Uhaja dne 1,- H> 11» ' •» vinke«|<i meseca Uredništvo in upravnUtvo v Uoiid. Via C. l'ave(tl 9. — Tinka Katodna Tbikarna. — Izdajatelj in odgo *oini urednik France Bevk Cena jjlas m 1 millmctfcr visočuic v Sinni enega stolpa L. .80, za trgovsko reklame. haiična oh vrni ila. poslana. osmrtnice, va. __'__naznanila itd., vrsta I I.. 13liiozemni v,. __ /a Celoletna naročnina 22.50 I.
,«<)JIICA. «l»»«r	»i*
Šolska reform a-kakršna je.
i flc nc znaš prirodopisja j kravieo pri.štcj med ptiče, i če li mar jc zt-mljepisja j v Afriko postavi Čiča.
! Poleg tega, kc* prej bralo. J naj se zdaj lepo popiše, i kar se je poprej pisalo, naj pa zdaj se kar nariše!
V-
Če sc jc slovensko učilo, naj se uči sedaj po laški, .na to vižo bo Gen tile kmalu imel hudiča v flaški.
»Mussolini ubija prosti čas"
Lc ne čudi sc, preljubi, io naš dragi je Gen tile, L i so same srečne zvezde Italiji rodile.
On jc šolo reformiral, ic obrnil abecedo, in čc bereš, tedaj beri \c od zadej mi besedo.
kadar šteješ, začni šteti tam, kjer prej se je nehalo, čc seštevaš, mi odštevaj, vitlcl boš, kaj bo ti dalo.
kadar pišeš, piši črke lt (hI desne proti levi, Jan naj začne se z večerom, ^r je zjutraj, naj bo drcvi.
DVOUMNO.
»Sest tednov se žc nahaji y«a zrna v kopališču. Ali ste žc dobili od nje obvestilo?«
»Da. zelo vgodno. Ona osta nc tam šc cele štiri tedne.«
SUGESTIJA.
»Kaj pa iščete?«
»Ah. nič! Odkar mi jc go* sPod zdravnik vzel slepiča, v«Ino mislim, da sem nekaj Pozabil.«
Kes, minister ni Gentilc, a razumi kdo te šinentc, čc pokličeš ga po imenu, odzove šola sc: »Proserttc!«
DOSTOJNOST.
Francoski romanopisec A It k; sander Dumas se jc v družbi zgovarjal z nekim pislateljcm. ki ni bil nič kaj na dobrem gla. su, ki je pa o vsakem drugem vedel kaj slabega povedati. Dumas mu je rekel: »V vsaki družbi je nt ko gotovo razmer; , je dostojnih ljudi do drugih.
Le poglejte naju dva je vsaj I cn dostojen človek zraven.«
V'.ak zabava se po svoje in preživlja proste čase, ta požira kislo vino, ta naroči si klobase.
Zopet tretji na planine se potegne ktere krati, a četrti pri »trešetu« tla pošteno se obrati.
Marsikdo tlom a počiva, ženi črno kavo melje, »fliko« za kozarec vina on dobi Ic na nedelje.
Naj ga denc kamor hoče, vsak potreben jc počitka, če bi kdo ves čas le delal, ta hi bila pač prebridka.
•Kdina Mussolini jeva zu ha^i jc. igrati na vijolin** in tev.«
(':asopiii.
Tudi Mussolini v časi čelo potno si obriše, pa par ur počitka vzame, delo naj sc v uho piše.
Ali on je mož poseben, . on s kvartineki se ne bra1 i, zraven še mu lev pomaga, tja med kvartopircc
nikdar ne zakolovrali. Pač pa vzame vijolino. I »žjovineca« se razlegne. tla kar sliši jo, pobegne.
Na načine lake »duka« nač preganja svoje ure. izvršuje svojo umetnost • h rez patenta in cenzure.
Mnlirn" s0 izšle- Dob® se v Marodni Knjigarni za L 5.--, njige »UOmSKc Pldlllt! Goriški naročniki lahko dobe knjige v „Narodni ========== Knjigarni", ce prinesejo izrezek (kupon). ================
Godcu, 20. sept. 1924.
Zu enkrat Je čisto gotovo, da bo mir na svetu. Zakaj nekatere države so se izrekle zanj in so naroČile nove kuno* ne. da bi se mir v skrajtjem slučaju morebiti vendarle ne kršil.
Posebno minrvno gibanje Je opaziti v Maroku, ki gu imenujejo španskega, u bt gff danes najbrže ravno tako lahko inu'rtov all (bukovega. Spanci sicer napredujejo na tak način, da jim MaroČani v hrbet streljajo in bodo baid kmalu zavzeli mesto Madrid. General de Rivera ne ve, kal nuj stori, da obdrži svojo diktaturo tudi iuhI Maroko še katero uro. Ila j č se mu Je obraz tako podaljšal in niz i i * ril, da bo lahko služil Španiji v nadonutstilo za izgubljeno 1 Maroko in bodo na njem na* sadili južne smleže in s tem nadomestiti kolonljidno iz* gubo.
Na Kitajskem sc igrajo dr; žaidjansko vojno. Evropa, ki se boji rumene nevarnosti bolj nego črne kuge, je s tem--zelo zadovoljna, samo da se kakemu belokožcu hiti dlaka ne skrivi. Kitajcev se bojijo namreč od tedaj, odkar ne streljajo več z bezgovimi puš* kami, ampak z repetirko kot so jih oni naučili.
V Jugoslaviji so radičevski republikanci zavpiti enogfas* no: Živel kralj! in šli v vlado, da pomore jo na noge republik kanski monarhiji radičevega kprriunističnegh zistema, pas* tentiranega v Moskvi. Ni dvor. ma. da ie lo boljše, nego kos rupcija. samo Čuka na palci to jezi, ker ne ve, kako bi lo godljo imenovat, meneštro a/-' kako drugače.
jtfed makedonskimi vstaši so pa naredili takti, kot je bito med Turki okoli časa Kare Muštafe navada. Evo tu ti je puške i handžara. Brate To* dor Aleksandrov rti bil po volji prijatelju Vlahovu in Retepanovu. Zato sta pri j o* telja prijela za puško in za handžur in ubila brata Alek. sandrova. To ni dovolj, čc se začne, naj se konča teme* Ijito. Ubili so zato še Vasiljc* va 'in Atanasova. Ni še dosti. Ubili so še Kovačeva in D>> mova. Tako se je pletja krve<= v a veriga, ki je nad dva naj* stim bratom bratsko zabraa nila dihati. Če se bodo te prijateljske usluge še nodaljcs vale, tega danes Čuk na palci še ne ve. niisti pa, da tarten v očenašu še ni storjen. Zakaj če 11 meni ubiješ otca, jaz ubijem tebe in tvoj brat mo* ra futo ubiti mene, moj brat tvojo sestro... Ta očenaš pa
postane nazadnje. tako dolg, da 6e ameha nima. . ..
To je na jfafkanu. V RJnpi je kaj takega nemogoče. Tu ne nosijo ne pušk ne hundža* rov. Tu je mogoče z oziront nu visoko .kulturo le »lučaj a la Mutteotti in kol je- bil zau* nil *li£uj umofa.\ Ob belem dnevu plf, pa j! in en po slanec je. mrtev. V —:
Rimski list »Gimpel« Je pri, nesel,, vest o političnem umo* ni. Baje je bilr morilec komu< rtist, socijulišt In republikanec ob enenr. Bujiyje. hotel posla* nec razkrinkati špekulacije o* pozicije, ki l\o£e vreči seda« 1 njo vlado. S poučeno strani trdijo, du je morilca ppdjciit pil predsednik rvlude TuraU, d A je dni don Sturzo zato po* seben tramvajski voz, Amen*
dola je pa kupil revolver in ga nabasal. Ker pa Čuk nu palci ne ve. koliko je resnice na tem, raje o tem ne poro* Ča. Pač pa je zadnje dni skop* nel yekki bavbav političnega umora in je morilec postal iz komunista pijanec, celo de* janje pa sožalja in obžalo* vanju vredno. Čuk nu patci pa vi toliko, da bi se ne dal za poslanca voliti, ker. bi po* tem ne bil varen niti nu avto» mobilu. niti v tramvaju, niti v vlaku, niti na ladifi. Če bi ga pa vseeno izvolili, bi pa niko* li na izpregled ne Šel, ih bi si dal Še (Ujete v duplo prinesti. Kožo jc le takrat nekaj vred* no, aktf je cela. Če vi ne mlslh tega tako — pu misli tako
ČUK NA PALCI, ^
Kdo je to ?
„Kdo je oni, ki .tam zadaj sem C«zVgl«da?" ,To je Farinaccfpici jc sltiieJ Jevft> kdfo*
Kočljiva zadeva.
Njegova ekscelenoa Slabo* spal je bil nad vse priljubijo na v obče spoštovana, oseba. Svetlost pa jc imela to rtava« do, da jč. poleg sladkih poje din na svojem gradu ljubila tudi lov po planinah, gibanje na čistem zraku • in prigrizke ha preprogo mehko trttve. Vsa. dmhaU ki je obdajala presvetlega kneza iz čistih ali nečistih namenov, pa je ljubi* la mnogo bolj svetle paritete nego strme "klance, boij vrbo* ve okusnih jedi, : kot gorske vrhove, bolj rujpo-vincc kot sinja gorska jezera, bolj zajca ali jelena v omaki, kakor pa zajci ^alj jelena na prostem. Vendar se cela družba knezov ni upala ustaivijati ari mu jc sledila na planine sopihaje in s preklinjtJVanjem v srcty žcfec vsem jelenom nenadno smrt in vsem zajcem takisto,'da bi svetlosti nikoli več ne prišlo na misel, da jih pelje na take daljne in neudobne izpreho* dc, na katerih sledi udobnost za neudobnostjo in si človek poleg tega še nakoplje srčno napako!
Knez je dobro vedel, kako veliko neushjgo dola svojim tju<jcm s pohodi po planinah. To ga je pa ravno vcseHo. ker jo bil nad vse dovtipen m ož in pod božjim sofeicem ni i mol drugega opravila^ kot da se je rodil, da se zabava in da bo — če Bog dž, dal vsaj
|
eriega potomce. To njegovo veselje pa je mtjrala cela t)ru. /b« občutiti s pojedinami ni ijtrcvcšnili Štorih; spanjemr na prostem ln toaleto v jutran, jeli» sotneu. "
Nekega dne pa se je dogot dilo nekaj, kar bi bilo lahko katastrofalno, a sc je hvala Bogu ražvozljalo tako, da je spravilo v dobro- voljo celo družbo.
Njegova svetlost jc — bodisi. da jc opravila tisto molu opravilo, ki ga opravi vsak Zemljan po parkrat na dan, bodisi po kakem drugem nes predVidencm »lučaju, pustilo nekoliko v neredu svojo to= aleto; ostalo je namreč po neprevidni pozabljivosti odpe» tih par gumbov na mestu, ki bi moralo biti na vsak način zapeto. Ne trdim, da jc voj voda nespodoben človek, saj jo bU vzgojen zolo previdno iu ie bila njegova mati predsed« niča druStva za čednostno ob» naSanje, toda tu je moral HI1.'J ti sam vrag svoje roko mi.
Ko jc družba to opazila, ic nastala strahovita zatkega. • Kdo naj ga opozori?
Se če sc navadnemu zem« Ijanu kaj takoga zgodi — in včasi sc človeku to vendarle pripeti je v družbi malo nc. rodno. Samo lastna žena člo* veka opozori na tak pogrešek najlažje, toda šc ta nc brc.: sramu. Po navadi oh takih slu. čajih zarudita oba. Ta, ki jc povedal in oni drugi. Največ.
kut p« kdo ianad družb« vzu. me človeka na stran in mu pn. Sepeče v uho pi, p*. pS In stvar Je opravljena
Toda, ali naj tudi fcpeza p«,, kliče kdo na stran Uini puS,, peče na uho— pi, pi, p«! To ne grel Ne, to ne grb!
Tod«, kdo naj mu povč? To je stvar etikete. V to aulevt, se mera in. sme vttkaiti edino dvorni cereoiomjar. Ta je t*i. <ft sprevidel, da je Id njegova naloga, vendar je zadev* na.t vso Icočtliva in bogve, kako lahko izteče.	■ .
*. Nekdo'izmed gospodov JC predlagal, da ,naj 8» puste, i'ji gre tako domov, toda to jc m:, mogoče. Ko pridejo v dolin... ho pričakala nadvojvodo ccl., vas, da ga pozdravi. Belo oble čone dekleta bodo princ*!.-, cvetja in ona izmed njih !>■> deklamirala pesem. Stavili I,i j;lavo, da ga ne bo irtil eni glodala v obraz, ampak .-..
Položaj jo bil res straScn Ves obupan je hodil ceronn.-nijar okoli, kar zagleda pmi Starini hrastom starega go/, darja, ki jo ravno'" izpraznil steklenico slivovlce^
Ta, si jc mislil obupu '<i dvorjanik, je edipi poklu-u . da rmi to pove.
Kazodol mu je zadevo j.i dejal, da mu da novo stckl. nlco slivovke, ako opravi nt delo dostojno, tako po ovinkih. da knez ne bo ufrljcn.
»Ne bojte se!« ie dejal go/ dar in stopil pred kneza.
»No. lcaj pa želite?« je ili jal dobrohotno knez. ■
*AU ml dovolite enb pro 5njo?« je vpraSai gocedar.
»Kar izrecite jo!« jc hil knež takoj pripravljen nn tn »Predlagam, da:vsi, kar ikis je* tu brez izjeme, zapne:«, vse gumbe, kar jih imamo'«
Knez jc razumel in njci!m& svetlost sc jc pričeU kroho1-)-ma smejati, -smejal 9c je i"/ dar in ostala družba je vkltrhi. da zahteva vljudnost/ da v<: pridruži smehu' tudi ona, kise je smejala tudi ta, hvalc/= na. da jc kočljiva zadova na
tak način rešena.
----—
TO JE RES! »Migrena jc strašna bolezen: ali kdaj trpite radi nifc?«
»Lc, če jo ima moja žena: v tem slučaju pa strašno «
ŠTEVILO SLOVENCI A Nokdo je trdil, da jc Številu Slovencev velikainsko. jc n temcljeval na ta način: *'/■" no jc, da je Kitajcev okroc i» t stomilijonov. Znano pa je /■> pet. da med Stiristotisoč Slu venci zadenemo komaj "a i: nega Kitajcev. Tedaj mor ' Slovencev 400.000 krat v«' ligo je Kitajccnr.
NI MU NIKOLI PKAV »Toda, gospod hotelir, v v Sem hotelu pa kar mrgoli nk:. Jaz nisem mogel prov i spati.«
»Vam ni nikoli.ustreženo včeraj zvečer ste trdili, tla « velik prijatelj živali.«
Kapetan
Ne miaitev d* Jc morda iz- | mišljeno (o odam čudno ime : sburcg* graiiičarskega kape- j tana. On jc resnici po* j
voljnik četrto kompanijc stav* nega 53. rcgtocota »Nadvoj* j voda Leop$)i^vZagrebu. Ni j bil posebno lep, naš kapetan, 4 svojo hnd)rb6t .jc bil pol^a* , tal žc pij PO*»n» diroirisk.^ i j gledališča na Ringu tam okoli j 1885. kjer jc baje rešil nckoli* j ko ljudi iffortm^^mrti v pla* menili, Pritempa jc revež do* bil grde 'Opeklino po obrazu, kar njegovi . žo itak pomunj* kljivi/osebni lepoti ni. bilo v prid.' — I>ofm5ljeva.I si jo; da vsa »c" in kr.«. vojaka nima boljših častnikov od njega, kar so -disciplinc in jk>* dobnih wriin v njegovi kom pa* niji. Starejši podčastniki pu so narobe trdili, da ni večjega sitneža v ci4i vojašnici v Pe» trinjski ulici, ker da častnik po božjjmStosti prilutja. v kusar-no edSnote na raport ob pol--* šestih popoktne, a ostali ča.*» naj prespi doma- ali pa presedi. v kavarni, kjer naj šteje svoja službena lota do upokojitve ali pa do prihodnjega avans* mana; drugo (k že opravijo saafti z rderuti, »mater njim njihovo zagorsko!« — Kape* tan Mamula res.ni mnogo dal na vojaške in druge sposob« nosti svojih Zagorcov, a z o> sebnim vpKvom je nppl prido« biti njih srca in vtepsti v trde glave »disciplino«, a v k rev« Ijaste noge paradni «marš ajns.« — Tudi »šolo« jc imel -večkrat on som, da jft s.svojo; priznano dejhiktivno * faduk« tivno metodo pouči o vsem, kar mora vedeti -vojak slavne* ga regimenta 53. Pri tem so se razvijali taki »le prizori:
Kapetan: Povej mi ti, Erci* Sonja, kako se zovc slavni re* grment, v kterem imaš čast služiti, butec zr-oiti.
Ercigouja: Gospon her hak« man, jaz ne vem,
Kapetan: Scdz, živinče, mater ti tvojo zagorsko!- — Nu, povej ti, Križoničl
KrižanSč: Bog f bogme, jaz tudi ne vem!
Kapetan: Sedi, mrhovina za* gorska! (Refren, kot zgoraj) Ko kapetan vidi, da novo* došfi relcruti res še nc poznajo niti elementarnih pojmov vo* jaških ved, začne »s svojo metodo«:
Ti, Hegedušič, povej mi, ali | si kedaj posel doma?
Hegedušič: Prosim ponižno, gospon her hafcman, vedno seni pase! po eno kobilo, po dve kravi žn par voličev.
Kapctau: Dobro! Pa povej, kaj si delal nc. pašiš
HcgeJdušič: Prosim pokor* no, posel sen j!
KapetaC: (nabrekne mu žila na čelu/ tista že grozijo s kri* latimi besedami: Mater ti tvo* jo zagorsko! Zaenkrat sc šc obvtoda in vpraša drugega.) Povej mi ti, Trtfinič, aH si tudi ti hodil na pašo?
Trdinič: Prosim ponižno, gospon her haJcman, jaz sem tudi hodil na pašo in enkrat
me je ta vražja kobila tako gr« do »jeknila,« da me šc danes boli v prsih in ne morem man-
šb ati ne pušlcc nositi____
Kapetan: Molči, magarec, mater li! Povej mi ti. Snopu« rič, kaj ai dcM nu paši?
Snoparič: Niš (nič)l Spal sem. Kuj bi delal drugega na paši?
Kapetan; O j vi kozli smrdljivi, vi, vi----! In prepevali
nii;te,' vi huneveti?" Povej' ti, KrvaričI
Krvarič: Tudi prepevali sm*o, prosim i>onižrto. Prav lepo smo prc/pevali
Kapetan: Pu kaj ste prepe vali?	:>
Krvarič (poje): JoŠ nijedan Zagorcc naje pnodid vina, več ga je popila vedela družina...
Kapetan: No ta! Je neka druga zagorska norodkia jxv pevka, ki vsobuje slavnO, zna* i no ime.
j Krvarič: Vre (žc) znam. | (Poje.) Dtxkd bo došcl, oj »ve« \ ti Murthi, on gfl: bo krstit, jaz j ga l>oni pil...
Kapetan: Vrag tebe fn tvo> ji) zagorske popevko! K<k> ve, ktero mislim?
(Tam, v ozadju se oglaol dpTg rokrut.) Dobro, povej H,. Ra» dičl '
Radič (poje): BoikIu »vira, bnnda svira, l-eopold mar« Sira...
Kapetan (ve« vesel, da so inu je posrečila njegova mo txxia): Vidite, vojaki, ta je prava! Leopold marštra, ln l^iopokl so zovc. naš slavni re» gimentl — Hegedušič, povej Šc enkrat, kako se zove naš re^jimieint?
Hegedušič ; > Bon d« svira, bejnda svira.., (Druge vrstice ni več znial.)
Kapetan: Ti' bukvež zagor* ska, mrhovina, kozed, osel, mater ti!
Ko jc s takimi "krepkimi iz.' raizi, ki jih jc rabil v svoji pri* znani metodi, naposled ven: darte dosegel, da je vsak rc» krut gladko in kar na pamet
vedel ime »slavnega regknen* j Narobe »vet. ta. 53«, je prišlo nu vrsto dru* „ ,
.__. . V^ * .	M Ko zjutraj pozno »pat grcino,
go poglavje isto tako važne« ivc6cr ^ vjtanc.no ga učnega gradiva: imena ge> -nerala, polkovnika Itd. Meto* da m uspeh kot pri prvem poglavju. Navsezadnje vpraša, ali vedo. kako se zove on, strogi poveljnik 4. kompanije. Po dolgem poprašcyanju ori* de na vrsto zopet Krvarič.
Kapetan: No, povej,' kako se pišem ?	'
Krvarič: Prosim . ponižno, gospo«* her hakmon, ja že vem, mhm, aii ae ne upam po« vedati, kor imajo gospon her hakfiuui tako »špuj«no« ime...
Kapetan (prijazno): Kaj ho» češ, sinko: oden je Peter, dru* gi Pavel, ti ai Krvarič, ta hun< cvet Kadič, oni tepce Maček, oni sjnrdljifvi čifut »c zovc Finkchtcin,..meter mu njego* vo! No, in jaz se pišc«n? I.c |K)vej!
KrvaaiČ (ae postavi po pred* pisih m rečo): Oni se zovejo kak ti her hakman Mulec f
Kapetan: Molči, tele zabito, mater ti tvojo! Jaz ttctn Herr limipfmoim Mtmnilaf
(Vrata se odprejo in zalo« piitnejo. Po dolgem hodniku se sliši rožljanje sablje in o* strog.....)	___„
Dva nagrobna napisa.
Ta, ki mirno v tem jjrohu potiva Ino v ncl>csih caj sveti uživa, Pisat sc jc Janez T o renta. Naj inu piska nebclka trombenta.
AMEN.
Petdeset let je bil SMČcn^in zdrav, 2*vi )« Mt ic dve pokopal,, hi jc ta oacl ic tictjo vzel, Pa nJ nikoii' vc6 bil	, ' ;
Ko jc imel tri in pctde«et let; Moral jc rovež luntret': Stegnil jc avojc dolge peti To pn zavoljo tretje ienč. Moli, popotnik, zanj očenai, Ako drugih molitvic nc znaf.
•'. *"•	AMEN.
T
Renči. |>rcčudno zro uiesa, »trmeč poslulajo o£oaa. Po zraku pujski pojejo, v hlevu .otički krulijo.' Najlepii vonj puhti kopriva. Pod pilčeta se koklja »kriva. Denar gre tatove krast. Teliček dekli da učna, napajat hlapca! vol pelja. Očetu čevlji »o otekli, ker v vodi' bo ae zelo opekli, zdravilo naj fto dečka Hrc, tla čevelj x nofO aprtvi nc. Hči hito vzame brž v *dlco, J, pomete metlo urno ž njo. lu zdaj hrata utora grah izbirati, koatjo teto v »kledo d>ati. Glej, dete ziblje ataro mamo. beži pred mtfko, mačka v jamo. Možje so — čuj — v otročjem vttl, učene j pa vsi zaprli, ker v M>ll mirno a> molčali, in nalogo preveč znali. Ohrcdkc zunaj na nitko dene, vi»oko v zrak jih veter lene. Niprrfc konj kmeta v oralo, ho dan gA proao vaejalo. Zcnjiea jc žc slu>n> zreJa, plenica jo l>o požela, lo IhhIc soopje s cepci bilo. mtatiče urr>o omUlilo. Potem j* mlin v iito prlneao, «la zmelje mlinarja droono. • C* l>cU iivoka peka speče, Ue more biti večje areče. Vrotlno zda mati kruhek v roke, rfckoč: na nnej te otroke. Tako je bilo in bo spet, povsod, kjer jc narobe — a vet.
V KLANI«
Kote: Ifvalen Bog 1 lipa mala iro* ja! Ka<lu si bila do sada? Te nisan videla vala o<l Rokove.
Muri* (log. lk»g mlada i 1>om ne< l>ožhja. Saj nc mora človick nI pač pikamor. To so 'ti Mnic marnfl*.
Kmž»: Jc Utioa je! Ti je Milka r botigi pO vi dala, da če sc sada eno fcat t»d njih ženit ovo jesen? Si li čuta, ča?	^ .
Mtirijt: San,-san,.ma kaj če sc, ko»« kada je dodti iuboranja, je maU>.i*tf» na! VaUla nimajo ludi ča dilatf :
Kmit: ČUJ. Je U iatina da Je Ivba Kovačeva ha ringcflpilu. dala eno deset puii naatojč p« da ji .ni nailuv dilo. da ni pala doli.
Marija: Jc dala, jc! Saj je 1 Pip« ila na harku s Petro Sviraličcvo. Bo* žc moj, pa jim ni bilo zla, nego br» bani »u jim/v sjcrs slcaicaU.
Kali: Vara, var« Cilka! joj, joj. Sada čc bit po naju! Adijo.
ne pozabite
kupovali svoje potrebščine edinole v
Narodni knj i g a rn i v Gorici
Via Carducci štev. 7.
Knjigarna se jc bogato založila s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami. — Glede kakovosli blaga in cen največja konkurenca!
»Ali se hočete pridružiti nn« šemu društvu o zažiranje mr* ličov?.
»Nikakor ne. Jaz se hočem doti pošteno pokopati", če mi to ne bo prav, bo Še vedno čas da ine sežgejo.«
KAJ JE NEMOGOČE.
»Vsako defo se mora začeti od spodaj.«
»To je pri meni nemogoče, jaz kopljem grobove.«
OMIKA.
Sikstinska kapela v Vatika^ nu jc umotvor prve vrste, a< ndkilota »iz pekla ni iK>bene rt. šitve« nam pripovodujc o njej Kapela se imenuje pa tudi godita, zbor. Pa vpraša neka dama tovarišico: «Ali ste že vfc|ell Sikslinsko kapelo?« — »Ze> »Ali res tako dobro igra?« PRIMEREN ODGOVOR.
Danski Molierc Molberg se je sprehajal po ulici,- pa stopi pred nicga mlad mož in nm reče: »Jaz sc norcu nikdar n ; umaknem « — »Jaz pa zme raj,« pravi Molberg in stopi v stran.	' ' '
ODBIT NAPAD.
Slavni mojster violine Krn
bil jx>vabljen v bogato hišr na obed Gospodinja ga vpraša, čc je nrineael tudi violino s seboj. Nakar mojster odvrne: »Moja violina; ne jč.«
PLJUNEC.
Simon, oskrbnik pri sira-kuškem tiranu Dionizu, je bi! doma iz Frigije in nič kaj n* dobrem glasu. Razkazoval jc Aristipu nekoč krasne sobane in tla iz mozaika v Dionizovi palači. Naenkrat Aristip po^ kaši jo in pljune Simortu v obraz.
»Kaj pa vendar misliš?«, reče Simon, skrajno vznevoljen.
»Vse je tako lepo, nisem ve* del, kam bi pljunil.«
Seveda je v tem odgovoru izraženo tudi zaničevanje na* prani Simonu.
LORD BYRON.
Časopis »Budapesti Szemc* le« jc urejeval literarni historik in estet Gyulai. Nekoč mu po. šljc grof Goza Zichy nekaj pesmi naj jih objavi. Urednic ku se pa pesmi niso dopadlc in jih ni objaviL Zichy zahte-va pesmi nazaj in piše precej užaljeno; Gyulai ot^govori S9. mo toslc: »Če govorite z menoj kakor kak lord, pa šc take pes* mi pišete kakor kak Šynm.«
Kako so BaaiikirjJ
toHtta preganjali
Ustno izročilo pripoveduje o naših dobrih Banjškarjih sle« dečo »pravljico«:
Pastirji so pa^li govedino po banjški planoti, prepevali, sc igrali tn šale zbijali Med nji* mi jc bil tudi TomašČev Zanut, 18 Ičtcn fant, ki se hi bal ne »zludja ne spakjinčka«, lakot sc je večkrat širokoustii Nekoč ga je pa vendarle »panaio«. Posel je sivko po nekem griču, Vjer so rastli tudi orehi Ležal je na tleh ter premišljeval, na kak način bi najhitrejše prijel <io »čilca*. Nakrat zagleda na orehu »spakco«, ki je kot blisk skakala z veje na vejo. Spakca j c imela štiri noge, bistre oči, velik rep in venomer skakala z veje na vejo
»Jojš, jojŠ, tantaua je, žiua. tantaua, tantaua skače z ueje na uejo« (z veje na vejo) j®.; rekel Zanut ter stekel v vas jMjvcdat ljudem, kar je videL Ljudje so pridrveli s koli, srpi, kosami, cepci na lioc mesta, da se "vržejo im »tanUuJo«. Vrzrši »tuntauo« iui1 archu, ki_Jc še vodno skakala z »ueje na uejo« so zaupili: »Mižjc kinumski nuarjo prt« (»močjo« morijo l>riii.) In res so šli klicat »ki* ininislcc« može trt »žcpaiuu. Ko so t i prišli, so skoraj »čičnili« od strahu ter ihteli: »Jejš jejš, prana tantaua je! Pcjmo kiicai haspuod kiphuia! Haspuod ki* plan morja prt, da non prže* nejo (preženejo) tantauo!« In, res so šli klicat »haspuod ki* plana. liaspuod ki plan je pršu z onimi vehčifni buklami, Id so jih muohl »mižjc kaminski« odprt z manuclami Haspuod kiplan je molu, mahi, mahi (molil), an kx» je bu štuf možat, je polilcudu hor na orali 'an je | rieku: Mižjc kirmmski, vi ste ; nrci! To ni tantaua, to je ue* uareal« — An mižje kimnnskl so ostali» kinkamen«.
NEPOZNAN JE OHIČA«
| x>r<l Dalhousic je bil leta IH48 poveljnik angleških čet v Indiji Ni pa še poznal donita čili običajev in jc hotel v Luk. novu predstaviti svojo ženo knezu države Ovd. Knez pa evropskih običajev tudi ni po-/ivd in ni vedel, kaj hoče lord. Ko sc je lordova žena prikloni*
la, jo je nekd} časa Efcpremičti«. gledal in je ^kel potem sprem stvu^ »Sicer je ie ranlo starilla.' va, pa jo bom vseeno ob<lr/H[ — odpeljite joU Mtefci jc. <u mu jo lord ponuja z* njego\ harem, in dolgo časa. mu je hi Io treba prMo^jati. prednu je vedel, za k£j je šlo.
Igra razorožitve ne najde odločitve!
Zanut: AK veš, zakaj usilju* jejo Slovencem italijanske šo*
lc?
Stefič: Zato, da ne bodo zna? li nc slovenščine in ne it ali j an. ščinc, da postanejo na ta način res »ščavi« zanikani.
pozort
Zanut Pisot bo v prihodnji Številki nadaljeval svoje pripovedovanje v žanru, kakor je pričel pripovedovati v današnji številki. Smeha in zabave na cente!
Lepa igra, krasna igra, ki igrajo jo otroci, »Nič več vojne, brca orožja«, diplomati imajo v noci
Ali mir je slepa. miška> ' •■ I c ulovi, je poskoči,	i.;
zdaj ni desno, zdaj na leyxV zdaj sc stegni, zdaj se iist^č^^
Kcs gospodj& <Upl^tmti ■ ^ '"f1 so možje preveč noriŠmfc njih
njih nd^ori imjbolj
Oni pač. za mir so vneti,' ali kaj je njim rti stvari, sfepa miška ga nevjamc, naj V rokč ga dajo miari?
Lepa. igra, krasna fgra, se igrajo jo« otroci, plešejo svoj rmgaraj a*. . netijo i2jirc'yifaci J
iVposkoči slepa m«ka, le trudi in obračaj/ N a ti te^ec, ki se trud«, j: yse priprav« .vojne plačaj!
Pravijo, da »Goriška Straž«« je lo zamdrjla lepemu Koledarju- »Go. riSke Matice« L 1925, ker ni'pričo* OJ popisa in slik kulturnih društev. P revi jo, da »Goriška Matici« bi. zeto' r«da ustregla tej želji, a ni dobila to. zadevnih poročil. Posebno rada bi. priob&Ja dpis kulturnega izlet«. kato rega je aranžirat in sc ga udeležil.bi?» i fi državni poslance §.,.. v družbi de« ldct .na Otiico.
Pravijo, da »Goriška Sflraža«' ni hotela objaviti vabil« na naročbo »Goriške Maticc« za leto 1925. čc ravno je »Goriški Matica« razifrita med slovensko ljudstvo v Julijski Krajini nad 500.000 dobrih knjig.
Pravijo, d« »GoriSko Stražo« »Ce hudič vzeti«, ker letošnje knjige »Go-I riike Matice« po svoji vs^hini in o. premi zelo ugajajo micrau ljudstvo. V svoji četrtkovi Številki jo grdo pljunila na »GOriiko Matico«, tako grdo< d« takega pljuncu iu »Matico« niti od gg. fašistov bi nc pričakovali. Škandali
Pravijo, da četrtkov« »Goriška Straža« ae jc obregnil« ob veliko Ste. vilo inscr«tov v Koledarju »Goriikc Matice« ya I. 1925. kakor da bi kon. kurenčnemu podjetju Icakoršno Jc »Goriška Mohorjev« Dnižha« nič nt bilo do inneratov. Temu pa ni tako. kajti fravno te dneve smo bili pri6i, kako sc »Goriška Mohorjev« Dru ž. b«« trudi okoU goriških trgovcev, d« bi kolikor mogoče veliko inseratov iztisnila iz njih. G<wpodjc. ncvoščlji. vo«t jc grda str n.s H
Pravijo v PrcsrUujku. da odkar jc vdova odšl«. nimajo »furovijerji« več zabave.
Pravijo, da «r iapuška d^clrta j«.
ko-po«kMnp.'in''ab pri zadnji aeji v »ga«i« ikledife, da m pogledajo m» benega iepoškega luiti, ter . da o pr< vi 'priložnosti "naročijo v»gon fantov z jug«. •'-. •
Pravijo, da je v Žapuiah ženska, k. pade lahko-dol iz >faib«. Na Sm«. ren dan je bila tako »naitimMii«, da Ce b« jo kavke videle, bi tako j. iz ko. nize zletele.-
Pravijo sovodenkc S. H. S. dekleta, da nimajo nič znanja * fanti z jug«. Se dobijo »topli« tudi tukaj. Jugovce rade pcvpuaOjo Cerklan. kam. Nikar naj ae preveč nc bojijo in Žalosti jo, ker to škoduje, na »jc trah.« Kar ae tiče Jugavcer. Ijuhinu; edino — Čuka na peki.'.
Pravijo v Rojanu. da so pritr.lili na mesto, kjer tiči dolgo itkim »cvek«, spominsko plotČo s šlcdeč:u.> napisom: V trajen spomin velikemu Rojančanu.. neustrašnemu Kokotu. ki &e mu jc posrečilo pa velikih težavah in žrtvah, boreč ae s pametjo in tr. kanja lune. ter v z divjimi plemcui bolh in uši koncfioo prekoračiti dvanajsto (12) kater«!o rojanskega potoka. ter najti ta dolgo iskani »cvek.« ki mu ga ni para na celcm svetu, ka-kor samo v ftarkovljah (in še tisti jc »ruzine.«)
Pravijo, da Koko iž Rojana zato več ne piše Čuku, ker namesto, da bi se mu misli vrtele okoli peresa, sc mu vrte okoU lepe hanrnašne. Ljudje pa. Id ne čitajo več nič <> njem v Čuku. pravijo: »Te.Mon!.
Pravijo v Klani v Istri, da so «»c-katere »devojke« obe sle Črno ialno obleko po »ringelšpilu« in Kokrrvi mladiči pa po lirah.
Pisateljeva smola.
res in sccfr prišel neki četrtek V Gorico. Iz gostilni* škili kuherij je tako vabljivo dišalo po tfpijažii, tripoJh in drugih takm užitkih, jaz pa nisem im$l. v Žepu drugega koi svoj robec, jifkljdbto urico in par lokbpisov, ki sem jih nosil na trg. kot Vipavci čreš* nje. Podam fie do urocjriika, ki včasili izbore, Še večkrat pa m vrno ..to in ono iz. mojih, zbranih spisov. Ko pridem na vrsto m spodobno pozdravim strogega gospoda. me vpraša .šc dokaj vljudno, ali imam kaj zan j. Naberem obraž v sladke jjuhe in poskušam z dovtipi omehčati njegovo zakrknjeno srce, da mi odpre — denarni* co^a predujem. — »Gospod urednik. . takisto Vam povem: danes imam pa samo pristno, svežo in fmo robo. noben! tr» tiovec y Raštelju nima tako v zalogi!« — Citam inu par pes* mic. čitam nun humoresko, pri čemur sem so jaz sam še naj* h<>li krohotu! in smejal. Učc* m mož uagubanči čelo gor do. bledUgistc pleše in obljubi, sla morda' porabi eno a£ drugo stvar Ako se kaj natisne, naj se vrnem po nagrado, ko izi* ik- prihodnji list — »Adijo Iripce, s parmezanom debelo pot rešene, adijo teran ček I« scin zdihnil in žalostno jc bilo moje srce o tako bridkem pre* mišljevanju. O, navsezadnje mu pokažem risbo, ki sem jo pre risal po originalu našega domačega umetnika Edo Oar* do, ki ga je pa tu<fi on posnel, pa ne vem, po kterem slikar* Moram pa omeniti, da je moja pisava, talca, da sc vsakokrat v ' vetikem ovinku izognem Narodni tiskarni, kjer se tupafcam tiskajo moji rokopisi, v strahu, dal me sta v* nakiestijo. Morete si te* daj misliti, kake so šole moje risbe! Ko urednik pregleda mojo »sKko«, se nasmehne pa z zgoijnega usmiljenja, dovoli in izroči kar 50 Ur predujma, pa nc na — sKko... Ves blažen m srcčen potisnem ptfdesctak v žep in grem v kotel na zajutrek, kakršnega niti na svoj vesefi god nc Privoščim. Toraaičck je bil pa M kot ga naš slavni Erjavec Popisuje! Nu, dosletf je šlo še *sc nekam dobro. Ko hočem ^čati, ošabno vržem svoj petdesetnk ue mizo kot da ^am takega blaga vsaj šest stsrih funtov. Natakar razgr* bankovec, poseda in ^ »Prosim, takoj!« Ta nje* »takoj« je trajal dobrih " minut. Bal som že, da jo jc
frakar z mojhn denarjem po. Pihal v — Ameriko. Naposled se prikaže v družbi dwh ~ orožnjkov. liden od teh pre. režo moje kapitalo in mi vrne polovico v žalosten spomin, 'drug<> polovico pa vtakne v svojo listnico, češ, da je pet* <icsctak — ponarejen. Nato me vljudno povabi na k ves tu. ro. Tam so mi preiskali vse žepe, pa so sc mogli prepriča* ti. da nimbuit ničesar kot svoj — robec, ker roHcopjse s^in oddtul uredniku, svojo niklja* sto urico pa sem moral izroči* ti natakarju v delno kritje stroškov svojega zajutrka.
Ko sem pc/vcdal in dal na za. pisnik, kdo da sem, so me iz* pustiR, ker so ugotovili, da mojega cenjenega naslova z« enkrat še ni najti v njihovih debelih »tozadevnih« regi* strih. AB kaj naj počnem s p reklamni petdesetakom?! — Morda je k«lo med ljubeznivi* m| čitatelji takšen »ček«, da md da zanj vsaj totiko, da re* šim svojo urico, da bom m o* gol pogledati nanjo, kedar »I^aia sye, ura bijo trudne pozne ure že.« Resnim ponud* nikom pove moj naiiov spo* štovani urte<Jruk tega Hsta, .
lahko, Ce hoče.
KroJa£ t Jaz ne grem preje proč, dokler mi ne plačate, kar ste mi dolini
Baron Smuk : Jaz nimam nič proti temu, če vam go->podinja dovoli. Jaz se v osmih dneh preselim.

Prejeli smo naslednje pismo, ki ga po obKkS in vsebini do* slov no ponatisnemo:
Horizia šanta, na 31 ogošt 1924.
Poš temami aspot reduktor, jes on (čataj: njega, oziroma Vas) prosm od zamera, dc jes Van očem pisati ta mala pis* ma, zakaj ki jes očem popiš.i* ti use, kar ka je je biu na plača na dan od ta velka sejem od sveti Amej na 75 agošt. Tu jc se vidla, dc Horizia. šanta, de Horizia, kadar ki bo čist.i taJjanšč, bo delan konkorenea na Udine, Cormons ano Luči* nico, zakaj ki jc Horizia naj* bolša merkato (tržišče) <k! cc* !a Bcneščije. Na plaea od svet Anton so bila incrkanla od ušilcti (menda: ucccUctti, tič' ki), na druga plača vola ano tajata (teleta) irn velka porka* raja (morda: porchi, prešiei), ano na ta veDca plača od Vik* , torija druga roba: S i cilj ano jc j prnesla na rjuto osia, fina osla, za tri lira an osla. Usak jc ukupla OsI.l, zakaj ki je Ši* ciljano kričala pr toljon. Mer* kanta od Raštofo so prodala ašaij poka roba, zakaj ki so roki a pr ščavo: »Gozpodična. vi. ta mlada, gczpa, vi aspftt
štric, pej te ga u moja botega, mam fina roba! Ne stujte ga jot (ne hoatto) pr SicjJjano, zakai mS srarf slovenska mer* kan ta!« Usi so kričala pr šča* vo, kmiet pa rx> šla usi pr Slci» Ijono an so kupfi. osla^ — Ti* sta ni juštp (prav), zakaj ki merkanta od Ruštcio pr ščavo kričala je, zakaj ki mineštro je rekla m Tirol ano aspot profekto na Špozicjdn na Tol* man, dic se nuca Kngua ščava samo na paša an pr štet lira za daukc an impošta: U Ho? rizia šanta non si parla chc italgpj!«
Aspot rodaSctor, jes on pro* sm, de pišdte pr »ČLika« use. kar ki Sem jes Van pisala u ta i ruda pisma, an jes bom še drugi bot dela in form ac j on, zrkaj ki merkanta od Horizia šanta ne hra (gre) dobro od k.šef ta,
Jes on pozdravem s pošte* man jem
Zanut Pisot, štric ot Jozcff CSpp m. p.
MOC NAVADE.
Gospod staremu nočnemu stražniku: «Vi ste zopet v službi? Ali vas niso vpokojili?«
Stražnik: «I>a, toda ne gre več. Nobeno noč nisem mogel več spati.«
JUKIDIČNO VPRAŠANJI«.
Gospod (k nekemn vsilji> vemu potniku s knjigami): »Ali imate tudi kazenski zakonik?«
Potnik: »Tudi, gospod!«
Gospod: »Poglejte, prosim, koliko bom kaznovan, če vas zdajle po stopnicah vržem?«
Srečen zakon.
»Ai si žo sftiii, iW n.sli pri. jutefj Janko p:4t<Kl>tii.. talco slaviti seb.i» poroko?« — »Kaj, pet ih <fva(jaet let bo že tega, odkar so je vptfigd v za* koroški jarem? Nu, jaz bi mu. svetoval, neg šo ipočal&a petn let, pa bo mo&el slaviti spo* min na dri»rw»tietno . voj» sko.«
TA PA TA!
Vozil nuat sc iz Milana v ■ Gorico. Med potjo sem imel pivsko pordbčti svojo preboj -oLčarw jcaaijovno ziuuije, ker so v kujHrju sedeh pripadniki roznlli narodnosti. Tik o sem gfA-oril sriirfoo-hrvatflki, če* Šk&, »talijart&fi, nem.Jkiin fran* eoblci. Neko Du:*a)čami so j c »lok") Čudno, da morem kraml^iti v toliki!> jezikih. RiJiIovcKlen, ki:vt »o vsi Dunaj« čani, mc po^n-aŠa |K> mojem poklicj. »IJgmito, gospodi« se pošalim. — »Prav^lahko.« cnlgovcni hopotnik. »Vi ste go* ttwo vrutir v kakem' boljšem hotidu.« SkoiC.l, d« ni res. mu 'HjVrnont,« ra enkrat sem še vutlno ginui-Lzijski profesor.«
Dopisi.
MODI-NA.
J)mj{i C:uk iui palci! HUijuvull priobčJH par pozdravov od KU^cn« »kili fantov iz Moreno, ictnilui 1904. Srfinc pozdrave pošiljamo, vscin bratom in tetam, fantom in ddckUm iz daljnih krajev naic domovine, od 2. težkega topničaniccga polka. Življenje m*c alabo amo počeli, naa t makaroni ao začdi in »urbali«, rea, jc tud' vvaic dan, ki ga ne more viit' kristijan! -Tako pomagaj Bog tud' nam, reven je vojaiki stan. Al druge dneve paAta. Iirodov hrodo, p«.šta, malo irne kave. Nc znam taijanaki govorit, ml včasih pridane za »zmotit.« Oficir krifi: staj. fermo. til Nc vem kaj naredit. Najraje vojaik,c službe se znebit.
Spodaj podpisani slovenski fantje: Ivun I.avrcnčič, Štanjel; RUpnik Fr., Lcditss; Bandel Alfonz. Zcrjat Joief. 1'liskovica.
OPOMIN.
Potepuh (orožniku, ki ga jo aretira'): »Gospod orožnik, v ječo mc nc smete vreči, iz te okolice sem namreč policijsko izgnan.«	__
RADI GOSTOVANJA.
»Za božjo voljo, ne govori vedno vpričo odličnih ljudi, »i-i imaš tioč lir dolga. Reci stoti-soč. to imponira vse drugače. «
»Pojdi z menoj v kavarno!« »Nemogoče. Mojc žene r»i doma in midva oba imava sa* mo en par čevljev.«
Nemogoče I
Znana, je pravljic* o bol* nem kralju, ki bi bil po mno
nju učenih zdravnikov mogel ozdraveti, ako' bi oblekel srajco moža, ki se v vsem svojem življenju ni čutfl nikoli nesrečnega. Ko najdejo v go« rah starega pastirja, Id je trdil, da jc bil vse svoje dolgo živ* Ijenje zdrav, zadovoljen in srečen in ga dovedojo do bol* nega kralja, sO morali na veli* ko žalost ugotoviti, da ta sreč* než sploh nikoti ni nosil sraj« ce. In tako je kralj moral u*
mreti___Ta stara pravljica nas
spominja slavnega Gotskega pecaidca Waltorj» Scott*a (1771
1832), ki je zadnja lota svo* jega življenja iskal ztiravj« tudi v Italiji. Ko so je šo vod* no težko bolan vniil v svojo domovino, je njegov zvesti služabnik John Bruce Sol v gore, dai jKjišče 12 vcUdh ka* menov iz dvanajsterih potokov, ki tečejo proti jugu, ker jH> starem prc|>rio«njti šotske* ga nan*da bolnik ozdravi, ako za«pi na takih kamenih. Zve* s ti Jolin prineno dragoceno breme, ki jc imelo ljubega go* spodarja ozdraviti. Pcr>nlk pa sc nasmehne m odpre debelo knjigo šotskih prič in prav* Ijic ter prečita dobremu Johnu (»no stran, ki sc je nanašala na čudežno ozdravitev z orne* njenimi kameni: »Dvanajst kamenov. nabranih v dvanaj* sterih potoldli, ki tečejo proti jugu, vedno ozdravijo bolnika, oko jih zavijejo v obleko ženske, Id si še nikdar ni želela
možitve«____»Joj nomia, dra*
gi go»f>od«, reče zvesti John, »sedaj pa ni pomoči, ker take ženske pač nc najdemo na cc lein svetu I«....
POZDRAVI .SLOVENSKIH PEŠCEV IZ FIRENCE.
Poiiljamo Vam pozdrave Vaem znankam in prijateljem. Daleč iz tujih krajev Kjer preskrbljeni smo s pomanj*
kan jem (liric). Lc pašte šutc ima dosti Regiment dcvctinicstdesct, U- včasih so hud* posti Ko prehodimo kilometrov trideset. A ta trpljenja bi bila pozabljena Ko drugih skrbi ne bi imeli. Za svoja dekleta ljubljena Da jih drugi fanti nc bi ljubili. Zacto pa prosimo lepo Čuka Ker sc nahaja bliže kakor mi. Da k našim dčkletam kaj pokuka V naše ljubljene vasi. Pofiljamo Vam pozdrave, vsem. starišem .bratom, sestram, vsem, Milkam in Ančkam.
Toočič Franc. Črni vrh; Skvarča Ciril. Crnivrh; Vidmar Ivan, Zadlog; Prinčič Rafael. Avče; Kcmla Ivan. Podmclec; Mavri Andrej, Zakojc;
Veli konj" Anton. Modro vo; Jijrec Andrej, liače. Kaluža Mihael Go* renja Kožana; Miljavcc lx*>pojd. Po* stojna: Filej Joief. Breg p n Kožam.
Zakaj Je suh?
.Ti si pa vedro, bolj stili odkar si se poročil." »To priefe od lega. Moja žena rada'je sir, ki si ga deliva. Jaz že š??t meserev ne dobim drugega kol Skorje."
Pravilo.
Pravijo v Rojanu, da se bo mora« lo analizirati možgane avtorja »Ro» jaiiskc ghciae,« ker le tako bodo ro* janski fantje na jasnem, katero »pri« madono« jc rnutil. ali tisto, ki ica slovi po domišljavosti io arodanei, in zadnje kot kakšen »lakta« ali je mm slil neko malo, arčkamo brunetko. Srca " vricli RoJianČanov pnrrijo,' da trepečejo v silni: negotovosti.
Pravijo na Kanalskem: vrhu, da je nekdo hotel prodati zaboje in jo po* pihati, a časa ni bilo vet Tinca mu jc bila za petami, da jo mora prej po* ročiti. potem kele lahko uiti.
P rs vi Jo da Brczniški fantje nimajo kani v vas hoditi, zato so začeli se vlačiti skoz srnak po zajčjih - poteh gor na Vmrik. Cuk jih je videl in jih zasleduje.	*
Pravilo, da od frnaŠkih in vrsntš« kih deklet stariši ' pričakujejo veacl obisk brezniških fantov, ker tudi oni dobe kako sladino od njih.
LITER AT.
Francoski pesnik -Pierrc Dupont je bil zdo ničemrn. Pripovedoval je v družbi, da. je vse svoje pesmi prodal za 6000 frankov. Tovariš mu re> čc: »Sdrno za 6000 ftankov? Jaz poznam gospoda, ki bi dal 10.000 frankov, če bi jih mo« gel slišali vsak večer.« — • »Kje pa stanuje?« — »Cesta VcrmandoLs 13. Žali bože jc pa slep in gluh.*
SUMLJIVO.
»Jaz sem se gotovo postara* la, odkar se od zadnjič nisva videla?«
»O nikakor ne; kako pa vi to sodite?«
»Tako, ker mi niste zagoto* vili, da. sem postala mlajša.« PO LOVU.
Prvi nedeljski lovec: »Ali nisi ustrelil zajca?«
Drugi nedeljski lovec: »Zr< del sam na ceJo množico za j* cev, a so vsi mimo mene le« teti.«
MLADA ŽENA.
»Moj Bog, jutri bo potekel dopust mojega moža in midva s svojimi medenimi tedni še vedno nisva pri koncu.« j . . PRIJAZNO, j Neka apicriška. dama je tr< j dala v družbi, da s svojimi seru rtrmientalnizni pesmimi vsakega I majhnega otroka lahko takoj I uspava. »Nikar ji no verjemi* i te,« reče zloben Amerikancc ' sosedmji, »vsok ameriŠki otrok j jc toliko prebrisan, d»s>pgn**. I rodi spečega, $amo da: mu ni ' treba poslušati tega strašnega ! petja.«	. -rrjr -
DIPLOMATIČEN ODGO.
VOR:
Neki banlar v Novem Yorku je dobil kupčijsko pismo, ki mu ni ugajalo, pa tudi odpoši-Ijatelja pisana ni mogel trpeti. Kako naj temu zoprnemu Člo--. J veku odgovori? Kar skrbelo ga ic, da bi mu pisal prav surovo pismo, a nasproti mu je sedela njegova stenografinja in se jc moral premagati.
Premislil si je in je diktiral potem z najmirnejšim glasom. »Gospod! Moja. stenografinja kot dama ne more vsega napi: sati kar mislim od Vas. Tuitf jaz kot gospod finih navad ne morem tega izraziti. Vj pa, ki niste niti eno niti drugo, boste že razumeli, kaj mblim.«
PRAKTIČNO.
Akrobatska družina »Otroci zraka« imenovana jc stanovala v Četrtem nadstropju. Nekega dne izbruhne ogenj. Družina se jo mogla rešiti samo na ta način, da je poskakala v na* stavljene rjuhe. Člani družine so te skoke izrabili na ta na* čin. da so sc pri skoku v zraku prekopicnili čez glavo in se po* stavili na noge. Potem pa <o yzcB krožnik in pričeli nabirati okrog gasilcev denar.
IZ ST. PETRA NA KRASli.
Pravijo, da lovci d ruši v i »Pivka* so postali fermači, to ker Doamapzni ne smejo na lov s Kbi brakt in poganjači. Ako bi človek (Sobro lajat znal bi se marsikaterifcrat sam ■jr	dal;
pakker lajat
je bolje da pifcsnjšljujc doma. Za zajcem * srnjakom bi šel da bi pečenko oJčušno.siicl. Obžalujem, ker lajat ne znani tako, da ves- trud bt bil zaman. Psa! imam1 pogan joča, nikoli še pa fermača. Zato pa moraff* sedati doma in si misliti, da sva nai; lovu oba Dragi čukcc Ti, , vkliš, 1caj mi se godi Zato potrudi se malo Ti, pošlji vb a j fermlačc tri.
' • ' '. Zaveden lovec
PRAKTIČNO.
Matije potiiuiala svoja dva nadebudna sina, ki sta se v m> scdhji sobi nagovarjala:
»Ko zrastom,- si vzamem, prav lepo ženo!«
»Jaz bom pa..storit tako kot moj oče; č&udi ni lepa, samo, da zna dobro kuhati.«
PREVI0NOST. 'f Kmet. »Ti, če se. ne poberes takoj z mojega travnika, b-tako razbijem, da ne boš imel niti ene kosti, cele (spozna, kdo je), to je seveda, gonpod Župan, (v zadregi) samo /a šalo.«
SOLIDNA HISA.
Družina se je preselila. Oče je zabil v steno močan žcbclj, da obesi nanj ' ojlnato sliko. Naenkrat se odpro vrata in vstopi mal možiček: »Vi ste zabili žebelj v steno?«
»Da Ali vas to moti?«
Možiček: Nikakor nc. J ti stanujem na drugi strani ste ne in prosim. Če dovolite, da obesim na drugi konec žeblja tudi jaz eno sliko.«
TIHA 2EUA.
»Zakaj greš s svpjo ženo tolikokrat po glavni promciM di?« .
»Ker vedno upam,, da jo v gnječi enkrat vendarle izgi -bim.«
ZA ČASA VELESEJMA.
»Kdaj pa greš iz Ljubljani;, dragi Pipec; soj se že štiri tedne vlačiš todt«
»Ne grem, dokler mc nc pri de žena iskat«
PRI ZDRAVNIKU.
Gospa: »Kaj? Tri mescc naj grem na deželo? To i" I dolgočasna reč.«	j
Zdravnik: »Umreti bi mo rala od dolgočasja; to bi bil' za vaše žiVce najbolj zdravo« RASTOČA RAZSODNOST
Neki 6tar kmet je reke! »Ko so bili moji otroci slan osemnajst let, so vedeli dosti več kot jaz, s petindVajs«*' mi leti toliko kot jaz; ■•1«" trideset let so bili žc pripni" ljeni poslušati moj svet. s j«' intridesetiml leti so mo sm'" vprašali ža svet in mislim. k 1 bodo stari Štirideset let, hod-' priznali, da njih oče več n 7,ume kakor oni sami.«
VOLTAIRE <169+ 1778) ic srečal duhovni« z Najsvetejšim. Znan je bil Icot brezverec, akorivno nik* dir iu Boga. tajil Odkril se ic, to je nesel duhovnik Najsve* tejše mimo. »Ali ste se "spri ja.v nili z liogoml«,	jo rekel
znanec. »Da, pozdraviva se, a sc nc zgovarjaVa.« Glol>oki jHMiien tega odgovora je vera boga.	__
METLA KOT-SNUBAC. Mlad bogat posestnik reče s\cjemu prijatelju. žPoglej ta* Ic mčtla mi bo izbrala ženo.*
Povabil je veliko družbo, med njimi precej mladih dc> klel. in jo je peljal po obedu n« vrt. Pota so bila skrbno iz; ravnana in potresena s pes-kom; na enem je ležala metla. Nekaj deklic sc je izpodtaknilo na njej, nekaj jih je pa stopilo čez. Nazadnje je prišla deklica. ki jo-je pobraJa in postavila v kot. To se je bogatemu po* sestniku zelo dopadlo, seznanil se je z njo, našel na njej vse polno drugih lastm>sti in jo je poročil. »Nikdar se nisem ke* sal.«
ENERGIČNI BUDI LEG. Slavni francoski* naravoslovec grof Buffon (1707 I78H) je zelO rad spol. Ker je pa imel zmeraj dosti tlela, jc sklenil, da bo vstajal pozimi ob šestih, poleti pa ob petih. Njegov služabnik Jožef je dobil vsak <lan en frank, du' ga je zbudil; imel
jc najstrožje i>ovelje, da ga pod nobenim pogojem ne sme pustiti spati.
Nekoč Buffon nikaikor ni hotel iz postelje, Jožef si ni znal drugače pomagati in ga je potegnil za. noge.
»Nesramnež nesramni, za|H». dil te bom,« se je drl Buffon.
Služabnik je šel iz sobe, pa je prišel takoj zoi>et nazaj, s skledo ledene vode, ki jo jc zlil na gospodarja. Nato jo brž izginil m sc ni pokazal več ur.
•l-c pridite.sem, ljubi Jožef,« mi» jc rekel grof, tu iiiuuto frank, prav pošteno ste si jj.i zaslužili.«
»Temu človeku se imam' zjo hviditi za štiri zvezke svojega prirodopisjo,« je pripovedoval Buffon ]H)7.neje v prijatelj-skem krogu.
dva OSLA.
Prva Beethovenova dela se tipskemu glasbenemu raviu-,tel ju Schichtu niso nič do* ptulla. Kratkomalo je izjavil: »Beethoven je osel« in: se ni več brigid zanj. Pametnejšim, prijateljem glasbe se je slednjič posrečilo pregovoriti Schichta, da je šel poslušat Bcetboveiiovo o|>cro »Fidelio.« .Molčč je strogi kritik |>oshišal in častilci Beclhoveoa niso vedeli, kakšna bo sodba. Na* /✓.ubije ijn eden vpraša, kako je zadovoljen. »Moja sodba, o Of;lu je bila že prava, stu no osel sem bil jaz in ne Beetlu^ ven.«
Poslano.
»Narodna knjigarno« zdru» žena s papirnico v Gorici, Via Carducci Št. 7 ponovno ob ve: ščo svoje cenjene gg. od je t mulce in gg. trgovce mi deželi, du g. MAT KO LOVKO NE POTUJE VEČ ZA »NA* KOPNO KNJIGARNO« IN NI POOBLAŠČEN NE SPRE* JEMATI NAROČILA IN NE VPLAČILA ZA NJO.
Obenem naznanjamo, du »Narodna knjigarna« v Gori* d. VIA CARDl/CCI ST. 7, NIMA Nič SKUPNEGA S
KNJIGARNO »KATOL1S* KEGA TISK. DRUŠTVA» V MONTOVI HIŠI, ampak »Narodna knjigarna«, Vid Carducci št. 7 JE PODJETJE ZASE. KI JE ZDRUZENO Z »NARODNO TISKARNO IN KNJIGOVEZNICO«. Via C. Favetti št. 9, v S. Gregor t čičevem Domu. — Kdor go* vori po deželi, da ste obe k nji* gurni eno in sto in. se pred' stuvlju kot zastopnik obeh, TA SLEPAR/.
Gorica, 19. sept. 1924.
»Narodna knjigurna«., Via Carducci št. 7.
Sod. svčtnik KORŠIČ MIRKO
je odprl
odvetniško pisarno
v Gorici, v ulici XXIV Naggio št 8
(prej Via Tre Rt)
in vodi nadalje vse tekoče zadeve Dr. H. TU MFI, ki je Imel prej pisarno v istih prostorih.
a
o
d &
o u
73
d Ž
AKO ŽELITE NAKUPITI DOBRO BLA60 IN ELEtSANTO IZ60T0VUENE OBLEKE PO NAJNIŽJI CENI, OBRNITE se EPINO NA POMA^O TVRPKO
ANDREJ MAVRIC
Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3
Tam dobite blago po sledečih cenab:
Družinsko platno 150 cm. . od L
Madonna 150 cm...... „
Madonna 80 cm...... „
Medapoian Reclam 80 cm. . „ „ Sposalizio 80 cm. , „
Kuhinjske brisače......
Prtiči..........
Brisače ........*
Odeje volnene...... ,
finejše vrste . . .
Koltre........ . .
Posteljna pregrinjala bela in
barvava ........ „
Gradi za postelje ......
Zephir za srajce .......
Perkiili rožasli.......
8,— 350 3.— 4.50 1.90 2.50 3.-34. -65. -50.
naprej
25. -3 20 A
3.21)
Krminsko za srajce Saten črn in barvan
Naglavne rute.....
Panama za srajce boljše vrste Popelin za ženske obleke . Volna fina Gaberden . . .
Moške hlače......
srajce .....
spodnje hlače . . .
Ženske srajce.....
Žamet moški......
Hlačevina.......
Moške obleke.....
Obleke za birmance . . . Izgolovljene štramace . . Velika izbira moškega sukna
. od L 3.50 naprej
	550
	250
m	-1.80
	14^0
M	28.—
B	14.—
M	15.-
.	9.-
»	8,—
»	9.-
	4.—
„	60 —
n	30.-
	
„	10.—
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnSca, kalera sprejme vsako naročilo ler ga Izvrii točno In po zmernih cenah.
Za vsako naroČilo se jamči. — ---/-.-j____
Za obilen obisk sc najlopleje priporoča udani	Andrej MavriČ - Irgovcc.
MAŠČEVANJE.
»Ali so ženske maščevalne?*«
»O tla. jay, vem za slučaj, ko je mož hotel kupiti dolgo pipo. žetna j>a mu je dajala: »če ku» pjš tako pipo, se ločim od te-l»e!«
»In potem?«
Mož je kupil pipo in žena se oi ločila.
Listnica uredništva
J J />.. ()jjLu-utc sc večkrat s laki-mi .spisi. Pozdrav! Sol kun: KoS. • tipih poiracipis! R^publiku V c. liki Dol: V raji vzemi VaAc pismo! Kdo kuj razume? ffcnčulc ua «lolj[o m /»'roko. V želodcu Vam jc o:.lato druAlvo. Le »Icjat« ziikaSlja)lc. |>a »e Vam »porinile« — in b|k-.( boste zdravi. V prihodnje |>a kaj l>olj pj< inctnrtfa in nc |H>/ubile »r podpiral! - -1'iijnlk (•ro/mjnkcgii ituiiliui »Air«/.« Va.li Alruklji wo ncvžilni. Cuk jc «ko» raj .majhne delal.« ko p- čital o u|il>
m/ilritvniknm: |'r»k. lisk v ko)) (i uren je polje: VaSili -čačk- ue moremo Pilati
Se vidi i Gorici ia Travniku il IS
živeč«
princezinja flHETfl
Čudovita vedcževalka,
rojena br« rok la brez nog 25. |uilja 1890 Se producira v Gorili le za nekaj tata.
flrtur de Rossi
v Gorici, Cors« Glus. Verdi 1.
nasproti velikemu semenišču
v Murzinovi l>lšl
Tipe ti ia pogr lajala ob Mitcl|aja klh (edino ra!o[jn li čebojlovaike). laloga uianufakturnego blaga na debato It na drobno.
. (ene skrajno nlikr.
PIP« VARUH HALliŽEH
DENAR U JUGOSLAVIJI
u novoprcurcjenili prostorih v K^iibliani
• jj .i Irfj. filev 4»
I
sprejel: Vloge »1*» lir*l-aillii kn|lž!ce In fe-
koC *raf'un, |ili obrestuje po &%
ler jili*. plačuje lukoj lire / odpovedi i/1'irez odbilko. Večje lira nllne v V c / odpovednim rokom. Obresližv tudi Višje pa dogovoru.
IC IM N A V (I O It I C I
odlikovana
TOVARNA KISA
FRANC KRAU
u GORICI - Uia (eppucciui 9
Izdihi« najboljše »rste kis.
V zalogi i ni.i prislni vinski his, kakor Incli tlni|»i ntljboljAi kis. Cenjenim odjemalcem se priporoča za obilen obisk.
i ceni; zmerne
postrežba točna
Izborno
MOTBKHO KOLO
na prodaj.
Več se izvč v „Narodni Knjigarni" v Gorici.
IVAN TEMU - Gorica
Uia G. Carducd štev. 6 BRUSAR in NOŽAR
V delavnici ao nameščeni delavci - spectjalUtl bruaarska dela, kakor Indl tm popravljenje vaeh operacijskih predmetov I. t- d.
IM o ž a r n I c a	O L I N O E N"
Prodaja indl toaletne predmete
V /a log i se nahajajo najboljši, pristni iu garantirani kamnl-osle bergainaške /a brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo i bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseli rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože in rezila.
ZA IZVRŠENA OELA JAMČI.
POSEBNOST: Žopno električne iarnice Iz najboljših tovaren.
V


oi
T3
tx>
1!
i
cd
1

S. P>£< fsi
OJ tzj
t—i cu
r- —i «-i<
—- it: OJ
ID "=» =>
tn« SJ
O 2. o — « =
ro' =
Manutakturo, perila, izdelane obleke, pisarniške' po	j
trebščine in papir	>
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani t /rdlii	*
BRATJE MOSE	i
t Via Raitelto 7 GORICA Via Rasfetlo 7
j_______________[<
~~ INI INI OJ
Je
milo pridne gospodinje
to
Ul

Krem« nttršulu iz kakuo iu iujc 1. 12.— litor (steklenica), lilisir Cliinft iiIla Coco e Kihi. močan, ((živi /cloilčcvji: L 16. - liter. M.i r mi lu ']'n(pi((ii Supcriorc I. 5.— liter Vcn(M(uth Torino, Vcnnontli l»ili 1. 5.— liter. ' Fini Kim[ui. Šampanjec tri zvezde I. It).— steklenica. '/i.. 2(>i(i(jc iz tr((pin I. 10—11 litrr.
Razni likerji — Fcrnct Bittcr. po konknrenčnih cenah.
Zgalnica likerjev v Gorici
trg Sv. Aniona starega štev. 7.
Velik sejm za čevlje
v GORICI Via Garibaldi št. 4

Razprodajne cene.
Otvoritev 11. avgusta Velikanska likvidacija!