpeljali tradicionalno prireditev ob sv. Florjanu z dnevom odprtih vrat gasilskega doma. Pripravljajo letno prireditev z gasilskim hitrostnim tekmovanjem, s katerim bodo poudarili svoj 125-letni jubilej. Vse aktivnosti bodo vodih novi organi društva na čelu z dosedanjim predsednikom Petrom Žnidarčičem in
garaže in nabavo nove gasilske opreme, razvili pa so tudi nov gasilski prapor. V preteklem lem so z delom in denarjem pomagali športnikom, nakupih pa so nekaj nove opreme in prikolico za prevoz gasilskega orodja in motorne brizgalne. V času minulega mandata so se oskrbeli z računalniško opremo, ISDH sistemom za sireno in nakupih pohištvo za dvorano. Lam so adaptirali gasilski dom z zamenjavo oken ter opravili notranjo in zunanjo obnovo. Kupljena je bila tudi nova motoma brizgalna, ki so se jo še posebej razveselili člani tekmovalnih desetin.
Za letošnje jubilejno leto so si zastavili zalo pester program. 1. marca bodo izpeljali tradicionalno otroško maškarado, 4. maja bodo pripravili slovesnosti ob Sv. Florjanu, 7. junija pa izpeljali gasilsko tekmovanje za memorial Borata Leberja. 28. junija pripravljajo slovesno proslavitev 70-letnice, ki bo združena z dnevom gasilca GZ Prebold. 12. ah
poveljnikom Edijem Krkom.
Zaključek 125. občnega zbora so izkoristili za podelitvi društvenih priznanj za dolgoletno delo v društvu. Najvišje priznanje za 50-letno delo je bilo podeljeno Antonu Grosu. Posebno priznanje s skulpturo Sv. Florjana pa so namenih gasilcem iz pobratenega gasilskega društva iz Križevcev.
D. N.
19. julija bodo izvedli tekmovanje veteranov GZ Prebold in GZ Slovenije. Ob vsem tem bodo sodelovali na meddruštvenih, regijskih in državnih prireditvah, skrbeh za preventivno izobraževanje krajanov za preprečevanje nastankov požarov in nesreč ter za strokovno in kondicijsko usposabljanje operativnega članstva po specialnostih.
Na občnem zboru, ki so se ga udeležili predstavniki vseh društev GZ Prebold in nekateri drugi, je zbranim spregovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je pohvalil delo društva in poudaril pomen dobre usposobljenosti in opremljenosti gasilskih društev za čim večjo stopnjo požarne varnosti v občini. Ob tej priložnosti so podelili 15 priznanj za dolgoletno delo v društvu. Za petdesetletno delo sta priznanji prejela Franc Cencelj in Marjan Golavšek, plaketi društva pa sta bili podeljeni Francu Pražnikarju in Slavku Zagožnu. Slednji je bil ponovno izvoljen za predsednika društva, vlogo poveljnika pa bo ponovno opravljal Jože Kupec.
D. N.
Predsednik Slavko Zagožen podeljuje priznanje Francu Cenclju za 50 let dela.
Homom, Mrzlico in Goljavo.	da so v prvem letu njihovega manda-
Ihdi zadnjih pet let so bili zelo	ta poskrbeli za temeljito obnovo
Letos praznovanje 70-letnice
Trideset let predsednikovanja
Prvega februarja so se na rednem občnem zboru zbrali gasilci PGD Kaplja vas, ki sodi med najstarejša gasilska društva v Gasilski zvezi Prebold; deluje že od leta 1910. Tokratni občni zbor je bil volilni, saj se je iztekel petletni
mandat upravnega odbora, ki mu je zadnjih deset let predsedoval Avgust Dobriha. Slednji je z nekajletno prekinitvijo
pred tem skupno opravljal to nalogo že enaindvajset let.
Njegovo poročilo je bilo tudi del spomina na vse tisto, kar je bilo storjeno v letih delovanja društva. V njegovem zadnjem petletnem mandatu so slovesno obeležili 90-letnico delovanja, razvili nov društveni prapor in
slovesno predah namenu novo motorno brizgalno. Vseskozi so skrbeh za izobraževanje članstva in usposabljanje gasilskih desetin, bili
organizatorji hitrostnih tekmovanj in s svojimi desetinami sodelovali na tekmovanjih, ki so jih organizirala ostala društva. Ob vsem tem so bili organizatorji kulturnega in športnega dogajanja v vasi ter neumorni prostovoljci pri številnih delovnih akcijah.
S takšnim delom bodo nadaljevali tudi v prihodnje, poslej pod vodstvom novega predsednika Franca Grenka in poveljnika Marjana Burkeljca. ki so ju skupaj z ostalimi člani UO soglasno izvolili z javnim glasovanjem. V tem letu se bodo spopadli z načrtovano izgradnjo centralnega ogrevanja v domu, dokončanjem mladinske sobe in orodjarne, s čimer bodo uredili še zadnje neizkoriščene prostore svojega doma.
Na občnem zbora, ki so ga s svojo prisotnostjo počastili tudi predstavniki sosednjih društev, GZ Prebold in občine, so v svoje vrste slovesno sprejeh več pionirjev in drugih članov in podelili več društvenih priznanj in priznanj GZ Prebold. S posebno skulpturo sv. Florjana pa so se zahvalili svojemu dolgoletnemu predsedniku Avgustu Dobrihu.
D. N.
Predsednik
Čehovin
Med najstarejša Prostovoljna gasilska društva v Spodnji Savinjski dolini se uvršča PGD Žalec. Na 122. občnem zboru so pregledah lani opravljeno delo, sprejeh delovni in finančni program za letošnje leto in izvolili novo vodstvo. Novi predsednik žalskih gasilcev je Andrej Čehovin, poveljnik pa Miro Lovrek, ki to funkcijo v društvu opravlja že več let.
T. Tavčar
Ulica heroja Staneta 3 3310 Žalec tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-pošta: utrip@zalec.si
Avgust Dobriha je bil 30 let predsednik društva.
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste ob nesreči, ki nas je doletela, prinesli toplino v naša srca. Spoznali smo, da v nesreči nismo sami.
Hvala za vaš prispevek, dragi sovaščani. Zahvala gasilcem iz Šempetra, Žalca in Griž za hitro intervencijo.
Lepo se zahvaljujemo tudi gospe Micki Vrbnjak in gospodu Štoklju. Iskrena hvala vsem prijateljem, ki so po požaru pomagali pri čiščenju pogorišča.
Hvala gospodu Petru Škrabarju za vsestransko pomoč.
Družina Cetina, Podlog
Pred stoletnico
Člani PGD Polzela in drugi gostje so se zbrali na 99- občnem zboru. V poročilu je predsednik društva Ivan Kotnik povzel najpomembnejše dogodke v preteklem mandatnem obdobju, med katerimi je prav gotovo nabava novega kombiniranega vozila v lanskem letu.
Poveljnik društva Sandi Koler je med dragim poudaril, da je bilo leta 2001 23 posredovanj gasilcev, lani pa le 7. Za pomoč pri prireditvah se je gasilcem zahvalila predsednica TD Polzela Alenka Žnidar, podžupan Stanko Novak pa je izrekel pohvalo ob izvedbi prvega mladinskega gasilskega občnega zbora in jim zaželel, da bi za to humano dejavnost navdušili še več mladih.
Sledile so volitve novega vodstva,
Ivan Kotnik bo na čelu polzelskih gasilcev naslednja štiri leta.
za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Kotnik, nato pa v svoje vrste sprejeh nove članice in člane. Ob koncu so sprejeh še delovni in finančni plan za leto 2003.
T. Tavčar
Braslovški gasilci z novim predsednikom
103- občni zbor braslovških gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče je eno starejših društev v Spodnji Savinjski dolini. Letos so pripravili že 103. občni zbor. Iz poročil predsednika	Martina
Vodovnika, poveljnika Danijela Pantnerja in drugih je razvidno, da je društvo v Braslovčah med najbolj delovnimi. Poleg aktivnosti pri požarni preventivi, izobraževanju in tekmovanju so veliko prostovoljnega dela vložili v gradnjo prizidka h gasilskemu domu.
Novi predsednik Jože Matko
Udeležili so se različnih praznovanj gasilskih društev, za najmlajše člane pa so pripravili letovanje v Umagu, ki se ga je udeležilo tudi 14 sovrstnikov iz gasilskega društva Rommerskirchna iz Nemčije, s katerim imajo braslovški gasilci že več let prijateljske stike. Poleg tega, da so bili na več požarih, so pred obiranjem hmelja pregledah vse sušilnice na svojem območju, očistili pet vodnjakov, izvajali požarno stražo ob prireditvah na Žovneškem gradu, v vozilo GVC IO/I6 pa vgradili opremo za tehnično reševanje, ki so jim jo podarili gasilci iz Rommerskirchna, organizirah so pregled gasilnikov, dan odprtih vrat in še vrsto drugih aktivnosti. Program dela v tekočem letu je podoben lanskemu. Po izteku štiriletnega mandata so izvolili novo vodstvo društva. Novi predsednik je Jože Matko, poveljnik pa bo še naprej Danijel Pantner.
Ob koncu so podelili več priznanj. Priznanje in značko za 50 let dela v gasilstvu sta prejela Marija Kmičnik in Viktor Kus, za 20 let operativnega dela Marjetka Pantner, za 10 let pa Vinka Kerr ter Sabina in Rok Sorčan.
T. T.

*Lt.
Rimsta cesto 35, 3311 S€MP€T€fi, teh 03/ 700 06 30 OKULISTIČNI PB€GL€DI VIDU Zfl OČALA IN KONTAKTNE L€Č€!
OPTIKA SIMONA ŠEMPETER ČETRTEK, 6. 3. 2003 ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD ČETRTEK, 20. 3. 2003
Naročite se!
Novci kolekcija sončnih očal s strokovnim svetovanjem
Delovni čas: pon. - pet od 8. do 18. ute, soboto od 8. do 12. ure. _________________VABI VAS OPTIKA
Po DOLINI
februar2003
Tri uspešna desetletja
Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Žalec, ki šteje 213 članov in 86 družin, je lani praznovalo 30-letnico delovanja. Na sobotnem občnem zboru, ki je bil v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče, so ugotovili, da je najvidnejših uspeh v dosedanjem delovanju nov
varstveno-delovni center v Žalcu, ki so ga odprli januarja letos.
V uvodnem delu občnega zbora sta nastopila plesno-navijaška skupina s Polzele in ansambel Planinski odmev iz Griž. Iz poročila predsednika Riharda Kopušarja je bilo razvidno, da je društvo v tem obdobju doseglo zavidljive rezultate, ki se
kažejo predvsem v vsestranski pomoči in prizadevanju za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev oseb z motnjami v duševnem razvoju. Pomemben mejnik v njihovem delovanju je bila leta 1991 ustanovljena enota varstveno-delovnega centra Golovec v Žalcu, velik pa je bil tudi napredek na področju izobraževanja duševno prizadetih in njihovih družinskih članov. V ta namen so organizirah številne seminarje, več humanitarnih koncertov, ob 30-letnici so izdali brošuro, pripravili več strokovnih ekskurzij, izletov in družabnih prireditev.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo žalskega Sožitja. Po tridesetih, zelo uspešnih letih vodenja Riharda Kopušarja je predsedstvo prevzela Darja Cencelj. Sprejeli so nov statut društva, ob koncu pa podelili priznanja za humanitarno delo v društvu. Priznanja so prejeli: Danilo Vilč, Nevenka Požin in Marta Vilfand, za pomoč društvu pa Samo Sadnik.
T.T.
Na skupnem posnetku v knjižnici OŠ Polzela
Izkušnje prenašajo na druge šole
OŠ Polzela je ena izmed začetnikov uvajanja nacionalne osnovnošolske prenove. Uspešno so izpeljali prvo in tretjo triado 9-letne šole in se letos lotili še zadnje, druge triade. Ves čas iščejo nove oblike in metode delovanja, svoje izkušnje pa kot mentorska šola prenašajo na kolektive tistih šol, kjer se šele pripravljajo na 9-letno izobraževanje.
Pred dnevi jih je obiskala skupina upokojenih učiteljev, ki delujejo v društvu upokojenih pedagoških
delavcev Slovenije, sekcije Alpi iz Celja. Zanimalo jih je, kako uspešna je delo v 9-letni šoli in katere sestavine 8-letne šole so ohranili kot dobre. Vodja društva Vida Bukovec se je kot svetovalka Zavoda za šolstvo in šport, OE Celje, že pred desetletjem zavzemala za sproščen in sodoben pouk, v katerem bi bile zagotovljene vse psihosocialne potrebe otroka, predvsem potrebe po varnosti in spretnosti, ki sta osnovi za ustvarjalnost. Ravnateljica šole mag. Marinka Marovt je v svoji predstavitvi med drugim povedala, da je 9-letna šola
ohranila vse dobre značilnosti 8-letke in jih kvalitetno dopolnila oziroma nadgradila.
Gostje so si ogledah izbirne predmete, retoriko in tae-bo ter neposredno delo v delavnici. Učiteljice 1. razreda so predstavile integracijo matematike, slovenskega jezika, likovne in glasbene vzgoje. Učenci vseh oddelkov 1. razreda so ustvarjalno delovali v delavnicah, kar je ustaljena oblika dela v 9-letni šoli. Gostje so bili z obiskom na šoh zelo zadovoljni.
T. Tavčar
70 let ločiških gasilcev
Z občnega zbora (na levi dosedanji branjem poročila)
Člani PGD Ločica ob Savinji in predstavniki sosednjih društev in GZ Žalec so se zbrali na sedemdesetem občnem zboru. Po krajšem kulturnem programu je predsednik Martin Steiner podal poročilo o delu društva in med drugim dejal, da so se prebivalci, takrat še
novi predsednik Martin Steiner med
male Ločice, odločili ustanoviti lastno prostovoljno gasilsko društvo. Skrb za požarno varnost kraja in širše okolice je imela pri tem pomembno vlogo, bolj pomembno pa je bilo to, da je kraj potreboval organizacijo, ki bo združevala krajane. H dve funkciji sta
in
ohranili svojo vlogo vse do danes.
Aktivnosti v korist gasilskega društva, ki so potekale v kraju, so imele dobre rezultate. Nabavili so opremo, nova vozila, zgradili dom in ga tudi že obnavljajo. Na področju tekmovanja so dosegah uspehe, veliko skrb pa posvečajo izobraževanju svojih članov, je v poročilu dejal poveljnik Janko Vaši. V letošnjem letu bi radi nabavili nove delovne obleke, v domu uredili vhod v klet, se udeležili raznih tečajev, pripravili osrednjo poletno prireditev, na kateri bodo obeležili 70-letnico. Delo društva je pohvalil tudi član predsedstva Gasilske zveze Žalec Tone Laznik. Ob zaključku so podelili plakete veterana, ki so jih prejeh: Stanko Košec, Anton Vaši, Ivo Serdoner, Ivan Vaši, Jože Pencelj, Jože Košec, Slavko Vaši, Ivo Banko, Ludvik Regoršek, Franc Čebin in Alojz Tavčar. Izvolili so nove organe društva in za predsednika je bil ponovno izvoljen Martin Steiner.
T. T.
Evropski jeziki za managerje
V jami in nekropoli preko 25.000 obiskovalcev
V prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec so partnerji Ljudska univerza Šentjur, Andragoški zavod - Ljudska univerza Velenje, Razvojna agencija Savinja Žalec in UPI -Ljudska univerza Žalec, ki je nosilec projekta PHARE 2000 -donacijska shema Savinjske regije za projekt Evropski jeziki za sodobnega managerja podpisali pogodbo. Direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, ki je tudi vodja projekta, je povedala, da je namen osvežiti, izboljšati in nadgraditi znanje angleškega in nemškega jezika.
Udeleženci se bodo usposobili za pisno in ustno sporazumevanje v nemškem in angleškem jeziku na osnovni ah višji ravni. Projekt spada v prvo prioriteto donacijske sheme, in sicer izboljšati kakovost človeških virov na področju turizma, kemične industrije, orodjarstva in poslovnih
storitev. Znano je, da višji in srednji vodstveni kader v srednjih in malih podjetjih Savinjske regije pogosto nima dovolj jezikovnega znanja, ki bi
jim omogočilo hitro prilagoditev več-jezikovnim situacijam, vzpostavljanju partnerstev z evropskimi podjetji in odpiranje na tuje trge.
T. Tavčar
Ob podpisu pogodbe (od leve proti desni: direktor Ljiulske univerze Šentjur Ludvik Mastnak, direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek - Korent in direktorica zavoda Velenje - Ljudska univerza Velenje Mirjana Šibenc)
Turistično društvo Šempeter je konec minulega meseca pripravilo redni občni zbor, ki je bil namenjen tako enoletnemu kot štiriletnemu obračunu njihovega delovanja, ki ga je uspešno vodila in skupaj z upravnim odborom koordinirala Metka Vočko. Kot je povedala predsednica, je delo potekalo v štirih programskih sklopih: Jama Pekel in rimska nekropola, Oglaševanje in prireditve, Polepšajmo svoj kraj ter Sodelovanje v projektih KS, Turistične zveze Spodnje Savinjske doline in Zveze TD Občine Žalec. Poleg poročil je o njihovem uspešnem delu pričala tudi razstava, ki so jo pripravili za to priložnost. Z razstavo fotografij Šempetra je dvorano KZ Šempeter, kjer je potekal občni zbor, polepšal Miran Orožim.
Že sam uvod, ki so mu dah vsebino učenci gledališke skupine OŠ Šempeter s predstavitvijo projekta Zvoki iz Pekla, je bil dokaz, da turizem v Šempetru ubira uspešne korake in v svoje kolesje vključuje mlado generacijo, ki je nekakšen porok uspešnega dela TD tudi v prihodnje. Z jamo Pekel in rimsko nekropolo, ki sta neprecenljiva bisera naravne in kulturne dediščine, ima Savinjska dohna oziroma KS Šempeter turistični destinaciji, ki sta glavni v promoviranju turistične ponudbe in po številu obiska v dolini. V minulem letu je
obe turistični točki obiskalo skupaj 25.863 obiskovalcev, od tega preko 2000 tujcev. Sicer pa je bilo v zadnjih štirih letih, tako pri jami Pekel kot v Antičnem parku, organiziranih veliko prireditev, ki imajo tradicionalno obeležje. Kar nekaj so jih izpeljati v okviru 40-letnice delovanja TD in ob lanskoletni 50-letnici odkritja rimske nekropole.
Tudi v letošnjem lem bodo v TD organizirati vrsto prireditev. Med najpomembnejšimi bodo Cvethčna tržnica, Pesem naše dotine iz skrivnostne globine, Večeri glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja, Skrivno sporočilo v kamnu in Božična skrivnost v jami Pekel. Precejšen zalogaj bodo tudi vse ostale aktivnosti društva, ki ga bo tudi v prihodnje vodila Metka Vočko. Poleg nje so biti v
Upravni odbor izvoljeni še: Rosvita Ačkun, Ivica Čretnik. Cvetka Jelen, Darja Orožim, Egon Vločko in Marjan Volpe.
Občnega zbora so se udeležiti tudi predstavniki drugih društev in organizacij, ki delujejo v kraju in občini. Zbrane so nagovorili tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl, župan občine Žalec Lojze Posedel, podžupanja Zlatka Masnec, podpredsednik TZ Slovenije Jože Kandolf in drugi, ki so pohvaliti delo društva in poudariti njegovo vlogo pri razvoju turizma v dolini. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja in plakete za delo oziroma sodelovanje z društvom. Posebna priznanja je nekaterim najprizadevnejšim članom društva podelila tudi TZ Slovenije.
D. N.
Ivica Čretnik je ob tej priložnosti podelila plaketo za usprešno vodenje društva Metki Vočko
A V T O D E L I
PROD.\f4 RETERÌNIH DELOV TA AVTOMOBILE, KOMBffE. MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure,
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
februar2003
Osrednje teme
Cita Galič...
... Savinjčanom ob kulturnem prazniku
Telesno prizadeti imajo pravico voliti
V	današnjem hitrem tempu življenja je treba še posebej poudariti vrednote, ki niso povezane s potrošniško mrzlico in hlastanjem po materialnih dobrinah. Svet se bliskovito spreminja, vojne, naravne katastrofe so naš vsakdan. Toda treba se je ustaviti, poiskati lepote narave, knjige, poezije, glasbe - umetnosti nasploh. Če sami sebe ne bomo spoštovali, ohranjali našo kulturno dediščino in bili nanjo ponosni, kdo nas bo spoštoval? NAROD BREZ KULTURE JE MRTEV, SE ZGUBI!
Vendar se največkrat zdi, da smo sami sebi najbolj nevarni. Vse, kar je tuje, je dobro, pa naj bodo to imena trgovin, podjetij; lokalov, raznih TV oddaj, ki nas podcenjujejo in poneumljajo (npr. šov Jerrya Springerja).
Prešeren seje boril za materni jezik, razvijal lepote slovenskega jezika, pa danes?!
Vse je kul, jul, dvojine več ne poznamo, polovično vikanje ali tikanje je postalo slovnično pravilo (npr. Kaj boste pa imela?). Prepričana sem, da bi bilo danes Prešernovih bodic na račun one-čaščenja slovenskega jezika ogromno.
V	času Prešerna je živel in deloval tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki je vse svoje življenje posvetil ohranjanju slovenstva, slovenske besede, jezika, med drugim je zbiral narodno blago, ljudske pesmi in se boril proti prevladi nemškegajezika in kulture. Kaj pa danes?
Danes se navdušujemo nad
jugo glasbo in kar je še slabše, ustvarjamo to glasbo tu, v Sloveniji, v slovenskem jeziku. Ker je medijsko agresivna, je tudi zelo popularna in jugonostalgija živi naprej. Po drugi strani pa mladi ne poznajo slovenskih pesmi in skrb za ohranjanje kulturne dediščine je toliko večja.
Najbolj razočarani nad vsem tem so tisti Slovenci, ki že desetletja živijo v tujini in ob obisku domovine razočarani ugotavljajo negativen odnos do slovenske kulture. Pred kratkim mi je kanadska Slovenka dejala: “Pri nas v Kanadi slišim več slovenske glasbe na radiu v enem tednu, kot pa sem jo v treh mesecih doma v Sloveniji. ” Na Koroškem, v Avstriji, se Slovenci borijo za svoj radio z gladovno stavko, ker se zavedajo, kaj pomeni ohranjanje slovenskega jezika in kulture za njihov obstoj.
Mi pa si še naprej zatiskamo oči in ušesa in naši politiki ponosno ugotavljajo, da smo demokratična država in da vsak lahko dela, kar si želi. Koliko zastav je bilo včeraj obešenih ob našem državnem prazniku? Zelo malo. Vidite, tudi tu se odraža odnos do kulture in nenazadnje do države!
Pa saj veste, da je od demokracije do anarhije samo korak. Želim si, da ne bi preveč korakali.
Zato smo tisti, ki želimo delati in ustvarjati v kulturi, poklicani, da na te probleme opozarjamo vedno znova in znova.
(Iz govora v Marija Reki, 9. februar 2003)
O Žalčanki Nuši Ilovar smo v Utripu že večkrat pisali, omenili smo tudi njeno prizadevanje za volilno pravico, čeprav ji je zaradi fizične prizadetosti odvzeta opravilna sposobnost. Nuša je zmagala.
Nuša Ilovar je zaradi cerebralne paralize priklenjena na invalidski voziček. Nuša tudi govori težko, vendar duševno ni prizadeta, čeprav sama ne more skrbeti zase in mama Anica je tudi po Nušini polnoletnosti njena uradna skrbnica. Zaradi skrbništva so bile Nuši odvzete opravilne sposobnosti. Prvih volitev po osamosvojitvi Slovenije se je še lahko udeležila, potem pa je sklep sodišča o podaljšanju starševskih pravic priromal na volilno komisijo. Nuša ni bila več vpisana v volilnem imeniku in
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije oziroma Kmetijsko svetovalno službo Slovenije organizira 41. seminar o hmeljarstvu, ki je vsako leto v drugem kraju. Tokratni seminar bo v petek, 28. februarja, v Čebelarskem centru Slovenije v Lukovici.
Tradicionalni seminar ima pomembno vlogo pri predstavljanju in uvajanju novejših spoznanj in strokovnih dosežkov s področja hmeljarstva. Namenjen je predvsem prenosu rezultatov poskusov in raziskav hmeljarjem, izmenjavi izkušenj in ugotovitvam o pridelavi hmelja v preteklem letu. Pomembna naloga srečanja je izmenjava mnenj o najbolj perečih problemih v hmeljarstvu.
Letos bo seminar enodnevni, na njem pa bodo obravnavali dve temi: Perspektive slovenskega hmeljarstva
tudi vabil na volitve ni dobivala. Z vztrajnostjo je pisala roman Strah pred samoto in izdala zbirko pesmi Klovnom življenja, z vztrajnostjo pa se je oprijela tudi boja za svojo volilno pravico. Ni se sprijaznila z dejstvom, da volilna pravica ni kategorizirana tako, da bi se duševno in telesno prizadeti ljudje ločili glede opravilne sposobnosti in volilne pravice.
Anica Ilovar, ki je pripravljena storiti vse za svojo Nušo, se je lansko jesen pridružila pobudi Franca Cuznarja in na Ustavno sodišče RS vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več zakonov, ki urejajo volitve. Zakon določa, da ima pravico voliti tisti državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. To je v naspro-
in Tehnologije pridelave ter varstvo hmelja. V okviru prve teme bodo hmeljarje informirah o trenutnem stanju na področju hmeljarstva in o vlogi slovenskega hmeljarstva v kmetijstvu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Spregovorili bodo o programih prodaje v prihodnosti, v povezavi s tem pa bo podana informacija o trenutnem stanju na področju žlaht-njenja in sadilnega materiala.
V drugem tematskem sklopu bo podana ocena letnika 2002 in osvetljeni bodo vzroki za majhne pridelke in nižje vrednosti alfa kislin. Opozorili bodo na napake in pomanjkljivosti, ki so se lani najpogosteje pojavljale. Udeležence seminarja bodo strokovnjaki inštituta opozorili tudi na ukrepe v zvezi z zapleveljenostjo hmeljišč ter na nekatere bolezni in škodljivce, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo.
K.R.
tju s 43. členom slovenske ustave, ki določa, da je volilna pravica splošna in enaka in da ima pravico voliti vsak državljan, ki je dopolnil 18 let.
Pregovorna počasnost slovenskih sodišče se je tokrat izkazala za neutemeljeno. Ustavni sodniki so namreč že odločili v prid Nuši in vsem, ki jim je bila poslovna sposobnost odv-
Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je društvo, ki deluje v javnem interesu (odločba pod zaporedno št. JI-48, z dne 1. 2. 2002) na področju socialnega varstva, zdravstva in na področju športa. Območje, na katerem deluje, obsega 32 občin t. i. celjske statistične regije: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, G. Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogatec, Rog. Slatina, Sl. Konjice, Solčava, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec.
V občini Žalec smo se prvič odmevneje predstavih na odprtju prenovljenega atletskega stadiona v Žalcu. Naslednja vehka predstavitev je bila organizacija 33- memoriala prof. Bojana Hrovatina. Tekmovanje je odlično potekalo pod taktirko ravnatelja OŠ Žalec Adija Vidmajerja, obiskal pa ga je tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Ob obilici dela v
zeta zaradi fizične prizadetosti. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu 31. januarja letos, veljati pa je začel 3. februarja. Vsi invalidi, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi fizične prizadetosti, se zdaj lahko vpišejo v volilni imenik in se udeležijo volitev ter referendumov.
septembru 2002 je našel čas tudi za našo prireditev in podelil nekaj priznanj najuspešnejšim atletom. Ob tej priložnosti se mu toplo zahvaljujemo.
Društvo, ki ima sedež v Celju na Podjavorškovi 1, šteje 110 članic in članov (moških več kot 60 %). Med članstvom prevladujejo paraplegiki in tetraplegiki. Po socialnem statusu je večina upokojenih, med nami pa je tudi nekaj študentov.
Program našega društva zajema:
•	ohranjanje zdravja,
•	prebivanje in prilagajanje okolju,
•	tehnične pripomočke,
•	usposabljanje za aktivno življenje in delo,
•	posebno socialno pomoč,
•	prevoze,
•	kulturo,
•	informativno dejavnost,
•	šport,
•	izobraževanje,
•	izvajanje pomoči na domu,
•	interesne dejavnosti.
Društvo se financira predvsem iz sredstev FIHA, lokalnih skupnosti, donatorjev in prostovoljcev.
Alojz Strniša
Hmeljarji v Lukovico
K.R.
Ob evropskem letu invalidov
Predstavitev Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske
ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA •
Kultura v mojem kraju
Življenje je hitra, minljiva karavana. Nimamo se časa ustaviti, si kaj ogledati, čemu prisluhniti... Hitimo skozi življenje, ob tem pa kar prevečkrat pozabljamo na sebe in svoje duhovne ter kulturne potrebe, ki nam lahko polepšajo življenje. Kultura je kot šopek raznovrstnega cvetja, ki ga ponazarja lepa beseda, pesem, glasba, gledališka igra ... je del nas in identiteta naroda. V mesecu, ki se izteka, smo veliko govorili o njej in spremljali najrazličnejše kulturne prireditve. Kako pa Savinjčanke in Savinjčani ocenjujejo kulturno ponudbo v svojem kraju, občini, koliko se sami	udeležujejo	kulturnih
prireditev in kaj morda pogrešajo?
Boris Golavšek: 'Živim v občini Prebold, kjer ima kulturno življenje —mm	globoke
■ ' ;
ggjf	^ Tradicija se
■fw	ohranja
tako rekoč
K,	z vzponi in
«■	■■ j[	padci skozi
dolga dese-
tletja kulturnega delovanja, ki so mu dajali še posebno vehk pečat v DPD Svoboda Prebold, pa tudi v nekdanjih društvih Kmečkih fantov in deklet in drugih organizacijah, ki so delovale v kraju. Tildi danes sloni kulturno dogajanje na preboldski Svobodi in njenih sekcijah, v zadnjih obdobjih pa tudi na KD Šešče, KD Marija Reka in na nekaterih drugih. Lahko bi rekel, da je kulturnih prireditev kar veliko, premalo pa so izkoriščene morda dvorane po gasilskih domovih. Sam si rad ogledam kakšno gledališko igro, prisoten pa sem skoraj na vseh na proslavah in kakšnem koncertu pevcev ali godbenikov.”
Simon Ograjenšek: “Mislim, da je kulturno življenje v občini
— Polzela zelo jföjj	r.i/cihanu
i %-,	smo po ste-
/	' v vilnih pev-
.	škili zborih,
gledališki
<Jt-'k* l'nasI
na novo pa
se je ustanovilo društvo Cecilija, ki goji tamburaško dejavnost, pihalno glasbo in še kaj. Vse to govori, da je kulturna dejavnost v porastu, temu
primemo pa je tudi več prireditev. Če se ozrem na svoj domači kraj Andraž, pa seveda ne morem mimo tradicionalne prireditve Družina poje, ki bo letos praznovala svoj 20-letni jubilej. Ob vseh prireditvah je ta na najvišjem mestu, v njeno organizacijo in izvedbo pa so tako rekoč vključena vsa društva, ki delujejo v kraju. Sam sem sicer predsednik športnega društva, a hkrati tudi v organizacijskem odboru prireditve Družina poje. Udeležujem se vseh prireditev v kraju, vsi pa si želimo priti do ustreznejših prostorov za delovanje kulture.”
Cirila Korbar: "Živim v Žalcu in občini, kjer je po mojem dokaj pestro kulturno življenje. Sama sem bolj vezana na Žalec, saj so mi prireditve, ki so v mestu, tako rekoč pri roki. Zelo rada hodim v gledališče skupaj z vnuki in povsod, kjer se le kaj dogaja. Pa naj je to v knjižnici, likovnem salonu ali kje drugje. Uidi te prireditve, ki so jo ob Valentinovem pripravili pri Zotllovih,
nisem izpustila. Pravzaprav sem vesela vsega, kar vsaj malo diši po kulturi oziroma ima neko vsebino in namen. Če bi tako na hitro ocenjevala, bi lahko rekla, da je v našem mestu lepo število možnosti za duhovno in kulturno bogatitev, ne bi imela pa nič proti, če bi jih bilo še več. Mislim, da lahko vsakdo vsaj nekaj najde zase. Sicer pa mi ni dolgčas, saj imamo Univerzo za HI. življenjsko obdobje, aktivno pa sem vključena tudi v delovanje RK.” Dušan Vasle: “Kultura je del mene in jaz sem del nje, saj sem že
^	__________- i dolgo let
:	'-jpttj	član (indbe
■	Zabukovi-
I IpMr	^	Sd	ca, ki ima
I	že več kot
tradicijo.
PillJl	Tudi sicer
je kulturno
življenje v KS Griže prežeto z bogato kulturno tradicijo, za kar gre zahvala preteklim rodovom in dejstvu, da je bil zaradi rudnika to delavski kraj, kjer je bila potreba po kulturnem delovanju še toliko večja. Danes je v Grižah zelo veliko kulturnih prireditev in lahko bi rekel, da je malo krajev na podeželju v Sloveniji, kjer je kulturno delovanje tako bogato. V okviru DPD Svoboda Griže deluje več sekcij, ki gojijo petje, glasbo, gleda-
liško igro ... in če bi hoteli vsi nastopiti na eni prireditvi, bi ta trajala lahko tudi več ur. Tildi če naša godba ne nastopa, se rad udeležim vseh prireditev. Ob tem pa sem včasih kar malo jezen, če vidim, da se ljudje niso odzvali v takšnem številu, kot bi si izvajalci zaslužili.”
Vanja Stojakovič: “Mislim, da je v Žalcu kar nekaj prireditev, ki so enkrat bolj, drugič manj kulturno obarvane. Priz- nati moram, da se jih sama kaj veliko ne udeležujem, obiščem pa zato večkrat prireditve izven Žalca. Tudi drugi mladi, ki študirajo v Mariboru ah Ljubljani, imajo neprimerno večje možnosti za stik s kulturo in njenim širokim spektrom delovanja. Marsikdo je tudi aktivno vključen v kakšno izmed teh dejavnosti in tako v svojem kraju niti ne čuti potrebe po dodatni angažiranosti. Glede na to, da je Žalec malo mesto, smo lahko kar veseli, da se v njem dogaja to, kar se. Vsi mladi pa bi bili verjetno zelo veseli, če bi v mestu zaživel nekakšen klub za mlade, kjer bi se lahko organizirano odvijalo kulturno življenje in dejavnost mladih. Zelo rada grem v kino,
gledališče ah na kakšen glasbeni koncert.”
Katja Rojnik: “Sem doma v občini Braslovče, v kraju, kjer se lahko pohva-hmo z boga-
j	dediščino, ki
I	jr ^	j ° daje staro
trško jedro, župnijska
cerkev, dvo-
*----------^-------- ree Legant...
širše vzeto pa je nadvse pomemben, v smislu te dediščine, grad Žovnek, ki se počasi obnavlja in že služi kulturnim prireditvam. Teh pa je tudi sicer kar nekaj v občini, čeprav mislim, da bi jih lahko bilo še več. Med prireditvami zavzema najvidnejše mesto Dan hmeljarjev, ki ni samo turistično-etnografska, ampak tudi kulturna prireditev, saj ne manjka petja glasbe in drugih oblik kulturnega delovanja. Resnici na ljubo pa mislim, da je v občini zelo malo ah skoraj nič prireditev za mlade, zlasti če izvzamem prireditve, ki se odvijajo v okviru osnovne šole. Tako moramo hoditi v Celje, Žalec ah kam drugam. Rada si ogledam kakšen dober film, grem v gledališče in na kakšno proslavo.”	D. Naraglav
Osrednje teme
februar2003
Kako organizirati javni shod ali prireditev
S posveta o organiziranju javnih shodov in prireditev po novem zakonu
V pisarni Zveze športnih društev občine Žalec je bil organiziran posvet na temo organizacija javnega shoda ali javne prireditve. Posvet je vodila Simona Stanter, vodja oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Žalec, s pojasnili pa je sodeloval tudi predstavnik policijske postaje Žalec Aleš Masnec. Posvet je bil organiziran za predstavnike zvez športnih društev na območju UE Žalec in predstavnike občin za šport, saj je s 6. januarjem 2003 začel veljati nov Zakon o javnih zbiranjih.
Zakon prinaša nekatere novosti: javne shode in javne prireditve je po novem treba prijaviti na pristojni policijski postaji, policijskemu oddelku ali policijski pisarni, na območju katere se organizira, in
sicer shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa najmanj 5 dni pred dnevom javne prireditve. Za nekatere javne shode in javne prireditve je tudi po novem zakonu potrebno dovoljenje pristojne upravne enote, na območju katere se organizira shod ali prireditev. Prošnjo za dovoljenje mora organizator vložiti najmanj 7 dni pred dnevom shoda ali prireditve, razen za prireditve na cesti, za katere Zakon o varnosti v cestnem prometu določa 30-dnevni rok. V primeru, če prireditev na cesti poteka na območju dveh ali več upravnih enot, mora organizator prošnjo namesto na upravni enoti vložiti na Ministrstvu za notranje zadeve.
Simona Stanter je povedala, da mora organizator prijavo oziroma prošnjo za dovoljenje podati na obrazcu, ki ga je mogoče kupiti v
nekaterih papirnicah, organizator pa ga lahko dobi brezplačno tudi na vsaki upravni enoti, policijski postaji oz. oddelku policije. Obrazec je objavljen tudi na spletnem portalu e-uprave. Sicer pa je v zvezi z novim zakonom izdana tudi posebna zlo-
ženka, v kateri je razloženo, kaj je javni shod oziroma javna prireditev, katere shode oziroma prireditve je treba prijaviti in za katere je potrebno dovoljenje, kaj mora organizator obvezno zagotoviti in kakšne izjeme zakon dopušča.
D. N.
Sodelovati v javnem življenju lokalnih skupnosti
Pred dnevi je Visoka upravna šola pripravila posvet o lokalni samoupravi. Med udeleženci posveta je bila tudi podžpanja Občine Žalec Zlatka Masnec. Poudarila je, da je temeljna značilnost demokracije udeležba državljanov v javnem življenju v njihovih lokalnih skupnosti. In kako se občani vidijo - če sploh - v procesih odločanja na lokalni ravni?
“Lokalna samouprava je bila uvedena z namenom pogosteje organizirati zbore občanov in tako prispevati k demokratizaciji življenja ljudi v lokalnih skupnostih, kar je omogočilo vključevanje ljudi v procese odločanja v lokalni skupnosti. S temi oblikami naj bi ugotavljali odnos ljudi do konkretnih in perečih težav, v svoji lokalni sredini. Za slovensko lokalno samoupravo lahko ugotovimo, da je, kar se neposrednega odločanja prebivalcev tiče, nerazvita. Lokalna samouprava pa je Uidi po stališčih Sveta Evrope temeljni kamen vsake demokracije in njeni dokumenti govorijo o potrebi krepitve lokalne in regionalne demokracije, pri čemer v ospredje postavljajo državljane, katerim morajo biti namenjene vse dejavnosti v lokalnih skupnostih. Ministrski odbor Sveta
Evrope je v priporočilu državam članicam med drugim zapisal: “Sodelovanje državljanov je srce demokracije in državljani, ki spoštujejo demokratične vrednote in se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti ter se vključujejo v politično dogajanje, so življenjska sila vsakega demokratičnega sistema.” Tako o nujnosti zniževanja ravni odločanja menijo vladni uradi, strokovnjaki s področja javne uprave, sociologije in predstavniki Evrope.
V našem vsakdanu pa se poleg vprašanja, kako povečati interes občanov po sprejemanju informacij in dajanju pobud, postavlja predvsem vprašanje želje biti soudeležen in biti sposoben soudeležbe pri odločanju. Sami načini vključevanja so šele posledični korak.
Zagovorniki zborov občanov in trenutno na državni ravni razvpitih referendumov kot neposredni obliki odločanja se bodo slej ko prej vprašali o smiselnosti teh oblik. Razni prostorski akti in proračun so glavni akti, o katerih je potrebno na lokalni ravni v okviru koledarskega leta odločati. In so strokovni, z nujno strokovno obrazložitvijo in podlago, ki jo je nemogoče popularizirati na nivo neposrednega informiranja in odločanja.
Vse bolj pa se zavedamo podiranja
okvirov fizične prisotnosti in preživele miselnosti o zamejevanju lokalne demokracije na ozko lokalne zadeve v času, ko nova informacijsko-komunikacijska tehnologija neizmerno razširja prostor vsakdanjega življenja. Potrebno je upoštevati, da
Podžupanja Zlatka Masnec
lahko preko elektronskih klepetalnic ali forumov pridobimo mnenja, vprašanja in pobude ljudi, ki se sicer ne bi nikoh odločili za neposreden nastop v javnosti. Thdi ni nujno, da so ozko fizično vezani na naš lokalni prostor, če jih problem, o katerem razpravljamo, zanima. V današnjem času je zelo pomembna tudi hitrost pri pretoku mnenj. Pri prizadevanju za čim širši krog občanov, ki sodelu-
jejo v procesu nastajanja odločitev, ne smemo pozabiti na vlogo vključevanja novih skupin prebivalcev v odločanje na lokalni ravni in jim pri tem dovoliti integracijo v naš skupni življenjski prostor. Če pa jih bomo želeli preobraziti in prilagoditi njihovo kulturo svoji lastni, nismo upoštevali načela različnih med enakimi.”
Na posvetu so govorih tudi o vlogi žensk v lokalni samoupravi in v politiki, ki je ne gre prezreti: “ Ko ne bomo več razmišljali (razmišljale) o tem, ah smo ah ne enako sposobne kot moški sodelovanja pri odločanju, ampak bomo o tem prepričani, potem tudi vprašanj, zakaj se tako malo žensk pojavlja na mestih javnih funkcionarjev, ne bo več.” Torej, poti so neizmerne. Mnenje in pobudo lahko izrazimo preko politične stranke, iniciativo lahko podamo v raznih interesnih združenjih, društvih in zvezah, preko interneta smo lahko del širše izmenjave mnenj in izkušenj. Neformalna srečanja pa so pogosto tista, ki v sproščenem vzdušju vplivajo na kakovostno sproščanje idej. Poti so neizmerne, če je le želja stopiti na pot, neizmerna,” je poudarila Zlatka Masnec.	K. R.
Telefon:
Telefax:
Hmezad
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 PETROVČE
03/570 81 73 03/570 82 48
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
KGZ Celje, Kmetijsko svetovanje, Izpostava Žalec, Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije in Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline
organizirajo
rcruxA
SVETOVALNA
M—
15. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 2003 v Petrovčah
PROGRAM:
•	od 5. do 7. ure
•	ob 8. uri
•	ob 9- uri
-	dovoz blaga in priprava stojnic
-	sv. maša v petrovški baziliki
-	odprtje sejma in razstave v dvorani vrtnarska razstava vrtnin in okrasnih rastlin (Združenje pridelovalcev vrtnin celjske
in koroške regije)
-	razstava malih Živah (Društvo gojiteljev malih Živah občine Žalec)
-	prikazi, degustacije in prodaja izdelkov
-	razstava in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje DKŽ Petrovče
-	degustacija vin savinjskih vinogradnikov
• ob 11. uri	- pozdrav in nagovor pokrovitelja
-	prikazi raznih kmečkih del in običajev
-	zabavah vas bodo veseli godci
•	ob 19- uri - zaprtje sejma
Prijave sprejemamo po telefonu: 03/ 570 81 73
faks: 03/ 570 82 48
Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku!
Evropska unija včeraj, danes in jutri
Pred nami sta referenduma za vstop Slovenije v NATO in EU. V minulih tednih smo bili priča številnim vročim razpravam o tem, kakšen naj bo referendum. Vse skupaj je pripeljalo do resnih zapletov, ki so močno razburkali slovensko politično sceno in nazadnje pripeljali tudi do odločitve za spremembo ustave. Ljudska volja bo tako obvezujoča za vlado. Kakšen bo rezultat enega ali drugega referenduma, ni mogoče napovedati, vendar javnomnenjske raziskave kažejo, da ljudje v veliki večini podpirajo vstop Slovenije v Evropsko skupnost, medtem ko je nekoliko bolj negotova odločitev glede Nata. O tej severnoatlantski vojaški zvezi smo pred slabim letom že pisali. In kakšna je bila EU včeraj, kakšna je danes in kakšna naj bi bila jutri.
Enotnost ima za različne ljudi različen pomen. Očetje Evropske unije so med ruševinami povojne Evrope zasnovah vizijo enotnosti, ki bo presegla sosedsko zavist in prerekanje ter popeljala evropske narode na dolgo pot enotnosti in blaginje. “Ne oblikujemo koalicije držav, temveč unijo ljudi,” je bila misel, ki jo je pred dobrimi petdesetimi leti izrekel Jean Monet.
Evropski narodi delijo skupno zgodovino in imajo kljub razlikam skupno dediščino. Vse države Unije stremijo k stalnemu miru in stabilnosti, z ustanovitvijo Evropske unije pa so poudarile koncepte pravičnosti, demokracije in pravne države, ki jih širijo tudi med svoje sosede.
Evropska unija ima danes petnajst držav članic s skupno približno 370 milijoni prebivalcev in predstavlja največji trgovinski blok na svetu. Uveljavila je svobodo gibanja ljudi, blaga, kapitala in storitev, državljani imajo evropski potni hst (v uporabi od leta 1985), od leta 1996 enotno evropsko vozniško dovoljenje, evropsko himno (Beethovnova Oda radosti) ter svojo zastavo (krog z dvanajstimi zlatimi zvezdicami na modri podlagi) Na srečanju Evropskega sveta v Luxemburgu (12. in 13. decembra 1997) se je 15 držav članic EU odločilo odpreti vrata v Unijo tudi državam vzhodne Evrope. Evropski svet je pričel s procesom širitve Unije, ki naj bi potekal v “fazah in v skladu s hitrostjo, ki je odvisna od stopnje pripravljenosti vsake bodoče države članice.” Cilj tega je “privesti bodoče
države članice do položaja, ki bo omogočil pridružitev k Uniji in hkrati pripravil Unijo za širitev na podlagi dobrih odnosov.” Pristop je možen takoj, ko je država, pristopna članica, sposobna prevzeti vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, ter izpolnjevati vse zahtevane gospodarske in politične pogoje.” Ti pogoji vključujejo stabilnost demokratičnih inštitucij, spoštovanje manjšin, obstoj tržnega gospodarstva, ki je sposobno prenesti vse konkurenčne pritiske znotraj Unije, in sposobnost prilagajanja ciljem politične, gospodarske in denarne unije.
Samo še vprašanje časa je, kdaj bomo na ohmpiadah navijah za evropska moštva, mladi fantje pa bodo služili vojaški rok ter opravljah javna dela v mednarodnih enotah. Kljub vsemu ima Evropa za ljudi pred sabo še dolgo pot. Združitveni proces, ki se je pričel, ko je šesterica držav ustanovila Skupnost, je še vedno poln življenjske sile. Skupnost šesterice je leta 1973 prerasla v skupnost deveterice, leta 1981 v skupnost deseterice, leta 1986 v skupnost dvanajsterice, že šesto leto pa je' v veliki evropski družini petnajst članic. V naslednjem desetletju se bo povečala na Skupnost petindvajseterice.
Ob vsem tem pa je najpomembnejša zavest o pripadnosti veliki evropski družim, ki se vse bolj krepi med prebivalci Unije. K temu sta pripomogla tudi skupna avluta evro in odprava mejnih kontrol na Schengenskem območju (slednje bo sčasoma vključevalo vse države članice) . Uvedba neposrednih volitev v evropski parlament pa je najvišjo institucijo skupnosti neposredno povezala z voljo ljudi in ji tako podelila potrebno legitimnost.
Kakšna bo podoba Evrope v prihodnosti po vseh teh integracijskih procesih, lahko le slutimo, vsekakor pa je sedanja širitev EU zanjo velik izziv, še zlasti, če upoštevamo veliko število bodočih držav članic, obseg prebivalstva in precejšen razkorak v razvitosti v primerjavi s povprečjem sedanje skupnosti 15 držav. Vprašanje uspešnosti integracije 110 milijonov prebivalcev, ki predstavljajo petino prebivalstva Unije, a hkrati ustvarjajo manj kot 5 % njenega bruto družbenega produkta, je zato še kako aktualno in upravičeno.
D. N.
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
GPS
MERITVE
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
februar2003
Podjetništvo
Odprta vrata med največje
2002
Distributor Excellence Award
EMEA
Retail Store Solutions
Na svetovni konferenci multinacionalke IBM je podjetje Mikropis Holding iz Žalca za svoje dosežke v distribuciji IBM-ove računalniške opreme za prodajna mesta prejelo visoko nagrado. Nagrada odpira nove možnosti za razvoj računalniškega holdinga, ki se je v sedemnajstih letih razvil iz majhnega zasebnega podjetja. “Zdaj ni več pomembno, da prihajamo iz države s samo dvema milijonoma prebivalcev, s to nagrado smo zdaj zapisani med strateške partnerje in imamo dosti več možnosti za sodelovanje s svetovnimi IBM-ovimi centri glede pogojev in prenosa aplikacij na nova področja,” je po vrnitvi iz Združenih držav Amerike povedal direktor podjetja Janez llplaznik.
Nagrado “IBM Distributor Excellence Award” za izredne dosežke na področju distribucije so podjetju Mikropis Holding podelili na IBM-ovi svetovni konferenci, ki je potekala konec januarja v Orlandu v ZDA. Gre za zelo velik dosežek, saj sta bdi za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA) podeljeni le dve tovrstni nagradi - ena za Evropo in ena za Bližnji vzhod. Mikropis Holding je torej kot edino podjetje v Evropi prejelo nagrado za dosežke na področju distribucije IBM-ovih sistemov za prodajo na drobno (blagajne, samopostrežni kioski in pripadajoča programska oprema), ki jih uporabljajo v številnih dejavnostih, od maloprodaje, gostinstva, turizma, bančništva, zavarovalništva, do zabavne industrije, prometa ipd. V letu 2002 so prek svojih največjih strank uspešno vstopih tudi na trge nekdanje Jugoslavije - predvsem v Hrvaško, Bosno in Srbijo. Lani so med drugim opremili z blagajnami ter drugo računalniško in program-
sko opremo 70 Mercatorjevih trgovin na Hrvaškem in Mercatorjev prodajni center v Beogradu.
Nagrada “IBM Distributor Excellence Award" pomeni veliko priznanje za Mikropisovo dolgoletno delovanje na trgu računalniške opreme. Že 17 let so namreč največji zastopniki in distributerji strojne in programske opreme najbolj priznanih svetovnih podjetij, kot so IBM, APC, PSC, NEC, OH, ZEBRA in ostali, med njihove največje kupce pa sodijo tudi podjetja kot so Mercator, Zavarovalnica Triglav, Nova Ljubljanska banka, Lek in še mnogo drugih.
Od s. p. do računalniškega holdinga
Podjetje Mikropis je bilo ustanovljeno leta 1986 kot eno prvih slovenskih majhnih zasebnih podjetij, ki so sprejela izziv časa in že takrat začela z domačim znanjem razvijati in izde-
lovati računalniško programsko opremo. Podjetje je hitro širilo dejavnost in poslovanje ter zraslo v eno večjih in najuspešnejših računalniških podjetij pri nas. Holding danes zaposluje približno 40 redno zaposlenih in preko 20 pogodbenih
sodelavcev. Med njimi je večina inženirjev in drugih visokošolsko izobraženih strokovnjakov, ki z znanjem, pridobljenim doma in v tujini, obvladujejo celotno področje razvoja, postavitve in vzdrževanja informacijskih sistemov. Še posebej uspešni so pri razvoju in izdelavi programskih rešitev za potrebe trgovine, turizma, proizvodnje in financ.
Od leta 1999 je Mikropis registriran pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport kot samostojna raziskovalna skupina za področje računalništva. Podjetje pri razvojno-razisko-valnem delu sodeluje tudi s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru ter z razvojnim laboratorijem IBM v Rochestru v ZDA. Vsako leto Mikropis nameni za razvoj novih izdelkov in programov ter za izobraževanje kadrov približno 200 milijonov tolarjev. Z dosedanjimi razvojnimi dosežki si je pridobilo tudi možnost rednega izobraževanja
strokovnjakov in testiranja izdelkov v IBM-ovih razvojno-raziskovalnih oddelkih.
Celovita ponudba je konkurenčna prednost
Lasten razvoj na podlagi domače-
ga znanja in najnovejših tehnoloških dosežkov svetovne računalniške industrije, izdelava domače, slovenske programske opreme in vrste lastnih izdelkov (kot so npr. brezžični in registracijski terminali, krmilniki in drugo) omogočajo, da Mikropis za vsakega naročnika posebej razvije najboljše rešitve za računalniško vodenje in spremljanje vseh poslovnih in drugih procesov v trgovini, proizvodnji, bančništvu, zavarovalništvu, turizmu in drugih dejavnostih. Uporabnike tudi strokovno usposobijo in nanje prenesejo celotno znanje, potrebno za delo z informacijskimi sistemi. Prav celovita ponudba, to je izvedba in prodaja projektov “na ključ”, je poleg kakovosti največja prednost Mikropisa pred konkurenco.
Rešitve Mikropisovih strokovnjakov so danes nameščene na več kot 500 lokacijah v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Srbiji. Med največje projekte sodijo:
•	razvoj in postavitev računalniškega sistema za popolno vodenje poslovanja v grosističnih,
Cash&Carry in maloprodajnih trgovinah (Mercator, Kompas MTS, DZS, Era, Vele, Interspar, DM. Merkur itd.);
•	postavitev poslovno-informacij-skega sistema na letališču Brnik, uvedba avtomatskega evidentiranja potnikov in prtljage ter vključitev slovenskega osrednjega letališča v mednarodni informacijski sistem;
•	sodelovanje pri postavitvi in vzdrževanju računalniškega sistema v večjih slovenskih zavarovalnicah in bankah;
•	računalniško spremljanje pretoka potnikov in blaga na slovenskih carinarnicah;
•	računalniško vodenje in spremljanje proizvodnje in poslovanja s pomočjo črtne kode in brezžičnih
Mlekarna Celeia iz Arje vasi na začetku vsakega leta pripravi srečanje svojih proizvajalcev mleka, na katerem najboljšim v minulem letu podeli priznanja, vodstvo podjetja pa ob tej priložnosti predstavi poslovne rezultate. Letošnje srečanje je bilo prejšnji teden v Zrečah.
V Celei so lani od 20 kmetijskih zadrug oziroma približno 1500 kmetov in ene lastne kmetijske proizvodnje odkupili 76,5 milijona litrov mleka, kar je okoli 8 odstotkov več kot leto prej. Približno 70 odstotkov
Nagrada, ki pomeni vstop med največje.
terminalov v številnih podjetjih po vsej državi.
S temi in drugimi uspešno uresničenimi projekti, predvsem pa z znanjem, kakovostjo in s korektnim poslovnim odnosom, poudarja Janez Uplaznik, si je podjetje Mikropis Holding pridobilo tudi zaupanje največjih svetovnih proizvajalcev računalniške opreme, kot so IBM, NEC, APC, PSC, OH, ZEBRA in drugi. Sodelovanje s tako uglednimi tujimi partnerji strokovnjakom Mikropisa omogoča, da se sproti seznanjajo z naj novejšimi dosežki svetovne računalniške industrije in le-te takoj uvajajo v svoje izdelke in storitve za uporabnike. Prek Mikropisa torej prihaja v Slovenijo vrhunska računalniška tehnologija.
Mikropis svoje programske in tehnološke rešitve redno preverja tudi na znanih svetovnih računalniških in inovacijskih sejmih ter razstavah (EUREKA v Bruslju, CEBIT v Hannovru itd.), kjer je prejel že vrsto visokih priznanj. Leta 1999 ga je IBM uvrstil med 30 najperspektivnejših razvojnih ekip na svetu, ki razvijajo
odkupljenega mleka so predelali v sire, ostalo pa porabili za široko paleto fermentiranih izdelkov blagovne znamke Zelena dolina, ki se od konca lanskega leta ponašajo z žigom za živila z najvišjo stopnjo varnosti za potrošnike. V oktobru je mlekarna pridobila tudi status izvoznika v države Evropske unije.
V lanskem letu je največ mleka oddala koroška kmetijsko-gozdar-ska zadruga (19.616.640 litrov), med posamezniki pa Franci in Jožica Rotnik iz Ravn pri Šoštanju (538.287 litrov) in Jože Četina iz Spodnjih Grušovelj (512.274). Zadruge iz
programsko opremo po njegovih najnovejših tehnologijah. V začetku tega leta je prejel še najvišje IBM-ovo priznanje na področju distribucije. “Pričakovali smo eno od manjših nagrad, ne pa glavne, ker pač prihajamo iz manjše dežele. Uspelo nam je na osnovi dolgoletnega pridobivanja partnerjev v Sloveniji in s prodorom na trge nekdanje Jugoslavije.” Mikropis je v letu 2000 pridobil certifikat za kakovost ISO 9001 in certifikat za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.
In kako naprej? “Mikropis Holding želi v prihodnjih letih utrditi položaj enega od vodilnih slovenskih računalniških podjetij, ki gradi svoje rešitve na podlagi domačega znanja in razvoja ter na najnovejših informacijskih tehnologijah, kot so objektna tehnologija, spletni strežniki, Java, “tanki klient” idr. Prihodnost vidimo v nadaljnjem dograjevanju celovite ponudbe, prilagojene specifičnim potrebam posameznih uporabnikov, ki je bila že doslej naša največja konkurenčna prednost,” poudarja Janez Uplaznik.
K. Rozman
Spodnje Savinjske doline so zbrale in oddale naslednje količine mleka: Hmezad KZ Trnava-Gomilsko 317.690 1, Hmezad KZ Prebold 454.394 1, Hmezad KZ Tabor I.I67OI3 1, Hmezad KZ Petrovče 1.368.585 1, Hmezad KZ Braslovče I.563.329I, KZ Vransko 1.928.3141, KZ Polzela 2.035.574 1, Hmezad KZ Gotovlje 2.312.975 1 in KZ Šempeter 2.312.975 litrov mleka. Mlekarska zadruga Arja vas je zbrala 3.187.832 litrov, največ mleka iz te zadruge je prispeval Franc Brišnik iz Prekope (361.8341).
T. Tavčar
AVTO HIŠA
OOc'/'s '.'s , cCJ	.
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
Migojnice 140, 3302 GRIZE
PRODAJA VOZIL PRENOS LASTNIŠTVA ODKUP VOZIL
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE,
» MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO	LEASING DO 5 LET
> VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI ' PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
S podelitve nagrade (od leve proti desni) : Marco Vergan i, direktor EMEA za RSS, direktor podjetja Mikropis Holding Janez Uplaznik z nagrado in Derick Wiesner, marketinški direktor EMEA za RSS
Mlekarna Celeia že v EU
r
I termotehnika
fl Orla vas 27a, 3314 Braslovče
Zi\'J J ^
ločljiv
podinj
»e toplotnih črpalk stinstva in turizma
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
■ ■ ^ M m. M V W KS ■ W ^S JOZE-LILJANA STROŽER, S.P.	_ Z vami !
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 OO, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312	f 20 lei
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV.
Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela.
Podjetništvo
februar2003
Juteks med najboljšimi na svetu
Svetovanje in usposabljanje za podjetniško pot
Gospodarska zbornica Slovenije vsako leto podeli nagrade za izjemne gospodarske dosežke trajnejšega pomena. V skupini velikih in srednjih podjetij je nagrado pred dnevi prejel tudi predsednik uprave delniške družbe Juteks Žalec Milan Dolar, ki je pred podelitvijo v Ljubljani sodeloval na okrogli mizi na temo Konkurenčnost slovenskega gospodarstva ob vstopu v Evropsko unijo. “Zame osebno predstavlja nagrada Gospodarske zbornice Slovenije veliko čast, da vodim podjetje, ki je doseglo tako pomembne rezultate, da je prišlo v izbor za nagrado. Name ta nagrada vpliva pozitivno, seveda pa se je z njo povečal tudi ugled podjetja,” je za Utrip povedal Milan Dolar.
Milan Dolar je eden redkih slovenskih direktorjev, ki je poklicno pot preživel v Juteksu. Najprej kot srednješolec med počitniškim delom, nato pa je bil v podjetju stalno zaposlen ves čas, razen med študijem strojništva. Diplomiral je tudi iz ekonomije, direktor pa je postal leta 1986. Leta 2002 so ga lastniki Juteksa ponovno imenovah za predsednika uprave družbe za obdobje petih let.
Lastniška struktura delniške družbe Juteks se ves čas spreminja. Največji lastniški delež - 20,92 % (podatek velja za zadnji dan lanskega leta) imajo mah delničarji, ki jih je približno 780. Drugi največji delničar je Kapitalska družba (16,97 %), sledita podjetje Demi groš (15,20%) in SDCF (14,19%) med večjimi delničarji sta Uidi Pro banka (10,13 %) in Banka Celje (5,04 %), lastne delnice pa predstavljajo 9,14 %. Podjetje AMA ima 8,41%. Delnice Juteksa veljajo za zelo dobre, na kar
vplivajo dobri poslovni rezultati in tudi predviden nadaljnji razvoj družbe.
V Juteksu je zaposlenih 200 ljudi, samo lani so jih na novo zaposlili 60. Poslovni rezultati za lansko leto bodo uradno objavljeni na skupščini delničarjev, po oceni Milana Dolarja pa so imeli v preteklem lem 7,5 milijarde tolarjev celotnega prihodka, pričakovan čisti dobiček pa naj bi znašal približno 1,5 milijarde tolarjev. In kako je pravzaprav uspel takšen razvoj podjetju, ki je bilo leta 1939 ustanovljeno za potrebe kmetijstva v
Milan Dolar
Savinjski dobni in ki je doživljalo poleg vzponov tudi številne padce, čeprav izgube nikoh ni imelo?
‘Juteks je začel kot proizvajalec jute oziroma embalaže za hmelj in kmetijstvo. Proizvodnja tekstilnih izdelkov se je končala pred dvanajstimi leti, danes pa smo ostali specialisti samo v branži proizvodnje talnih oblog. S to tehnologijo smo sicer začeh v lem 1973- V teh letih smo si pridobili vehke izkušnje in se lahko zagotovo uvrstimo v sam vrh svetovnih proizvajalcev talnih oblog. Visoka rast v zadnjih treh letih je posledica dejstva, da je bila v naši branži konjunktura, na katero smo bili odlično pripravljeni, tako s proizvo-
dnim programom kot visoko kakovostjo, da imamo zelo konkurenčne cene in odličen servis do kupcev. Menim, da so to osnovne stvari, ki so pripeljale firmo tako visoko v slovenskem in svetovnem merilu,” je povedal Milan Dolar, ki po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne pričakuje nobenih težav in je mnoge morda presenetil z izjavo, da je trg Evropske unije premajhen za Juteks. “To je res, mi že zdaj naše izdelke prodajamo 200 kupcem v tridesetih državah. Nameravamo pa najti še kakšne nove tržne niše za prodajo naših izdelkov, zlasti z nove 4-metr-ske linije talnih oblog. To je rezultat naših lastnih prizadevanj in izkušenj ljudi, vsakega na svojem področju. Glavni motor je gotovo prodajni oddelek, ki pa mu mora biti v podporo vse ostalo. Proizvajamo namreč le tisto, kar zahteva trg, ne moremo delati na zalogo.” Tako velikih investicij, kot je bila investicija v novo proizvodno linijo, v Juteksu za nekaj časa ne načrtujejo. “Bo pa potrebno zelo hitro vlagati v to, da se ta kupljena linija usposobi za še več različnih produktov in še večje količine. V razvoj je namreč treba stalno in vsako leto nekaj vložiti.”
Kot pretežni izvoznik, ki na tujih trgih proda že 97 % proizvodnje, Juteks deh usodo slovenskih izvoznikov, ki dobršen del prihodka izgubijo na račun inflacije in tečajnih razlik. Po besedah Milana Dolarja je previsok tudi davek na plače, ki dodatno bremeni tiste, ki se želijo razvijati in zato zaposlujejo bolje plačane strokovnjake. Kljub temu tudi v prihodnje pričakuje stalno gospodarsko rast Juteksa.
Proizvodnja talnih oblog pa je tudi ekološko precej zahtevna. Juteks je ves čas uspel blažiti konflikte s tamkajšnjimi prebivalci glede onesnaževanja okolja. “Probleme v zvezi z ekologijo smo zdaj rešili. Že pred dvema letoma smo zamenjali sistem čiščenja izpušnih dimnih plinov. Z mehanskega smo prešh na termično čiščenje. Meritve in ostalo kažejo, da je zadeva popolnoma sanirana.”
K. R., foto: T. T.
V Utripu lahko vsak mesec prebirate podjetniške informacije, ki jih pripravlja Razvojna agencija Savinja Žalec. Kljub temu pa mnogi občani še vedno ne vedo, kdaj lahko poiščejo pomoč pri agenciji in s čim vse se ukvarjajo v njej. O agenciji so se pred dnevi pogovarjali tudi svetniki občine Vransko, ko so obravnavali predlog o izstopu iz RA Savinja Žalec. Predloga niso sprejeli, mi pa smo za nekaj pojasnil v zvezi z delovanjem agencije prosili direktorico Danico Jezovšek - Korent.
“Ustanoviteljice Razvojne agencije Savinja Žalec so občine Žalec, Vransko in Tabor ter Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in podjetje Izvir. To zanje pomeni tudi določene finančne obveznosti. O ustanoviteljstvu se bomo pogovarjali tudi na skupščini, na kateri bomo obravnavah zaključni račun za leto 2002 in sprejemali program dela za leto 2003. Sicer pa sredstva ustanoviteljev niso več naš glavni prihodek, znašajo le še tretjino naših prihodkov. Ostala sredstva smo dobili preko izvajanja različnih projektov in nekaterih programov v okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG). Dokazovati se moramo na trgu, kar je tudi naše namen.”
Katere so pravzaprav vaše dejavnosti?
“Največja pridobitev preteklega leta za ljudi iz naše doline je vavčerski sistem svetovanja, ki ga izvajamo od januarja lani. Preko te oblike imajo podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje možnost sofinanciranja svetovalnih storitev in določenih oblik izobraževanja. V sistem se lahko vključijo tudi nezaposleni, ki se odločijo za samozaposlitev. V preteklem letu smo skupaj s potencialnimi podjetniki iz vrst nezaposlenih vanj vključili preko 130 ljudi, brez nezaposlenih pa jih je bilo 99-Sofinanciramo 50 odstotkov stroškov svetovanja oziroma izobraževanja, potencialnim podjetnikom pa do 100 odstotkov, vendar do določene vsote, ki jo imamo na razpolago.
Drugo pomembno področje je izvajanje vrste izobraževanj in usposabljanj skupaj s partnerji. Preko sofinanciranja in različnih razpisov dosežemo, da so izobraževanja cenovno zelo ugodna, včasih pa celo brezplačna za udeležence. Na primer v okviru PHARE smo lani skupaj s partnerji izvajali projekt razvoj podeželja, ki je vključeval usposabljanja pridobitve statusa turistične kmetije,
predelave mleka in mesa, skratka paleta znanj, potrebnih za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Sledila so izobraževanja za poklicno uveljavljanje žensk, s pomočjo PCMG smo sofiancirali delavnice s področja e-poslovanja, oblikovanja lokalnih grozdov in drugo.
Naše osrednje delo je še vedno usmerjeno v svetovanje na področju razvoja podjetništva v Spodnji Savinjski dolini, povečuje pa se na področju priprave in izvajanja projektov z različnih razvojnih področij, ki jih prijavljamo na državne razpise in razpise Evropske unije.”
Kateri projekti so to?
“V preteklem lem smo uspeh na razpisih Phare 2000. Kot prijavitelj ah partner smo zagotovili sofinanciranje projektov, kot so socialna oskrba kot zaposlitvena priložnost, usposabljanje s
Danica Jezovšek - Korent
področja turizma, razvoj podeželja, pridobivanje znanja tujih jezikov in podobno. Vse te projekte skupaj s partnerji izvajamo v letošnjem lem. Pri tem težimo, da bi ljudje s pridobljenimi znanji pridobiti tudi ustrezne veljavne listine o tem, na primer o pridobitvi poklica socialne oskrbovalke ah priprava na poklic čebelarja, priprava na pridobitev licence turističnega vodnika. Gre res za tista znanja, ki so potrebna za pridobitev dovoljenja za opravljanje neke dejavnosti. Glede na vstopanje Slovenije v EU se bo ta del naše dejavnosti povečeval, predvidevamo, da bomo v prihodnje pridobiti sredstva tudi za izvedbene projekte, ne le projekte usposabljanja."
Ali se lahko na vas obrnejo tudi delujoča podjetja, ki niso v poslovnih težavah ali pred kakšno prelomno odločitvijo?
“Naše delo na področju svetovanja podjetnikom ni omejeno samo na vavčerski sistem, ampak na podlagi sredstev občin soustanoviteljic njihovim občanom wemjernOj^omvljMo^aktu-
alno informiranje o vseh razpisih, nudimo pomoč pri prijavah na razpise in smo včasih tudi posrednik med potrebami in ponudbami, kot je na primer borza kadrov in prostorov, kar sicer ni naša primarna naloga. Predvidevamo, da se bo pomoč podjetjem pri prijavah na razpise povečevala, saj se vse več podjetij zaradi pomanjkanja časa ah kadrov odloča za zunanjo pomoč pri običajno zelo zbirokratiziranih prijavah na razpise.
Tudi kreditiranje podjetnikov še vedno ostaja naša dejavnost, vendar ne več preko samostojnega sklada, ampak preko odbora za razvoj obrti in podjetništva, ki deluje znotraj naše razvojne agencije. V okviru natečajev vsako leto podeljujemo ugodna posojila, žal le za občane občin, ki so naše ustanoviteljice. Obrestna mera teh kreditov je trenutno TOM + 1,5 %, to so dolgoročni krediti od enega do pet let, možen je polletni moratorij na odplačevanje. Trenutno imamo še nekaj sredstev na razpolago. Mi odobrimo posojila, res pa je, da pri mnogih ne pride do realizacije pri bankah. Lani smo odobriti nekoliko manj kreditov, ker smo zamenjati banko, preko katere realiziramo te kredite.
Ta oblika bo ostala, zelo pa pogrešamo delovanje regionalnega garancijskega sklada, ki bi zavaroval rizične investicije. Te so v podjetništvu pogoste, zlasti pri podjetnikih začetnikih. Garancijski sklad za zavarovanje posojil je v Savinjski regiji že deloval, a je žal zamrl zaradi nespoštovanja nekaterih dogovorjenih pravil.
Tildi na drugih področjih se vključujemo v razvojne projekte, za katere pridobivamo sredstva na razpisih, na primer razvoj in trženje turističnih produktov podeželja, ki ga letos nadaljujemo in upamo, da bomo oblikovah grozd teh ponudnikov. Širši projekt je tudi razvoj lokalnih grozdov - smo eden treh izvajalcev tega projekta v Savinjski statistični regiji. Evidentirali smo nekaj lokalnih podjetniških grozdov, letos bomo skušah nekatere tudi vzpostaviti. Določene projekte delamo širše, ne le za območje Spodnje Savinjske doline, dobro sodelujemo z drugimi lokalnimi centri v regiji.
Radi bi, da bi se povečalo sodelovanje pri izvajanju projektov regionalnega razvojnega programa, kjer vidimo svojo vlogo koordinatorja za območje Spodnje Savinjske doline. Regionalni razvojni program je sprejet že leto in pol, med njim in projekti na lokalni ravni pa ni vedno povezave. Računamo na to, da se bo vzpostavila večja povezanost lokalnih podjetniških centrov in območnih razvojnih agencij ter regijske razvojne agencije tudi preko delovanja nove ministrice za regionalni razvoj. Prvi skupni projekti že nastajajo. Konec lanskega leta smo sodelovati tudi pri evidentiranju turističnih potencialov v Savinjski regiji, ta projekt pa je nastajal v okviru regionalne razvojne agencije.”
Ali lahko na vmo pomoč računajo tudi občani iz občin, ki niso vaše ustanoviteljice, npr. iz občine Prebold, ki se sooča z veliko nezaposlenostjo in propadanjem tekstilne industrije?
“Kadar gre za samozaposlitev ah podjetništvo, lahko občane, ki niso iz občin ustanoviteljic, vključimo v vavčerski sistem, saj se ta financira preko PCMG-ja, ne morejo pa dobiti kreditov in podobno. Lahko pa kandidirajo na posameznih projektih, na primer v programih, ki jih izvajamo v okviru PHARE projektov. Seveda se v tem primeru za potreben delež sofinanciranja, ki ga morajo zagotoviti lokalne skupnosti, dogovarjamo z občinami ah pa ga bodo morali udeleženci pokriti sami. Razumljivo pa je, da imajo v primerih, ko je preveč prijavljenih, prednost občani iz občin ustanoviteljic.”
K. R.
Roman Brglez
pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekama Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani kupci!
Čas hitro teče in kar težko je verjeti, da sta za nami že skoraj dva meseca leta 2003. V preteklih letih smo skoraj pozabili, kako izgleda prava zima z nizkimi temperaturami in s snegom. Letos pa nas je narava bogato obdarila z belo odejo in naredila veselje otrokom, ki se lahko do onemoglosti sankajo in smučajo tudi v domačem okolju. Veliko veselja in zabave pa nas čaka v prihodnjih dneh, saj v deželo prihaja PUST, dolgih ust, čas krofov in norčij, ki se jim bomo posvetili tudi v našem kolektivu. Napekli bomo goro okusnih krofov in nadvse aktivno sodelovali na tradicionalnem pustnem karnevalu in prireditvah, ki bodo v teh pustnih dneh potekale na Vranskem. V mesecu, ki je pred nami, nas čaka še praznovanje dveh praznikov, ki sta posvečena ženskam in materam. Trudili se bomo, da bosta praznika primerno obeležena, ponudba iz naših polic pa popestrena z darili za tovrstne priložnosti.
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d.
1000 Ljubljana, Kolodvorska 9
tel. +386(01 9 4727 100, faks: +386(01) 4727 405 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si Ugodni krediti za prebivalstvo:
•	potrošniški krediti,
•	stanovanjski krediti,
•	krediti na podlagi zastave vrednostnih papirjev,
•	hitri krediti na tekočem računu.
Informacije in informativne izračune boste našh na spletni strani banke na naslovu www.szkbanka.si Ugodni krediti za kmete:
•	gotovinski krediti za tekočo proizvodnjo v kmetijstvo za dobo 1 leta po zelo ugodni obrestni meri.
Informacije na tel.: 571 52 11
OBIŠČITE NAS NA BM V SAVINJSKI DOLINI Žalec, Cesta Žalskega tabora 1	tel.:	03/571 52	11
Petrovče, Petrovče 1	tel.:	03/713 32	60
Šempeter, Petrov trg 7	tel.:	03/703 30	75
Vransko, Vransko 59	tel.:	03/703 30	80
Prebold, Hmeljarska 8	tel.:	03/703 30	85
Polzela, Polzela Ila	tel.: 03/703 30 90
Braslovče, Braslovče 23	tel.: 03/703 30 70
PRAVA RANKA ZA DOBRE GOSPODARJE
februar 2003
Podjetništvo
aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno .
AKTUALNE INFORMACIJE, FEBRUAR 2003
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in
porabe sredstev, najkasneje do 15. 8. 2003.
Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področjih kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, ki jih bo v letu 2003 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (Ul RS št 15/03, z dne 14. 2. 2003). Rok za oddajo vlog: 17. 3. 2003 (velja poštni žig do vključno 17. 3. 2003).
OSTALE INFORMACIJE
Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno.
Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice.
Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše dobne.
Vavierski sistem svetovanja; podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in speciati-stičnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti. Povezovanje podjetij v lokalne grozde; mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogh svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu.
Poklicno uveljavljanje žensk je
projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno pokhcno pot pogosto sploh ne odločijo.
Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; za vse,
ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro pokkca in iskanje zaposbtve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se
JAVNI RAZPISI EVROPSKE UNIJE
Javni razpisi v 6. okvirnem programu EU, prvi poziv (UL EU, z
dne 17. 12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4. 2003 do 31. 12. 2003 (http://fp6.cordis.lu/fjp6/caUs.cfm).
JAVNI RAZPISI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO
Javni razpis za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celovitih sistemov stalnih izboljšav v letih
2003	in 2004 (UL RS št. 8/03, z dne 24. 1. 2003). Rok za oddajo vlog; 11. 03. 2003 (velja poštni žig do vključno 10. 3. 2003). Javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov v letih 2003 in
2004	(UL RS št. 8/03, z dne 24.1. 2003). Rok za oddajo vlog: 21. 3. 2003 (velja poštni žig do vključno 19. 3. 2003).
Javni razpis za spodbujanje tržne, tehnološke in kadrovske prenove tekstilnih in oblačilnih ter usnjarskih in obutvenih podjetij v letu 2003 (UL RS št. 8/03, z dne 24. 1. 2003). Rok za oddajo vlog: 12. 3- 2003 (velja poštni žig do vključno 11. 3. 2003).
Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2003 (UL RS št. 11/03, z dne
31.1.	2003). Rok za oddajo vlog: 27. 3. 2003 in vsak zadnji petek v mesecu, do porabe sredstev.
Javni razpis za dodeljevanje spodbud za tehnološko razvojne projekte, ki so povezani z RR dejavnostjo podjetij v letih 2003 in 2004 (UL RS št. 11/03, z dne
31.1.	2003). Rok za oddajo vlog: 14. 3. 2003 (velja poštni žig do vključno
13.	3. 2003).
OSTALI JAVNI RAZPISI
Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev letnih mladinskih programov ali projektov v letu 2003 (UL RS št. 13/03, z dne 7. 2. 2003). Rok za oddajo vlog: 14. 3. 2003.
Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2003 financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 15/03, z dne
14.	2. 2003). Rok za oddajo vlog: do
vam priporoča
v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI - LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ah ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si.
Sklad dela Savinjske regije;
podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ah dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela.
VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije:
Razvojna agencija Savinja, Uhca heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, ra.savi-nja@zalec.si (Danica Jezovšek -Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Boris Podpečan, Miran Palir) ah preko naših partnerjev: UPI -Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, Roman Virant), IZVIR, d.o.o., Žalec (03 713 31 00, Janko Kač).
Statistika
S spremembo Zakona o delovnem razmerju se je spremenila vsebina vloge zs izdajo delovne knjižice in vsebina vodenja uradnih evidenc, upravne enote pa tudi ne potrjujejo več pogodb o zaposlitvi med delavci in zasebnimi delodajalci. Kot je zapisano v poročilu Upravne enote Žalec za leto 2002, je bilo lani izdanih 575 delovnih knjig, (8% več kot leto prej), za 6% več je bilo potrjeni pogodb o zaposlitvi (1002), vpisov v delovno knjigo pa je bilo 781 (7% več).
CERTIFIKAT It. 12fl
ISO 9001
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NMEMNINE IX STANOVANJA se bodo v mesecu februarju 2003 povečale za 0,31 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu februarju 2003 17.322,16 SIT in je 543,96 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 15.214.68, na Polzeli pa 16.389,26 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu februarju 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ah zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki, ki so bili upravičeni do znižane najemnine v letu 2002, morajo obnoviti vloge, sicer jim bo v januarju 2003 zaračunana polna najemnina. Pravico do znižanja neprofitne najemnine lahko uveljavijo tudi najemniki, ki do sedaj še niso uveljavili te pravice in prejemajo nizke dohodke.
Februarska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo (po sklepu kurilnega odbora) v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno._________
ZAČETEK IZOBRAŽEVANJ V OKVIRU PROJEKTOV PHARE
Razvojna agencija Savinja, skupaj s partnerji, sporoča, da smo v mesecu januarju in februarju že začeli z različnimi izobraževanji v sklopu projekta Phare 2000.
Pri projektu Aktiviranje neizkoriščenih potencialov podeželja, katerega prijavitelj je Zavod Rogaška Dediščina Rogatec, so bili v mesecu januarju in februarju že izvedeni nekateri izobraževalni moduli: turizem na kmetiji, higienski minimum za turistične kmetije, ekološko kmetovanje osnovni in nadaljevalni, peka, računalništvo. V tem mesecu pa se pričnejo tudi tečaji higienski minimum in peka za drugo skupino ter tečaj čebelarstva.
Pri projektu Usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov, katerega prijavitelj je Razvojna agencija Soda, se je v mesecu februarju v Žalcu začel 80-umi tečaj italijanšči-
ne.
V	sklopu projekta Žensko podjetništvo kot zaposlitvene možnosti na podeželju, katerega prijavitelj je Razvojna agencija Soda, pa se bo konec meseca februarja začela delavnica Slikanje na svdo in platno.
V	sklopu projekta Izobraževanje in usposabljanje za kakovost turističnih storitev, katerega prijavitelj je SIC Konjice, v Žalcu že uspešno poteka izobraževanje Spodbujanje podjetništva na podeželju, oblikovanje in trženje turističnih produktov.
Na UPI - Ljudski univerzi Žalec v sklopu projekta Evropski jeziki za sodobnega managerja že poteka uvrstitveno testiranje, na podlagi katerega se ugotavlja jezikovno predznanje kandidatov. Hkrati pa se intenzivno pripravljajo vse podlage za izvajanje izobraževanja, ki se bo
začelo v mesecu marcu.
V okviru izobraževalnega projekta Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost, katerega prijavitelj je Razvojna agencija Savinja, skupaj s partnerjema Socialna zbornica Slovenije in Racio Social, izvajamo motivacijske delavnice, v katerih je animiranih približno 180 potencialnih udeležencev. Delavnice se bodo iztekle konec februarja, začetek modularnega in podjetniškega usposabljanja ter postopek certificiranja pa se bo pričel meseca marca.
Vsi zainteresirani za pridobitev poklicne kvalifikacije socialna/ni oskrbovalka/oskrbovalec oziroma vsi, ki potrebujete tovrstno storitev (nega na domu), se oglasite na sedežu Razvojne agencije Savinje, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon 03 713 68 64,03 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler).
Decembrska plača do petka?
V Tekstilni tovarni Prebold s plačami zamujajo za dva meseca. Zaposleni vedno težje prenašajo to zaostajanje, saj jih veliko le s težavo poravnava mesečne stroške za stanovanje, ogrevanje, elektriko ... da bi si lahko kaj kupili, pa niti pomisliti ne smejo. Ob takšnih razmerah prihaja tudi do zaostritev in zahtev delavcev do vodstva podjetja. Sindikat zahteva, da se mora podjetje delavcem do 28. februarja izplačati decembrsko plačo, sicer bodo prenehali z delom.
Tekstilna tovarna je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, ki je bd sprejet 25. februarja lani, začela postopek prisilne poravnave.V predvidenem roku treh mesecev so pri-
pravili načrt finančne reorganizacije, ki je bil pripravljen v skladu z zakonom in interesu zaposlenih in upnikov. V okviru tega načrta so dorekli izplačUa še neizplačanih jubilejnih nagrad, izplačilo odpravnin in drugih finančnih obveznosti, ki izhajajo iz naslova prisilne poravnave družbe. S 15. avgustom 2002 je v skladu s finančno reorganizacijo družbe izgubilo delo 148 delavk in delavcev, ki so se prijavili na Zavod za zaposlovanje. Vsi so po zakonu deležni odpravnine in ta jim je bila v polovičnem znesku, z izplačilom v dveh obrokih, doslej že izplačana. Prav tako so bile izplačane jubilejne nagrade. Vsa odpravnina naj bi bda izplačana do 30. julija letos, s tem da je izplačilo tretjega obroka predvideno do 30. aprila.
Terjatev delavcev za 179 milijonov
Konfekcijsko podjetje MIK Prebold, ki je v stečaju od lanskega novembra, je zaposlenim ostalo dolžno za 179 milijonov tolarjev neizplačanih obveznosti. Tolikšno vsoto je namreč prijavilo 134 delavce do zaključka roka, ko je bilo potrebno prijaviti terjatve upnikov do podjetja v stečaju.
Poleg odpravnin podjetje dolguje delavcem še razliko za premalo izplačane plače za zadnja štiri leta,
odškodnino za lanski dopust, povračilo stroškov za matico in prevoz na delo ter nekaj jubilejnih nagrad. Kot pravijo na Območni organizaciji svobodnih sindikatov Celje pa so možnosti za poplačilo delavskih terjatev zelo majhne. To utemeljujejo s tem, da bodo večina denarja, ki se bo stekel v stečajno maso, najverjetneje pobrale banke, ki so tudi največje upnice podjetja. Prav zato upajo, da bodo delavci dobili vsaj denar iz jamstvenega sklada. D. N.
Sredstva za poplačilo odpravnin naj bi se zagotovila z odprodajo nekaterih nepremičnin in osnovnih sredstev. Nekaj tega je že bilo prodanega, veliko pa je še na razpolago, tako da bodo obveznosti iz naslova odpravnin najbrž lahko poravnati. Seveda pa ostaja odprta tekoča likvidnost. Glede na to, da s plačami zaostajajo za dva meseca in da proizvodnja ni takšna, kot bi si želeti, je napovedana prekinitev dela, ki lahko preraste v splošno stavko, razumljiva. Želja zaposlenih in vodstva tovarne pa nedvomno je, da bi podjetje uspelo izplavati iz težav in tako ohraniti tradicijo tekstilne industrije v Preboldu.
D. N.

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/ 612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
februar2003
Politične stranke
Zadnje dni se vse več govori o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. V Državnem zboru je bila tudi sprejeta odločitev o razpisu referenduma o tem ali naj se Slovenija vključi v ti dve skupini. Do sedaj je bilo na to temo že veliko povedanega in veliko napisanega.
Medtem ko o vključitvi Slovenije v Evropsko unijo ni veliko dvomov, pa je zadeva popolnoma drugačna glede vključitve s zvezo Nato. Stranka mladih Slovenije je že podala svoje stališče glede tega vprašanja, ki je z vsemi argumenti predstavljeno na naši spletni strani: . Veliko je argumentov proti, prav tako tudi za vključitev v zvezo Nato. Vsekakor si mora vsak pri sebi ustvariti mnenje, ali je vključitev za Slovenijo koristna ali ne. Ključno pa je, da ima vsak na razpolago dovolj informacij, na podlagi katerih se bo lahko odločil.
Zato bomo v Lokalnem odboru Stranke mladih Slovenije Žalec pripravili okroglo mizo, na kateri se bodo predstavili argumenti proti in za vključitev Slovenije v zvezo Nato. Vabimo vas, da se udeležite te okrogle miz e, ki
strankamladihslovenije
www.sfns.si
bo v začetku marca, in s svojimi vprašanji pripomorete k oblikovanju mnenja posameznika.
Počasi pa se približuje tudi pomlad, ki je čas prebujanja. V lokalnem odboru Stranke mladih Slovenije Žalec pripravljamo kar nekaj projektov, s katerimi bi radi prebudili občino Žalec. Ti projekti vključujejo športne prireditve, zabavna druženja, koncerte...
Želimo pa tudi, da bi se začel uresničevati predlog Mladinskih klubov po krajevnih skupnostih občine Žalec, ki bi mladim dal organizacije, s katerimi bi lahko uresničili svoje želje. Zato vabimo vse, ki bi želeli sodelovati pri prebujanju v letošnjo pomlad, da pokličejo na telefon 041 782 911 (Danijel) ali pošljejo elektronsko pošto na naslov in skupaj bomo naredili prireditve in dogodke čimbolj zanimive za vse občanke in občane občine Žalec.
Predsednik LO SMS Žalec Danijel Novak
O POKOJNINAH, KORUPCIJI
IN ŠE ČEM
Združena lista socialnih demokratov se stalno odziva na klice iz okolja, v katerem deluje, in zato te dni, ko se je polegla pono-voletna evforija, ne moremo mimo osnovnih dilem, ki jih pred nas postavlja članstvo. Za prenekaterega našega člana je eksistenčno pomembno, ali bo vlada preko urada za statistiko končno dovolila dvig pokojnin, ki so v preteklem letu kar nesramno zaostale za dejanskim izplačilom plač, čeravno nam vlada, v kateri je tudi naša stranka, trdi nasprotno.
Eno je tisto, kar trdi od vlade dirigiran in plačan statistični zavod, drugo pa je tisto, kar nam kaže življenje. Za ugotovitev, da gre med enim in drugim za neskladje, ni potrebno imeti doktorata iz ekonomske znanosti, saj že mesečni šopek položnic pokaže, da je v tej matematiki nekaj hudo narobe. Če se zadeva ne izide pri porastu stroškov, potem zagotovo ni usklajena tudi z dejansko rastjo plač, saj je novokomponirana družbena ebta preko privilegijev, ki niso zajeti neposredno v plačo, dvignila strošek dela, medtem ko plače kot primerljiva kategorija žal ne sledijo rasti življenjskih stroškov.
Upokojenci in žal tudi številni mladi dela sposobni, ki so odvisni od pokojnin svojih staršev, ker ne dobijo dela ah so med 3015, ki so samo v letošnjem letu izgubib delo, po večini niso najbolj prepričam v ekonomski čudež Ropove vlade, hkrati pa od ministra, ki je v naši stranki, pričakujejo, da bo državljankam in državljanom nalil čistega vina.
Pričakujejo jasno in nedvoumno opredelitev zoper izredne pokojnine, ki jih prejemajo pesniki, katerih verzov nihče ne bere, in slikarji, ki ne morejo prepričati kupca, da je tisto, kar so zmazali, slika. Mladi upravičeno pričakujejo novih delovnih mest v proizvodnih halah in birojih in ne le v betonskih hangarjih Mercatorja, Hiša, Ere in še kje, kjer za male denarje izkoriščajo zaposlene po vzoru rimskega cesarstva.
Minister je svoje rekel pri novem zakonu o delu, ki v državi, kjer le 4 % državljanov zaupa policiji, tožilstvu in sodstvu, zagotovo ne bo zaščitil delavca, če se sam ne bo pri-
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
pravljen ščititi z instrumenti, ki so jih poznali že naši dedje in očetje.
V državi, kjer v sodstvu, zdravstvu in še kje vlada korupcija in popolna brezbrižnost pravnega reda, je zato zelo pomembno, da državljani sprožimo postopke, ki bodo v kar največji meri onemogočili razraščanje novih družbenih elit na kriminalen in nedopusten način, kar korupcija v zdravstvu, primer Koper in Celje, ter sodstvu, primer Ptuj, nedvoumno predstavlja.
Živimo pač v državi, kjer se že obsojeni morilci in morilke skupaj s preprodajalci mamil v limuzinah vozijo po državi, policija pa vklenjeno vlači mater samohranilko, ki ni poravnala dohodnine.
Eden takšnih postopkov je gotovo naša pobuda za sprejem kodeksa obnašanja zdravnikov v invalidskih komisijah. Ta bi moral v samo petih točkah, pod kretnjo takojšnjega suspenza, prepovedati sprejemanje kakršnih koli daril. To pa v praksi pomeni tudi suspenz zaradi poklonjenega kemičnega svinčnika, saj je zakonsko postavljen Umit, posmeh ekonomskemu položaju naših delavcev. Če nam v nadaljevanju uspe enako zadevo uveljaviti pri vseh zdravnikih, bomo povrnili ugled večini poštenih zdravnikov, ki danes zardevajo zaradi pokvarjenosti nekaterih svojih kolegov.
Za konec v imenu članov naše stranke česUtam našim ženam, materam in hčeram ob prazniku, ki smo ga vkljub hudim nasprotovanjem ohranili pri življenju. Iskrene čestitke za 8. marec. Želimo vam, da bi vaše plemenito poslanstvo matere in žene dobilo deklarirano veljavo in podporo, ki si jo zaslužite v smislu dejanske družbene skrbi za mater in materinstvo.
Naj naša dejanja še bolj kot do sedaj izkazujejo pripravljenost za izpolnitev vseh točk verificirane evropske deklaracije o materi in družini.
Srečko Čater ZLSD Žalec
Čas za spremembe
Na rednem volilnem občnem zboru 6. februarja smo v Libojah izvolili novo vodstvo 00 LDS Žalec. Sprememba v vodstvu stranke ni samo formalne narave, temveč je težnja novoizvoljenih organov za drugačen pristop stranke v delu na področju lokalne politike. Program, ki smo si ga zadali za naslednje štiriletno obdobje obsega zelo različna področja dela z namenom, da pritegnemo k sodelovanju čim večje število občank in občanov, ki jim ni vseeno za našo lokalno skupnost. V decembru lanskega leta smo že reorganizirali Mlade liberalne demokrate, ki bodo združevali podobnomisleče na področju reševanja mladinske problematike. Včeraj je potekal v Dobriši vasi občni zbor naše seniorske organizacije -Sivih Panterjev. Na njem je bil izvoljen izvršni odbor in predsednik Franci Gaberšek. Sivi panterji bodo delovali na področju druženja in reševanja problematike pretežno starejše generacije. V kratkem želimo organizirati “žensko mrežo LDS", katere namen je povezati vse ženske, ki so članice ah simpatizerke naše stranke in si želijo na ta način vstopiti v politiko oziroma dejavno poseči v lokalno družbeno dogajanje. Poleg omenjenih programskih delov našega odbora želimo tvorno sodelovati tudi z županom naše občine. V ta namen potekajo z g. Posedelom dogovori in sodelovanje že od volitev v novembru lanskega leta. Rezultat prizadevanja obeh strani je dogovor, da bomo skupno soustvarjali občinsko politiko v tem mandatnem obdobju z namenom hitrejšega razvo-
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
ja naše občine na vseh področjih.
Največji projekt našega odbora, ki je že v teku, je ustanovitev Pokrajinskega podjetniškega foruma LDS Žalec. PPF bo združeval gospodarstvenike, ki so člani oz. simpatizerji LDS iz celotne Savinjske statististične regije (32 občin). PPF ne ustanavljamo kot konkurenco obstoječim stanovskim asociacijam, temveč z namenom, da na enem mestu združimo gospodarstvenike, ki bodo poleg reševanja stanovske problematike in izobraževanja, glasno in argumentirano zahtevah ustanovitev Celjske pokrajine v mejah današnje Savinsjke statistične regije. Ocenjujemo, da bomo v času, ki prihaja, morah vsi - organizacije, stranke, nosilci lokalne oblasti in posamezniki združiti moči in si prizadevati za skupni cilj - dobiti svojo pokrajinsko vlado. PPF bo naš prispevek k skupnim težnjam za dosego tega cilja.
Obveščamo vas, da bomo na sedežu stranke v uhci Ivanke Uranjek 1 v Žalcu od 1. marca dalje uvedli uradne ure, ki bodo vsak dan od 10. do 12. ure za stranko, predsednik pa bom na voljo vsak ponedeljek od 16. do 18. ure in vsako sredo od 10. do 12. ure. Za sestanke z državnim svetnikom g. Gregorjem Vovk Petrovskim bomo organizirah sestanke samo v naprej dogovorjenih terminih. V času uradnih ur ste na sedež 00 LDS vabljeni vsi, ki žehte sodelovati s kakršnimikoli predlogi, če imate težave, ah pa če smatrate, da nas morate pograjati ah pohvaliti.
Vasja Knapič,
predsednik 00 LDS Žalec
Gimnazija v Žalcu da ali ne?
Pred dnevi smo opazovali mladino kako zaskrbljeno išče izhod iz stiske, kje, kako in za kakšno ceno priti do prostora v šolskih ustanovah za pridobivanje srednje in visokošolskega znanja.
Smo v času, ko postaja znanje dobrina in vrednota. Vse težje pa je vsem, ki bi želeli izobrazbe in priti do prostega sedeža v šolskih klopeh. Živimo v globalnem času neusmiljenega liberalizma, ko je vsak dan prisotno biti prvi, najboljši, ponuditi najcenejše itd. Torej smo v času, ko je znanje osnovne šole in nižjih šol vse premalo, saj se je krepko premaknil nivo potrebnega nižjega in srednje šolskega znanja v sfere višjega in visoko šolskega ter podiplomskega znanja. To je prisotno na vseh nivojih in na vseh področjih družbenega življenja.
Šolski sistem pa ne gre v korak s potrebami in zahtevami za izobraževanje. Če je mreža osnovnih šol oziroma devetletk dokaj dobro razporejena v občini Žalec, ne moremo to reči za srednje šole. Že samo ta podatek, da občina Žalec s preko 20 tisoč prebivalci, na svojem področju nima nobene srednje šole. Ob tem, ko Celje že več let, vsako leto dobi po eno srednjo šolo, nam ni razumljivo, zakaj se Ministrstvo za šolstvo ne odloči za racionalizacijo - to je ustanovitev srednje šole v Žalcu. Ali se res lahko sprašujemo, če je mreža srednjih šol omejena s prostorom, že dokončna.
Res je, da Žalec ni neskončno oddaljen od Celja, pa vendar lahko rečemo, da je šolanje na celjskih srednjih šolah zaradi koncentracije, ki daleč presega slovenske razmere srednješolcev na omejen prostor, največja v Sloveniji. S tem vzporedno pa nastopajo pasti za mlade vse večje, skrbi družbe in staršev pa velike. Ni redek pojav da srečamo vinjene mladince v posebej prirejenih bifejih, na poti Glazija - železniška postaja. Ttidi ni redek pojav, da na področju “Vrtnice" in drugih lokalov najdeš iglo, ki je bila uporabljena za jemanje droge. Ni prav, da bi dajali vso mladino v isti koš, torej tudi vsa mladina ni dovzetna za stran poti, trdimo pa lahko, da prilika dela tatu in da marsikaterega mladega bi lahko z dobrimi in premišljenimi ukrepi (dispergacija šol) obvarovali marsikatere travme.
Stranka DeSUS je že pred štirimi leti zapisala v svoj program zavzemanje za ustanovitev gimnazije v Žalcu. Ponovimo naj vzrok zakaj v Žalcu gimnazija:
1. Vse več je potreb po šolanju na višjih in viso-
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
DeSUS
kih šolah za kar je potrebna srednja šola;
2.	V naši občini imamo letno več kot 100 vpisa-
nih učencev v gimnazijo Celje, pri tem nimamo v mislih še vpisane iz ostalih občin bivše občine Žalec;
3.	Zanimanje za ustanovitev gimnazije v Žalcu je pri občanih in prebivalcih Spodnje Savinjske dohne ugodno, kar smo v prete-khh letih preverjali;
4.	Prostori v zgradbi UPI Žalec so več kot pri-
merni, skupaj s telovadnico, za organiziranje gimnazijskega pouka;
5.	Kadrov za poučevanje srednje šolskega pouka imamo v Žalcu dovolj,posebej pa, če upoštevamo tudi vertikalno napredovanje nekaterih profesorjev iz osnovnih šol v naši občini;
6.	Ministrstvo za šolstvo, kjer smo s pomočjo poslanca DeSUS v minulih letih že lobirah ni imelo negativnega stališča do ustanovitve gimnazije v Žalcu;
7.	Občinski svet v prejšnjem sklicu je bil z idejo
seznanjen in je bil odziv pozitiven;
8.	V tem sklicu pa je bila ponovno podana pob-
uda ene izmed strank za aktivnosti ustanovitve gimnazije v Žalcu;
9.	V okolju UPI kjer bi se organizirala gimnazija
v Žalcu je dovolj parkirnega prostora, mladina ne bo moteča za okolje, v neposredni bližini pa je železniška postaja;
10.	Zelo pomembno za mesto Žalec pa bi bila prisotnost visoko izobraženega profesorskega kadra, ki bi lahko vplival na razvoj in kulturno življenje mesta in občine;
11.	Šolanje bi bilo cenejše za stroške prevoza, nadzor staršev pa nad dijaki večji.
Ob vsem tem pa se nam postavlja vprašanje, zakaj nismo prišh veliko dalj od ugotovitev, id so navedene v prejšnjih odstavkih? Lahko bi dodah še tudi to, da smo v Žalcu preveč ravnodušni do odhajanja države in našega mesta (inšpekcijske službe so se preselile v glavnem v Celje in Velenje in še nekatere druge službe). Smo v začetku mandatnega obdobja, zato pozivamo vse stranke, da izkoristimo vse politične možnosti in prikažemo Ministrstvu za šolstvo vse prednosti za ustanovitev zgoraj omenjene gimnazije.
Za DeSUS Ferdinand Haler
Mraz, ki neusmiljeno pritiska in daje letošnji zimi njeno resnično podobo v smislu letnega časa, pa nikakor ne zaustavi burnih dogajanj na celotni sceni slovenskega vsakdanjega odra. Ko je bil dosežen konsenz o referendumih, ki bodo obvezujoči (glas ljudstva končno dobiva veljavo), so se začele dokaj močne zahteve po ustavnih spremembah. Velika dilema je, kaj bo vse to prineslo, saj ustava vendar ni recept za kremne rezine, ampak recept za delovanje države kot institucije. Vsaka najmanjša sprememba povleče za sabo množico drugačnih razlag zakonodaje in verižna reakcija je sprožena. Razumljiva je uskladitev tako imenovanih evropskih členov, ni pa smiselno posegati v ustavno tvarino na mestih, kjer je možno zadeve urediti na nivoju zakonov.
Besedičenja in modrovanja okrog vstopa v NATO in EU je že toUko, da so ljudje poštah od teh izjemno pomembnih odločitev na nek način naveličani. Uspeh nasprotnikov ene in druge opcije je ravno v tem, da prikazujejo NATO kot militantno organizacijo, ki se kaže v najožji povezavi: G. Busch - nafta - ZDA - vojna. Takšno gledanje vidim kot nepoznavanje, nevednost in naivnost. 11. septembra 2001 so bili vsi pogledi uprti v ZDA. Vsi smo bili zgroženi, pretreseni, do neke mere Uidi prestrašeni, danes, leto in pol po tem dogodku, ko nam nevarnost preti iz Iraka, pa bi terorizem in grožnje človeštvu kar spregledali; kako nerazumljivo, nezrelo obnašanje. Nekaj namišljenih junakov, pod krinko imenovano Mirovniki je celo odšlo v Bagdad, da postavi živi zid. Na ulicah evropskih mest, med njimi seveda tudi Ljubljane in Maribora se zbirajo protestniki; kako zelo so pogumni in naperjeni proti vojni. Zanima me samo, kaj bi vsa ta množica storila v primeru eksplozije jedrske ah biološke bombe. Protesti ne bi pomagali ne njim ne tistim, ki terorizma zaradi njih niso uspeh zatreti. Rezultat takšnega početja torej ne vzdrži podpore tistih, ki gledamo na stvari dolgoročno. Se mar vsi h protestniki zavedajo, da je Irak že sprožil dve veliki vojni; prvo proti Iranu in drugo proti Kuvajtu. Se mar tem protestnikom ni odtisnilo v spomin, da je Sadam
SDS
Husein uporabil kemično orožje proti lastnemu narodu, t. j. Kurdom. Mar vse to ni dovolj vehk razlog, da se takšnemu človeku na nek način prepreči nadaljnje žuga-nje s prstom smrti? Najpomembnejše dejstvo pa je, da se brez odločitve Varnostnega sveta OZN ne bo zgodilo prav nič, razen nadaljevanja terorizma. Torej gre za nesmiselno početje, kričaštvo, politični ekshibicionizem. Na mestu je spoznanje, da NATO deluje kohezijsko, torej povezovalno in ni prav nobene osnove za razglašanje militantnosti. EU je ob vsem skupaj zgolj dejstvo, če smo se odločili živeti v družbi držav, neobremenjenih z evforijo, ki je na zahodni strani nekdanje železne zavese niso nikdar poznah.
Ob koncu pa se bom dotaknil še letošnje EME; kot zakleto se voz, ki gre po klancu navzdol, noče in noče ustaviti. Pred letom dni sem pisal o Sestrah, ki so ponesle moralno poniglavost slovenskega zabavno-glasbenega (ne) okusa na oltar Evrope, doma pa so zanetile škandalozne zaplete zaradi izigrane Karmen Stavec. Letos je Karmen dobila nadomestilo (prikazalo!! j se ji je največ točk), zaplet pa je nastal pri Alenki Godec, ki bo po takšni dosedanji praksi sodeč, na vrsti naslednje leto. Kot glasbenik, ki si svoje strokovno mnenje ustvarjam na podlagi znanja in izkušenj, si dovoljujem predlagati osrednji RTV hiši, naj že vendar postavi na odgovorna mesta ljudi, ki bodo kos svojim nalogam po strokovni plati, vse ostalo pa k tem opravilom ne sodi. Glasbeno tekmovanje ni nikakršno sklepanje konsenza, ampak je zgolj seštevek pozitivnih točk, ki jih člani žirije (strokovne ah katere koh druge) dodehjo posameznemu nastopajočemu. Le takšen rezultat šteje, vse ostalo je žal, korupcija.
Za 00 SDS Žalec
Januš Rasiewicz
februar2003
Po DOLINI
Članice Občinskega odbora RK Prebold ob jubileju Fanike Raček in sedmih članic, ki so v minulem letu praznovale okroglo obletnico.
Aktivistke RK praznovale
V	društvenih prostorih Občine Prebold so se 10. februarja zvečer na delovnem sestanku zbrale aktivistke občinske organizacije RK Prebold, ki jih že vrsto let vodi Marija Kapus. Glavni namen tokratnega srečanja ni bil razpravljati o njihovem delu, ampak izkazati pozornost najstarejši aktivni članici njihove organizacije Faniki Raček, ki je prav ta dan dopolnila devetdeset let življenja. Hkrati so proslavile še sedem obletnic rojstva članic odbora.
V	odboru Občinske organizacije RK deluje 34 aktivistk, ki se po svojih najboljših močeh trudijo opravljati humano delo in pomagati pomoči potrebnim. Odbor sestavljajo predstavnice vaških skupnosti, podjetij in OŠ Prebold. Tako imajo dober pregled nad življenjem ljudi v stiski na celotnem območju občine. S stečajem Mika in prisilno poravnavo v TT
Prebold je njihovo delo še toliko bolj pomembno. S prehrambenimi paketi in obleko pomagajo ogroženim družinam in posameznikom, obiskujejo in obdarujejo bolne in ostarele ter oskrbovance v domovih. Z denarno pomočjo za šolo v naravi pomagajo otrokom iz socialno šibkejših družin. V decembru pa z darilnimi paketi razveseljujejo tiste otroke, ki doma zaradi pomanjkanja niso deležni tovrstnega veselja. Skupaj z občino se ob koncu leta spomnijo starostnikov, ki so zaradi bolezni vezani na dom, hkrati pa pripravijo pogostitev za še klene osemdesetletnike.
Zelo dobro sodelujejo z Območnim združenjem RK Žalec, pomagajo pri krvodajalskih akcijah in drugih akcijah, vodene preko območnega in republiškega združenja. Enkrat lemo zbirajo tudi rabljena oblačila in obutev ter sodelujejo pri proslavah ob Dnevu krvodajalcev. Že nekaj let organizirajo preventivno merjenje krvnega sladkorja, holeste-
rola in krvnega daka. Organizirajo tudi razna zdravstvena predavanja, predvsem pa dobro sodelujejo s šolo oziroma učiteljicami - aktivistkami in mentoricami, ki vodijo krožke v šob in pripravljajo mlade člane za delo na humanitarnem področju. Učenci -mladimi člani RK so jim v veliko pomoč pri marsikateri akciji.
Ob dobro opravljenem humanitarnem delu so bile žalostne in jezne na dogodke v republiškem Rdečem križu, saj je bilo s tem omadeževano njihovo poslanstvo in zaupanje, ki so ga ljudje gojili do RK. Posledice so vidne še sedaj, čeprav večina ljudi ve, dav nepravilnosti krajevne, občinske in območne organizacije niso bile vpletene. Tbdi v uvodu omenjeno proslavljanje v ničemer ni šlo na breme organizacije, ampak so, tako kot vedno, za pogostitev in pijačo poskrbele same članice odbora, ki “tekmujejo”, katera bo spekla kaj posebnega in dala v pokušino svojim kolegicam.	D. N.
Učenci iz zamejstva v Braslovčah
Slovenski kulturni praznik so s številnimi prireditvami počastili tudi na osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline. Za malo drugačno prireditev so se odločili na braslovški osnovni šoli, kamor so v goste povabili učence iz zamejstva,
natančneje iz Doline pri Trstu.
Približno 50 učencem, ravnatelju Ediju Resniku in učiteljicam so braslovški učenci razkazali šolo, na osrednji prireditvi v telovadnici OŠ pa so se predstavih tudi gostje.
Po proslavi so braslovški učenci prevzeti tudi vlogo turističnih vodni-
kov in učencem iz Doline pri Trstu razkazati braslovški trg, cerkev, nato pa so skupaj obiskati Grajsko vas in si ogledati posebnosti tega kraja. Braslovški učenci so obljubiti, da bodo svoje prijatelje iz Doline pri Trstu obiskali maja letos.
T.T.
Ravnatelja Emil Ribič in Edi Resnik sta si na proslavi izmenjala knjižni darili.
Prvi občni zbor
Najmlajše društvo v občuti Polzela je Malteška konjenica Polzela. Ustanovljeno je bilo sredi preteklega leta, v društvo pa so včlanjeni ljubitelji in lastniki konj iz občine Polzela in
sosednjih občin.
Na prvem občnem zboru je bilo med drugim povedano, da so ime društva izbrati na podlagi zgodovinskih virov in več kot petstoletne prisotnosti malteškega viteškega reda
na Polzeti. V času delovanja društva so se udeležiti več prireditev, ki jih je organiziralo domače turistično društvo. Za letošnje leto so si člani zastaviti podobne naloge kot v minulem letu, le da so načrte še dopolniti. Za predsednika so izvoliti Zvonimirja Zupanca, ki je s tem postal tudi stotnik Malteške konjenice Polzela. T. T.
Po DOLINI
februar2003
Z občnega zbora
Kakovost vin se izboljšuje
Društvo Savinjskih vinogradnikov šteje okrog 100 članov. Kakovost njihovih vin se iz leta v leto izboljšuje. Pri ocenjevanju letnika 1995 je bil delež namiznih vin 63-odstoten, kakovostnih vin pa 23-odsto-ten, medtem ko se je razmerje pri letniku 2001 spremenilo v korist kakovostnih vin, katerih delež je bil 73-odstoten, delež namiznih vin je bil 4-odstoten in delež vrhunskih vin 9,5-odstoten. To je bila ena
glavnih ugotovitev letošnjega občnega zbora, ki so ga vinogradniki pripravili na turistični kmetiji pri Mlinarju v Gotovljah.
Tako napredovanje kakovosti je prav gotovo sad rednega izobraževanja vinogradnikov. Lani so pripravili dvoje izobraževanj, in sicer o vinogradništvu ter o kletarstvu in vinarstvu. Predsednik društva Stane Jurjevec je dejal, da sta bili predavanji dobro obiskani, prav tako strokovna ekskurzija. Sodelovali so tudi
na različnih prireditvah. Plan dela za letošnje leto zajema enake aktivnosti kot doslej. Skrbeli bodo za strokovno izobraževanje, pripravili ocenjevanje vin, organizirali strokovno ekskurzijo, obiske sejmov in vinskih razstav, poskrbeli za promocijo svojega vina, začeli s pripravami za izdajo kataloga in pripravami za praznovanje 10. obletnice društva prihodnje leto itd. Na zboru so sprejeli predlog sprememb in dopolnitev pravil društva.
T. Tavčar
Tečaj peke peciva in kruha
Tudi Društvo podeželskih žena občine Prebold je konec minulega meseca na Vebrovi domačiji pod Homom organiziralo celodnevni tečaj peke peciva in kruha. Članice društva pod vodstvom Danice Uplaznik so zimsko soboto preživele v nenaseljeni, a lepo urejeni stari kmečki hiši s krušno pečjo.
V zares idealnih pogojih, ki so jih omogočali zlasti krušna peč in velik vzidan kmečki štedilnik s pečico, so udeleženke tečaja pripravljale več vrst peciva: pecivo v obliki breskev, hrušk, češenj, salam, trikotnike, slane palčke in sovine" očke. Zanimiva je bila tudi peka kruha. V krušni peči pečeni piščanci in zeljne krpice pa so bdi ob dobri domači kapljici in svežem kruhu še toliko bolj okusni.
Udeleženke tečaja z voditeljico Marijo Prajner iz Maribora
Kmetijska svetovalna služba Žalec je tečaj peke kruha in kmetije pripravila tudi na kmetiji Ludvika in Karoline Meklav v Dobriču Tečaj je vodila Marija Prajner iz Maribora, udeležilo pa se ga je 20 žena iz Dobriča in sosednjih vasi. Udeleženke tečaja so v krušni peči pekle različne vrste kruha, pripravile pa so tudi žemljice, pletenice, rogljičke in drugo. Posebno pozornost so namenile krofom, saj se bliža pustni čas. Vsaka gospodinja si zelo prizadeva, da bi bili krofi veliki, da bi imeli venčke in da bi bdi slastni.
D. N. in T. T.
Danica Uplaznik je povedala, da bodo s tovrstnimi tečaji nadaljevale v letošnjem letu, kmalu pa bodo pekle krofe. Pripravljajo tudi tečaj peke mesa v krušni peči, peko pic in dru-
gih dobrot. V poletnih in jesenskih mesecih bodo vlagale sadje in zelenjavo, izpeljale pa naj bi tudi tečaj kuhanja enolončnic.
D. N.
Skupinska slika udeleženk tečaja v prijetni kmečki izbi s krušno pečjo v Vebrovi stari hiši, ki bi bila lahko muzej. Pred njimi miza s še nedokončanim pecivom.
I JLJ h NUDIM0 VAM POPOLN PROGRAM ZA lJpk NEGO OBRAZA IN telesa	
Vesna	Z VRHUNSKIMI PREPARATI
Vesna Fijavž s p.	NOVOS'ft
HOTEL ŽALEC	• TERAPEVTSKE MASAŽE
041 670 929	• MANIKIRA
Aktivne braslovške žene
Društvo podeželskih žena Braslovče, ki šteje 50 članic, je med najbolj delovnimi v Spodnji Savinjski dolini. Na občnem zboru so pregledale dosedanje delo in si postavile nove cilje. Društvo je delovalo kot aktiv, ko pa sta se članstvo in dejavnost razširila in v skladu z novim zakonom se je aktiv
preimenoval v društvo.
Iz poročda predsednice Ide Cizej je razvidno, da so članice pridno in požrtvovalno delale, predvsem kot sodelujoče na raznih prireditvah. Lani so praznovale 15-letnico organiziranega druženja in ob tej priložnosti pripravile zanimivo razstavo Štirje letni časi. Sicer pa žene v tem društvu skrbijo tudi za izobraževanje
in izpolnjevanje svojega znanja. Pripravljajo razne tečaje, ob srečanju enkrat na teden pa kvačkajo, pletejo, pripravljajo domače jedi in izmenjujejo izkušnje.
Nova predsednica društva, ki so jo članice izvolile na zboru, je postala Dragica Rokovnik iz Podvrha.
T. Tavčar
Po cvičkovi gazi
V naši dolini je veliko prijateljev pohodništva in gora. 9-pohod po cvičkovi gazi je samo še utrdil to spoznanje. Dobrih 15 kilometrov dolgega pohoda so se že petič udeležili tudi člani PD Šempeter. Skupaj je lepote Dolenjske v tempu prije-
tne hoje spoznalo kar 62 naših občanov, med njimi tudi žalski župan Lojze Posedel in vsi so nosili kape z grbom naše občine.
Pot, ki se je vila v okolici turističnega bisera - Otočca, ni bila prezahtevna, organizatorji pa so z vmesnimi
postajami, kjer so udeleženci lahko zaužili kulinarične dobrote Dolenjske in seveda opojni cviček, krepko olajšali pohod.
Tudi dobra družba je vplivala na prešerno razpoloženje udeležencev, ki ga nista mogla načeti niti megla in sneg. Še več, že po prihodu nazaj na izhodiščno točko na Otočcu so začeli kovati načrte o udeležbi tudi na naslednjem jubilejnem 10. pohodu po cvičkovi gazi.
TEHNIČNI PREGLEDI REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJA
V ŠEMPETRU! _

poti brez skrbi
www.amzs.si
tehnični pregledi
Vseh osebnih vozil in motornih koles • Kombiniranih vozil • Osebnih specialnih vozil • Lahkih priklopnikov in tovornih vozil do skupne mase 3500 kilogramov, tudi traktorjev in traktorskih priklopnikov
registracije in zavarovanja
zavarovalnica Triglav, Adriatic, Slovenica, Tilia ali Mariborska zavarovalnica
včlanjevanje
in • izdaja mednarodnih dokumentov, vinjet, pomoč na cesti, AMZS flÜltjj?rent a car AMZS d.d., PE ŠEMPETER v Savinjski dolini, Rimska c. 98B, 3011 ŠEMPETER v Savinjski dolini
tel.: 03/ 70 32 500 fax: 03/ 70 32 512
Delovni čas:
Od pon. - pet. od 7 00 do 20 00 Sobota od 7 00 do 12 00
AMZS d.d., Dunajska 128a, Ljubljana
februar2003
Po DOLINI
Foto Rizmal - 25 let barvne fotografije
“Od danes je slikarstvo mrtvo!” je izjavil francoski slikar Paul Delaroche 1839. leta, ko je Louis Dagurrere oznanil svoje odkritje postopka za izdelavo fotografskih slik ali degerotipij. Delaroche je ubesedil marsikogaršnja pričakovanja: da bo sposobnost kamere, da v trenutku ujame vsak detajl resničnega sveta, pripeljala do konca slikanja in risanja in da je fotografija umetnostna zvrst prihodnosti. Prav tako glasni nasprotni tabor je trdil, da je fotografija znanost in ne umetnost - povsem mehanski postopek, ki po občutenju in izrazu ne bo mogla nikoli ogroziti občutljive roke slikarja ali risarja.
fotografija je.
Nekakšen pionir sprememb na področju fotografske dejavnosti je bil pred 25 leti tudi Alojz - Vojko Rizmal iz Žalca, saj je leta 1978 odprl prvi barvni foto laboratorij na Štajerskem. Barvna fotografija je bila pred tem bolj redkost, slike pa precej dražje, saj so jih dajali v izdelavo v Avstrijo, Ljubljano in še kam. Ko je v Žalcu začel delovati Rizmalov barvni foto laboratorij, so se barvne fotografije približale potrošnikom. S tem je barvna fotografija postala cenovno bolj dostopna, kmalu pa tudi cenejša in je skoraj povsem izrinila čmobelo fotografijo, ki se je izdelovala še ročno. Sodobni fotografski laboratorij je omogočal hitro izdelavo slik, kar je bila velika prednost v primerjavi s klasično izdela-
Z digitalno korekcijo posnetkov do najkakovostnejših fotografij
Tako eni kot drugi so imeli prav, saj sta fotografija in umetnost postali tesneje povezani, vsekakor pa bi danes ostali odprtih ust, če bi še živeli in doživeli vse tisto, kar danes
vo osvetljevanja filma in zamudnim razvijanjem, saj so ljudje slike lahko dobili še isti dan, ko so prinesli film.
Rizmalovi so vseskozi spremljali novosti na tem področju in se temu ustrezno prilagajali in posodabljali.
Danes Foto Rizmal posluje v Žalcu in v Celju, kjer strankam nudijo kakovostno razvijanje in hitro izdelavo fotografij. Že desetletje se ukvarjajo tudi z digitalno fotografijo. Od letos imajo najnovejši digitalni foto laboratorij z novim postrojenjem tudi v Žalcu. Nov digitalni laboratorij FUJI FRONTIER z laserskim osvetljevanjem foto papirja in visoko kakovostnim skenerjem za skeniranje filmov omogoča razvijanje fotografij iz vseh
ku izgledaj o, kot da bi bile posnete ta hip, možno pa jih je tudi razmnožiti.
Rizmalovi imajo sodoben foto studio z najsodobnejšo fotografsko opremo in veliko znanja ter izkušenj za komercialno fotografijo, fotografiranje porok, rojstnih dni in druge priložnosti. Ob tej predstavitvi njihovega dela pa seveda ne gre pozabiti, da izdelujejo tudi jumbo plakate, foto koledarje, fotografije s tekstom in okvirčki, album fotografije, foto
Trgovina je vedno bogato založena s filmi, fotoaparati, albumi in drugimi fotografskimi pripomočki.
vrst negativov in pozitivov ter digitalnih medijev. Fotografije, izdelane na tem stroju, se odlikujejo z visoko ostrino, uravnanim kontrastom in živimi naravnimi barvami. Novi digitalni laboratorij omogoča tudi prenos fotografij iz filma na zgoščenko (CD) v štirih resolucijah (nizka, srednja, visoka in profesionalna). Velikega pomena je tudi kakovostno retuširanje - popravljanje starih slik in njihova povečava v vseh možnih formatih. Stare slike po tem postop-
vizitke, foto čestitke, index printe do velikosti 25 X 38 cm in še marsikaj. Pri njih je mogoče opraviti tudi kaši-ranje, laminiranje in uokvirjanje slik. V svojih trgovinah se trudijo stranke zadovoljiti s pestro in kakovostno ponudbo ter predvsem s prijazno besedo in strokovnim svetovanjem. Na njihovih prodajnih policah je bogata izbira albumov, okvirjev za slike, fotoaparatov, filmov ... in vsega, kar potrebujete za fotografiranje. V zadnjem času je že marsikaj
Nov digitalni laboratorij omogoča visoko ostrino, uravnan kontrast in žive -
naravne barve slik. namenjeno digitalni fotografiji in ob klasičnih analognih fotografskih aparatih je zato tudi velika izbira digitalnih. Pri nakupu le-tega kupcu podarijo Uidi 100 slik, velikosti 10 x 15 cm, ki jih bo posnel s kupljenim “digitalcem”. Povejmo še, da je nakup njihovega prodajnega asortimana odslej možen Uidi na obroke, kar je še dodatna ugodnost za potrošnike. Poslovalnico v Žalcu že tri leta vodi Blaž Rizmal, ki tako nadaljuje družinsko tradicijo.
Sicer pa si velja kakšno informaci-
jo o njihovi ponudbi ogledati nidi na njihovi internetni strani www-foto rizmal.si. Prav tako se lahko z njimi sporazumevate preko elektronske pošte fotostudio-rizmal@siol.net. ali jih pokličete po telefonu 710 32 20.
Ob svojem jubileju so Rizmalovi v Žalcu za bralce Utripa pripravili 15 % popust pri izdelavi naročenih fotografij. Popust bodo lahko uveljavljali vsi tisti, ki bodo predložili izrezan kupon, objavljen pod člankom.
Ep- dn
JUBILEJNI
KUPON
za 15 % popust pri izdelavi naročenih fotografij
Pustni karneval na Vranskem
Karneval na Vranskem spada med največje tradicionalne pustne prireditve v Spodnji Savinjski dolini. Organizatorji - Pustni odbor Vransko, pa vsako leto razmišljajo kako bi prireditev naredili še bolj zanimivo. Lani so karneval prestavili s pustnega torka na pustno soboto, kar se je izkazalo za pametno odločitev, saj se je tistega lepega sončnega popoldneva zbralo na Vranskem nekaj tisoč ljudi. Toda po končani pustni povorki so se ljudje kmalu razšli. Malokdo je s pustnim rajanjem nadaljeval na maškaradi v
sosednjih krajih.
Prav zaradi tega je letos v pustnem odboru zmagala odločitev za najem šotora in pustno rajanje se bo podaljšajo na dva dni. Tako bo v petek, 28. februarja, ob 19- uri vse, ki komaj čakajo čas pustnih norčij in šegavosti, zabaval ansambel Robija Zupaca. Naslednji dan bo tradicionalna povorka pustnih skupin, ki se bo pričela ob 14. uri. Svojevrstno predstavitev pripravljajo učenci OŠ Vransko - Tabor, ki se bodo po končani povorki v spremstvu učiteljev vrnili v šolo in tam veselo rajah do poznega popoldneva. Seveda se bo moč nasmejati izvirnosti mnogih predstavnikov vaških svetov in dru-
štev. Najavili so se mnogi gostje, ki se vsakoletnega karnevala na Vranskem radi udeležijo. To so maškare iz Vira, Lukovice, Motnika, Tabora, Prebolda, Žalca in od drugod, manjkali ne bodo niti ptujski kurenti in godba na pihala. Po končam povorki bo pogostitev za vse nastopajoče in ples pod šotorom ob zvokih ansambla Mira Klinca. Ocenjevalni komisiji bosta dve, ena za udeležence pustne povorke, druga pa bo ocenjevala pustne šeme na plesu v maskah. “Bogate nagrade že čakajo,” je povedal predsednik Turističnega društva Vransko, Vlado Rančigaj.
T. Tavčar
Zagrabi
Študentski servis Ljubljana je nosilec projekta getWork - zgrabi priložnost, ki bo v okviru projekta Phare 2000 - dona-cijska shema v Savinjski statistični regiji -aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni, pomagal iskalcem prve zaposlitve. Ta projekt se v Savinjski regiji predstavlja prvič, sicer pa deluje že dve leti.
Cilj projekta getWork je pripraviti mlade na vstop na trg dela, povečati njihovo zaposljivost in jih povezati z zaposlitvenimi priložnostmi v Savinjski regiji. Namenjen je študentom oziroma brezpo-slenim, starim od 18 do 30 let. Projekt je sestavljen iz treh delov, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Prvi del je program usposabljanja. Zagotavlja znanja in spretnosti, ki bodo dale udeležencem prednost pri pridobivanju prve zaposlitve. Drugi del je Forum za spoznavanje priložnosti in povezovanje s potencialnimi delodajalci. Forum je enodnevno srečanje mladih iskalcev zaposlitve, ki so vključeni v program, ter predstavnikov
različnih skupin: delodajalcev, lokalnih oblasü, interesnih združenj, izobraževalnih ustanov in drugih. Forum bo organiziran v Celju. Tretji del je strokovno izobraževanje. Strokovno izobraževanje bo orgnaizirano v sodelovanju s podjetji v regiji in bo nadgradnja znanja formalnega izobraževanja. Izhaja iz potreb delodajalcev, zato povezuje teorijo s prakso -učenje skozi študije primerov. Strokovno izobraževanje je priložnost za tesnejše povezovanje iskalcev zaposlitve in delo-
dajalcev.
Program usposabljanja za zaposlitev bo organiziran v Celju, Slovenskih Konjicah, Velenju in Žalcu. Prve delavnice so se že pričele, program usposabljanja pa bo potekal vse do sredine meseca maja. Udeležba v programu getWork je brezplačna. Informacije in prijave poleg celjske ljudske univerze in Svetovalno-izobraževalnega centra Slovenske Konjice daje oziroma sprejema Uidi UPI Ljudska univerza Žalec.	K. R.
DEKORACIJE Z BALONI
Za poroke, obletnice, valete, birme, obhajila in druge prireditve.
Jani Jošovc, Petrovče 123 041 783 840 http://magicjani. com
Avtokontrol, d. o. o.
TEHNIČNI PREGLEDI
V ŽALCU tel.: 713 17 77
TEHNIČNI PREGLEDI ZA OSEBNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN TRAKTORJE
Sklepamo avtomobilska zavarovanja zavarovalnic:
Maribor, Triglav in Adriatic
Pri zavarovanju vašega vozila vam nudimo možnost plačila na 12 obrokov.
Delovni čas: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vabljeni tudi v našo avtopralnico in okrepčevalnico!
Napovednik
februar2003
PRIREDITVE V MARCU						
DATUM, ura		NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
28. februar ob 19- uri		PLES V MASKAH Z ANSAMBLOM ROBIJA ZUPANA	ŠOTOR NA AVTOBUS. POSTAJI VRANSKO	KARNEVALSKI ODBOR VRANSKO	SUZANA FEUCIJAN BRATOŽ	031 210 298
1. marec -	popoldne	DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOM. (ml. deklice “A”)	I. OŠ ŽALEC	ROKOMETNI KLUB ŽALEC	VHi IRMAN	041 660 249
		DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOM. (st. deklice)				
		DRŽAVNO PRVENSTVO ŽEN. ROKOM. LIGE (ob 18. uri)				
	ob 14. uri	POVORKA PUSTNIH SKUPIN NA VRANSKEM	VRANSKO	KARNEVALSKI ODBOR VRANSKO	SUZANA FEUCIJAN BRATOŽ	031 210 298
	ob 14. uri	CELOSTNI KULTURNI DAN “PUST”	TRG VRANSKO, OŠ VRANSKO - TABOR	OŠ VRANSKO - TABOR	VALERIJA PUKL	703 23 70
	ob 17. uri	PUSTOVANJE	ODHOD IZ “P” OB OBČINI POLZEU	DRUŠTVO UPOK. POLZEU	GERTRUDA TERČAK	572 07 44
	ob 19- uri	PLES V MASKAH Z ANSAMBLOM MIRA KUNCA	ŠOTOR NA AVTOBUS. POSTAJI VRANSKO	KARNEVALSKI ODBOR VRANSKO	SUZANA FEUCIJAN BRATOŽ	031 210 298
2. marec	ob 7. uri	POHOD PO VOJKOVIH POTEH NA NANOS	ODHOD IZ “P” OB OBČINI POLZEU	PD POLZELA	ZORAN ŠTOK	041 754 778
	ob 14. uri	PUSTNA POVORKA	PONIKVA	TD PONIKVA	NADA JELEN	041 939 508
	ob 14. uri	PUSTOVANJE NA GORO	KOČA NA GORI	PD ŽALEC	JOŽE RAMŠAK	572 80 38
	ob 14. uri	VEUKA MAŠKARADA z Damjano Golavšek	ŠPORTNA DVORANA POLZEU	TD OBČINA, OŠ IN VRTEC POLZEU	ALENKA ŽNIDAR	703 32 20
	ob 14. uri	PUSTNO RAJANjE	OŠ TRJE - GAUCIJA	KUD GALICIJA - etnološka sekc. Veseli pruhovčani VALERIJA DOLER		041 783 107
	ob 15. uri	ZASEDANJE VLADE VRBENSKE REPUBUKE	PRED TRGOVLNO BRGLEZ	TD VRBA VRBJE	MAJDA JURAČ	571 76 31
4. marec -	popoldne	HOKEJ V MASKAH	GRIŽE	DŠR PARTIZAN GRIŽE IN TD GRIŽE	SAŠO VEUGOŠEK	041 727 217
	ob 15.30	PUSTNI KARNEVAL	ŠLANDROV TRG IN UL. SAVINJSKE ČETE	OBČINA ŽALEC, TD VRBJE IN OSTAU TD	SABINA KLADNIK	713 64 65
5. marec	ob 15.30	PUSTNI POKOP	PRED TRGOVINO BRGLEZ - VRBJE	TD VRBJE	MAJDA JURAČ	571 67 31
7. marec	od 15. ure dalje	REGIJSKO TEKMOVANJE “TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA”	OŠ VRANSKO - TABOR, KUD VRANSKO	OŠ VRANSKO - TABOR	VALERIJA PUKL	703 23 70
	ob 18. uri	PRVENSTVENA ROKOM. TEKMA - ČLANICE	I OŠ ŽALEC	RK ŽALEC	VH.I IRMAN	041 660 249
8. marec	ob 7. uri	IZLET V PREKMURJE	PREKMURJE	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	571 70 78
	ob 10. uri	LUTK. PRED. “RDEČA KAPICA”	KULTURNI DOM VRANSKO	ZAVOD ZA MKTŠ VRANSKO	SUZANA FEUCIJAN BRATOŽ	031 210 298
	ob 19. uri	PROSUVA OB DNEVU ŽENA	DOM KRAJANOV VRBJE	KD VRBJE	LEA MEH	710 33 90
9. marec	ob 8. uri	POHOD NA HOM	ZBOR PRED OŠ PREBOLD	PD PREBOLD	MARJAN BURKELC	031 603 932
	ob 13. uri	16. POHOD ŽENA NA HOM	ZBOR PRED DOMOM UPOKOJ. GRIŽE	PD ZABUKOVICA	FRANCI JEŽOVNIK	571 70 78
	ob 13. uri	POHOD DRUŽIN NA HOM	ODHOD IZ “P” OB ŠPORT. IGRIŠČU	ŠD ANDRAŽ	MARTINA OGRAJENŠEK	041 278 328
		MUČENIKI NA BUKOVICI	KOČA NA BUKOVICI	PD ŽALEC	VLADO ROJNIK	041 705 738
10. marec	dopoldne	KLUBSKI TURNIR JU JITSA	ŠEMPETER	DRUŠTVO ALJESAN ŠEMPETER	SANDI JELEN	041 719 586
13- marec	ob 18. uri	PREDAVANJE FRANCA KRALJA O GRADU HECKENBERG V STOPNIKU	OBČINSKA KNJIŽNICA VRANSKO	ZAVOD ZA MKTŠ VRANSKO	SUZANA FELICIJAN BRATOŽ	031 210 298
14. marec	ob 19- uri	DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN	PETROVČE	KUD PETROVČE	JANA NAGLIČ JUG	040 516 601
	ob 19. uri	OBČ. GLED. ABONMA monodrama “DEVETSTO”	OBČINA in DPD SVOBODA PREBOLD	DVORANA PREBOLD	ANICA TRIVAN	572 42 24
15. marec	ob 7. uri	13. ARNIČEV POHOD NA RADUHO	ODHOD IZPRED OŠ PREBLD	PD PREBOLD (prijave zbiramo do 31. 3) ADI VIDMAJER		705 31 53
	ob 16. uri	DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN - družabno srečanje	DOM KRAJANOV ANDRAŽ NAD POLZELO	KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	BENJAMIN MEŠIČ	041 693 317
	ob 19. uri	SREČANJE ŽENA SV. LOVRENCA	PGD SV. LOVRENC	DVORANA GD V SV. LOVRENCU	ANDREJA KUMER	031 640 432
	ob 19.30	KOMEDIJA “ŽENSKE”	DOM KRAJANOV VRBJE	KD VRBJE	LEA MEH	710 33 90
	popoldne	DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOM. (ml. deklice “A” in st. deklice)	I. OŠ Žalec	RK ŽALEC	VIU IRMAN	041 660 249
16. marec	ob 8. uri	VZPON NA GOZDNIK	ZBOR: KULTURNI DOM LIBOJE	PD LIBOJE	FRANCI ČRETNIK	031 627 923
	ob 9- uri	ŠAHOVSKI MEMORIAL RUDIJA FLORJANCA	MAU DVORANA KUD POLZEU	ŠK POLZELA IN ŠD ŠEMPETER	DANILO VOŠNJAK	572 20 50
		- MEMORIAL RUDIJA FLORJANCA	POLZEU	ŠD SAVINJČAN	JOŽEF PETERNEL	031 719 123
15. in 16. marec od 10. do 17. ure TEČAJ PRANIC HEAUNG-a			MAU DVORANA KUD POLZEU	ART ANGEL, DRUŠ. ZA UBRANO ŽIV.	ANDREJA NOVAK	031 309 169
					MARTINA OCVIRK	041 399 365
18. marec	ob 16. uri	LUNOHOD	ODHOD IZPRED DU	DU POLZEU	STANE ŠTORMAN	572 07 44
19. marec	od 8. ure dalje	JOŽEFOV SEJEM	PETROVČE	KZ PETROVČE	IGOR ŠKERBOT	041 426 514
21. marec	ob 18. uri	VEČER S KITARO IN FUVTO	KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE	KD PETROVČE	METODA [JRA.NJEK	041 974 776
22. marec	ob 4.30	OGLED SMUČARSKIH POLETOV - PLANICA 2003	ODHOD IZ “P” OB ŠPORT. IGRIŠČU	ŠD ANDRAŽ	SIMON OGRAJENŠEK	031 393 499
	ob 7. uri	SAVINJSKA ORIENTACIJSKA UGA OLJKA 03	ODHOD IZ “P” OB OBČINI POLZEU	PD POLZEU	ZORAN ŠTOK	041 754 778
	ob 7. uri	KOFCE, KOŠUTA	KARAVANKE	PD ZABUKOVICA	JOŽE JANČIČ	041 200 196
	zjutraj	PLANINSKI IZLET KRIM - PEKEL	KRIM 1107 m	PD ŠEMPETER	SILVO ČREPINŠEK	031 501 244
	ob 18. uri	PRVENSTVENA ROKOMET. TEKMA (članice in kadetinje)	I. OŠ ŽALEC	RK ŽALEC	VIU IRMAN	041 66O 249
	ob 19. uri	MATERINSKI DAN (koncert MoPZ z gosti)	DOM KRAJANOV GOTOVLJE	KD GOTOVLJE	IVAN COKAN	041 249 957
		NAMIZNI TENIS	TELOVADNICA OŠ VRANSKO	ŠD VRANSKO	JOŽE KAPUS	031 553 541
23. marec	ob 6. uri	ZIMSKI POHOD NA POREZEN	ODHOD IZPRED OŠ PREBOLD	PD PREBOLD (prijave zbiramo do 21. 3.) MILAN SUŠAK		041 463 215
1. in 3. sobota v marcu		od 8. do 11. ure KMEČKA TRŽNICA	OBČINA PREBOLD	PARKIRIŠČE PRED OŠ PREBOLD	OBČINA PREBOLD	703 64 02
26. marec	ob 8. uri	POHOD 1. DEL POTI PO OBČINI POLZELA; POD UPCO-VIMPERK-BAJHT	START: PRED SAVINJSKIM MOSTOM	DU POLZEU	STANE ŠTORMAN	572 07 44
27. marec	ob 18. uri	POTOPISNO PRED. Z DIAPOZITIVI “MALEZIJSKI BISER”	KULTURNI DOM VRANSKO	ZAVOD ZA MKTŠ VRANSKO	SUZANA FELICIJAN BRATOŽ	031 210 298
29- marec	ob 9- uri	MEDNARODNA FITA - lokostrelska	ŠPORTNI PARK ŽALEC	LK ŽALEC	LEON URATNIK	710 38 80
	od 14. ure dalje	DRŽAVNO PRV. V ROKOM. (ml. deklice “A, B” in st. deklice)	I. OŠ ŽALEC	RK ŽALEC	VIU IRMAN	041 660 249
	ob 19. uri	PREMIERA DRAM. DEU KD ANDRAŽ “NAŠLI SO SE”	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KD ANDRAŽ	ANTON SATLER	572 22 80
	ob 19.30	PREDSTAVA “ARZENIK IN STARE ČIPKE”	DOM KRAJANOV VRBJE	KD VRBJE	LEA MEH	710 33 90
	ob 19.30	Premiera “DETEKTIV MEGU” - komedija	KUD POLZELA	KUD POLZEU, GLEDAUŠKA SKUPINA	JAKA JERŠIČ	570 52 10
29- marec		ODBOJKA-TURNIR ŽENSKE	TELOVADNICA OŠ VRANSKO	ŠD VRANSKO	MARIJA BLATNIK	040 270 791
30. marec		MEMORIAL	GOTOVELJSH ZALOG	LOVSKA DRUŽINA ŽALEC	RUDI JANEŽIČ	041 879 943
	ob 17. uri	SAŠA PAVČEK “BUŽEC ON, BUŠCA JAZ”, monodrama	KULTURNI DOM VRANSKO	ZAVOD ZA MKTŠ VRANSKO	SUZANA FELICIJAN BRATOŽ	031 210 298
KINO VRANSKO	
28. februar	JAJCA NA VERIGI, akcijska komedija
7. marec	NOČ ČAROVNIC, grozljivka
14. marec	PLANET ZAKLADOV, akcijska komedija, ob 17. uri GOSPODAR PRSTANOV, fantaz. pustolovski film, ob I9. uri
21. marec	ABSOLUTNIH STO, akcijski triler
28. marec	MELANI SE POROČI, romantična komedija
Redne predstave so vsak PETEK ob 19. uri. Ob zasedenosti dvorane za druge dejavnosti predstava odpade. Prosimo za razumevanje. Cena vstopnice je	
500 SIT.	
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
13. 3. ob 19. uri, Savinov salon
odprtje razstave - Terezija Bastelj, akad. slikarka
23. 3. ob 20. uri, dvorana Doma O. slov. tabora Žalec MIŠOLOVKA. Špas teater Mengeš Gledališka predstava za izven
25. 3. ob 20. uri dvorana Doma II. slov. tabora Žalec MIŠOLOVKA, Špas teater Mengeš TORKOV gledališki abonma
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, tel.: 712 12 50
ILR1SIICNA AGINCiiA IRAVEL AGENCY ŽALEC - LJUBLJANA
-V* ~yvyt rn ' v tv.
cu .1 . v. .Ne •	■„
POTEPUHOVA POMLADANSKA POTEPANJA
INNSBRUCK-BODENSKO JEZERO-MAINAU-RENSKI SLAPOVI 1.-3.5. in 13.-15.6.38.900 SIT;
GRADOVI BAVARSKE 26.-28.4.38.500 SIT;
LEPOTE RENA 30.4.-3.5.49.900 SIT;
Z LADJO PO LEPI MODRI DONAVI-Salzburg-Passau-Linz 24.-25.5. in 14.-15.6.25.900 SIT; DRESDEN-BERLIN-POTSDAM-LEIPZIG 24.-28.6.61.500 SIT; PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 1.-3.5. in 20.-22.6.36.500 SIT; BUDIMPEŠTA IN BLATNO JEZERO 26.-28.4. in 30.5.-1.6.28.900 SIT; | SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE 26.-28.4. in 1.-3.5. od 38,900 SIT;
RIMINI-SAN MARINO-SAN LEO 26.-27.4., 2.-3.S., 24.-25.5. in 14.-15.6. od 20.900 SIT;
BENETKE in razstava “Faraoni” 26.4. in 17.5.9.900 SIT; LONDON 16.-18.5.88.900 SIT
POMLADANSKI ter PRVOMAJSKI KRAJŠI ODDIHI na slovenski in hrvaški obali ter v zdraviliščih; POSEBNI PROGRAMI ZA GOLF LAST MINUTE: KANARSKI OTOKI, EGIPT, TUNIS,...
Z veseljem vam programe pošljemo na vaš naslov !
februar2003
Kultura
Preboldska knjižnica preurejena
Razstavo je odprl župan Vinko Debelak in Miran Orožim (desno) mu je podaril svojo fotografijo.
Razstava v domačem
kraju
Miran Orožim iz Šempetra je po poklicu gozdar, vedno in povsod pa ima ob sebi fotoaparat. Ob svojem delu in na potovanjih so nastale mnoge fotografije, ki so jih dolgo lahko občudovali le prijatelji in znanci. V žalski knjižnici je šele pred letom dni pripravil prvo samostojno razstavo. Sledile so razstave v Taboru, Celju in Vrbju, vedno na drugo temo. Letos pa se mu je uresničila dolgoletna želja o pripravi razstave v domačem kraju. Ob slovenskem kulturnem prazniku je v dvorani preboldskega zadružnega doma na ogled postavil svoje posnetke iz Latkovske gmajne. Še vedno prevzet s tem koščkom narave in spomini na otroške dogodivščine v gmajni
je razstavo naslovil Življenje je lepo.
Na odprtju razstave se je zbralo veliko ljudi. V pogovoru z Jožico Ocvirk je Miran Orožim izdal nekaj zanimivosti o svoji fotografski poti. Kot študent gozdarstva si je prvi fotoaparat kupil leta 1977 in pričel s fotografiranjem na terenskih vajah. Vse od takrat je njegov najbolj priljubljen motiv narava. Tudi v Preboldu je bila osrednji motiv Latkovska gmajna ob sotočju Bolske in Savinje s svojimi živalmi in zanimivimi hrasti. Razstava nima le umetniške vrednosti, pač pa tudi dokumentarno, je ob odprtju poudaril preboldski župan Vinko Debelak. Na 25 let starem posnetku je namreč še mogoče občudovati potočnega raka, ki ga danes v preboldskih vodah ni več.
K. R.
Razvejana kulturna dejavnost na Polzeli
Kulturna dejavnost je na Polzeli tako raznolika, da se v njej lahko najde vsak, ki to seveda želi. V okviru Kulturno umetniškega društva Polzela deluje kar 10 sekcij, in sicer moški in mešani pevski zbor, mešani pevski zbor Oljka, Kvintet Lastovka, gledališka skupina, tamburaški orkester, likovna skupina, knjižnica, ansambel Black Jack in kino sekcija.
Predsednik Marko Slokar je na občnem zboru povedal, da je raznolika kulturna dejavnost v društvu prejela mnogo pohval, kar pa ne pomeni, da se v društvu ne srečujejo tudi s problemi. Ti so v glavnem finančne narave, zato pričakujejo, da bodo v doglednem času uspešno rešeni, kar pa ne ovira ljubiteljske dejavnosti posameznih sekcij. Pripravili so več prireditev in veliko so gostovali, predvsem pevski zbori, pri katerih tako po številu članov kot
številu nastopov izstopa Mešani pevski zbor Oljka. Zelo odmeven je tudi vsakoleten koncert tamburašev pod naslovom Ko tamburice zazvenijo. Gledališka skupina je uprizorila komedijo Trije vaški svetniki, v tem času pa pripravljajo komedijo Detektiv Megla. Med standardne prireditve sodi še vsakoletna likovna kolonija, revija vseh pevskih zborov, medobčinska revija pevskih zborov itd. Uspešno deluje tudi društvena knjižnica, ki deluje pod strokovnim mentorstvom medobčinske matične knjižnice Žalec. Ima 9-100 knjižnih enot, razveseljivo pa je, da se je lani povečalo število mlajših bralcev.
V letošnjem letu bodo slavili tri okrogle jubileje, in sicer Moški pevski zbor 50-letnico delovanja, mešani pevski zbor 25-letnico in Kvintet Lastovka 20-letnico. Program dela je podoben lanskemu, predsednik pa bo tudi naslednja štiri leta Marko Slokar, ki to funkcijo opravlja še 14 let.
T. Tavčar
Vedno razveseljuje tamburaški orkester.
Za preurejeno in posodobljeno preboldsko knjižnico skrbijo Sabina Kolenc, Mojca Kapus in Nuša Dvorše.
Knjižničarstvo in čitalništvo imata v občini Prebold dolgoletno tradicijo, saj korenine segajo sto in več let nazaj. Dolga desetletja je bila knjižnica s čitalnico v prostorih nekdanjega Doma Svobode in pod okriljem tega društva. S porušitvijo doma je knjižnica svoje mesto dobila v precej utesnjenih	prostorih
Zdravstvenega doma Prebold. Knjižnico so preuredili in posodobili z uporabo računalniške opreme in se povezali v mrežo knjižnic Medobčinske matične knjižnice Žalec, ki je nosilka knjižničarske dejavnosti tudi v občini Prebold.
Obnovljena in posodobljena knjižnica je bila odprta prvi četrtek v februarju. Za knjižničarke, ki urejujejo knjižni fond z več kot 12.000
knjigami, pa bo v prihodnjih mesecih še veliko dela; do junija naj bi vnesle vse gradivo v elektronski katalog, saj bodo prešli na izposojo v programu Cobiss in s tem na 20-urni čas odprtosti knjižnice za uporabnike. Knjižnica ima tudi kotiček za mlade, ki jim omogoča, da nekatere knjige prelistajo že v knjižnici. Sicer pa je v knjižnici urejen tudi računalniški prostor z internetnim priključkom in elektronskimi katalogi.
Kljub posodobitvam pa je želja uporabnikov in tudi občine, ki ima posluh za kulturo, da bi se v prihodnje našli za knjižnico novi prostori, ki bi omogočili tudi organizacijo kulturnih večerov v prostorih knjižnice. V večjih prostorih bi bilo mogoče na knjižne police postaviti preostale knjige, ki so zaradi prostorske stiske sedaj varno shranjene v prostorih preboldske graščine.
Ob slovenskem kulturnem prazniku so knjižničarke predstavile Uidi knjige rojaka Janka Kača. Žal ima preboldska knjižnica, ki se sicer ponaša z nekaj izjemnimi primerki
starih knjig, le en Kačev roman, druge so si izposodili na Vranskem. Občane prosijo, da jim podarijo kakšen Kačev izvod in ga tako ohranijo zanamcem.
D. N.
Mare odstavil glavno junakinjo
Medobčinska matična knjižnica Žalec je v čast slovenskemu kulturnemu prazniku predstavila novo knjižno delo Savinjčana Mareta Cestnika, ki zadnja leta živi v odročni vasi nad Baško Grapo. Pripovedi z naslovom Odstavitev glavne junakinje so izšle pri mariborski študentski založbi Litera, v pogovoru z avtorjem
pa jih je predstavil urednik založbe Andej Brvar. In ob tem razkril še marsikaj o Maretovem življenju in njegovem literarnem ustvarjanju.
Mare Cestnik je bil rojen leta 1962 v hribih nad Taborom. Otroštvo, tesno povezano z naravo, je že zgodaj zaznamovala strast do branja in preko knjig se je rodila želja po potovanjih. Deset dni po opravljeni
mahiri na celjski gimnaziji se je z ladjo odpravil po svetu in kot pomočnik kuharja na ladjah preživel dve leti. Kot gimnazijec ni deloval v literarnem krožku, čeprav je napisal tudi kakšno pesem; sam sebi je posvetil celo sonetni venec. Da ima v sebi literarni talent, je začel razmišljati pravzaprav šele ob izidu prve knjige, to so bile črtice in novele Praznovanje korakov, ki so izšle
pet let po vrnitvi z ladje. Sledil je potopis Hiša za goste, temu ljubezenski roman Maja in ponovno potopis s Kitajske Nasmej se mi s poševnimi očmi.
Odstavitev glavne junakinje vsebuje 16 pripovedi, od katerih je nekaj starih že 15 let, nekaj pa čisto novih in precej neznačilnih za dosedanje pisanje Mareta Cestnika. Obravnava odnose med moškim in žensko z
Ljudske pevke praznovale
Na Ponikvi pri Žalcu je bilo pred dnevi zelo prijetno. V dvorani zadružnega doma so svoj petletni jubilej slovesno proslavile Ljudske pevke, ki so za to priložnost povabile v goste Vesele babice iz Šmartnega ob Paki, Habrove fante iz Luč, Vesele godce iz Vinske gore, muzikanta Nejca iz Šentilja, skupino Pušeljc, otroško
je toliko bolj razveseljivo, da obstajajo skupine, ki so se odločile iztrgati zobu časa vsaj del te dediščine in s prepevanjem starih ljudskih pesmi bogatijo tudi našo sedanjost.
Deset ljudskih pevk s Ponikve to počne z izjemnim veseljem, zagnanostjo in ljubeznijo, kar vedno znova dokazujejo na številnih nastopih v domačem kraju in drugje. Njihovo petje je tako rekoč postalo
Ljudske pevke s Ponikve so navdušile tudi na svojem jubilejnem koncertu
skupino Zvončki in še več drugih kulturnikov, vključno s poštarjem Franjem in domačimi glasbenicami Neli, Klementino in Elizabeto.
Vse druži pesem in glasba in v tem duhu je tudi potekal prijeten večer, ki so ga obogatili z zanimivim veznim tekstom, igranimi prizori, pletiljami in sceno. Tako je bilo na najlepši način kronano petletno organizirano prepevanje ljudskih pevk, ki skrbijo, da ljudsko petje ne bi utonilo v pozabo. Pesem, ki se je velikokrat oglasila pri delu, kjer je bilo potrebnih veliko pridnih rok (ob košnji in spravilu sena, ob žetvi in trgatvi), je spodbujala utrujene ljudi. Še bolj veselo in od srca pa se je pesem oglasila ob večerih po opravljenem delu, ob ličkanju koruze, luščenju fižola in kolinah. Ljudsko petje se je prenašalo iz roda v rod. Ljudje so v teh pesmih izražali svoja čustva, svojo bolečino in žalost, veselje in humor. Nov način življenja je prispeval, da so stare pesmi vse bolj tonile v pozabo in z njimi delček naše kulturne dediščine. Mnoge pesmi poznajo sedaj le še starejši ljudje in zato
nepogrešljivo v KS Ponikva, še posebno na vsakoletnih prireditvah, ki ohranjajo spomin na nekdanje življenje na vasi in na običaje in navade kmečkega prebivalstva v preteklosti. Skupaj z Moškim pevskim zborom, Društvom kmečkih žena in drugimi so vseskozi vpete v tradicionalno prireditev Obiranje hmelja na star način, prav tako pa so nepogrešljive na prireditvi Kmečko popoldne pod lipo, ko Uidi z njihovo pomočjo vsako leto obudijo enega od starih običajev. Med njihove dejavnosti ne sodi le petje ljudskih pesmi, ampak znajo z igro in humorjem še kako popestriti svoj nastop in razveseliti občinstvo.
Ljudske pevke so s prireditvijo Pesem nas druži sklenile svoj petletni jubilej, ki ga je z veliko torto in čestitkami počastil tudi žalski župan Lojze Posedel. Jubilantkam se je zahvalila za njihovo dosedanje delo in sodelovanje tudi predsednica Kmečkih žena Ponikva Nevenka Jelen in ob tem izrazila veselje, da bodo pevke odslej naprej delovale kot sekcija njihovega društva.
D. N.
Mare Cestnik med predstavitvijo
moškega stališča, saj je ena njegovih značilnosti, da je proza 'izkušenjs-ka', torej kar je doživel, ne kar si je izmislil. V zadnji knjigi je tudi več
naivnosti in manj “kritikantskega družbenega angažiranja,” kot se je izrazil sam.
K. R.
Kultura
februar 2003
Med govorom Franca Sušnika, v ozadju sekstet sv. Mihaela Vransko
Dane so možnosti za večji razvoj kulture
Odgovorni za jezik
Nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat
Skupni imenovalec -France Prešeren
Osrednja proslava kulturnega praznika v občini Vransko je bila 8. februarja v dvorani Kulturnega doma na Vranskem. Slavnostni govornik je bil poslanec državnega zbora in župan občine Vransko Franc Sušnik.
V govoru je nanizal nekaj dejstev in pogledov na razvoj in mesto kulture v občini Vransko. Med drugim je dejal, da je bila v preteklem letu največja kulturna prireditev postavitev in ureditev knjižnice kot modernega knjižnega informacijskega centra. Knjižnica je dobro obiskana, strokovno vodena, vključena v enotno knjižničarsko informacijsko mrežo. V sklopu izdelave občinskega prostorskega plana je bil narejen inventar kulturne dediščine, izdelana so bila konzervatorska izhodišča, kar predstavlja solidno in potrebno osnovo za
V času zimskih šolskih počitnic so v Občinski knjižnici Prebold organizirali ure pravljic in literarnih ugank. Pravljice je otrokom pripovedovala Nuša Dvoršek, obiskovalcem knjižnice, ki so v tem času spoznavali bogat knjižni fond in uporabljali internet, pa je bila na voljo Sabina Kolenc.
Otroci so poslušali predvsem pravljice z vzgojno vsebino in so se ob tem marsikaj tudi naučili. Tematika je bila prilagojena njihovi starosti (od 4 do 8 let) in vezana na počitnice in zimski čas. Poleg zapolnitve prostega časa je bil namen pravljičnega tedna otroke
ohranjanje kulturne dediščine. Pomagali so pri obnovi nekaj kapelic, odkupili in pričeli obnavljati Schwentnerjevo hišo ter jo odprli za ogled javnosti ter za ogled pripravili gasilsko in etnografsko zbirko kot poskus trženja kulturne dediščine.
Z ustanovitvijo javnega zavoda za kulturo, šport in muzejsko dejavnost je dana večja možnost razvoja kulturne dejavnosti v občini. Po zaslugi zavoda se je v enem letu zvrstilo 83 prireditev. Za nadaljnji kulturni razvoj pa je najpomembnejša kulturna vzgoja mladih. Največji delež te odgovornosti so zaupali vzgojno-izo-braževalnemu sistemu, to se pravi OŠ Vransko-Tabor.
V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole, mešani pevski zbor, sekstet sv. Mihaela Vransko, pesnik Tomaž Mahkovic in harfistka Urška Križnik.
T. Tavčar
knjižno vzgajati, jih spoznati s knjižnico in še posebno z oddelkom za otroke. Ob tem pa jih pritegniti, da postanejo člani knjižnice.
Zadnji dan so po uri pravljic, v kateri so se spomnili vsega, kar so čez teden počeli vsi obiskovalci in reševalci ugank, prejeli nagrade, in sicer knjigo - slikanico s pravljico Dobri mož in hudobna žena, delo domače avtorice Lidije Artelj.
Počitnice so se iztekle, v knjižnici pa že snujejo zanimive aktivnosti, ki bodo popestrile tudi tedne in mesece, ki prihajajo. Seveda pa bi bilo nekoliko lažje, če bi imeli na razpolago vsaj malo več prostora.
D. N.
Dr. Francetu Prešernu in slovenski kulturi so se ob kulturnem prazniku poklonili tudi na Polzeli. Bogat kulturni program so oblikovali učenci in učitelji osnovne šole, glasbeniki Kulturno glasbenega društva Cecilija in mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar. Slavnostni govornik, župan občine Polzela Ljubo Žnidar, je poudaril pomen Franceta Prešerna kot največjega slovenskega pesnika.
Dr. France Prešeren je v času, ko si mnogi niso upali govoriti slovensko, pisal pesmi, ki so slovenskemu narodu vdihnile dušo in pogum. Iridi ta nova zavest je gotovo prispevala k temu, da danes živimo v svoji državi, v kateri je uradni jezik slovenščina. Župan je poudaril, da je potrebno slovenščino negovati in čuvati, kajti
Tako bi lahko dan po slovenskem	kulturnem
prazniku na kratko označili dogajanje v planinskem domu pod Reško planino, ki je središče družabnega in kulturnega življenja v Marija Reki, kjer ljudi že od nekdaj družita pesem in glasba. Prireditev z naslovom Pod Reško planino veselo živimo pa je namenjena srečanju ljudskih pevcev in godcev iz vseh krajev Slovenije.
Prav ta prireditev je organizatorje lani pripeljala do odločitve za ustanovitev kulturnega društva, ki deluje pod vodstvom znane citrarke in glasbene pedagoginje Cite Galič. Po zaslugi društva so letos spet po 30 letih, odkar je tamkajšnja šola zaprla vrata, slovesno proslavili tudi slovenski kulturni praznik. Velika soba planinskega doma, ki je bila nekoč
samo zdi se, da ni ogrožena. Seveda je prav, da znamo enega ah več tujih jezikov, osnova temu znanju pa mora biti dobro znanje slovenščine. Spoštovanje maternega jezika nam daje samozavest, ki jo je Slovencem v zgodovini primanjkovalo. Prešeren nam daje toliko, koliko smo zmožni in pripravljeni sprejeti. Kdor zanj v sebi ne najde prostora, bi se moral vprašati, kaj je z njim in njegovo zavestjo narobe. Tudi veliki narodi se duha svojih velikih mož spominjajo z veliko večjo hvaležnostjo kot svojih vladarjev in tako moramo storiti tudi Slovenci. Kulturo ustvarjamo sami z delom in mislijo. Naj bo v naši kulturi in našem delu vedno veliko slovenskega, torej našega. V polzel-ski občini ima kultura bogato preteklost in na to so lahko ponosni, je ob koncu dejal župan Žnidar.
T. Tavčar
učilnica mnogim generacijam Marijarečanov, je bila ta dan znova prežeta s Prešernovimi pesmimi, ki so jih občinstvu predstavih članice in člani gledališke skupine KD Marija Reka Ljubica in Toni Cestnik, Andrej Zagožen, Branka in Stanko Pišek ter Monika in Milan Lobnikar. Za glasbeno spremljavo je poskrbela Cita Galič, za uspešno pripravo igralcev in izvedbo pa Jožica Ocvirk.
Prireditev so obogatili še Marijareški ljudski pevci, s katerimi nastopa tudi preboldski župnik Franc Serec, in mladi člani otroške folklorne skupine iz Sv. Lovrenca, ki delujejo pod vodstvom Fanike Žličar. Slavnostni govor ob kulturnem prazniku je imela predsednica KD Marija Reka Cita Galič, prebivalka Šempetra, vendar jo na te kraje veže mladost.
“V teh dneh še intenzivneje razmišljamo o pomenu in pomembnosti kulturnega poslanstva, za katerega menim, da se praviloma začne pred domačim pragom, kjer smo bili rojeni in kjer nam je tekla zibel. Nato jo dopolnjujemo in spoznavamo prek mnogih področij učenja in izvajanja - jo spremljamo in dajemo. Niso samo instrumentalisti, pevci, igralci, plesalci, slikarji in vrsta drugih talentiranih in usposobljenih posameznikov izvajalci kulture. Izvajalci smo vsi, vsak trenutek in na vseh področjih življenja. Vsebine in načini obnašanja, komuniciranja, čuvanje vrednot in spoštovanje okolja - in še kaj -sodi v kulturo človeka kot posameznika in naroda kot celote. Svojega obraza do celostne kulture torej ne kažemo le s pozitivnim odnosom do sedmih evidentiranih umetnosti - ampak predvsem z odrazom duše, ki sestoji iz majhnih podrobnosti. Te narod ohranjajo, ga bogatijo in predstavljajo,” je občinstvo v kinodvorani Prebold nagovorila slavnostna govornica na proslavi ob slovenskem	kulturnem
prazniku Jožica Ocvirk.
“Slovenci s svojim kulturnim bogastvom zagotovo sodimo med najbogatejše narode na svetu. Skozi težke usodne čase stoletij smo in hranimo ter vedno znova dopolnjujemo svojo kulturno zakladnico - tako s tradicijo kot novostmi, katere narekuje sodoben čas. V tem bogastvu so iz vseh obdobij naše zgodovine hranjene dragocenosti, kjer so zapisana velika imena slovenskega naroda in med njimi
Krajevna knjižnica je 28. januarja 2003 bralcem in tudi ljubiteljem planin ponovno odprla svoja vrata.
Tokrat ni tekla beseda o prebrani knjigi, marveč je bil večer namenjen letu gora. Gospa Metoda Uranjek, duša knjižnične dejavnosti, je v svojo družbo povabila g. Dušana Šipa iz Žalca, ljubitelja planin, planinskega vodnika, in g. Franja Horvata, alpinista, mojstra fotografije in svetovnega popotnika. Slednji je vse navzoče
tudi naši rojaki. Kot skupni imenovalec slovenske kulture pa smo zapisah ime pesnika Franceta Prešerna. Z njegovim imenom v srcu praznujemo Slovenci edinstveni praznik na svetu. In če spoštujemo in ohranjamo, kar je bilo - potem lahko tudi brez bojazni sledimo in spremljamo to, kar prihaja.”
Svoje razmišljanje je slavnostna govornica namenila tudi ljubiteljski kulturi: “Trenutna organiziranost ljubiteljske kulture v Sloveniji, s tem pa tudi na lokalnem nivoju in drugih ravneh, daje vse možnosti za delovanje, če le znamo in hočemo stopiti prek umetno ustvarjenih plotov. S čim in kdaj, kako in kdo - spoznamo takrat, ko zaupamo lastnemu vrednostnemu sistemu. Če bomo znah poskrbeti, si bomo znah tudi odgovorih in najti vse poh. Ker življenje živimo v organizirani združbi razhčnih interesov, smo dolžni spoštovah tudi sprejete dogovore -kajti le zadovoljstvo in kopica lepih besed, pohval, obljub danes res niso dovolj - dobre ocene in uspehi morajo bih tudi finančno pravično ovrednoteni... Nedvomno so merilo za dobro opravljeno delo tudi zadovoljni gledalci. Ne onečashmo njihovega zaupanja, ki nam ga izkazujejo s svojimi obiski na prireditvah, in ne ponujajmo jim premalo. Vsak rad seže po slastni pogači in dobri kapljici.”
V kulturnem programu so nastopih Mladinski pevski zbor OŠ Prebold pod vodstvom Bojane Hrovat, učenci glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Marije Alatič, gledališka sekcija DPD Svoboda Prebold, mladi pevki Tina in Sabina Kumer ter Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold.
D. N.
očaral s svojimi prelepimi diapozitivi o lepotah slovenskih vršacev, planinske flore in prelesh narave v vseh letnih časih. Fotografsko popotovanje je dopolnjevala ga. Breda Šip z branjem izbora odlomkov iz knjige nekaterih občudovalcev naših gora. Bil je lep večer, nepozabno doživetje, še posebej za vse hste, ki nam ni dano, da bi lahko šli v korak s planinci.
Tanja Predan - Knez
D. N.
Prešernove pesmi v uprizorjeni obliki še bolj sežejo do srca.
Pridni poslušalci in reševalci ugank so domov odnesli knjižno nagrado pravljico Dobri mož in hudobna žena, delo domačinke Lidije Artelj.
Pravljice in literarne uganke
Med govorom Ljuba Žnidarja
Prešeren v Marija Reki
Živahen kulturni utrip v Petrovčah
februar2003
Sport
Rekord skakalnice
Karate turnir v Žalcu
1. Mednarodni GP karate turnir in člansko državno prvenstvo v karateju
Karate klub Žalec bo na dan žena v soboto, 8. marca, organiziral 1. Mednarodni Gradn p rix prvenstvo Žalca. Prvenstvo se bo odvijalo v dvorani športnega centra Žalec, in sicer ob 9. uri s pričetkom tekmovanj v izvajanju kat, od 13. 30 dalje pa tekmovanje v športnih borbah.
Organizatorji pričakujejo od 350 do 400 udeležencev iz Slovenije, Švice, Avstrije, Slovaške, Italije, BiH in Hrvaške. Nastopili bodo tekmovalci vseh starostnih skupin - od malčkov (8 do 9 let) do članov. Med njimi bo nastopilo približno 25 tekmovalcev domačega karate kluba, med katerimi bodo vsi najboljši: Matjaž Končina, Mladen Stojnič, Teja Šavor, Luka Marič, Sašo Đorđevič in drugi.
Karate klub Žalec pa je organizator tudi letošnjega najpomembnejšega domačega tekmovanja, to je Prvenstva Slovenije za članice in člane, ki bo v soboto, 29. marca, s pričetkom ob 10. uri, ko bodo na sporedu tekmovanja v izvajanju kat in ob 13. uri, s pričetkom športnih borb v ženski in moški konkurenci. Finalne borbe s kulturnim programom se bodo pričele ob 17. uri.
Žalski karateisti upajo, da bodo ponovili lanske uspehe, ko so osvojili štiri naslove državnega prvaka (Teja Šavor do 53 kg, Damir Vrbanič do 65 kg, Matjaž Končina do 75 kg in Mladen Stojnič v absolutni kategoriji.
Vabljeni!
Silvo Marič
Smučarsko društvo Tana z Vranskega je na 15 in 25-metrski skakalnici pripravilo meddruštvene skakalne tekme. Tekmovanja se je udeležilo 70 tekmovalcev, ki so se pomerili v petih kategorijah.
V kategoriji dečkov do 10 let je zmagal Aleš Pečovnik z Vranskega, pri dečkih do 15 let Nejc Kokalj iz Šentilja, pri članih Grega Piki z
Na mednarodnem atletskem mitingu, ki je bil 15. februarja v Celju, je Polzelanka Marina Tomič v teku na 60 m z ovirami presegla normo za svetovno člansko dvoransko prvenstvo. Tako se bo 14. in 15. marca udeležila tekmovanja v Birminghamu v Veliki Britaniji.
Vranskega, ki je dosegel tudi nov rekord skakalnice - 25 metrov. Pri veteranih je zmagal Bojan Jakob iz Velenja.
Kljub hladnemu vremenu si je smučarske skoke ogledalo 1000 gledalcev. V ekipnem tekmovanju je zmagala Vošk&Compani iz Tuhinja, ki je skupaj skočila 202 m.
V letošnji tekmovalni sezoni, prvič kot članica, nadaljuje uspešno športno pot pod pokroviteljstvom podjetij Nivo in Aero iz Celja ter s pomočjo drugih donatorjev. Od perspektivne atletinje, ki jo strokovno vodi trener Brane Strožer, lahko tudi v bodoče pričakujemo dobre rezultate.
S. V.
T. Tavčar
Marina na svetovno prvenstvo
Uspešni najmlajši člani Ju Jitsu kluba Aljesan
V soboto, 15. februarja 2003, je Ju Jitsu klub SHINTO organiziral prvo letošnje tekmovanje v Ju jitsu katah.
Na tekmovanju, ki je potekalo na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani, je nastopilo šest Ju jitsu klubov iz Slovenije: Ju jitsu klub SHINTO Ljubljana, Katana Globoko, AIJESAN Šempeter, IPON Sevnica, Ju jitsu klub Maribor in PK BV Celje.
Na prvem letošnjem tekmovanju v KATAH je nastopilo 45 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Iz Ju jitsu kluba ALJESAN Šempeter so se tekmovanja pod vodstvom trenerja Sandija Jelena udeležili naslednji tekmovalci:	Žan Artelj, Luka
Melanšek, Ana Hočevar, Luka Stiplovšek, Barbara Stipovšek, Jasna Turnšek in Grega Habjan.
Zelo uspešni so bili najmlajši člani Ju jitsu kluba ALJESAN. V starostni kategoriji do 9 let so v močni konkurenci 22 tekmovalcev dosegli
naslednje rezultate: Žan Artelj je zasedel odlično 4. mesto, Luka Melanšek je osvojil 5. mesto, 6. mesto je pripadlo Luku Stiplovšku, 7. mesto Barbari Stipovšek, Jasna Turnšek je zasedla 10. mesto in še ne šestletna Ana Hočevar, ki je bila tudi najmlajša udeleženka tekmovanja, je zasedla odlično 11. mesto. V kategoriji do 12 let v konkurenci 15 tek-
movalcev pa je Grega Habjan zasedel odlično 6. mesto. To je dokaz, da člani Ju jitsu kluba ALJESAN trdno in pridno trenirajo. Za starejše člane pa bo prvo letošnje tekmovanje 1. marca 2003, in sicer tekmovanje v Ju jitsu borbah za pokal občine Gornji Grad.
Nada Topovšek
Športnika leta Petra Nareks in Beno Udrih
V polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta Športna zveza Žalec in Občina Žalec pripravili prireditev Šport 2002 v občini Žalec, na kateri so podelili plakete in priznanja najuspešnejšim športnikom občine ter razglasili športnico in športnika leta. Med gosti na prireditvi sta bila selektor moške slovenske	rokometne
reprezentance Niko Markovič in trener in igralec Matjaž Tovornik.
Po krajšem video prikazu športnih dogodkov in novih pridobitvah na tem področju je zbrane pozdravil žalski župan Lojze Posedel. Povedal je, da v šport veliko vlagajo in kot
Beno Udrih
dokaz navedel zelo lepo obnovljen atletski stadion v Žalcu, ki je trenutno eden najlepših v Sloveniji. V izdelavi so načrti za bazen in še veliko drugega.
Delo zveze je na prireditvi predstavil predsednik Silvo Marič. Dejal je, da so lahko zadovoljni z dosežki športnic in športnikov na vseh ravneh. Uspeh na regijskih in državnih nivojih je iz leta v leto boljši. Ponovno imamo veliko državnih prvakov v raznih disciplinah in udeležencev evropskih in svetovnih prvenstev. Po merilih olimpijskega komiteja Slovenije je v klubih, ki imajo sedež v občini Žalec, 33 vrhunskih športnic in športnikov, kar občino uvršča na 19- mesto v državi. Sicer pa zveza športnih društev občine Žalec združuje že 50 klubov in društev, v katerih se s športom ukvarja 6 tisoč ljudi, kar predstavlja tretjino prebivalstva občine. To je tudi cilj zveze, je dejal Marič, da omogočijo ukvarjanje s športom oziroma športno rekreacijo čim večjemu številu občanom.
Na prireditvi so najprej podelili priznanja mlajšim kategorijam. Prejeli so jih:
OK Spodnja Savinjska - mlajše deklice, ki so v mini odbojki na državnem prvenstvu dosegle naslov državnih prvakinj; Aljaž Rihter, član lokostrelskega kluba Žalec, ki je v kategoriji mlajših dečkov osvojil slovenski pokal; David Skončnik, Žiga Domjanič in Nejc Blažič - člani Strelskega društva Juteks Žalec, so ekipni zmagovalci državne lige v streljanju z zračno puško pri pionirjih; Tjaša Turnšek ima uspešno bero
naslovov in medalj v pionirski konkurenci, sedaj pa polni svojo zakladnico s kadetskimi lovorikami, lani je bila kot članica Ju Jitsu kluba Aljesan najboljša kadetinja Slovenije v kategoriji do 58 kg; Petra Cestnik, lokostrelka žalskega kluba, je bila lani v svoji kategoriji najboljša v Sloveniji; Sašo Djordjevič, član Karate kluba Žalec, je v kategoriji do 65 kg na kadetskem evropskem prvenstvu osvojil 7. mesto; Uroš Vogrinc, Dušan Gračner in Marko Karlovčec, člani SD Juteks, so v mladinski konkurenci v državni ligi s standardno puško osvojili državno prvenstvo in za 10 krogov izboljšali državni rekord; Grega Jerin je naslednji iz niza državnih prvakov iz vrst LK Žalec, nastopil je v kategoriji mladincev in bil najnatančnejši na dvoranskem državnem prvenstvu; Luka Marič, član KK Žalec, je mladinski državni reprezentant, zmagovalec mladinskega državnega prvenstva v športnih borbah do 60 kg-
V članski in veteranski kategorijo so priznanja prejeli: Teja Šavrov, ki je lani osvojila naslov državne prvakinje v karateju do 53 kg; Matjaž Končina, ki je zmagal v kategoriji do 75 kg; Damir Vrbanič, ki je lani postal državni prvak v športnih borbah karateja do 65 kg; Mladen Stojnič je šampion absolutne kategorije in se je izkazal na sredozemskih igrah z osvojenim petim mestom - vsi štirje so člani KK Žalec; Katja Topovšek, članica Ju Jitsu kluba Aljesan, je naslov državne prvakinje osvojila v kategoriji do 65 kg; Zlatko Ulaga, član LK Žalec, je tudi lani nadaljeval s serijo zmag v slovenskem pokalu, štirikrat je osvojil naslov državnega prvaka, je zmagovalec FITA in je štirikratni evropski rekorder.
Med veterani so priznanja prejeli Franc Kekec, starosta žalskega kolesarjenja, ki je na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto; Veno Satler, ki je lani na državnem veteranskem prvenstvu osvojil zlato kolajno v teku na 1500 in na 5000 metrov; Adi Vidmajer pa že nekaj let v slovenskem prostoru pri veteranih nima konkurence v metu kladiva, sicer eni od najzahtevnejši disciplini kraljice športa.
Na vseh osnovnih šolah v žalski občini športu namenjajo veliko pozornost. Prvo mesto je med osnovnimi šolami osvojila I. OŠ Žalec, za kar imajo veliko zaslug
športni pedagogi Stanka, Mitja in Miran. Ob pomoči drugih skrbijo, da šola živi v pravem športnem duhu, pri čemer imajo veliko podporo ravnatelja Adija Vidmajerja. Princesa športa na osnovnih šolah je postala Kristina Jazbec iz OŠ Griže, ki že šest let trenira judo v klubu Sankaku v Celju. Bila je najboljša na klubskem državnem prvenstvu, na turnirju v Lendavi, v Trstu in tako postala slovenska državna prvakinja. Športni spremljevalec Kristine je David Skončnik, ki prihaja iz vrst SD Juteks in je učencec I. OŠ Žalec. Nad njem bedi Janko Melanšek. David je učenec šestega razreda, dokazal je svojo natančnost na državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol ter ugnal vso konkurenco.
Naslov najboljše v kategoriji krajevnih skupnosti je letos osvojila Mestna skupnost Žalec, v kateri deluje več kot dvajset športnih društev, ki dajejo športnemu utripu zagon v skupnosti. Svojo kvaliteto so dokazali na tekmovanjih, ki so se točkovala za posebno razvrstitev krajevnih skupnosti in tako dosegli največ točk.
Za najboljšo žensko ekipo so proglasih mladinsko vrsto RK Žalec. Pod vodstvom Bojana Voglerja so prišle do naslova slovenskih prvakinj brez izgubljene točke in po zmagah na finalnem turnirju proti Olimpiji in Jelovici. Naslov najboljše moške ekipe sta v odbojki na mivki dosegla mladinca OK SIP Šempeter Zlatko Pulko in Marko Bojinovič. Čeprav leto dni mlajša od konkurentov, sta v kategoriji mladincev na državnem prvenstvu postala državna prvaka.
Za najboljšo športnico so razglasih judoistko Petro Nareks, ki je lani na EP v članski konkurenci v Mariboru osvojila 3- mesto, letos pa zmagala na prvi tekmi za svetovni pokal v Moskvi. Za najboljšega športnika so proglasih košarkarja Bena Udriha, ki je preko žalske selekcije, Hopsov s Polzele in ljubljanske Olimpije prišel do dresa državne reprezentance in enega največjih klubov vseh časov na svetu tel-avivskega Maccabija. Prireditve v Žalcu se žal ni mogel udeležiti. Posebno priznanje je prejela tudi karateistka Urška Žolnir, ki je na drugi tekmi svetovnega pokala v Sofiji osvojila prvo mesto.
V programu so nastopih naj mlajši iz vrtca, plesna skupina UPIS in Damjan Mlakar v fitnes aerobiki.
T. Tavčar
V programu so nastopili tudi najmlajši
Sport
februar2003
Nejc državni prvak
17-letni Nejc Podkrajšek iz Žalca je postal državni dvoranski prvak v tenisu za mladince do 18 let. Organizator tekmovanja, ki je potekalo 5 dni, je bil TK Taubi iz Trzina.
Na prvenstvu je Nejc, ki od novembra dalje trenira v Teniškem klubu Triglav Kranj, pokazal zelo dobro igro. V1. kolu je bil boljši od Simona Krumpaka s 6 : 2, 6 : 0, v 2. kolu od Luke Živiča (oba Ljubljana) s 6: 2,6
: 1, v 3- kolu je premagal Gala Brzina (Triglav Kranj) s 6 : 1, 6 : 0, v polfinalu Miha Crnkoviča 6 : 2, 7 : 5, v finalu pa leto starejšega Anžeta Čevka (oba Kamnik) v treh nizih 6:3,4:6, 6 : 4 ter tako zasluženo osvojil že sedmi naslov državnega prvaka v karieri.
V igri dvojic sta z Anžetom Čevkom v finalu izgubila 6 : 3,6 : 4 in osvojila drugo mesto.
T.T.
Nejc Podkrajšek
Tekmovanje v deskanju na snegu
Pozdrav je veljal Uidi vsem ostalim članom. S cvetovi ju je pričakal tudi predsednik Judo zveze Slovenije in bil ob pozdravu navdušen nad organizacijo Galičanov.
Dobre volje so se k šoli v Trju vrnili okrog 21. ure. Od Fervega so imeli častno spremstvo domačih gasilcev, pred šolo pa so jih čakali ognjemet, godba na pihala iz Hramš in krajam, med katerimi je bil tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Po uvodnih pozdravih je bilo seveda veselo, kot se spodobi za tak uspeh dveh mladih in perspektivnih športnic.
Uspeh športnic Petre in Urške je že čez teden dni potrdila Urška, ki je na drugem turnirju svetovnega A pokala v judu v Sofiji zmagala v svoji kategoriji.
T. Tavčar
do Brnika, kjer so komaj čakali pristanek letala, da pozdravijo in čestitajo Petri in Urški. Skupino je z glasbo spremljal domači ansambel Veseli pruhovčani, ki je ves čas skrbel za veselo vzdušje. Ob prihodu sta Petri, Urški in trenerju Marjanu Fabjanu čestitala tudi Jože Kruleč v imenu organizatorja in predsednik KS Vlado Majer. Šopki in majhne pozornosti so polepšali prve trenutke srečanja, na melodijo pesmi Sem deklica mlada
Petra, Urška in judo
Petra Nareks in Urška Žolnir
A v judu, na katerem je bilo prisotnih 36 držav. Med uspešnimi sta bili tudi Petra Nareks iz Železnega in Urška Žolnir s Pemovega, obe torej iz KS Galicija.
Petra je na turnirju osvojila 1. mesto, uspeh pa je, kljub poškodbi, z 9. mestom dopolnila Urška. Ta dosežek že vodi Petro na EP in svetovno prvenstvo. Uspeh je vzpodbudil sokrajane, da so jima ob prihodu
30. januarja se je iz Moskve vrnila večina slovenske judo reprezentance, ki je sodelovala na turnirju svetovnega pokala
domov pripravili lep sprejem. S številnimi transparenti in zastavami so polepšali podobo in vzdušje. Do zadnjega sedeža poln avtobus je odpeljal
vesela pa so spesnili pravo himno za dekleti.
Oj, Petra, si športnica prava, si pravo slovensko dekle, za Urško in Majo pa Rašo, za Marjana Moskva že ve.
Tralala...
Železno, Pemovo sta kraja na robu deželice te, tu zvezda se športna nahaja, tu Petra in Urška žive.
Tralala...
Se občina naša prelepa in športniki v njej vesele, saj Petra in Urška uspešni šampionki sta naše gore.
Tralala...
Šempetrčani izpadli
V slovenski odbojkarski ligi je prvi del tekmovanja končan. Ekipa SIP Šempetra je zasedla predzadnje mesto na lestvici in se mora posloviti.
Šempetrčanom je za obstanek v I. ligi manjkal samo en dobljen niz. Potem, ko so v 16. krogu doma gladko 3 : 0 premagali ekipo Topolšice -Šoštanj, so na lestvici pridobili eno
mesto in upali, da bodo ostali v I. ligi. V zadnjem, 18. krogu, je ekipa Topolšice - Šoštanj doma gostila prvo ekipo na lestvici - Salonit Anhovo in jo premagala 3 : 2, Šempetrčani pa so gostovah pri ekipi Calcit Kamnik in izgubili 3 : 0. Če bi Šempetrčani v tem srečanju osvojili vsaj en niz iz I. fige ne bi izpadli.
T. T.
\ veleslalomu 142 tekmovalcev
Smučarski klub Gozdnik in Zveza športnih društev občine Žalec sta na smučišču v Libojah pod reflektorji pripravila odprto prvenstvo Žalca v veleslalomu. Natopilo je 142 smučarjev, ki so se pomerili v štirih moških in treh ženskih kategorijah. Proga s 14 vratci je bila dolga 300 m in 50 m višinske razlike.
Deklice do 15 let: 1. Lina Pušnik 34.23, Marina Klinc 37.05, 3- Sara Ducman 40.75; članice do 30 let: 1.
Varja Govedič 30.10, 2. Anja Moškon 34.77, 3. Valerija Fožir 37.50; članice do 50 let: 1. Katja Jurjevec 30.55, Cveta Puškin 35.00, 3. Mojca Tomažič 39-47; dečki do 15 let: 1. Žan Pušnik 27.29, Milan Mastnak 27.47, 3. Nejc Fišer 28.10; člani do 30 let: 1. Tomaž Valečič 24.35, Albin Herljak 25.03,3. Andrej Zeme 26.05; člani do 50 let: 1. Miran Govedič 28.55, Tomaš Kitek 29-61, 3. Vili Vidah 31.37.
T. Tavčar
Na smučišču v Libojah so mladi Libojčani 16. februarja organizirali tekmovanje v snowbordu - deskanju na snegu. S tovrstno aktivnostjo in drugimi prireditvami dokazujejo, da lahko mladi svoj prosti čas tudi v njihovem kraju preživljajo na nadvse prijeten, športno razgiban in družaben način.
Tokratnega tekmovanja se je udeležilo 30 tekmovalcev - mladih od 20 do 30 let. Prvo mesto je osvojil Sašo Kitek iz Liboj, drugo Borut Zalokar iz Griž, tretje mesto pa je pripadlo Gašperju Domjanu iz Liboj. Tekmovanja se je udeležila tudi Nina Dolinar, ki je bila edina ženska predstavnica, a se je enakovredno kosala z moškimi udeleženci tekme in tako zasluženo prejela medaljo in priznanje. Pokale skupaj s priznanji najboljšim sta podehla Matjaž Jazbec in Milan Dolenc.	D. N.
Šport na kratko
V	nadaljevanju ženskega državnega rokometnega prvenstva so se Žalčanke oddolžile za poraz Celjankam v jesenskem delu in v dvorani Golovec premagale ekipo Celeie 27 : 24. S to zmago so trenutno na tretjem mestu lestvice.
V	slovenski košarkarski ligi so Hopsi s Polzele v 18. krogu gostovah v Zrečah in srečanje z Roglo izgubili s 74 : 57. Na prvenstveni lestvici so trenutno na 6. mestu.
Odbojkarice Spodnje Savinjske, ki nastopajo v 2. Slovenski odbojkarski ligi, so doma gostile ekipo Mežice in srečanje tudi po “zaslugi” sodnikov izgubile 3 : 2 v nizih. V naslednjem kolu bodo v soboto gostovale v Kočevju.
T. T.
Po končanem tekmovanju in razdelitvi pokalov še posnetek za spomin
MOTO CENTER PROMOTOR, Drešinja vas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51
PE MOTO CENTER PILK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/ 422 85 70	WWW.SIomotO.COITI
skuterji
«motoristična oblačila
JUOMJ* aščitne če,ade
pneumatike - olja - filtri - svečke
skuterji - chopperji
CBR 600 F
KLE 500
EN 500
februar2003
Pisma bralcev
Pisma bralcev
Kar tako
V KS Liboje so nekateri krajani dan pred slovenskim kulturnim praznikom prejeli nekakšen Informator. Toda že bežen pregled le-tega daje čuden vtis. Preprosto ne moremo spregledati, da se bo v naslednjih številkah kot rdeča nit vlekla težnja po postopnem vmešavanju v delo in programe na različnih področjih. In to s strani peščice preambicioznih posameznikov.
Življenjski utrip v naši KS namreč temelji na trdem delu legitimnih nosilcev razvoja, nekdo pa se verjetno želi prilepiti tik pred realizacijo posameznih nalog, potem pa o tem poročati v imenu “Mi” in manj poučeni nimajo prave slike o zaslugah. Zelo domiselno, saj se je na vrh udobneje peljati z dvigalom, kot pa se vzpenjati po lestvi s trhlimi klini!
Skrb vzbujajoča je ugotovitev enega od občinskih svetnikov, da se v našem kraju končno nekaj dogaja. In res se dogaja. Nekomu je namreč prišlo na
misel, da je s stene v Kulturnem domu odstranil sliko Ludvika Oblaka, ki je bil soustanovitelj in gonilna sila ter izjemen mentor Delavsko prosvetnega društva Liboje, na njegovo mesto namestil sliko Franceta Prešerna, ob kulturnem prazniku pa pozabil izobesiti državno zastavo. V Informatorju je bilo objavljeno vabilo na ogled gledališke predstave ob kulturnem prazniku za pol osmo uro zvečer, plakati na oglasnih mestih pa so nas na isto predstavo vabili ob 19. uri. Kdor je prišel prej, je čakal, kdor je nasedel vabilu v Informatorju, pa je prišel prepozno. Odgovorni bi v tem primeru lahko brez tveganja na obe vabili zapisali, da bo predstava v soboto v večernih urah. Ob dobrih kadrih bi lahko oglasne deske očistili spornih vabil povsem legalno ob belem dnevu in pravočasno. Med posebne podvige sodi tudi prodaja neoštevilčenih vstopnic za lansko revijo narodno-zabavnih ansamblov v Libojah.
Za konec pa še obljuba: Informatorja bom bral, če bo dober.
In še nasvet: Učimo se hoditi, potem bomo tekli!
Jože Hrvatin, Liboje
Ljubezen ne pozna meja
Dragi ljubimec, vem, da si bil do nedavnega zaljubljen v nasade vinske trte, poljščine in vrtnine, pse in mačke, trenutno pa si v nedolžne avtomobile, kamor se njihovim lastnikom, še raje lastnicam, podpisuješ z ostrim predmetom v neki čudni pisavi, ki ni prepoznavna.
Tokrat si svojo ljubezen poklonil mojemu avtomobilu, a te je sreča zapustila. Ko si se na parkirišču pred blagovnico Mercator v Žalcu z ostrim predmetom podpisoval nanj, te je opazoval nekdo, ki te dobro pozna. Pa kdo te ne? Saj tudi policistom nisi več neznanka.
Rad Uidi pišeš in pošiljaš anonimna pisma žaljive vsebine. Enemu izmed oškodovancev si poslal prelepo novoletno čestitko z upodobljeno svinjsko glavo. Zagotovo si presodil, da je lepša od tvoje. Po tej fotografiji, ki je v uredništvu Utripa, se boš najlažje prepoznal, po dobrih delih se tako ne moreš. Prijateljev nimaš. Le kako bi jih imel, ko pa nisi še nikomur nič dobrega storil? Sam sebi si v napoto, jezen si nase in na celi svet, le delati se ti ne ljubi
ničesar, razen škode. Tak, kakršen si, nisi v ponos niti svoji družini, niti kraju v katerem živiš.
Pa nisi zmešan, s čimer se tako rad pohvališ, kadar ti gre “za nohte”, le pravih oblik ljubezenskih užitkov ne poznaš.
Ker nam ne upaš pogledati v oči, te vsi oškodovanci, kar veliko nas je že, ki si želimo srečanja s teboj, prijazno vabimo na klepet brez kave, v Celje na Prešernovo 22. Številko sobe in čas ti bodo sporočili drugi. Ne skrbi, do takrat zagotovo, ko boš v celoti odplačal kazen, ki ti jo je za tvoja nečedna dejanja že naložilo sodišče.
Moj podpis ni potreben, se predobro poznava, lahko pa bi bil od katerega koli oškodovanca. Če ti spomin dobro služi, se jih boš spomnil.
Pa veliko prave ljubezni, dragi moj, ti želim in trdnega zdravja, da boš lahko v celoti poplačal vso škodo, ki si nam jo povzročil. Da le kazen “od zgoraj” ne bi prišla prehitro.
(naslov pisca je v uredništvu)
R0+$0
SKALETOVA 13, HUDINJA ■ CELJE
Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL
OCTAVIA POPUST DO 430.000 SIT
FABIA
POPUST DO 350.000 SIT
POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z:
•	rezervnimi deli
•	montaža gum
•	rabljena vozila
•	kleparska in ličarska dela
marginalija
Kultura pitja čaja
Dolgo sem premišljevala in ugotovila, da o kulturi pitja čaja ne vemo prav dosti. Veseli me, da po svem bogati in revni pijejo čaj, topel in hladen napitek. Pitje čaja se je sprevrglo v prave obrede z določenimi pravili. Veliki ljubitelji pitja čaja so Kitajci, Japonci in Angleži. Pomembno je, kako čaj pripravimo, kako ga postrežemo, kaj ob čaju ponudimo in kako vpliva pitje čaja na človekovo počutje.
Kdor želi uživati v pitju čaja, ga mora pravilno in z ljubeznijo tudi pripraviti. Pri pitju čaja bi svetovala naslednje: če nimate časa za pripravo čaja in umirjeno pitje, potem pijte kavo, ker jo lahko pijete spotoma ali stoje. Posoda za kuhanje čaja naj bo iz bakra, jena stekla ali iz nerjaveče pločevine. Pri pomivanju posode ne uporabljajte kemičnih sredstev, to čaju škoduje. Voda za čaj naj bo sveža. Vedeti moramo kakšen napitek bomo pripravili; ali gre za zdravljenje ali za vsakodnevno pitje. Držati se moramo navodil - zavretek, prevretek, mrzlo namakanje. Le takšna priprava bo dala učinek. Če stoji nalivek dlje kot pet minut, pomirja, če hočemo, da nas poživi, je dovolj tri minute. Ne pustite čaja predolgo v posodi na toplem, saj bo postal moten in prazen. Čaj lahko sladkate z rjavim sladkorjem ali medom. Pazite na cvetlični med, ker lahko povzroči alergijo. Nalijete ga lahko v steklene vrčke ali lončke s tankimi robovi. V steklenem vrčku je dobro vidna barva čaja, hitro nam zadiši in to vpliva na dobro počutje pivca.
Kot je slikovita pokrajina Slovenija, so pestre navade ljudi. Pitje čaja je pogostejše v hribih, kjer znajo ceniti darove narave zdravilnih rastlin. Mislim, da se bo kultura pitja čaja prijela tudi ostalih. V Savinjski dolini imamo še nekaj neokrnjene narave. Društvo Arnika, ki ima sedež za Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, in društvo zeliščarjev Olimje delata na tem, da bi se povečala kultura nabiranja zdravilnih zelišč. Sem članica obeh društev in vem, da nas pot vodi v eno smer, in sicer ohranjanju narave ter velikemu užitku - pitju čaja. Druženje ob čaju nam daje tudi veliko energije ter zdravja.
Fanika Burjan
Koronarni
klub
Savinjska
dolina
(v ustanavljanju)
vabi vse zainteresirane k informativnemu vpisu.
Koronami klub je prostovoljno, nepridobitno društvo bolnikov z boleznimi srca in ožilja. Namen kluba je vseživljenjska rehabilitacija koronarnih bolnikov (s srčnim infarktom, angino pektoris ipd.). Vabljeni tudi vsi z dejavniki tveganja za koronarno boleznijo (povišan krvni tlak, telesna teža, krvne maščobe, telesna nedejavnost, stres...).
Program kluba zajema poleg telesne aktivnosti tudi zdravstveno-vzgojno delovanje.
Informativni vpis: ob delavnikih na tel.: 713 64 30. Iniciativni odbor
ZASEBNA AMBULANTA ZA ŽENE - Irena Govc Četina, dr. med. spec. za ginekologijo in porodništvo
Rimska cesta 70, 3311 ŠEMPETER, Tel., faks: 03 700 20 20
Ordinacija za ginekologijo, porodništvo in ultrazvočno diagnostiko
Ordinacija za osteoporozo • Merjenje mineralne kostne gostote na najnovejšem aparatu HOLOGIC 4500 C Možnost posveta z zdravnikom
Naročanje osebno ali po telefonu (03) 700 20 20.
Delovni čas:
ponedeljek od 12. do 19. ure, torek, sreda, četrtek, petek od 7. do 14. ure.
ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO
Povišanje maščobe v krvi
Hiperlipidemija je izraz za povečano količino maščob, to je holes-! terola in trigliceridov v krvi. Prevelika količina maščob v krvi je j dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze, bolezni, pri kateri se j maščobe nalagajo na steno žil, s tem povzročijo zoženje žil in manjši dotok krvi in kisika do organov. Znaki pomanjkanja kisika se pojavijo najprej ob telesnih naporih, ki se navzven kažejo kot srčne bolečine (angina pectoris). Še hujše posledice zožitve žil so lahko srčni infarkt, možganska kap, zvišan krvni tlak idr. Kajenje, velike količine alkohola in kofeina, velika nihanja krvnega sladkorja, visok krvni tlak, stres, poškodujejo žilno steno, na katero se holesterol še hitreje nalaga.
Holesterol je v nekaterih živilih živalskega izvora, vendar pa človek ni odvisen le od vnosa holesterola s hrano, ker ga lahko telo tvori tudi samo. Je ogrodna snov vseh celičnih membran in mielinske ovojnice, iz njega so zgrajene žolčne kisline, igra pomembno vlogo pri nastajanju spolnih hormonov in tvorbi vitamina D. Jetra proizvajajo dve obliki holesterola, ki sta spojeni z nosilno beljakovino. Prva ima nizko molekularno maso in se imenuje LDL, ta s holesterolom zelo bogat lipoprotein potuje po krvi in vstopa v celice preko privzemnih mest oz. receptorjev, ki so v bližini vseh tkiv in organov. Celice ga sprejmejo in uporabijo, višek pa ostane v krvi. V jetrih nastaja tudi lipoprotein z visoko molekularno maso HDL, imenujemo ga tudi dober oz. koristen holesterol. Njegova naloga je, da absorbira nakopičeni odvečni holesterol v tkivih in ga prenese nazaj v jetra, kjer se razgradi. Kolikor višje so vrednosti HDL v krvi, toliko več odloženega holesterola se lahko mobilizira in razgradi. Zato je pri povišanem holesterolu v krvi za oceno tveganja, za nastanek srčne bolezni, treba poznati tako delež holesterola v LDL kot tudi v HDL obliki. Treba si je prizadevati za čim nižji LDL in čim višji HDL holesterol.
Drugi tip maščob v krvi so trigliceridi, ki pod vplivom alkohola, sladkorja in hormonov nastajajo v telesu iz zaužitih maščob. Zvišane
I vrednosti teh so povezane tudi z nastankom bolezni srca ter z nastankom raka na trebušni slinavki.
Priporočljive vrednosti maščob v krvi pri odraslih (merjene na tešče):
Celotni holesterol 3,5-5,2 niniol/1	LDL 2,3-4 mmol/1
Trigliceridi 0,7-1,7 mmol/1	HDL 0,8-1,7 mmol/1
Kai lahko sami storite, če imate povišan holesterol?
Prehrana: Prvi ukrep za znižanje holesterola v krvi je sprememba prehrane. S pravilno prehrano lahko vrednosti holesterola v krvi znižamo za največ 25 %.. Tudi če morate jemati zdravila za znižanje holesterola, ostaja osnova zdravljenja prehrana, prilagojena z maščobami. Jejte manj maščob, omejite vnos nasičenih maščob zlasti živalskega izvora. Povečajte uporabo enkrat nenasičenih maščobnih kislin (olivno olje) in večkrat nenasičenih maščobnih kislin (sončnično in sojino olje, olje iz koruznih kalčkov). Izogibajte se živil z veliko holesterola (rumenjak, mastno meso, drobovina, maslo, klobase, paštete, smetana, polnomastni siri, pecivo, pripravljeno z jajci in maslom, polnomastno mleko in mlečni izdelki). Prednost dajajte živilom z veliko vlakninami (žita, zelenjava, sadje, stročnice), ki zmanjšajo absorbcijo maščob iz prebavil. Kot dodatek k hrani je priporočljivo jemati antioksidante: provitamin A (ß-karoten), vitamina C in E ter selen, ki preprečujejo oksidacijo maščob in varujejo žilno steno pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali, stres, prekomerno uživanje alkohola, kajenje. Vsaj dvakrat tedensko naj bodo na jedilniku morske ribe (ne ocvrte), ki so bogat vir omega-3-nenasičenih maščobnih kislin. Te pozitivno vplivajo na dejavnike, ki sodelujejo pri nastanku ateroskleroze, in sicer zmanjšajo pritrjevanje krvnih ploščic na poškodovano steno žile in znižajo vrednosti trigliceridov v krvi. Do blagega znižanja holesterola privede tudi uživanje sojinega lecitina. Tildi česen vsebuje snovi, ki preprečujejo oksidacijo maščob, zlepljanje trombocitov in spodbujajo nastanek “dobrega” HDL-ja. Na dan naj bi ga zaužili 1 strok, če vas moti neprijeten vonj, je na voljo tudi v obliki gotovih zdravil z izvlečkom česna.
Gibanie: Redna aerobna vadba zviša vrednosti koristnega HDL-ja. Traja naj vsaj 1 uro, najprimernejša je hitra hoja, kolesarjenje, tek. Optimalna ureditev drugih bolezni:
Dobri HDL holesterol, ki ščiti žile pred nastankom ateroskleroze, lahko zvišate tako, da znižate čezmerno telesno težo, ne kadite in živite čim manj stresno. Zaradi kvarnega vpliva na steno žil pa je pomembno, da zdravite povišan krvni tlak, previsoko sečno kislino, sladkorni bolniki pa morate redno spremljati koncentracijo sladkorja v krvi. Vesel pust, ne premasten okrog ust, vam želim!
Romana Sevčnikar, mag. farm.
Nesreča nikoli ne počiva
Nesreča res nikoli ne počiva, kar sem občutila že velikokrat. Zelo veliko je bilo nesrečnih dogodkov, ki so se mi v preteklosti zgodili, najbolj pa se mi je v spomin vtisnil dogodek, ki se mi je zgodil lansko leto. Že zaradi tega, ker je bil nekako tragikomičen. Zgodilo pa se je takole...
Bilo je prelepo sončno jutro, ko sem se zbudila in z mezincem leve noge treščila v omaro. Joj, ti smola! Takoj sem zaslutila, da mi ta dan ne bo naklonjen. Spomnila sem se, da imamo zvečer koncert z orkestrom, zato sem se hitro oblekla in umila, vzela violino in pričela vaditi. Sredi pesmi pa so mi note zgrmele po tleh. Prijela sem se za glavo in začela pobirati note, saj jih je bilo kar velik kup. Sreča, da so mi padle na tla med vajo, kaj bi šele bilo, če bi mi treščile po tleh sredi koncerta! Na to še pomisliti nisem smela. In sem si jih, namesto da bi jih zlepila, ker se mi je res že mudilo, pospravila v torbo in se odpravila v šolo. Dan je na srečo potekal po ustaljenem umiku in prišel je čas, ko sva se z mamico odpeljali v Žalec na koncert. Ko sva prispeli, sem iz kovčka vzela violino in note ter se pripravila. Učiteljica mi je violino še uglasila in že so nas poklicali na oder. Usedla sem se na stol zraven stojala, položila note na stojalo in si ga pozabila priviti. Ko je dirigent zamahnil s palico, smo začeli igrati prvo pesem -Lahko konjenico, ki je bila najglasnejša, najhitrejša in najdaljša skladba od vseh. Nekje na sredini, v najglasnejšem delu, kjer sem morala močno igrati pa se mi je zgodilo to, česar sem si najmanj želela. Počila mi je struna na violini in me udarila po prstih. V trenutku zmedenosti in bolečine sem s komolcem dregnila v stojalo in note, ki si jih doma nisem zlepila, so odfrčale na vse strani. Spomnila sem se učiteljičinih besed, ko mi je vse leto govorila, da naj si note zlepim, kar pa seveda vse do nesrečnega koncerta nisem storila. Rekla mi je tudi, da nesreča nikoh ne počiva, vendar si njenih besed nikoh prej nisem znala prav dobro razložiti. Nato sem počepnila in začela pobirati note. Še sreča, da se name ni nobeden oziral in so vsi veselo igrali naprej. Vse note sem že pobrala, ko sem z grozo ugotovila, da en hst manjka. Ozirala sem se naokrog in ga zagledala, kako plava med bobni. V istem trenutku sem se začela spraševati, kako naj pridem do not. Začela sem se plazih po kolenih in se priplazila do bobnov ravno v trenutku, ko je nekdo močno udaril po njih. Glava me je potem bolela še tri dni in zdravila sem jo z ledenimi obkladki.
Po vseh prestanih mukah sem se končno usedla nazaj na stol in začela igrah po preostalih treh strunah, kar pa je zvenelo zelo čudno. Bilo me je zelo sram, najbolj pa me je bolelo to, da nisem upoštevala učiteljičinih nasvetov. Ob koncu koncerta sem šla z odra vsa prestrašena, kaj bo na vse to rekla učiteljica. Ko sem jo zagledala, ni rekla ničesar, razen: “Pia, a si boš zdaj le zlepila note?” Seveda sem si jih, še isti večer. In moram priznati, da sem šele po tem dogodku doumela rek, ki pravi, da nesreča nikoh ne počiva. Prav zares!
Pia Dečman, 9- b/9 OŠ Polzela
Mladi
februar2003
Ornitolog in raziskovalec Savinjske doline
Občutje strahu
Bilo je lepo nedeljsko jutro. Zbudil sem se ob devetih. Hitro sem skočil k oknu in se zazrl v belo preprogo, ki je prekrila travnike, hiše, ceste in vrtove. Mamica mi je povedala, da bomo božič in novo leto preživeli na smučišču Kope s prijatelji. Ko je prišla ura za odhod, smo pripravili kovčke in se odpeljali.
Bilo je super. Snega je bilo več kot dovolj. Stanovah smo bhzu smučišča. Že zgodaj naslednje jutro smo se odpravili smučat. Jaz in prijatelj Blaž sva smučala skupaj. Ko sva se pripeljala mimo hišice, sem videl ahja, ki mi je mahal. Videh je bil zaskrbljen. Sezul sem si smučke in stopil do njega. Povedal mi je, da je mojega mlajšega brata potegnila vlečnica in se je poškodoval. Mamica ga je odpeljala v bolnišnico v Slovenj Gradec. Po glavi mi je rojilo sto različnih vprašanj. Kaj bo z njim, ah je hudo poškodovan, kaj če je zelo hudo, ah bo ostal v bolnici? Vsi smo bili zelo pretresem. S strahom in težkim srcem sem odšel po njegove smučke, ki so ostale na vrhu smučišča. Nestrpno sem pogledoval proh dolini in čakal, kdaj se bo pripeljal znani avto. A dolgo ga ni bilo. Čisto nič nisem mogel počeh. Ah in prijatelj Bojan sta bila prav tako nestrpna in sta se odpravila z drugim avtom v dolino. Vsi ostali smo brez besed sedeh v koči in brez volje igrah karte. Tako je vsaj čas malo hitreje mineval. Kar naenkrat sem zaslišala na lesenem balkonu stopinje. Prišli so, me je prešinilo. S strahom v očeh sem zrl v vrata. Odprla so se in najprej je skozi nje pogledala dolga bela noga. Mavec! Ah je Aljaža položil na klop in vsi smo ga zasuk z različnimi vprašanji: “Ah te kaj boli, kako se je zgodilo?” Brat ni bil zgovoren in je od utrujenosti zaspal. Šele ko je mirno dremal v kotu, mi je nekako odleglo. Vse se je namreč še kar dobro iztek-
lo.	Lahko bi bilo še huje, po vsem tem, kar je povedala mamica. Danes veselo poskakuje okoh hiše in me večkrat ujezi. Vem pa, da ne on ne jaz tega ne bova nikoh pozabila. Ko naju mami vpraša, če gremo smučat, se Aljaž zadere: “Ja, sam ne na Kope!”
Anže Zadravec, 8. a/9 OŠ Polzela
Moja izkušnja nasilja
Nasilje je zelo pogosto med ljudmi, največkrat se dogaja med otroki. Nasilje so tudi kletvice in žalitve. Iddi sama sem doživela nasilje, bilo je grozno.
Bila sem v petem razredu, ko se je zgodilo. Kupila sem si nove čevlje za zimo (bulerje), bila sem navdušena. Vse sošolke so mi govorile, da so lepi in da bi tudi one rade imele takšne, in spraševale, kje sem jih kupila. Po pouku sem šla čakat avtobus, kot ponavadi. Kar naenkrat so se pojavila tri dekleta, ki jih sploh nisem poznala. Ena izmed njih mi je rekla, kako sploh lahko obujem takšne čevlje za v šolo, da so ravno pravšnji za na kmetijo. Še veliko žaljivk sem dobila. Drugi dve sta se privoščljivo smejali, meni pa je bilo grozno nerodno. Spraševala sem se, zakaj me zaničujejo, saj jim nisem ničesar storila. Doma sem mami v joku povedala, kaj se je zgodilo. Mama me je tolažila in dejala, naj se obrnem na nekoga, ki dela v šob, če se bo ponovilo. Čez teden dni je imelo
dekle, ki me je zaničevalo, ravno takšne čevlje kot jaz. Ko se je obuvala, sem šla do svoje omarice in se ji nasmehnila ter šla mimo. Ko pa sem se sama obuvala, je prišla do mene in mi grozila, da me bodo preteple in naj se pazim, za konec pa me je potisnila v omarico. Naslednji dan sem se obrnila na pomočnico ravnateljice, ji vse podrobno razložila, ona pa je kmalu za tem ukrepala.
Po hstem dogodku nisem nikoh več slišala grobih besed iz njihovih ust. Grožnje so grozno zvenele. Razmišljala sem tudi, da bi bilo mogoče res še kaj hujšega, če ne bi tako hitro povedala. Doživeti nasilje, pa naj bo še tako majhno, zelo boh in push neprijetne spomine.
Laura Strojanšek, 7. a OŠ Vransko-Tabor
Nasilje boli
Otroci smo ljudje. Nimamo še izkušenj, življenje šele spoznavamo. Vsako novo doživetje se vtisne v našo zavest bolj globoko kot pri odraslih ljudeh.
Smo radovedni, včasih naredimo tudi kakšno napako. Ne iz hudobije, bolj iz nerodnosti. Vsak izmed nas je že občutil kakšno krivico, ki se nam je zgodila s strani sošolcev ah odrashh. Molče poslušati in prenašati očitke, ki jih nisi zaslužil, ni lahko. Krivica boh in nasilje jemlje voljo do dela, učenja in življenja. Vsi se moramo truditi, da bomo strpni do šibkejših od sebe. Odrash naj pomislijo na svoje otroštvo.
Nihče ni pameten padel z neba in odraščanje ni vedno lahko in zabavno.
Jana Belkaš, 6. b OŠ Vransko-Tabor
Mravlja pripoveduje
Jaz sem mravlja Tinka. Živim v vehkem mravljišču ob robu gozda. Naš dom je narejen iz majhnih vejic in iglic, ki jih pridne delavke nanosijo na vehk kup. Živim v veliki družini in vsak ima svoje delo. Nekateri skrbijo za čistočo v mravljišču, drugi nabirajo hrano, tretji pa popravljajo naš dom. Najraje jemo uši in ličinke raznih škodljivcev. Najbolj pa se bojimo phc, ker nas jejo.
Monika Počivalšek, 1. a OŠ Braslovče
Valentinovo
Vsako leto ista pesem, fantič ta hudo je resen.
Ptičke čul je žvrgoleh, zvoke čudne v glavi peh.
Srček je hudo ponorel, res je skoraj čisto zbolel, glava vroča, da je kaj, ne pomaga nih čaj.
Prišel v hišo je zdravnik, ni pomagal igle pik, v glavi še naprej brni, zdravje nič kaj prida ni.
Oče rekel je modrost, z njo ne zgradil bi se most. Valentin je praznik fin, saj zaljubljen je naš sin.
Rok Hržica, OŠ Prebold
Na Osnovni šoh Polzela se v letošnjem šolskem letu še posebej posvečamo zavarovanemu območju Ložnica. To območje je raziskoval in opisal tudi naravovarstvenik, ornitolog, publicist in raziskovalec Milan Vogrin, zato smo ga povabili, da nam je na naravoslovnem dnevu predstavil to območje in Savinjsko dolino.
Vemo, da ste ornitolog in naravovarstvenik, toda iz različnih člankov smo ugo-
tovili, da je področje vašega dela izjemno široko. S čim vse se pravzaprav ukvarjate?
Predvsem z naravo. Kot veste, je narava zelo širok pojem. Gre za različne raziskave, za različne naročnike, od občin do ministrstva in države. Ukvarjam se še s predstavitvami projektov in predavanj ter s pisanjem člankov za razne revije.
Kakšno izobrazbo imate oz. kako vse ste se izobraževali, da ste postali tako dober poznavalec narave?
Najprej mora bih želja. Za željo pa vehko truda. Nekakšne uradne šole, ki bi dala poznavalca narave, žal ni. Predznanje, ki bi bilo koristno, pa je znanje biologije in kemije. To sta dve vrsti, ki se nekako pokrivata in rešujeta probleme v naravi. Sem kemik.
Ali mora imeti ornitolog /proučevalec narave kakšne posebne vrline ali spretnosti?
Zaželeno je, da dokaj dobro shši in vidi. Posluh ravno ni potreben, ker vemo, da ptice pojejo, psi pa lajajo. Bolj potreben je spomin, da si določeno vrsto oz. petje zapomnimo in potem na podlagi knjige s podatki ugotovimo, za katero vrsto gre.
Ali ste čutili željo po raziskovanju že kot otrok ali so se takšne želje v vas porodile kasneje?
Doma sem bil na vasi in sem že kot otrok rad proučeval mravlje in njihove poh. S pticami pa sem se začel ukvarjati v vaših letih.
Nekaj vprašanj imamo pripravljenih o naravni znamenitosti Ložnici. Kdaj ste opazili, da je Ložnica s pritoki nekaj posebnega? Ali pa vas je na to kdo posebej opozoril?
To je bilo čisto slučajno. Veliko hodim po Sloveniji in vse fotografiram. Približno pred šestimi ah sedmimi leh sem se zadrževal na tem območju. Namenjen sem bil v jamo Pekel in na Ponikvansko planoto. Potem pa sem opazil, da je tudi tukaj, ob sami Ložnici, zelo zanimivo. Prvotni načrti o Ponikvanski planoti so propadli, zavil sem na levo in se znašel sredi travnikov, phc in začel sem se vračah na kraj zločina.
Proučevali ste tudi območje Ložnice. Katere zaščitene in redke živali ste opazili na tem območju?
Med živalmi jih je kar nekaj. To so predvsem rjava penica, vrtna penica, rjavi srakoper, kanja. Na območju pa so zavarovane vse vrste, tudi hste, ki drugače niso, na primer fazan. Teh na zavarovanem območju Ložnice ni dovoljeno streljati.
Na območju Ložnice veljajo
posebni zakoni, kaj je dovoljeno in kaj ne. Ali ljudje te uredbe spoštujejo?
Prvi problem teh uredb je, da večina ljudi ne ve, da je območje zavarovano. Vsi zakoni se kršijo. Prepričan sem, da se tudi na območju Ložnice h zakoni kršijo. Predvsem gre za problem spremembe namembnosti zemljišča. Na travnikih, ki so obstajali v poljski površini, se potem v glavnem seje koruza.
Ali ljudi, ki uredb ne spoštujejo, kdaj prijavite?
Se zgodi tudi to, vendar je te ljudi zelo težko odkriti, ker gre za določene parcele. Vem konkretno za Ložnico. Mislim, da ni bilo do prodaje nobene prijave. Najprej je treba ugotoviti, kdo je kršitelj, na kateri parceli je bil ugotovljen prekršek in potem tudi ugotoviti lastnika. Te zadeve trajajo in v postopku večinoma propadejo.
Ali živali, ki jih ulovite, vrnete nazaj v naravo ali jih uporabite za raziskave?
Za vse Živah, ki jih ujamem, imam sicer dovoljenje ministrstva, da lahko lovim ptice v znanstvene namene, ampak jih vedno vrnem v naravo. Tako hste, ki jih ulovim za fotografiranje, in tudi hste, ki jih uporabim za merjenje. Različne dvoživke in plazilce vrnem na mesto ulova, ker je prenašanje Živah že po zakonu kaznivo in določenih Živah ni dovoljeno odnašati iz narave.
Kakšna je vaša oprema, ko se odpravite na teren?
Moja oprema je avto, zato imam vedno poln prtljažnik. Če začnem z osnovnimi stvarmi, so to daljnogledi, teleskop, fotografska oprema, spalna vreča, šotor. Nikoh ne veš, kje in kdaj se lahko kaj zgodi in kje boš ostal dlje časa. Pa tudi malenkosti, kot so kompas in prva pomoč, ne smejo manjkah.
Vemo, da živite ne gornjem Štajerskem, blizu Ptuja. Dovolite, da vas vprašamo, zakaj ste se začeli bolj natančno ukvarjati s Savinjsko dolino in proučevati ptice/živali na tem območju?
Živim v Prekmurju, bhzu Ptuja Ampak nisem omejen samo na hsh
konec. Vedno pravim, da hodim domov samo spat, delam pa povsod drugod. Savinjska dohna me je začela zanimah s planoto Dobrovlje, ki je bila zame popolnoma nepoznan svet.
Katera območja v Savinjski dolini so še bogata s floro in favno ter neonesnažena?
O onesnaženosh bi težko govorih, saj so že na Antarktiki pri pingvinih našh težke kovine in za Savinjsko dolino ni mogoče reči, da ni onesnažena. Onesnažena je vsa dohna, vprašanje je le, kje bolj in kje manj. Predeh, ki so zanimivi in bogah s floro in favno, so reka Ložnica s travniki, reka Savinja, ribnik Vrbje, Žovneško jezero, Dobrovlje, Krvavica, Čemšeniška planina.
Ali je območje, na katerem živimo, človek s svojimi posegi v naravo že močno prizadel?
Mislim da. Če pogledamo skozi okno, vidimo intenzivne poljske površine, to so hmeljišča, gozda v nižini praktično ni več, ljudje si prizadevamo za čim večji dobiček, na naravo pa ne gledamo, saj je nekje v popolnoma zadnjem planu.
Za svoje fotografije v naravi ste prejeli že več nagrad. Ali slikate naravo načrtno ali le kot konjiček, ki sodi k poklicu?
Težko je potegniti mejo, ah je to načrtno ah konjiček. Kamorkoli grem, imam s sabo fotoaparat. Ko se priložnost pokaže, fotografiram. Pri tem pa ne gledam, ah bo to fotografija, namenjena natečaju, ah za objavo v reviji. Šele ko so filmi razviti, vedno pogledam, kaj sem fotografiral, medtem ko v naravi pozabim na karkoli in tedaj se posvečam le fotografiranju.
Morda kdaj potrebujete kakšno dovoljenje za fotografiranje in opazovanje ptic in narave?
Za fotografiranje in opazovanje ne potrebujem nobenih dovoljenj, razen če bi fotografiral ogrožene vrste, recimo phce na gnezdu. Takrat so določena dovoljenja potrebna. Vemo, da je fotografiranje tudi opazovanje gnezda in čeprav smo zamaskirani, lahko to vpliva na phco, da odleti s tega območja. Če bi bila phca zelo redka, bi to imelo vehke posledice na nekem območju za določeno populacijo.
Ali vi imate ta dovoljenja?
Imam dovoljenje za lovljenje phc, ki velja na splošno, dovoljenje za fotografiranje določenih zaščitenih vrst pa je potrebno pridobiti vedno znova in znova. Obrazložiti moram, za kakšno vrsto gre, na katerem območju jo najdemo, šele potrem dobim ustrezna dovoljenja.
In čemu sedaj posvečate največ energije? Je to spet kakšen del Slovenije?
Trenutno se ukvarjam bolj s pisanjem. Ravnokar sta v hsku dve publikaciji. Medtem pa raziskave sedaj čakajo na spomladanski čas, ko se življenje zopet začne prebujati.
Zahvaljujemo se vam za vaše izčrpne in zanimive odgovore. Zagotovo ste nam zelo približali Ložnico z okolico, saj res nismo vedeli, kaj vse se skriva v naši okolici.
Zapisala Tjaša Ribič, 8. b Osnovna šola Polzela
februar 2003
Savinjske zgodbe
Življenje, zaznamovano z vojno
Daleč je že čas, ko je po naših tleh udarjal škorenj nemške soldateske, ki si je pod Hitlerjevim vodstvom hotela skupaj s svojimi pomagači podjarmiti vso Evropo in cel svet Kljub časovni oddaljenosti pa spomini v mnogih, ki so preživeli strahote vojne, niso šli v pozabo. Svoje gorje so preko televizijskih ekranov ob posnetkih z drugih
vojnih žarišč znova podoživljali v jugoslovanski moriji. In zdaj je svet spet pred veliko odločitvijo o vojni v Iraku. Usti, ki vedo, kakšno zlo prinaša vojna, se znova obračajo v snu.
Tildi Fanika Raček iz Latkove vasi ni izjema, kot niso izjeme njene kolegice intemiranke, ki se vsak prvi torek v mesecu snidejo v hotelu Evropa v Celju, kjer jih ob družabnosti marsikakšen spomin ponese v čas, ko so kot intemiranke preživljale strahote zloglasnih taborišč smrti Auschwitza in Ravensbmcka. Torkovo srečanje v mesecu februarju pa je bilo kljub vsemu nekoliko drugačno, saj je njihova nastarejša praznovala devetdeseti rojstni dan. Jubilantka Fanika
Raček je bila med redkimi ženami, ki so leta 1941 z možmi odšle v partizane in se vključile v boj proti okupatorju.
Ob jubileju sem Faniko skupaj s predstavniki Društva upokojencev Prebold obiskal na njenem domu in ob tej priložnosti je znova pobrskala po svojem spominu, ki je še vedno svež in tudi njen glas je v ničemer ne izdaja, da ima za sabo že devetdeset
pomladi življenja. Uidi sicer je zelo vitalna in iskrivih oči. Njena šibka konstrukcija telesa bi najbrž klonila pod težo taboriščnega življenja, če ne bi imela v sebi tako velike volje do življenja, posebne trme in močnega duha. Uidi danes ne bi bila takšna, kot je, če ne bi živela v sožitju z naravo in njenimi zakonitostmi in če ne bi imela močnih genov po očetovi strani, saj so vsi njeni strici in tete živeli 80 in več let.
Fanika Raček je bila rojena v proletarski družini Vipotnik v Zabukovici. Bila je ena od petih otrok očeta Franca in mame Helene. V letih pred vojno je bila vsa družina na čelu z bratom Albinom in sestro Marijo vpeta v revolucionarno delavsko
gibanje in si tako prislužila črno piko pri takratnih oblastnikih, ki so bili pozneje v veliki meri v službi okupatorja. Družina je bila obsojena na internacijo. Tudi Fanika, ki se je poročila s Pongracem Račkom, delavskim zaupnikom zabukovških rudarjev. Bili so revolucionarji, skojevci, komunisti, ki so že pred okupacijo Hitlerja opozarjali, kakšna nevarnost grozi slovenskemu narodu, in skupaj s svojimi somišljeniki bili trdno odločeni braniti svojo domovino.
“Danes mnogi ne razumejo tistega časa, toda če bi živeli v razmerah, v kakršnih smo živeli mi, bi mnogi najbrž ravnali enako. Življenje, ki ti ne daje prave perspektive, in ob tem še Hitlerjev imperializem, ki je hotel podjarmiti skupaj s svojimi pomagači tudi naš narod, je v tistem času kar klicalo po vstaji in borbi za svobodo. Temu klicu sem se skupaj z možem odzvala tudi sama, saj sem kot skojevka in od leta 1940 kot članica KP, v katero me je sprejel Slavko Šlander, bila vpeta v revolucionarni čas že nekaj let,” je povedala Fanika.
S spomini je zajadrala v predvojni čas, na znamenita delavska praznovanja 1. maja na Mrzlici, ki so bila trn v peti takratnim oblastnikom. “Lastniki podjetij niso dovoljevali praznovanja našega praznika, zato so že nekaj dni prej opozarjali na kazni, ki bodo doletele vse, ki ta dan ne bodo prišli na delo. Vendar odločnosti rudarjev, ki so s svojo sindikalno organizacijo pod vodstvom ilegalne KP organizirali prvomajsko praznovanje, ni bilo mogoče priti do živega. Spominjam se leta 1939, ko so se trume delavcev odpravile v objem Mrzlice, ki je sprejela delavce iz temnih in vlažnih rudarskih rovov in zatohlih tovarniških obratov, da se naužijejo čistega planinskega zraka in da razvijajo delavsko solidarnost in
idejo o preobrazbi družbenih odnosov. Pred odhodom na Mrzlico sva z bratom že ob petih zjutraj veselo igrala pred domačo hišo in tako oznanjala naš praznik. Zmotili so naju orožniki in nama prepovedali igranje. Ker je bil ravno čas odhoda, naju to ni preveč prizadelo. V skupini, v kateri so bili tudi moji sestri in šest mladincev iz Liboj in Zabukovice, smo se veselo podali na pot. Med potjo smo znova imeli opravka z orožnikoma iz Žalca, ki sta nam prepovedala hoditi v skupini. Ubogali smo ju, a kmalu zatem že bili ponovno skupaj in nato na cilju, kjer je rudarska godba iz Trbovelj veselo igrala Delavski pozdrav. Pesem je odmevala pod krošnjami visokih dreves in v naših srcih budila revolucionarno zavest. Dan je bil čudovito lep, njegovo lepoto pa sta mračila le dva orožnika, ki sta sedela na vzpetini in budno pazila, da ne bi prišlo do kakšnih govorov. Tako je bilo le nekaj časa, potem pa se je iz naših grl vsul plaz revolucionarnih gesel, k čemur nas je s Slavkom Šlandrom na čelu vzpodbudila revolucionarna pesem, ki so jo peli v zaporih v Sremski Mitroviči. Orožnika sta hotela posredovati, vendar sta se pod pritiski množice raje umaknila. To je bila za nas posebna zmaga in naše praznovanje je postalo še slovesnejše. Domov smo se vračali veseli in prežeti z duhom revolucionarnosti, s trdo vero in upanjem v lepši čas, ki nas bo osvobodil spon izkoriščevalskih družbenih odnosov.” Ko je nemška soldateska preplavila Jugoslavijo, je gestapo najprej začel vohljati za komunisti in njihovimi simpatizerji. Fanikana brat in sestra sta že bila v ilegali, ko je zaupnik Karli Kolar s Šmohorja Vipotnikove opozoril, da jih bo prijel gestapo. “Ne dolgo zatem sta v hišo pritekla oče in mati in povedala, da gestapovci že prihajajo. Še pravočasno smo se umaknili v smeri Zagrebena. Med tem časom sem zbolela in nujno potrebovala nekaj obleke in zdravil. 22. julija
zvečer sem se prikradla domov z upanjem, da me ni nihče opazil. Žal sem bila v zmoti in kmalu nato so me aretirali. Znašla sem se v zaporu v celjskem Starem piskru. Iz zapora me je hkrati še z dvema jetnicama rešil nek zdravnik, ker smo bile noseče. V Zabukovici sem se takoj povezala s terenci, čeprav je gestapo budno pazil na nas in nas avgusta 1942 aretiral. S starši so nas odpeljali v koncentracijska taborišča. Znašla sem se v Auschvvitzu, starša pa so odpeljali v taborišče na Bavarskem.”
Čeprav je bila bolj šibkega zdravja je pogumno in z neverjetno trdno voljo premagovala strahote taborišča. Prebolela je tifus, dobila je gnojno vnetje in verjetno ne bi preživela, če je ne bi rešil zdravnik Poljak, ki je bil tudi sam taboriščnik. Gnojne bule ji je prerezal z navadnimi škarjami. Neprestani apeli, težaško delo od jutra do noči, slaba hrana, vse to je zrahljalo njeno telo in če bi takrat zapadla v malodušje, ne bi preživela. “Hotela sem živeti, hotela dočakati slast svobode in ideale življenja, ki sem jih nosila v svojem srcu. Uspelo mi je, morda tudi zaradi tega, ker sem bila premeščena pozneje v drugo taborišče, kjer sem delala kot šivilja v delavnici. Tu je bilo vsaj toplo in tudi razmere so bile znosnejše, vsaj v primerjavi z Auschwitzem. Od 333 žensk, kolikor nas je bilo skupaj ob transportu v internacijo, nas je preživelo le petinšestdeset. Še danes ne morem verjeti, da sem prestala vse to gorje Auschwitza in dočakala svobodo. To pa so z mano vred dočakali tudi moji starši in sestra Marija. Sreča je spremljala tudi moža, brata Albina in sestro Anico, ki so vsa štiri leta preživeli v partizanih,” je z rahlim nasmehom na ustnicah povedala Fani, ki je od leta 1964 krajanka Latkove vasi, kjer sta si z možem Pongracem zgradila hišo.
Fanikino življenje je bilo po vojni prepredeno s številnimi aktivnostmi
na raznih področjih društvenega in družbenopolitičnega življenja. Za svoje delo je prejela številna priznanja. Med drugim red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Leninovo značko, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in mnoga druga odlikovanja. Vrsto let je delovala v Zvezi združenj borcev, bila je aktivistka Rdečega križa in je tudi najstarejša aktivna članica Občinske organizacije RK Prebold. Ob rojstnem dnevu in okroglih obletnicah še nekaterih drugih aktivist je bilo zelo veselo v njihovih vrstah.
Nadvse lepo in slovesno je bilo tudi na njenem domu, kjer živi skupaj z Majdo in njeno družino, ki je, čeprav ni z njimi nič v sorodu, tudi njena družina. Majda je prišla k njej pred več kot 20 leti, ko je umrl Fanikin mož Pongrac. Z Majdino mamo sta bili prijateljici že iz mladosti. Vse do lani je Fanika skrbela za gospodinjstvo, sedaj pa je ta opravila prepustila Majdi. Kljub temu še vedno rada kaj speče. Njena posebnost so potice. Veliko hodi na sprehode, zelo rada bere, dela na vrtu in gre na kakšen izlet skupaj z borčevsko organizacijo. Njen velik konjiček je pletenje, ki se mu zlasti intenzivno predaja v zimskem času.
S Faniko Raček se je bilo zanimivo pogovarjati, tako kot je zanimivo njeno življenje. Človek od nje odhaja poln življenjskih resnic, ki so rdeča nit njenih spominov, njenega pogleda na svet in sedanje trenutke. Kljub tako opevam demokraciji je priča težkim socialnim stiskam, brezposelnosti in vse manjšim delavskim pravicam, ki razblinjajo tudi njene nekdanje sanje o socialni pravičnosti in enakosti, zaradi katerih so jo preganjali predvojni oblastniki in okupatorji. “Zgodovine se ne da izbrisati, naj pa bo vsem opomin in z vsemi sredstvi si moramo prizadevati, da se takšna zgodovina nikoli več ne ponovi.”
D. Naraglav
Fanika Raček med obiskom predstavnikov Društva upokojencev
Ciril in Vida Resnik
Trdni kmečki korenini - zlatoporočenca
Na Vranskem je navada, da zlatoporočne pare šrangajo oldtimerji. To pa niso kakršni koli oldtimerii, temveč vranski, kar pomeni, da so to možje v oldtimerskih letih. Tudi
zlatoporočenca Cirila in Vido Resnik iz Prapreč so počastili s šrango. Seveda sta preizkušnjo ob svojih izkušnjah dobro prestala in se skupaj s številnimi svati odpravila k civilni zlati poroki, ki je bila v posebni sobi gostišča Filač - Slovan na Vranskem, obred pa je opravil
vranski župan Franc Sušnik ob pomoči matičarja Henrika Krajnca. Sledila je zlato-poročna maša v župnijski cerkvi, ki jo je bral domači župnik Jože Turinek.
Ciril, ki bo letos dopolnil 77 let, se je rodil v Studencih pri Kamniku. Leta 1938 se je njegova 7-članska družina preselila na Kocjanovo kmetijo v Prapreče. Ko je dopolnil 17 let, je bil mobiliziran v nemško delovno brigado na Češko in bil nato premeščen na vojaško urjenje v Nemčijo. Kot nemški vojak je bil v
Rusiji, na Poljskem, Švedskem, na Nizozemskem in v Franciji. Ko se je predal Angležem, je bil nekaj časa v Angliji, nato pa je pristopil k jugoslovanski vojski in odšel v Italijo. Iz partizanske baze v Bariju je kot borec V. Prekomorske brigade prispel v Split, bil v Liki, od koder je prišel v Slovenijo. Kot borec Gubčeve brigade je dočakal osvoboditev v Ljubljani, v jugoslovanski vojski pa je bil vse do aprila 1947. Vrnil se je na domačo kmetijo, vendar je bila premajhna za preživljanje. Zaposlil se je pri Gozdnem gospodarstvu, kjer je
opravljal spravilo lesa. V tem času je spoznal 9 let mlajšo Vido, ki se je rodila v Praprečah. Po poroki sta prevzela Resnikovo posestvo in dokupila nekaj zemlje, obnovila sta gospodarsko poslopje in zgradila novo hišo. Hči Marija si je ustvarila svojo družino in tako imata Vida in Ciril tudi dva vnuka.
Še vedno skrbita za kmetijo, sicer pa se je njuno življenje umirilo in jesen svojega življenja preživljata zadovoljno, v delu in radostih, ki jima jih pripravljajo njuni najdražji.
T. Tavčar
Z obreda zlate poroke
Zlatoporočenca Rokovnik med obredom zlate poroke
Zlatoporočenca Rokovnik
Ponavadi se zlatoporočnim parom poznajo leta in sledi preizkušenj, ki so jih doživeli v svojem življenju. Alojzij in Antonija Kokovnik iz Žalca pa svoja leta prav dobro skrivata. Zlati jubilej skupnega življenja sta dočakala trdnega zdravja in mladostnega videza.
Že res, da je bilo Antoniji ob poroki komaj 20 let, toda izhaja iz številne družine, kjer so jim tedanje razmere in vojna rezale tanke rezine kruha. Kmalu je morala poskrbeti sama zase. Tildi Alojzij, ki je pet let starejši, izhaja iz družine s sedmimi otroki. Preveč lačnih ust je bilo, zato so morali trije zapustiti gnezdo in se izučiti poklica. Alojzij se je izučil za elektrikarja. Mlada zakonca sta si prvi dom ustvarila v Šmatevžu. Alojz je bil zaposlen, Antonija pa je gospodinjila
in skrbela za hčerki Marjetico in Marjano. V svojem malem domu so se počutili utesnjene, zato sta zakonca zgradila hišo v Žalcu, v katero se je družina preselila leta 1967. Alojzij je svoja delovna leta začel nabirati pri Ingradu, pozneje pri Elektro-instalacijah Žalec, leta 1970 pa je postal samostojni obrtnik. Sodeloval je pri ustanavljanju obrtne zbornice v Žalcu in se kot samostojni podjetnik leta 1978 upokojil. Hčerki sta si v tem času spletli svoji gnezdi, Antonija in Alojzij pa sta se predala delu na kmetiji, vinogradništvu pri vikendu, čebelarjenju in ribolovu, varujeta in vzgajata pa tudi svoje vnuke.
Civilni obred zlate poroke je v Sa-vinovi hiši v Žalcu opravil župan Lojze Posedel, zlatoporočno mašo v žalski župnijski cerkvi pa bral Viktor Arh.
T. Tavčar
Savinjske zgodbe
februar2003
Življenje s kulturo in za njo
Krivda Ljerke Bizilj - Sukič
Izteka se mesec, prežet s kulturo in kulturnim ustvarjanjem, saj se v njem, bolj kot sicer, spominjamo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je bil in ostaja naš kulturni ponos kot človek, ki si je prislužil mesto med svetovnimi velikani zapisane besede. To je tudi mesec, ko se podeljujejo priznanja in nagrade in ko se spomnimo ljudi, ki se že dolgo ukvarjajo s kulturo in kulturnim ustvarjanjem. Mednje sodi tudi Janez Meglič iz Žalca, ki že več kot $0 let aktivno deluje na področju kulture.
Janezova zgodba se pravzaprav
Janez Meglič
začenja že v letu 1949, ko je v Mariboru na Učiteljišču prepeval v mešanem mladinskem pevskem zboru in plesal v tamkajšnji folklorni skupini. Leta 1952 je nastopil svoje prvo učiteljsko delovno mesto v Križevcih pri Ljutomeru in tam oživel Prosvetno društvo s petjem, dramsko in lutkovno dejavnostjo. Prireditve so izvajali v šolski učilnici. “Ni bilo lahko, a ker smo delali z velikim veseljem in ljubeznijo, smo se veselili vsake prireditve, ki smo jo pripravili in z njo popestrili življenje sebi in vsem, ki so bili v vlogi občinstva,” je med obiskom na njegovem domu v Žalcu dejal Janez Meglič, ki je v Savinjsko dobno prišel leta 1956.
“Še isto leto sem se vključil v folk-
lorno skupino DPD Svoboda Žalec, v Grižah pa k mešanemu pevskemu zboru in nekaj let tudi vodil folklorno skupino. Na OŠ Griže sem sodeloval pri lutkarski dejavnosti, dve šolski leti sem vodil tudi mladinski pevski zbor. Kot takšnega so me vključili v odbor DPD Svoboda Griže,” se spominja Janez Megbč, neumoren aktivist in človek, ki stoji za svojimi besedami in dejanji. Kar je sicer vrlina, ki pa je v diplomaciji marsikdaj lahko tudi ovira za dosego zastavljenih ciljev.
Njegovo kulturno delovanje se je nadaljevalo s petjem v novoustanovljenem moškem pevskem zboru v Žalcu, kjer je pel vse do njegovega razpusta, nato pa bil med ustanovitelji mešanega pevskega zbora, ki je več let uspešno deloval, a žal prav tako prenehal s svojim delovanjem. Njegov pomembnejši nastop je bilo sodelovanje v opereti Planinska roža. “Po krajšem premoru brez pevskega zbora v DPD Svoboda Žalec smo žalski planinci pred dobrimi šestimi leti ustanovili mešani planinski pevski zbor, ki dosega izredne uspehe. Danes šteje 50 pevk in pevcev, doma iz različnih krajev in člani razhčnih planinskih društev. Delujemo kot samostojno društvo in smo včlanjeni v Zvezo kulturnih društev Savinja občine Žalec. Vodi nas priljubljena in priznana glasbenica Mira Kodrun. Smo velika družina starejših in mlajših pevk in pevcev, ki nas druži tudi velika ljubezen do planin,” je z zanosom in nasmeškom povedal Janez, ki je bil tudi dolgoletni predsednik Planinskega društva Žalec.
Ob vsem tem ne gre pozabiti na njegovo 33-letno prepevanje pri Učiteljskemu pevskemu zboru Slovenije Emil Adamič, s katerim je prepotoval skoraj vso Evropo in z njim doživel veliko nepozabnih doživetij. V zboru je kar 19 let skrbel za finance. Kar 46 let je sodeloval pri organizacijskih zadevah kulturnih društev in zvez. S prekinitvijo je skupno 21 let vodil Zvezo kulturnih društev občine Žalec, ki je bila dalj časa edina v vlogi organizacije in financiranja ljubiteljske kulturne dejavnosti v Savinjski dolini. Poleg tega je dolga leta sodeloval v organih občinske in republiške kulturne
skupnosti in tako pomembno vplival na mnoge investicije pri obnovi in izgradnji kulturnih in drugih domov. Več kot 20 let je sodeloval pri uresničevanju vseh referendumskih programov za naložbe iz občinskih samoprispevkov. Ob tem ne gre pozabiti na njegovo prizadevanje za nekatere kulturne domove. Njegov prispevek je velik tudi pri izgradnji kulturnega doma v Žalcu.
Sicer pa ne gre prezreti tudi njegovega angažiranja na nivoju republike. Kar 16 let je sodeloval v predsedstvu Zveze kulturnih društev Slovenije in nekaterih drugih organih. Eno mandatno dobo je zastopal Zvezo v jugoslovanski skupnosti v Beogradu in skupščini RTV Slovenije. Sedem let je bil poslanec Prosvetno kulturnega zbora Skupščine SRS in član nekaterih odborov.
Na “domačem” terenu je na različne načine sodeloval pri izdajah vseh sedmih številk Savinjskega zbornika in večini krajevnih monografij. Sam pravi, da je na to in še posebno na zbirko pesmi Mete Rainer, posebno ponosen. Prav tako pa upa, da bo njegova pobuda za novo izdajo Savinjskega zbornika naletela na razumevanje. Z njegovim imenom je povezan tudi odkup in prva obnova Savinove hiše. Bil pa je dolgoletni član odbora Savinovega salona. Kot pobudnik ah kot soustanovitelj je ponosen na prireditve, kot so: grafični bienale na OŠ Žalec, Družina poje v Andražu, Zlate Citre v Grižah in Revija narodno-zabavnih ansamblov v Libojah.
Za kulturo je Janez Meglič žrtvoval veliko svojega prostega časa, za kar mu ni žal. Družba se mu je na nek način oddolžila s številnimi priznanji, ki potrjujejo njegovo aktivno in zagnano delo na kulturnem in drugih področjih življenja. Od ustanovitve je predsednik Univerze za III. življenjsko obdobje in tudi sam priden učenec, organizator in predavatelj. Z velikim veseljem še vedno prepeva v mešanem planinskem pevskem zboru, se udeležuje kulturnih in drugih prireditev, je pa tudi podpredsednik Kulturnega društva Žalec in tako še naprej aktivno vpet v kulturno življenje svoje občine.
D. Naraglav
Sanje, ki vodijo v resničnost
V ljudskem izročilu, v zgodbah in pravljicah je rečeno, da ob rojstvu vile rojenice in vile sojenice vsakemu izmed nas začrtajo pot življenja. Najbrž je malo tistih, ki v to tudi verjamejo, čeprav malo pravljičnosti včasih pride prav in lepo je vsaj za hipec biti spet otrok.
Nesporno ob tem pa je, da vsak človek prinese na svet z geni podedovane lastnosti, ki pomembno vplivajo na njegovo življenjsko pot in poklicno delo ter ustvarjalnost. Seveda pa na vse to vpliva še vrsta drugih dejavnikov, ki potrdijo to življenjsko usmeritev ah pa skrenejo v povsem drugo smer. Tudi Jasna Veber iz Pongraca pri tem ni nobena izjema in vsekakor sodi med tiste ljudi, ki imajo v sebi izjemno veliko ustvarjalne energije in jasno zastavljene cilje.
Kljub mladim letom je njeno življenje zelo plodno, bogato in ustvarjalno. Zvesto je sledila svojim notranjim vzgibom, sanjam in to počne tudi še sedaj.
Naključje je hotelo, da smo jo spoznah na njenem domu v Pongracu pod Homom, kjer, če le lahko, preživi konec tedna. Sicer pa je kot likovna pedagoginja zaposlena v Mariboru, kjer ima tudi svoj likovni atelje. Korenine njenega ustvarjanja segajo v zgodnja otroška leta, saj je venomer nekaj risala, oblikovala, kiparila, kar jo je po osnovni šoti, ki jo je obiskovala v Grižah, pripeljalo na ljubljansko srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Postala je modna oblikovalka. Že v času šolanja je sodelovala z revijo Naša žena in časopisom Kmečki glas, kjer je kar deset let objavljala razne modne kreacije in pisala o modi. Med tem časom je nadaljevala s študijem na
Pedagoški fakulteti za likovno pedagogiko v Mariboru, diplomirala in se zaposfila na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Ker pa s tem njene sanje še niso končane, je vpisala magisterij za likovno pedagogiko v Ljubljani. Tako je sedaj razpeta med službo, študijem, domom in likovno ustvarjalnostjo v svojem ateljeju, ki je njen kulturni hram, prostor, kjer zadovoljuje svoje potrebe po likovni ustvarjalnosti.
Jasna Veber je vse svoje življenje povezana z naravo, iz katere črpa navdih za svoje ustvarjanje, ki je bilo pred leti v vehk meri podrejeno kiparjenju iz gline, sedaj pa že nekaj časa daje prednost slikarstvu. Njene prve glinene izdelke smo si lahko ogledah v njihovi stari kmečki hiši, ki je nekakšen muzej, saj je Jasna tudi velika ljubiteljica starin. Tega so se navzeli tudi njeni starši, mama Vida in oče Marjan ier brat Borut, ki so
Kadar izkušeno in cenjeno novinarsko pero izda leposlovno delo, vzbudi veliko pozornost javnosti in seveda kolegov oziroma medijev. Tako je tudi z leposlovnim prvencem Ljerke Bizilj Sukič, ki je januarja letos izšlo v samozaložbi. Čeprav od študentskih časov živi in dela v Ljubljani, je Ljerka eno prvih predstavitev knjige pripravila v rodnem Žalcu, v Caffe Tropicu, med sorodniki, prijatelji in znanci.
Ljerka Bizilj
Ljerka Bizilj se je rodila v Celju, otroštvo pa preživela v Žalcu. Po končani celjski gimnaziji je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Že kot študentka se je začela ukvarjati z novinarstvom na Televiziji Slovenija. S svojim novinarskim delom ob procesih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije konec osemdesetih si je prislužila najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Leta 1990 so jo bralci revije Jana proglasih za Slovenko leta, bralci revije Sedem dni pa so ji podelili zlati ekran. Prepričana, da lahko kaj za mlado Slovenijo naredi tudi v politiki, je sredi devetdesetih kandidirala in bila izvoljena za neodvisno poslanko v državnem zboru. Po koncu mandata se je vrnila v novinarstvo in ob tem nemalo vzburkala novinarsko srenjo, v kateri je bilo kar nekaj prepričanih, da enkrat politik nikoh več ne more
(oziroma ne sme) biti novinar. Je radijska in televizijska novinarka, na nacionalni TV soustvarja tudi jutranji program in izobražuje mlade novinarje.
Pred trinajstimi leti je izdala svoj knjižni prvenec Cerkev v policijskih arhivih, v kateri je z dokumenti razkrivala odnos oblasti in cerkve v socializmu. Tildi njena druga knjiga z naslovom Novinarski arhivi, ki je izšla leta 1996, je dokumentarna. Že dalj časa pa je v sebi gojila željo napisati leposlovno delo. Sprva je imela v mislih roman, ki bi razkrival usodo in stiske ženske v zrelih letih, potem pa je naletela na bolj zanimivo temo. V romanu z naslovom Krivda obravnava stisko ljudi brez domovine skozi zgodbo o ljubezni med Slovenko in bosanskim Srbom. Na predstavitvi knjige v Žalcu je povedala, da zgodba govori o Srbih, ki Miloševičevo vojno niso vzeli za svojo in so pred njo zbežati v tujino, kjer opravljajo najnižja in najtežja dela ter živijo s krivdo, ki jo svet pripisuje njihovemu narodu. Hkrati pa so obremenjeni s krivdo, ker se
niso boriti. So ljudje brez domovine, človek brez domovine pa je Nihče. Splošna krivda naroda se na ravni posameznika kaže kot velika osebna tragedija. Roman ne ponuja rešitve, tildi ljubezen ne premaga ovir.
Značilnost romana je erotika. Ati je morda pri tem prestopila mejo, je na koncu odločil Ljerkin sin Bine. “Dala sem mu rokopis, naj ga prebere, in se odločila, da bom knjigo
izdala, če se bo s tem strinjal sin.” 2 l-letni Bine je povedal, da je bilo čudno brati mamine erotične misti, sicer pa ni imel nič proti izdaji knjige. Oblikoval je celo naslovnico zanjo. Zanimivo pa je, da se v medijih ob vesteh o izidu Ljerkinega literarnega prvenca dosledno poudarja njen erotični naboj (čeprav bodo strastni ljubitelji erotične literature najbrž razočarani nad drznostjo). “Pravzaprav me je zelo zanimalo, kaj v knjigi bo prevladalo,” je povedala avtorica. “Pri medijih je očitno prevladala erotika, ker tega najbrž niso pričakovali od mene, ker si me predstavljajo kot zelo resno novinarko. Dejstvo pa je, če bi v romanu opisala samo zgodbo o ljudeh brez domovine, bi knjiga vzbudila manj pozornosti. Za Slovence je to obdobje že malo odmaknjeno, o tem ne razmišljajo toliko.”
Knjiga je napisana kot govor oziroma tok misti, zato je za branje kar zahtevna. “Kdor meni, da jo bo prebral z levo roko, se moti,” je še povedala Ljerka Bizilj Sukič. In da bo gotovo še napisala kakšen roman,
morda zdaj res zgodbo o zreti ženski. Kakršna je sama. In kar odseva tudi v romanu Krivda. Osebe v knjigi, razen zgodovinskih, so izmišljene, so sinteza življenja različnih ljudi. Zgodovinske okoliščine, ki so določale njihova dejanja, pa so resnične. Koliko je v pripovedi Ljerke Bizilj, pa naj bralci ugibajo sami.
K. Rozman
Kdo ima več erotičnih izkušenj - sin ali mama? Kaj ni razumljivo, da mama?
Jasne in Boruta posadil dva macesna. To so njihova družinska drevesa, ki simbolizirajo njihova življenja, njihovo rast in staranje.
Jasna svoje ustvarjalno delo povezuje s svojim poklicem in tako poglobljeno in z velikim interesom išče vedno nove izzive. “Predvsem me zanima psihologija risbe, stike, se pravi likovnost kot sredstvo za spoznavanje določenih ljudi, predvsem otrok, mladostnikov. Hkrati pa tudi likovnost kot neko psihoterapevtsko sredstvo,” pravi Jasna ter dodaja, da je njeno delo na likovnem področju kot neka katarza, neko očiščevanje, kot nekakšen proces, za katerega bi potrebovala več časa, da bi ga razložila.
Morda bo o tem spregovorila kdaj drugič, zato še povejmo, da je imela Jasna doslej že lepo število razstav, nov izziv pa ji predstavlja tudi poučevanje na šoli s prilagojenim programom na Ptuju, kjer bo, kot pravi, imela še večjo možnost spoznati otroke preko njihovega likovnega ustvarjanja.
D. Naraglav
hišo obogatili s starinskimi predmeti. Pravo hišno bogastvo je velik star radio, ki ga je oče prinesel z odpada in dobro služi svojemu namenu. V hiši je tudi krušna peč, ki daje ob starinah še dodaten pridih
preteklosti, predvsem pa domačnost in toplino. Pred hišo stoji tudi tipa, ki je stara toliko kot mama Vida, saj jo je njen oče posadil njej v čast prav na dan njenega rojstva. Enako je storil tudi oče Marjan, ki je ob rojstvu
Jasna Veber v sobi stare hiše, kjer ima shranjene in jdostavljene na ogled svoje kijtarske stvaritve iz srednješolskih let.
februar2003
Naša dediščina
Februar
Ime meseca februar je latinskega izvora in je bil v starem Rimu mesec sprave in očiščenja. To je bil čas očiščevalnih obredov.
V starovenetskem koledarju se ta mesec imenuje sveča ali poznozimec, v stoletni pratiki pa svečan ali talnik. Poznano je še ime svečnik in sičan.
Februar je mesec, ki že naznanja pomlad, moč zime z njenimi temnimi silami začne pojenjati, čeprav zima še traja. Med ljudmi, naveličanimi zime, so se razširili različni pregovori. Sv. Valentin “prinese ključe od korenin” (14. februar) in Sv. Matija “led razbija” (24. februar). Vedno pa ni tako. Kaj pravijo vremenske prerokbe? Ako je pretoplo svečana, malega travna (aprila) bo še počivala brana. Ako pa je svečana mraz, malega travna se poti obraz. Ako je svečnica (2. februar) zelena, bo cvetna nedelja snežena.
Svečnica (2. februar) je praznik luči. V davnim so ljudje na ta dan hiteli z gorečimi baklami na pomoč soncu. Dovolj je vzrokov za veselje in ta predpomladni čas je edini čas, ko se je marljivi poljedelec utegnil ozreti po dekletih z mislijo na ženitev. Moral je pohiteti, približeval se je pust, z njim pepelnica in 40-dnevni post, ki je prekinil vsako veselje in praznovanje. Med postom so bile ženitve prepovedane.
Predpomladni, predpustni čas je čas praznovanja ljubezni in prijateljstva. Bliža se pomlad. Tako kot narava tudi človek dobi nov zalet, premagana je zimska otopelost. Zaljubljeni v srcih čutijo prekipevajoče veselje. Valentin in Gregor, svetnika zaljubljenih, sta simbol čistosti in plemenitosti, takšna je ljubezen.
Februarja se spopadejo temne sile, ki jih predstavlja zima, in dobre sile, ki kot bližajoča pomlad vedno zmagu-
Vinko Petek, upokojeni rudar iz Sv. Lovrenca, je na uredništvo poslal slovar rudarskih besed, ki so jih uporabljali zabukovški rudarji. Rudnik je deloval 160 let Prve jamske mere so bile dodeljene 1799- leta, rudnik pa je bil ukinjen leta 1966, a pustil za sabo neizbrisne sledi.
V eni izmed raziskovalnih nalog lahko preberemo naslednje: “Življenje našega okoliša je več desetletij zaznamovalo rudarstvo. Naši stari očetje se ponosno pogovarjajo, kadar beseda nanese na Rudnik Zabukovica. Mnogim je pomenil kruh, čeprav je bil črn in težko prigaran.”
(Adriana Gaberšek, Moj domači kraj Griže)
Med vsem, kar nas spominja na rudarstvo, je rudarski žargon, ki bi se moral ohraniti. "Žargon je govorica posameznih poklicev, skupin. Namesto strokovnih izrazov uporabljajo žargon.” (SSKJ)
Razprava Toma Korošca Iz govorice laških rudarjev (Časopis za zgodovino in narodopisje 2/1976) zajema predvsem del rudarskih žargonizmov, nemškega izvora, ki so v povojnem obdobju hitro izginili. Res pa je, da so rudarski žar-gonizmi - germanizmi del slovenske jezikovne preteklosti in priča določenih kultumo-zgodovinskih razmer na Slovenskem. Vseskozi so in marsikje še opravljajo funkcijo sporazumevanja in si pozornost vsekakor zaslužijo.
Razprava (iz leta 1976) opozarja na
jejo. Skrivna podoba, ki si prva drzne spopasti z zimo, je kurent, ki se bori proti Morani, boginji smrti, je prvi, ki s plugom zareže v spomladansko zemljo. Uidi v Savinjski dolini je kurent oral v tednu pred pustom. Oral je od hiše do hiše za debelo repo. Dva od kurentov sta bila na konju, tretji je plužil, četrti je bil gonjač, peti je igral na harmoniko, zadnji pa je bil za “babo”, ki je nosila koš, v katerega je spravljala darove.
Novice so leta 1853 objavile, da so tega leta še orali v Savinjski dolini. Nekaj let poprej pa še proso mencali.
V Savinjski dolino so prišli na pusta zvečer vaški mladci in dekleta mencat proso. Ko so delo dokončah in že iztresali presnice, so se oglasile šeme in vprašale gospodarja, če jim proda jalovko. Po dolgem pogajanju so se podah za lepo dekle. Presnice so zvezah v škop in na škop je sedel kurent. Dve šemi sta vzeli jalovko v sredo in vsi trije so vlačili kurenta na škopu po skednju iz kota v kot. Temu vlačenju so rekli, da orjejo proso. Medtem časom so ostali pometali proso v kote skednja, da je bil v sredini snažen prostor za ples. Prvi je zaplesal kurent z jalovko, nato pa še ostale šeme. Tbdi temu plesu so rekli, da orjejo proso in da delajo brazde.
Ajda je rastlina kurenta. Edini Slovenec, ki se je rešil potopa, se ima zahvaliti ajdi in kurentu za rešitev. Ob naraščanju vode je zlezel na steblo ajde in kurent je ukazal, da je voda odtekla.
Za pusta se mora plesati, drugače repa in korenje ne rasteta. Pregovor pravi: “Sedaj se pleše za repo, sedaj pa za korenje.”
Smo se že vprašali, kakšne so bile maske v Savinjski dolini? Niko Kuret je v delu Maske slovenskih krajev opozoril na nekatere like iz naše dohne. Po dolini dekletu, ki se v predpustu ni omožilo, postavijo na okno ah pred hišo “slamnatega tatermana”. V
zaprtje rudnika Laško, tako se bo prenehala stoletna tradicija in izgubila se bo zanimiva in v mnogih črtah najbolj izvirna rudarska govorica. To še bolj velja za Rudnik Zabukovica, ki že od leta 1966 ne deluje več. Pozabilo se je dejstvo, da so imeli v rudarski govorici izrazito mesto žargonizmi, to je neuradni termini. Ne moremo več govoriti o “nemških terminih”, pa čeprav izvirajo iz obdobja Avstro-Ogrske, ko so bili naši rudniki povezani z nemškimi in so marsikaj prevzeli od njih, tudi posamezne termine.
Martina Orožen je zapisala: “Vendar tu ne moremo več govoriti o 'nemških terminih', saj je večina teh nemških besed glasovno tako prilagojena slovenščini, da je res mogoče govoriti o 'knapovskih izrazih'”. Orožnova opozarja tudi na germanizme iz neru-darskega izrazoslovja, npr. antloha, šefla, britof, fana (brisača, zajemalka, pokopališče, zastava). Pojavi pa se vprašanje razumljivosti oziroma nerazumljivosti rudarskega besedja v neru-darskem okolju. V že citirani razpravi lahko preberemo: “Poslušati pripovedovanje rudarjev je doživetje posebne vrste. Prav osupljivo je, kako lahkotno, brez najmanjšega dramatiziranja, a z naravno sočno metaforiko pripovedujejo o svojem napornem in izjemno nevarnem delu pod zemljo... Njihov svojevrsten humor bi se nepoučenemu zdel kot neprimeren ah vsaj obešenjaški, vendar je med rudarji običajen in gotovo izhaja ne le iz trdega dela, ampak tudi
Vinski Gori, Šeščah, Šentlovrencu in še kje dobijo dekleta, ki se niso omožila, klado. Na Gomilskem dekleta vlečejo vozno kolo, na katerem se vrtita slamnati ženin in nevesta. Ih poznajo tudi ploh, čun, (korito za čunke), v katerega sede neporočeno dekle. Na Vranskem se ženske preoblačijo v moške in moški v ženske. Pokaže se medved, zamorec in zamorka. V Marija Reki so se svoj čas šemili vsi od kraja. Napravih so se v ženina in nevesto s spremstvom, v starega deda in staro babo, v medveda, sprevodu so se pridružili pes, lovec, v zadnjem času Indijanec, kavboj in drugi. Spremljal jih je godec s trakovi za klobukom in vodnik, ki je nosil s seboj prezovo metlo in ovčji zvonec. V hišo je stopil najprej vodnik. Z metlo je pometal čevlje izpod klopi in peči in vprašal domače, ah smejo maškare zaplesati za debelo repo in korenje. Nato so vstopile maškare z godcem in molče zaplesale. Nevesta je bil preoblečen fant, ki se je po obrazu namazal z rdečim namočenim svilenim papirjem. Po poti so maškare ukale, vpile, vodnik pa je zvonil z zvoncem. Podoben sprevod so poznah v Grižah. V Šeščah je bil značilen dopoldanski berač. Pravi, že znani berač se je našemil, naredil si je grbo in namazal s sajami. Tako je ob palici in s košaro v roki počasi hodil od hiše do hiše. Pokazal se je in molčal. Dobil je krofe, klobase in pijačo. Maškare so rade zahajale v hiše, zaplesale so in poskušale so kaj “sunih”. Zgodilo se je, da so gospodarju ukradle voz, ga razstavile, znosile na hišno sleme in ga spet sestavile. Marsikje je veljalo prepričanje, da gorje tisti hiši, ki je pred maškarami zaprla vrata. Doletela jih je nesreča. Razširjena je vera, da je najhuje, če pride prva v hišo ženska. Najhuje je, če se to zgodi na novega leta dan ah pusta.
Franci Ježovnik
iz velikega medsebojnega zaupanja in tovarištva...”
Omenimo pesem, ki jo še danes pojejo Velenjčani. Sestavljena je iz samih žargonizmov in se poje na napev narodne pesmi So ptičice zbrane.
So knapi skup zbrani
So knapi skup zbrani, k ferlezung
gredo,
frilezunga mine pa v jamo gredo.
Le zbud se, le zdrami se meščan in ratar, boš videv, kaj dela rudar.
Ga zašora, zapleca. Postavi ga v pin, pa rigel gor dene, okvela za njim.
Na hunt ga naklada, tja k premz ga pela, a njemu pa švic dol švic dol kaplja. Kameratu veleva: zdaj šiht je gotov, pa rekle oblečeva pa greva domov.
Ko sreča obleza in prav prmejduš in lej, da še h ga tko buš.
Ga zašora, zafleca...
Poskušajmo s pomočjo slovarja g. Petka razvozlati to pesem: frlezunga (“prozivnica”, razdelitev dnevnih opravkov, razdelitev dela); zašoura (zažlebih); zaplecah (obsekah stojko za razporo, narediti pleč - prostor, da se lahko okvela - pritrditi, vstaviti kvel - razpona); pin (gnezdo, v katerega se je vstavila spojka); rigel (rigl) -stropnik; kvel (prečna razpora - podolgovati predmet, ki omogoča, da kaj ostane razprto, bočne razpore v rudniku); hunt - jamski voziček; pranza -zavorni jašek; šiht - delo, služba; rekle -suknjič; oblez (delavci druge izmene).
Tako knapi o svojem delu.
S predstavitvijo rudarskih žargonov bomo nadaljevali.
F. Ježovnik
Rudarski žargon
Legende v Spodnji Sav. dolini (vm. de»
Voda
V pripovedih ima voda veliko vlogo, tudi v naši dolini. Voda je prebivališče skrivnih bitij.
Prof. Ovsec je zapisal, da Vrbenčani “mlakužam”, vodnim površinam, tajhtom pravijo Virje in da v enem izmed njih živi povodni mož ah Zelenec. M. Cilenšek v delu Kaj pripovedujejo ob Ložnici piše o polšini (polšji luknji), ki se je nahajala bhzu Godomeljske vasi (Gotovlje). Piše, da je nekako med vasjo in Ložnico stala velikanska mlaka. Mlako opiše in zapiše, da je otroke še bolj vznemirjala polšina, ki je imela svoj vhod med vrbovimi koreninami. Tu je mrgolelo kač. Po pripovedi je tu kraljevala tudi velikanska kača, ki je bila matica vsem kačam, ki so plavale po mlakuži. To je bila strahovita kraljica, ki je imela neznansko moč. Navadno ni nikomur storila nič žalega, ždela je v svojem dvoru, ovita trikrat okoh kamnite mize, na kateri se je svetila dragocena krona. Gorje tistemu, ki si je hotel prilastiti to krono. Kače so ga takoj raztrgale.
Ljudje temačnim dolinam s skrivnimi potoki in včasih tudi jamami pravijo pekel. Znan je Pekel pri Podlogu, v katerem prebivajo jamske deklice. Tudi dohna pri Grajski vasi, pod Miklavžem in Žvajgo, se imenuje Pekel. Mogoče tudi v teh “Peklih” prebivajo skrivnostna bitja, kot v Peklu pri Podlogu. Legenda pripoveduje: “Po noči je bilo in zvezde so migljale na nebu. Mimo jame Pekel pride vinjen hribovec, ki se ga je navlekel nad navadno mero. Bhzu jame malo postoji in se s hripavim glasom zadere: “Ah so doma?” “Sem, sem” pritrdi hudobec, “toda pijanih muh se tukaj ne pobira.” Vinjenega je minila vsa pijanost in hitro se je pobral naprej.”
Tildi posavski in drugi hribi, ki nas obdajajo, so polni vode. Legende pripovedujejo, da so votli. Tako je votla Mrzlica. Pravijo, da na območju Mrzlice izvira preko 50 studencev. Voda izpod Mrzlice je zelo pitna. O
tem govori tudi pripoved V Mrzlici je vode tja do Rima, v kateri je zapisano, da ljudje izpod Mrzlice že stoletja pijejo vodo izpod Mrzlice, da so zdravi, da dolgo žive. Voda ima zdravilno moč... Že stoletja teče voda v Zasavje in v Savinjsko dolino. V tej pripovedi je zapisano, da m živeči prebivalci že od nekdaj občudujejo Mrzlico in njeno notranjost. V tej gori mora biti ogromno jezero, da vode nikoh ne zmanjka. Marsikdo se boji, da bi se Mrzlica odprla. Jezero iz notranjosti bi zalilo vse kmetije in vasi pod njo, voda bi segla vse do Rima. Nastal bi pravi vesoljni potop. Mrzlica je obdana s tremi obroči, eden je že počil, če počita še druga dva, bo nastal potop, pripoveduje legenda.
Poznana je legenda o zmaju, ki živi v nedrjih Mrzlice in plava po vodi. Legenda pripoveduje, da je bilo na področju Mrzlice nekoč jezero in tako je kmet prignal jarem volov mimo jezera in jih m skušal napojiti. Živah so se pogreznile v globino in ni bilo več sledu za njimi. Po nekaj letih pa je našel pastirček ob vznožju raztrgane telege, ki jih je voda naplavila izpod hriba. Po tej poti se je tudi jezero izlilo v Savinjo in od tistega časa je tu suha zemlja. Pod Mrzlico in Marija Reko živi coprnica ah čarovnica. V Mrzlici dela družbo zmaju divji mož.
Legenda pripoveduje, da je bilo nekoč tudi med Žovnekom in Celjem jezero. Neki človek se je sprehajal ob jezeru. Zamišljeno je hodil sem ter tja in zaslišal iz jezera neznan glas: “Prinesi ržen in peščen kruh in ga vrzi v jezero. Posušilo se bo.” Človek je prisluhnil glasu iz jezera. Odšel je in se vrnil z dvema hlebcema kruha. Vrgel ju je v jezero in voda je res začela odtekati. Po nekaj mesecih se je jezero posušilo in na zemlji, ki jo je dotlej pokrivala voda, sta začeh rasti rž in pšenica.
Hribovje, ki nas obdaja, je torej polno vode. To vodo so znah nekoč že izkoriščati. Npr. 10. maja 1890 so napeljali vodovod iz Bukovice na
Gradišče, saj so rabili vodo pri izgradnji cerkve Matere Lurške, ki je bila posvečena 3. 7. 1894. Voda še danes teče z enega na drugi hrib. Marsikatero poimenovanje kraja se veže na to vodo in te hribe.
Pri Zajčevi koči pod Krvavico, v zgornjem delu potoka Tesen, leži Lačen studenec. Legenda pripoveduje, če si se napil te vode, si postal takoj lačen. Bhzu tega studenca leži njiva, ki ima ledinsko ime Pakel, na njej je tako vroče kot v Peklu.
Ah veste, od kot ime Prebold?
Starejši možakar iz Sv. Lovrenca pravi, da izhaja poimenovanje iz dveh besed “preko Bolske”. Pražnikarjeva Angela, roj. Guzej, ne more pozabiti čudovite vode iz Žegnanega studenca, ki izvira pod Gozdnikom, bhzu njene rojstne domačije. Legenda, od kot to ime, se je izgubila.
Tildi Kamnik ima čudovito vodo. Znani studenec leži pod gabrom.
Toda izviri vode, studenci, so lahko tudi nevarni. Na Dobrovljah je tekel studenec, kamor so po vodo hodih partizani. 11.9.1942 se jim je pridružila skupina oboroženih. Le-ti so dejali, da so se izgubili in da iščejo partizane. Partizani so prepozno spoznah, da so to raztrganci (preoblečem gestapovci). Prišlo je do spopada, v katerem je padel en partizan.
Pregled nam pokaže, da tudi v naši dolini živijo v vodi skrivna bitja, povodni mož, kača, zmaj, peklenšček. Spoznah smo, da je voda prinašalka zdravja. Nekoč je bilo to področje polno jezer. Lahko pa se voda izkoristi tudi za podle namene.
In ob pustu še dodajmo, da v mnogih krajih še danes zažigajo Pusta ah pa ga mečejo v vodo, kar pomeni konec zime. Voda odnese zimo, temo, mraz...
Vremenska napoved pravi: “Če je april deževen, kmet ne bo reven.”
In še nekaj pregovorov: “Tiha voda globoko dere. Tiha voda mostove podira.”
Franci Ježovnik
Pust
...naj bo mastnih ust. Na ta dan mora biti na mizi kaj posebnega. Včasih so se dan po norčijah spraševati: “Včeraj je bil pustni dan, imaš gobček kaj mastan?” Uidi v obilni prehrani ob pustu je skrito verovanje, da bo bogata pustna pojedina prinesla bogato letino. Tisti, ki se za pusta ne bo najedel, bo celo leto lačen. Pomembno je, da je na mizi svinjina. Staro pravilo pravi, da mora biti od svinjine na mizi zlasti svinjska glava. Pust v bistvu pometa s starim, torej se z njim šele začenja novo, mlado leto. Zato marsikje še vedno izdelajo brezove metle in z njimi “počedijo” okoh hiše. In pust je že od nekdaj imeniten napovedovalec vremena. Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo. Zelen pust, bela velika noč. Pust na soncu, velika noč na peči. Če na pusta dež deži, fižol bogato obrodi. Pripravimo se na pusta!
F-J
marginalija
tiskarna d design dtp * www
Drešinja vas 49 - 3301 Petrovče - Tel.: 03 713 1 0 80 - Fax: 03 714 01 44 OBJAVLJA
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO
GRAFIČNI OBLIKOVALEC
Pogoji: končana V. stopnja izobrazbe, dve leti delovnih izkušenj, poznavanje grafičnih programov Quark, Freehand, Adobe Photoshop ... Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite do 10. marca 2003 na zgoraj navedeni naslov. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
TVgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold,
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 / 626-116
Križanka
februar2003
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v januarski številki, pokrovitelja AMZS, d. d., Poslovalnica Šempeter: AMZS-ZA-POTI-BREZ-SKRBI-POSLOVAINICA-ŠEMPETER-TEHNIČNI-PREGLEDI-REGISTRACUE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Martin Šivak, Pod kostanji 24, Celje; 2. Marjeta Potočnik, Ponikva 44, Žalec; 3- Ivica Dobrišek, Zg. Gorče 13, Braslovče. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ZLATARSTVO IMEX TRADE, d. o. o., Arja vas 87, Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 10. marca 2003.
februar2003
Živimo z zemljo
Vabilo na predavanje
z naslovom KONTROLA MLEČNOSTI IN SELEKCIJSKI CIIJI. Predavala bo Marjeta Ženko, univ. dipl. inž. zoot., uslužbenka KGZ Celje, Službe za selekcijo in kontrolo v živinoreji. Naučili se bomo razbirati podatke A kontrole, mesečnih poročil in letnega poročila za posamezno kmetijo, vključno s primerjavo podatkov A kontrole mlečnosti krav celotne Slovenije. Upam, da boste do navedenih datumov predavanj že prejeli obljubljene rezultate povprečja Slovenije.
Predavanji bosta: v četrtek, 13. 3. 2003, ob 10. uri v Kulturnem domu na Vranskem in v petek, 14.3. 2003, ob 10. uri v sejni sobi hmeljarskega doma SZKB v Žalcu.
Vabimo vse, ki imate krave v A kontroli, in vse, ki vas zanima, kako do ekonomičnejše prireje mleka.
Terenska kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan, univ. dipl. inž. kmet.
Certifikat za peko
KMETIJSKA
SVETOVALNA
Obvestilo za nosilce kmetijskih gospodarstev KMG-MID
V letu 2003 se predvideva izpolnjevanje in vlaganje obrazcev za pridobitev subvencij MKGP v času od 15. 3- do 30.4. 2003. Svetujemo, da si pred tem uredite najemne pogodbe ali izjave o zakupu ter nove geodetske dokumente (posestni list in mapno kopijo) samo za spremenjene parcele. Več informacij boste dobili na sedežu Kmetijske svetovalne službe v Žalcu, tel.: 03 710 17 80, vsak delovni dan med 7. in 8. uro.
Usposabljanje kmetov iz varstva rastlin
Tečaj iz varstva rastlin
Izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v Žalcu je za vse tiste, ki se usmerjajo v peko kruha in potic kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, pripravila tečaj, ki je zajemal vsebino, potrebno za pridobitev državnega certifikata za poklicno kvalifikacijo izdelo-valec/izdelovalka kruha in potic iz krušne peči.
Poleg ustrezno urejenih prostorov je potrebno imeti za priglasitev peke kruha in potic kot dopolnilne
dejavnosti na kmetiji tudi ustrezno izobrazbo. Tečaja, ki je potekal v prostorih vaške skupnosti Podlog pri Šempetru, se je udeležilo 18 slušateljev. Teoretični del je vodila Andreja Žolnir, svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, praktični pa Marija Prajner iz Maribora. Tečaj je bil financiran s sredstvi PHARE in občin, udeleženci pa so plačali le stroške prehrane, in sicer 3 tisoč tolarjev po osebi.
T. Tavčar
Kmetijsko gozdarski zavod in Kmetijsko svetovalna služba, s svojima izpostavama v Žalcu, sta pred kratkim organizirala seminar za pridelovalce rastlin s področja občin Vransko, Braslovče in Tabor.
Usposabljanje je potekalo v prostorih nekdanje osnovne šole v Lokah pri Taboru, udeležilo pa se ga je 51 pridelovalcev, ki so pridobljeno znanje potrdili z izpitom. Izvedba seminarja je sofinancirana s strani EU v okviru programa Phare ACCESS in projekta Uvajanje smernic evropskega pravnega reda in informiranje potrošnikov na področju varstva okolja v kmetijstvu.
Na tridnevnem seminarju Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v poljedelstvu in travništvu so se slušatelji seznanili z uvajanjem evropskega pravnega reda s področja FFS in zdravstvenega varstva rastlin s pregledom v Sloveniji obstoječe zakonodaje v poljedelstvu. Govorili so o pravilnem in varnem delu pri uporabi FFS v poljedelstvu in njihovih lastnostih za naravi prijazni pridelavi poljščin. Spoznavah so tudi načine in postopke varovanja pred boleznimi v poljedelstvu, integrirano pridelavo rastlin in pomen načel integrirane pridelave v poljedelstvu za okolju prijazno pridelavo, se seznanili s pomenom opazovalno napovedovalne službe za pridelovalce poljščin in dobro prakso varstva rastlin. Obravnavali so tudi postopke varovanja kmetijskih rastlin pred škodljivci v poljedelstvu ter postopke, priprave in nanašanje FFS na poljske površine. Poudarek je bil dan teoretičnemu in praktičnemu delu ravnanja z napravami za varstvo rastlin. Posamezne teme so udeležencem seminarja podah mag.
Tatjana Pevec, Sonja Moličnik -Oblak, Igor Škerbot, Iris Škerbot, Stanko Jamnik in Konrad Dihpol; vsi omenjeni so univerzitetni diplomirani inženirji agronomije.
Organizacija, motivacija in izpeljava seminarja je bila v rokah terenske kmetijske svetovalke Maje Klemen -Cokan s Kmetijsko svetovalne službe - izpostave Žalec, ki je povedala: “V sodobno rastlinski pridelavi ima vehk pomen optimalno izvedeno zdravstveno varstvo rastlin. Da bi v praksi vsi tisti, ki imajo pri svojem delu stik s fitofarmacevtskimi sredstvi, le-ta dejansko pravilno in usmerjeno uporabljali, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdove in prehrano repubhke Slovenije na osnovi potreb izvajalcev po dodatnih znanjih in zakonski ureditvi izvajanja zdravstvenega varstva rastlin izdalo Pravilnik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja izpita iz fitomedicine. Ta določa posebne seminarje, katerih namen je čim širšemu krogu uporabnikov zagotoviti osnovno znanje o FFS ter o pravilni in vami uporabi le-teh v skladu z dobro kmetijsko prakso varstva rastlin. Po omenjenem pravilniku morajo tovrsten seminar obiskovati vsi tržni pridelovalci rastfin oz. vsi izvajalci zdravstvenega varstva rastlin, ki pri svojem delu neposredno ravnajo s fitofarmacevtskimi sredstvi.”
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje in Kmetijsko svetovalna služba bodo v spomladanskem času organizirali testiranje škropilnic. Testiranja bodo opravljali pooblaščeni izvajalci, serviserji pa bodo zamenjevali šobe in opravili osnovna servisna dela.
V mesecu marcu bomo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, Izpostavi Žalec, organizirali še en tečaj iz VARSTVA RASTLIN.
Tečaj morajo opraviti osebe, ki pri svojem delu neposredno ravnajo s FFS (FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA).
Toso:
-	tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in Živah (poljedelci, živinorejci, vrtnarji, sadjarji in vinogradniki),
-	tržni pridelovalci okrasnih rastlin in sadilnega materiala,
-	uporabniki naprav za nanašanje FFS, ki za druge izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin (zadruge, samostojni podjetniki, posamezniki in izvajalci med-sosedske pomoči pri nanašanju FFS).
Po novem so izjeme vsi tisti, ki imajo najmanj V. stopnjo kmetijske izobrazbe, rastlinske smeri. Za pridobitev potrdila morajo na KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, IZPOSTAVO ŽALEC, oddati prošnjo, ki jo naslovijo na KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, Tmoveljska cesta 1, Celje. V prošnji je potrebno navesti osnovne podatke izvajalca varstva rastlin in čas šolanja ter naziv šole. Obvezno je treba navesti priloge k prošnji, to je dokazilo o izobrazbi, dokazilo o plačani pristojbini (2.500 SIT) in fotografijo. Pristojbino plačate na Izpostavi Žalec, kjer oddate prošnjo s prilogami.
Tridnevni tečaj iz varstva rastlin bo predvidoma v mesecu marcu ah maju. Vsak udeleženec prejme po uspešno opravljenem izpitu oz. preverjanju znanja POTRDILO. Cena tečaja po novem znaša 12.000 SIT. Na tečaju dobite tudi vso potrebno literaturo.
Lokacija tečaja bo odvisna od prijavljenih. Število prijav je omejeno, zato vas prosimo, da se čimprej prijavite na
Vrtnarska šola Celje poleg vsakodnevnega rednega izobraževanja za področje vrtnarstva, cvetličarstva, krajinarstva in aranžerstva organizira in izvaja tudi dodatne dejavnosti.
Skupaj z učenci urejamo okolje, aranžiramo priložnostne prireditve, izložbena okna, celovito urejamo notranji prostor z materiah žive in nežive narave, preizkušamo nove sorte vrtnin in se lotevamo tudi zahtevnejših raziskovalnih nalog za konkretne potrebe gospodarstva. Prav tako pa tudi organiziramo in izvajamo začetne ter nadaljevalne tečaje s področja naše stroke.
Tako trenutno poteka tečaj aranži-ranja s cvetjem in zelenjem, ki je namenjen brezposelnim ženam s podeželja. Razvojna agencija Soda je na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Nacionalni program Phare 2000 -Ekonomska in socialna kohezija) prijavila projekt z naslovom “Žensko podjetništvo kot zaposlitvene možnosti na podeželju”. V projekt so vključena štiri partnerstva, ki so izkazala interes za sofinanciranje izvedbe projekta za izbrane ciljne skupine, to so ženske, ki so poštah tehnološki viški in tako brezposelne v podjetjih: Tolo Šentjur, Kors Rogaška Slatina, Moda Šentjur... ah pa imajo status gospodinje na kmetiji. V projekt je bil vključen in tudi izbran modul “Aranžiranje in izdelava cvetličnih aranžmajev”. Aranžerski tečaj je vse-
sedežu Izpostave Žalec, Žalskega tabora 1, Žalec. 0 začetku in plačilu tečaja boste prijavljeni obveščeni.
POSEBNO OBVESTILO
VU1.RS 97/02 je 15.11. 2003 izšel ODLOK O OBMOČJIH VODONOS-MKOV IN MIHOVIH HIDROGRAFSKIH ZALEDIJ, OGROŽENUi ZARADI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV
Ta odlok določa:
-	območja vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij, ki so ogrožena zaradi fitofarmacevtskih sredstev in
-	fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), zaradi katerih so ta območja določena za ogrožena območja in za katera veljajo v letu 2003 ukrepi celovite sanacije obremenjenosti podzemnih voda z aktivnimi snovmi.
Med aktivne snovi, zaradi katerih je za območja določen status ogroženega območja, na področju Spodnje Savinjske doline sodi atrazin.
Ogrožena območja Spodnje savinjske doline so:
KO. Orava vas, KO. Polzela, KO. Založe, KO. Zalog, KO. Šempeter v Savinjski dolini, K.O. Žalec, KO. Gotovlje, KO. Gorica, KO. Levec, KO. Petrovče, KO. Ostrožno, KO. Medlog, KO. Celje, KO. Male Braslovče, KO. Letuš, KO. Braslovče, KO. Sp. Gorče, KO. Šmatevž, KO. Trnava, KO. Orla vas, KO. Gornja vas, KO. Prebold, KO. Laikova vas, KO. Grajska vas in KO. Gomilsko.
Na teh področjih ne smete uporabljati atrazina kot aktivne snovi v fitofarmacevtskih sredstvih.
KGZC, Izpostava Žalec, Terenska kmetijska svetovalka Mira Vrisk, kmet ini
binsko, metodično in didaktično prirejen, tako da zajema teorijo o osnovah oblikovanja s cvetjem, zelenjem ter ostalimi aranžerskimi materiati, aranžiranje posameznega cveta, oblikovanje in izdelava vehkonočnega aranžmaja, aranžiranje daril, oblikovanje in izdelava sezonskih voščilnic ter oblikovanje in vezava sezonskega suhega ter svežega šopka. Tečaj z omenjenimi vsebinami traja 20 šolskih ur v 4-kratni ponovljivosti. Tako se bo v vseh izvedbah tečaja na naši šoti zvrstilo kar 80 brezposelnih žensk s podeželja. Pri izbiri in uporabi aranžerskih materialov smo pozorni, da iščemo materiale, ki jih tečajnice lahko najdejo doma na vrtu, v neposredni okohci hiše, ob gozdnem robu, na jasi ipd. Naj omenim, da se učitelji, ki izvajamo tečaj, še posebej pripravljamo, saj je potrebno osvojiti vehk obseg zahtevnih vsebin in veščin v tako kratkem času.
Po končanem seminarju bodo udeleženke usposobljene za opravljanje dodatne dejavnosti na kmetiji oziroma se bodo lahko samozaposlile. V ta namen bodo lahko izdelovale določene izdelke, opravljale primerne storitve ter tako ustvarjale dodaten dohodek na kmetiji.
Poudariti žetim, da je zanimanje za tovrstno izobraževanje tudi sicer veliko, zato pripravljamo nadgradnjo izobraževanja za letošnjo jesen.
Štefanija Kos Z.
Vrtnarska šola Celje
Udeleženci tečaja 2 Marijo Prajner in Andrejo Žolnir
Skladiščenje hmelja v zimskem in spomladanskem času
Tisti, ki še hmelja niste prodali, se verjetno sprašujete, kaj storiti s hmeljem v domačem skladišču, da bo ohranil tržno oziroma pivovarsko vrednost do takrat, ko se bo ponudila priložnost za prodajo.
Najprimernejši ukrep je vsekakor takojšnja predelava v hmeljne proizvode in skladiščenje le-teh v hladilnici, kar pa predstavlja dodaten strošek. Morda se ne bi bilo odveč pozanimati za prostor in ceno skladiščenja v kakšni hladilnici. Preglejte vaša skladišča, ah so zatemnjena, suha in vsekakor čimbolj hladna. Če imate hmelj v kupu, ga takoj stisnite v producentske vreče (bale) ah RB-60 vreče in jih postavite na rešetke. Pri tem bodite pozorni na vsebnost vlage v hmeljnih storžkih, ki naj ne bi presegala 11 % za polnjenje v producentske vreče oziroma 10 % za polnjenje v RB-60 vreče. Vlaga, toplota, svetloba in zrak (kisik) pospešujejo oksidacijo in polimerizacijo hmeljnih smol in tako se znižuje vsebnost alfa kislin in povečuje vrednost indeksa staranja (HSI), kakor je razvidno iz tabele, kjer so prikazane povprečne vrednosti.
Tabela: Skladiščenje hmelja v balah v času 6 mesecev od oktobra do aprila v različnih skladiščih (Foster, A. Hopfen-Rundschau 4/1996).
Skladišča lahko tudi izolirate in tako znižate temperaturo in vlago, ki ne sme presegati 65 %, da bo hmelj zadržal v balah vlago okrog 11 %.
	Pred skladiščenjem	Slabo skladišče (toplo)	Dobro skladišče (hladno)	Hladilnica (0° - 5° C)
Vlaga (%)	12,0	15,9	13,8	11,0
a-kisline (% zr.suh) kondukt. vrednost	6,5	3,8	4,5	5,9
HSI	0,30	0,66	0,58	0,37
Že s temi ukrepi boste dalj časa ohraniti vsebnost alfa kislin oziroma pivovarsko vrednost hmelja in si zagotoviti prodajo hmelja v ugodnejših tržnih razmerah.
Majda Virant
D. N.
Seminarja v Lokah se je udeležilo 51 pridelovalcev rastlin.
“PHARE 2000”
Modul “Aranžiranje in izdelava cvetličnih aranžmajev” na Vrtnarski šoli Celje
Po doliniInformacije
februar2003
Deset let DPM, odbor Polzela
Po ustanovitvi DPM SSD, novembra 1992, so se v dolini v sklopu zadrug ustanavljali odbori podeželske mladine. Po kratkem premoru zaradi razpada mladih zadružnikov je tudi na Polzeli naš bivši član,
limi odbori iz doline ter skupaj sodelujemo na področju regije.
V našem odboru, ki šteje trenutno 15 aktivnih članov, se dobivamo (na posnetku) enkrat mesečno na sestanku odbora v sejni sobi zadruge Polzela. Včasih ga poimenujemo tudi
Martin Vasle skupaj z mladimi s podeželja ustanovil odbor Polzela. Naš cilj je, da se redno družimo in sodelujemo z osta-
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
‘pica sestanek’ in gremo na pico. V začetku leta pripravimo občni zbor društva, pregledamo opravljeno delo in si zadamo nove cilje in naloge. Vsako leto pripravimo tudi občinski kviz mladi in kmetijstvo. V zimskih mesecih imamo skupaj z ostalimi odbori najeto telovadnico na Polzeli, kjer igramo predvsem odbojko, zato tudi v mesecu februarju izpeljemo turnir v odbojki za pokal SSD. Spomladi se udeležimo čistilne akcije in organiziramo ter izvedemo kresovanje. V poletnih mesecih pripravimo piknik s športnimi igrami. Udeležimo se občinskih kmečkih iger in odidemo na kakšen planinski izlet. Bili smo že na Triglavu. V septembru pa jo ponavadi mahnemo na kakšen poučen tridnevni izlet, kjer vsako leto spoznavamo drug konec Slovenije, ki pa mora biti obvezno začinjen z rajno kapljico. Nato jeseni spet začnemo z rekreacijo v telovadnici, ob koncu leta pa se skupaj poveselimo.
V sejni sobi zadruge smo si uredili tudi svoj ‘kotiček’, kjer imamo razstavljena priznanja in pokale mladih zadružnikov in naše novejše dosežke z raznih tekmovanj. Zanimiva je pred-
TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
IZREDNO UGODEN KREDIT
ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 AL112 MESECEV EOM 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
GRELNIK VODE TIKI 80 litrov, 24.900,00 SIT 50 litrov, 22.500,00 SIT
SAMOSTOJNI STEKLOKERAMIČNI ŠTEDILNIK ŠIIRINE 60 cm (EC 7704W)
89.500,00 SIT
PRALNI STROJ GORENJE 1381 S (1300 obratov) 95.900,00 SIT

SUŠILEC PERILA GORENJE, KONDENZACIJSKI-ELEKTRONSKI
82.900,00 SIT
SUŠILEC PERILA, ODZRAČEVALNI od 52.900,00 SIT
HLADILNIK 50 x 85 cm R-1417 41.800,00 SIT
VIDEOREKORDER Fr GOLDSTAR, Ifei 2 GLAVI 24.900,00 SIT
POMIVALNI
STROJ
GORENJE GS 6820 W
89.900,00 SIT
MIKROVALOVNA PEČICA ORION, 17 litrov, Z GRILOM 18.900,00 SIT
BTV GORENJE,
55 cm, SREBRNE BARVE 51.900,00 SIT
ir
BTV GORENJE 70 STSP 10, SLIKA V SLIKI, 100 Hz, SREBRNI 115.800,00 SIT
AVTORADIO S CD-jem ELTA
24.900,00 SIT
PALIČNI MEŠALNIK BOSCH 4.990,00 SIT
RADIO KASETNIK s CD-jem 12.900,00 SIT
VELIKA PONUDBA BELE TEHNIKE, AKUSTIKE IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG | RTV SERVIS IN POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK
BREZPLAČNA DOSTAVA do 30 kml ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
vsem stran, kjer imamo razstavljene slike z naših potepanj po Sloveniji.
Sodelujemo tudi s Turističnim društvom pri izvedbi raznih prireditev, ki jih organizirajo v občini. Lani smo sodelovali pri prikazu starih kmečkih opravil. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil občini za posluh in finančno podporo.
Ob deseti obletnici bi se rad zahvalil vsem članom odbora Polzela, predvsem vsem predsednikom za uspešno delovanje in vodenje društva v tem obdobju. Upamo, da zaradi trenutne generacijske luknje v društvu, ne bo ogroženo delovanje društva v prihodnje.
Predsednik DPM SSD in odbora Polzela Sergej Zabukovnik
Trgovine
z gradbenimi materiali
S4M___
GUMNI-
GARANT, d. d., POLZELA
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31

UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA
NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE.
* Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA * Ugodna ponudba sedežnih garnitur, kavčev in vzmetnic
• Izvozni model samske spalnice HAGA v sestavu:
2. D. omara, postelja in nočna omarica že za 35.496,00 SIT
Ugodni plačilni pogoji: ČEKI, KREDITI
Informacije po tel.:
Delovni čas prodajalne:	03/703 71 30, 03/703 71 31
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure,	E-mail: info@garant.si
ob sobotah od 8. do 12. ure.	Internet: www.garant.si
PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91
Faks: 03 570 22 51	Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin,
električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA
A K C IJ S K € C € N €
STREŠNIH KRITIN,
KOPALNIŠKIH BLOKOV IN KERAMIKE, BARV, LAMINATOV IN ŠE VEČ ...
MEŠANJE FASADNIH IN NOTRANJIH BARV.
SVETOVANJE, DOSTAVA NA DOM, UGODNI KREDITI!
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
UH»


“S-
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.0.0, ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV.
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
februar2003
Kronika
Matični podatki
Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 19-decembra 2002 do 20. februarja 2003.
UMRLI SO:
Roža Ramšak iz Letuša (64 let), Marija Krušič iz Prekope (89 let),
Jožef Pušnik iz Hramš (64 let),
Franc Dobovišek z Gomilskega (88 let),
Ivan Rebec iz Migojnic (71 let),
Jože Janez Vovk iz Dobriše vasi (63 let),
Terezija Ajster iz Koritnega, Brežice (86 let),
Vida Hlep iz Ločica ob Savinji (86 let), Miran Založnik iz Žalca (30 let), Elizabeta Turnšek iz Kaple (85 let), Rozalija Mastnak iz Dolenje vasi (74 let),
Zofija Mak iz Ojstriške vasi (90 let), Anton Florjane iz Ločice ob Savinji (74 let),
Marjan Verdev iz Studenc (23 let), Jože Aškerc iz Petrovč (58 let),
Anton Lesjak iz Levca (65 let),
Lucija Črepinšek iz Celja (96 let), Alojzij Puncer iz Mozirja (78 let), Angela Naglič iz Liboj (47 let),
Ana Zagožen iz Gornjega Grada, (83 let),
Frančiška Mrak iz Preserij (91 let).
Silva Vodovnik iz Celja (66 let),
Ana Gros z Vranskega (66 let),
Feliks Čulk iz Zabukovice (78 let), Vincenc Rošec iz Petrovč (82 let), Marija Gornjak iz Čepelj (55 let), Vilma Tepeš iz Celja (85 let),
Alojz Vošnjak iz Griž (80 let),
Ana Svet iz Ločice ob Savinji (88 let), Anton Cizej iz Grajske vasi (43 let), Rozalija Poglšek iz Orle vasi (81 let), Jožefa Tiselj iz Grajske vasi (65 let), Bojan Verdel s Polzele (48 let), Terezija Kramar iz Celja (70 let), Anton Otavnik iz Laikove vasi (75 let), Marija Ramšak iz Čmove (84 let), Milena Marija Rajner iz Ljubljane (92 let),
Terezija Lubej s Polzele (82 let), Neža Drinjakiz Orove vasi (91 let), Marija Degen iz Petrovč (80 let).
POROKE
V Žalcu se je od 19. decembra 2002 do 20.02.2003 poročil le en par, srečnega dogodka pa udeleženca ne zaupata javnosti. Zlate poroke so praznovali Jožef in Marija Vinder iz Velike Pirešice 24, Alojzij in Antonija Rokovnik iz Žala, Nikole Tesle 21, in Ciril in Vida Resnik in iz Prapreč 25, ki sta zlato poroko potrdila na Vranskem.
Na Valentinovo, 14. februarja, sta v Laškem sklenila zakonsko zvezo NADA PODVRŠNIK s Polzele in IVAN LORENČAK iz Zabukovice.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
IVANA OCVIRKA
iz Kaplje vasi pri Preboldu (27. 9. 1930 - 31. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Hvaležni smo govornikoma za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Prebold in cerkvenim pevcem. Prav tako smo hvaležni g. župniku Serecu za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala patronažni službi in zdravstvenemu osebju ZD Prebold in Bolnice Celje za pomoč in lajšanje bolečin ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica
SLAVKA BRIŠNIKA
iz Tabora 22 (1935 - 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebno smo hvaležni dr. Petru Strouhalu in osebju hematološkega oddelka Bolnice Celje. Hvala tudi govorniku, pevcem, gospodu župniku, pogrebnemu zavodu Ropotar in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnji poti.
Vsi žalujoči
___________________KRONIKA___________________________
Čelno trčenje
V petek, 21. februarja, je nekaj minut po 9* uri prišlo do hude prometne nesreče nesreče na cesti Celje - Žalec. V njej so bili trije udeleženci hudo poškodovani.
56-letni voznik osebnega avtomobila M. L. s Hrvaške je med vožnjo iz smeri Levca proti Žalca iz neznanega razloga zapeljal na nasprotno smemo vozišče, po katerem je v tistem trenutku pripeljala 27-letna voznica R. S.. Kljub zaviranju je prišlo do silovitega trčenja, pri katerem se je poleg obeh voznikov hudo telesno poškodovala 21-letna sopotnica v drugem avtomobilu D. S.
Voznik in voznica sta bila v življenjski nevarnosti, zaradi prometne nesreče je bila cesta pol ure popolnoma zaprta, do skoraj enajste ure pa je promet potekal izmenično enomemo.
ZAHVALA
Ob najtežem trenutku slovesa od naše drage mame, žene, sestre in stare mame
MARIJE DEGEN, roj. VANOVŠEK
iz Petrovč 271 (1. 4 1922 - 17. 2. 2003)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Se posebna zahvala patroma Manesu in Viktorju za cerkveni obred, petrovškemu pevskemu zboru za ganljive pesmi, g. Kisovaiju in g. Dušanu Banku za izrečene besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar za vzorno opravljene storitve. Zahvaljujemo se tudi dr. Miranu Kolarju in sestri Marinki iz ZD Celje, patronažni službi Žalec, še posebej sestri Idi in dr. Justineku ter osebju bolnišnice Topolšica in osebju bolnišnice Slovenj Gradec za lajšanje hudih bolečin in zadnjo oskrbo.
Žalujoči: mož Francelj, sestra Verica, otroci Marinka, Vida in Franci z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija in strica
VINCENCA KRAJNCA
iz Gotovelj 88 (22. 1. 1908 - 1. 2. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
sosedom in znancem ter sodelavcem Vinka, Ivice, Alenke, Aleša in Andreja, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene namene ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala velja Domu za starejše občane na Polzeli, kjer je ob dobri oskrbi in negi preživel zadnja leta svojega življenja, ter Splošni bolnišnici Celje za zdravstveno pomoč. Za opravljen pogrebni obred pa hvala g. dekanu Branku Zemljaku, Henriku Krajncu za poslovilni govor, za zapete žalostinke pevskemu zboru Gotovlje, gasilcem PGD Gotovlje za častno stražo in pogrebni sprevod, zastavonošem Zveze borcev Slovenije, Rdečega križa in društva upokojencev iz Gotovelj ter pogrebni službi Ropotar. Vsem skupaj iskrena hvala.
Družim Vinka Krajnca in Ivice Cetina
NOVAK
MARIJA in MARTIN
(5. 3. 1929 - 20. 2. 2002)	(19. 10. 1923 - 16. 6. 2001)
Prisrčna hvala vsem, ki ste vsaj za trenutek postali ob njunem grobu in jima prižigate svečke v spomin.
Iskrena hvala.
Hčerke: Kristina, Marija in Irena z družinami
In memoriam
Srečko Čulk
Srečko Čulk se je rodil v številni kmečki družini 21. 3. 1924. Oče je umrl, ko so bili otroci še majhni, zato je mati sama vzgajala in vzdrževala številno družino. Osnovno šolo je obiskoval v Grižah. Po šolanju se je zaposlil v rudniku Zabukovica, v prostem
času pa je sodeloval v društvu Sokol. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder se je vrnil 1945. leta in se štiri leta kasneje poročil.
Kot otrok je odraščal v idiličnem okolju, pod obronki Bukovice - pa je najbrž lepota gora v okolici v njem zbudila ljubezen do narave, do gora. Ves se je zapisal planinstvu in postal član PD Zabukovica. Postal je planinski vodnik prve generacije po vojni. Izredno rad je bil med mladimi in kot tak je bil na vseh dvajsetih taborih mladih planincev, ki so bili organizirani po raznih krajih Slovenije. V zahvalo so mu mladi podarili častni zlati znak mladinske komisije pri PZS. Kot 168. je bil prejemnik častnega znaka “Planinar transverzalac” za prehojenih dvajset transverzal najmanj v dveh republikah takrat še skupne Jugoslavije. Bil je tudi nosilec zlatega častnega znaka PZS.
Z mladino je prehodil vse vezne planinske poti v Sloveniji, leta 1981 je zaključil celotno Slovensko planinsko transverzalo -kolikokrat pa je prehodil domače hribovje, bo ostala, z njegovo izgubo, skrivnost.
Poleg mnogih žena domačega planinskega društva je na Triglav popeljal tudi svojo ženo Zaliko, ki je ponosna, da je imela moža, ki je bil tako skrben, poleg tega pa velik ljubitelj gora. V predanega planinca je vzgojil tudi svojega sina in vnuke.
Zelo dejaven je bil tudi v društvu, ko je poleg že omenjenih del opravljal še mnoga druga, ki jih od članov pričakujejo in narekujejo zadolžitve.
Nenadna vrzel, ki je nastala v družini in društvu, je nenadomestljiva. Zelo težko bomo njegovo delo opravljali tako predano, tako kvalitetno, kot je to znal Srečko. Vendar pa nas je s svojimi deli in predanostjo močno zavezal in skušali bomo z nadaljevanjem del bolečino omiliti.
Srečko je umrl 16. 1. 2003, pokopali pa smo ga 20. januarja na pokopališču v Grižah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Za PD Zabukovica Jože Jančič
Mama Ana, kje si ti?
Srce v solzah se topi.
Zdaj prišel je tisti čas, da si zapustila nas.
A mi te ne pozabimo, v srcih svojih te ohranimo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
ANE SVET
iz Ločice ob Savinji (22. 7. 1914 - 25. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma Lešnikovim in Kelherjevim ter družinama Peterle in Srebočan, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Bračunu za lep pogrebni obred, govornici ga. Dorici za tople besede slovesa, pevcem Lastovka za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, Tovarni nogavic Polzela in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hči Irma z možem Maksom, vnuka Bojan z Marjetko in Tatjana z Janijem, pravnuki Kristjan, Elena, Tanita, Marcel, Saša in Brigita ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN STARŠEMA
JOŽETU in JOŽEFI PODVRŠNIK
(7. 3. 1919 - 23. 12. 1998)	(6. 3. 1922 - 3. 8. 2002)
Hvala vsem, ki ste jima lepšali življenje, ju pospremili k večnemu počitku in se ju radi spominjate.
Hvaležni smo vsem.
Otroci Z družinami
Kronika
februar2003
Zahvale
za marčevsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. marca 2003.
Uredništvo je v Žalcu,
Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega
ANTONA CIZEJA
iz Grajske vasi (22. 5. 1958 - 30. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem, gasilcem, pevcem, znancem in vsem ostalim za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svete maše in pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi govorniku za besede slovesa in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete
ANE DOSEDLA
iz Kasaz 103 (12. 5. 1929 - 22. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli pisno in ustno sožalje ter nudili pomoč v težkih trenutkih.
Posebna hvala gospodu Mlinariču za poslovilne besede, godbi na pihala Liboje, pevcem, Andreju za zaigrano žalostinko ter pogrebni službi Ropotar.
Vsi njeni
Poznala si delo in trpljenje, poznala si radostno življenje. Zdaj v zemlji spiš, a v srcih najdražjih še živiš.
V SPOMIN
JULČKI ŽILNIK
z Vranskega (27. 2. 1935 ■ 15. 2. 1999).
15. februarja je minilo štiri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, ljuba mami, omica in tašča.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Ivan in hčerka Romana z družino
POGREBNE STORITVE
Idan Ropotar; s.p.
tel.: 700 It, 85 GSM: 061 613 269 G&M: 061 768 906 StaroOaška ut. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 26. ure
Slutimo - bih je hudo -bolezen je izpila življenje, solze bodo žalost posušile -da le smrt je odrešenje žal - je spoznanje trpko.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
MARTINA REŽEČA
iz Liboj 59
(6. 11. 1917 • 29. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalja in pokojnika spremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Planincu za opravljen verski obred in molitve, govornikoma ga. Ropotaijevi in g. Mlinariču za besede slovesa, gasilcem PGD Liboje, godbi Liboje, pogrebni službi Ropotar, praporščakom, g. Mastnaku in pogrebnemu osebju KS Griže za lepo opravljeno slovesnost.
Vsem še enkrat hvala za podarjen čas in pomoč, ko nam je le-ta največ pomenila.
V tihem upanju, da postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: žena Micka, hči Majda z možem Jožetom, vnuka Joško in Vasja, pravnuk Matej, brat Karli ter sestri Mici in Ivanka z družinami
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil
dragi oče, stari oče in brat
PAVLE MARKO
z Vranskega 158 (20. 6. 1935 - 2. 1. 2003).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo INDE Vransko, sodelavcem Elektra Šempeter in Juteksa Žalec, Planinskemu društvu Vransko, Gasilskemu društvu Vransko, Gasilskemu društvu Šempeter, g. župniku Turineku, pevcem ter vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL 03 700 06 40 041 665 329
Zaman je bil tvoj boj, zaman.
Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedija
MAKSIMILJANA TURNŠKA - MAKSA
s Polzele
(16. 7. 1930 - 6. 2. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje ter nudili pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala podjetju Garant s Polzele, gasilcem, govornici, pevcem, pogrebni službi Morana in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Anica, hči Marjana in sin Ivi z družinama
Bilo je življenje, a je odšlo, bil je le hip, a bogat in plemenit.
V SPOMIN
26. februarja mineva 30 let, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož in oče
FRANC DRAŽNIK
iz Podkraja 11, Žalec (27. 3. 1923 - 26. 2. 1973).
Hvala vsem, ki se ga spominjate in vam korak zastane ob njegovem preranem grobu.
Njegovi najdražji: žena Milka, sin Stane z ženo Sonjo, hči Nada z možem Danijem ter njegovih pet vnukov Branko, Matej, Lidija, Uroš in Brigita
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, pradedka, brata in strica
TONETA OTAVNIKA
iz Latkove vasi (8. 12. 1927 - 8. 2. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in denar za cerkev.
Hvala pevskemu zboru, godbi na pihala, g. župniku in govornikoma za poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nenadni smrti drage mame
MARIJE GORNJAK,
Gašpijeve Marinke iz Cepelj pri Vranskem,
(21. 12. 1947 - 20. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in darove cerkvi, izrazili sožalja in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala kolektivu Brglez, Keramiki Velenje, g. Turineku za opravljen obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar.
Vsi pjeni
februar2003
Zanimivosti
Za praznik pohod konjenikov
Konjeniško društvo Mustang z Gomilskega je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo 4. pohod konjenikov in kočijažev iz Spodnje Savinjske doline v Zgornjo Savinjsko dolino.
Z Gomilskega so odjezdili proti Braslovčam do Letuša, kjer so jih pričakali člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline in Šmartnega ob Paki. Pot jih je nato vodila skozi Ljubijo, mimo Mozirskega gaja
v Loke pri Mozirju, kjer so se ustavili na turistični kmetiji Antona Poncerja. Srečanja so se udeležili tudi župani občin Mozirja, Šmartnega ob Paki, Braslovč in Tabora. Kljub zimskim razmeram se je taborski župan Vilko Jazbinšek pripeljal na cilj s kočijo. Na poti so jih ljudje prijazno pozdravljah. Po kosilu in prijetnem srečanju jih je pot vodila nazaj domov.
T. Tavčar
Konjeniki in kočijoži skozi trg Braslovče
Bela eleganca v Savinji
Verjetno si mnogi izmed nas labode predstavljamo predvsem kot okrasne ptice, ki jih v nekaterih jezerih gojijo prav z namenom, da z belino in eleganco razveseljujejo ljudi. Pa vendar je labod divja žival, ki se v naravi prehranjuje z rastlinami - algami in planktonom. Tudi jata približno tridesetih labodov, ki se je pred zamrznjenimi (in izpraznjenimi) jezeri oziroma ribniki preselila na zimovanje v Savinjo, ob jez v Latkovsko gmajno, je jata divjih ptic, čeprav je res, da jih ljudje tako pridno hranijo s kruhom in koruzo,
da so že čisto udomačeni.
Gozdar Miran Orožim je povedal, da so labodi stalni in selivci, večina jih ima gnezdišča na severu Evrope, pozimi pa se premaknejo na jug. Pet labodov (družina) v Savinji ima obročke, kar pomeni, da so prileteli z Bavarske, par z Vrbenskega ribnika pa se je v naših krajih očitno naselil kar za stalno. Žal je minulo poletje ostal brez gnezda. Mladiči se izvalijo temni in znajo takoj plavati. Možno je, da je mladička kdo celo ukradel iz Vrbenskega ribnika. Vsekakor so labodi poštah prijetna zimska atrakcija, ki je privabila v gmajno vehko obiskovalcev.
K. R.
Za konec še dobrih deset metrov teka
S Homa še smuk
Po sankanju s Homa do Šešč, ki je bilo zaradi pomanjkanja snega bolj podobno kombinaciji sankanja in teka, je organizatorjem, Društvu prijateljev Homa in Bar pri Florjanu Šešče, uspelo izpeljati še turni smuk. Z razliko od sankaškega tekmovanja je smuk potekal v res idealnih vremenskih razmerah, saj je nekaj dni pred tem zapadlo veliko novega snega.
Tekmovanje je potekalo po isti trasi kot sankanje. Z vrha Homa se je na pribhžno 5 km dolgo progo podalo 35 smučarjev, med katerimi je bilo nekaj tudi deskarjev. Progo je najhitreje prevozil Janko Potočnik, in sicer v času 5,20 min. Drugo mesto je osvojil Brane Derča, ki je progo presmučal v času 5 minut in
35 sekund, tretji, le sekundo počasnejši pa je bil Janko Marko. Tekmovanja se je kot edina ženska udeležila Brigita Piki, ki je zahtevno progo zmogla v 10 minutah in 17 sekundah. Vsi omenjeni so prejeli medalje in nagrade. Prav tako sta priznanje in nagrado prejela najstarejši tekmovalec 60-letni Oto Artelj in najtežji Jure Užmah.
Prireditev je lepo uspela. Gledalci so uživah ob prihodu tekmovalcev, saj so morah le-ti tik pred ciljem sneti smuči in dobrih 10 metrov teči do cilja. Tako sankanje kot turni smuk sta tradicionalni prireditvi in bosta na programu tudi prihodnje leto. Vse pa bo seveda odvisno od vremenskih razmer, pravita glavna organizatorja Ivan Pinter in Jure Vehgovšek.
D. N.
Prvi klekljarski tečaj X Grižah
Olimpizem združuje tudi mlade
Olimpijski komite Slovenije je v okviru letošnjega srečanja mladih športnikov sveta v Sloveniji razpisal natečaj zimske športne fotografije. Z največ fotografijami so se tega natečaja udeležili tudi učenci I. osnovne šole Žalec. Komisija, ki je ocenjevala fotografije, je štiri avtorje nagradila z najvišjim priznanjem.
V času tekmovanja mladih Ohmpizem nas združuje so bik mladi fotografi Žan Cimerman, Špela Škoberne, Klemen Žagar in Valentina Rezman iz žalske osnovne šole po-
vabljeni na Bled, kjer so prejeli priznanja. Ob spremstvu ravnatelja Adija Vidmajerja in najboljših športnic žalske šole Andreje Hrastovec in Tjaške Turnšek so si ogledah Bled in spremljali tekmo v biatlonu na Pokljuki ter skoke v Planici.
Nagrajenci so povedali, da je bilo to zanje enkratno in nepozabno doživetje. Nadvse so bili veseh nagrad za svoje fotografije in dejstva, da so poštah najuspešnejša osnovna šola v okviru tovrstnega natečaja Olimpijskega komiteja Slovenije.
D. N.
Žalski nagrajenci so se veselo postavili pred fotografski objektiv, skupaj z najboljšima športnicama šole in maskoto iger.
V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec deluje dobri dve leti krožek ročnih del Deteljica, ki ga vodi Anica Virant. V prostorih Bergmanove vile, kjer imajo svoje prostore tudi druge organizacije in društva, vsak četrtek popoldan ustvarjajo tudi članice krožka Deteljica.
Preizkušajo se v kvačkanju, pletenju, šivanju, klekljanju. Ob tem
se spletajo nova prijateljstva in gradijo mostovi med generacijami. Ne pozabijo tudi na druge družabnosti, saj ne manjka praznovanj rojstnih dni in drugih dogodkov.
Kaj vse znajo in kaj so naredile, so že pokazale na svojih razstavah in bile za to deležne čestitk. S svojimi izdelki so sodelovale tudi na lanskoletnih adventnih sejmih v Novem Celju.
D. N.
Članice krožka
V okviru Društva upokojencev Zabukovica - Griže deluje poleg drugih sekcij tudi krožek ročnih del.
Za klekljanje smo se odločile, ker žehmo izboljšati delovanje in obogatiti razstavo ročnih del. Pridružilo se nam je še nekaj uka željnih in pridnih gospodinj. Druščina klekljaric šteje 12 članic - tečajnic. Najmlajša članica je stara 45 let, najstarejša pa 75 let, kar priča, da ni nikoh prepozno pričeti s klekljanjem, če je želja
dovolj močna in volja trdna.
Mentorici klekljanja prihajata iz Društva klekljaric in ljubiteljev čipke Celje.
Zinka Okorn
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva; Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan hiričnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija -Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.
LH
GtUcj,
Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
TEČAJ CPP
Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
4. marec 2003 ob 16. uri
Žalske Deteljice