Kadar boste bledi stali žalujoč kraj črne jame in za dragimi jokali — spomnite se tudi name. Kadar boste v kraške skale dolbii zlate epigrame za preganjane in pate — spomnite se tudi name. Gliša. Božični običaji v Kamni gor ci Stari običaji m ž njimi vezani obredi so se najbolje ohranili s tistih krajih, kamor le bolj redko stopi tujčeva noga in kjer m priseljencev iz oddaljenih krajev, ki ae razu mejo duše ljudi nove domovine in se ae mo rejo prilagoditi čustvovanju dotičnih krajev Med te kraje spadajo Kamna gorica, Kropa in Železniki. Iz nekdanjega, izginulega bla gostanja, kakor tudi za tiste čase velikih dogodkov ter romantičnega čustvovanja fu žinarjev, rudarjev in ogljarjev, Ui so tvorili večino prebivalstva in se čutili odvisni od različnih nadnaravnih sil, je nastalo nebrej pravljic in raznih obredov. Ti so se ohranili do današnjih časov šimija, čarlstona. ameri kanizacije in zamorstvovanja le radi tega, ker so ti kraji nekoliko oddaljeni od glavnih pro metnih žil Železniki so nekoliko izgubili ra di tujskega prometa, Kropa radi moderniza cije tamošnje industrije, — a v kamnogoriški dolinici, ki ni zaenkrat deležna ne prve ne druge dobrote, je ostalo še mnogokaj pri sta rem. To se opazuje najbolj pred raznimi praz niki in tekom ajih, posebno pa o Božiču ln baš radi tega prihaja marsikak domačin, ka terega je goljufiva kača, mamljiva sreča, iz- vabila z domačih tal, v tem času zopet v do- mačo dolinico, da se zopet navžije domače lepote in poezije. Že sredi adventa, ko se tuintam privleče iz savske doline kaka meglica ter vrhove Jelovice pobeli prvi sneg, so domačini v predbožičnem razpoloženju, ki pa ni v nikaki zvezi z današnjim puhlim, često koristolov nim pobožnjaštvom Prej, med letom so pre- pevali razne vesele pesmi, v tem adventnem času pa utihne celo harmonika, katero si čul tekom leta ob dolgočasnih nedeljskih popol- dnevih skozi gost dušeči zrak v zakajeni go stilni. V vso dolino je legla svečanost in že slišiš, kako po posameznih hišah poskušajo in obnavljajo najstarejše božične pesmi, ki so bile večinoma zložene in uglasbene v Kam- ni gorici ali pa v okolici. Ko zvečer polože k počitku kovaška kladi- va, ki od jutra do večera prepevajo jekleno pesem, ko obstane vodno kolo, ko se oddah- uejo zaprašeni kovaški mehovi in ugasnejo rdeče žareči ognji, imenovani ješe. odidejo kovači, moški in ženske, na svoje domove. V tem času ne čutijo utrujenosti po oe- lodnevnem trdem delu in po večerji ne hite k počitku, kakor so vajeni drugače (iredo k prijateljem in sorodnikom ter prijetno kramljajo V glavnem se pogovor suče okrog ptičarjev in ptičev, ki so jih ulovili v prvih jesenskih dneh ter jih skrbno krmijo, nada Ije o nekdanjih dneh in o bližajočem se Bo- žiču. Okrog peči sede in oblikujejo med krat kočarjem iz mehke, zmočene, dobro pregne lene ilovice majhne kipke za jaslice Največ iiarede pastirčkov, različnih po starosti in v vsakovrstnih postavah. Nekaj je stoječih, ne- kaj sedečih, trelji zopet kleče in dvigajo ro- ke, začudeni nad sijočo zvezdo repalico. Ta ima rog, drugi drži palico kakor bi zavračal črede, tretji nese ovco novorojenemu Zveli čarju. četrti nosi maslo ali kako drugo dari- lo. šegavi domači kiparji kaj radi posnemajo kakega okoličana v nenavadni obliki. Drugi zopet izgotavljajo raznovrstne angelje. ime novane glorice, in ka.i rado se dogodi, da še neizvežban kipar prične oblikovati angela, pa mu ne uspe popolnoma, ter ga mora konJ- no degradirati v navadno posvetno bitje nižje vrste, v pastirja ali kaj sličnega. Tudi ovči ce so raznih vrst in postav Nekaj se jih pa- se. druge leže. nekatere so velike, druge lič na jagnjeta, nekaj pa je združenih v skupino starih in mladih, pač tako, kakor si božični kipar predstavlja prizor v naravi. Vsak sku ša biti čim original nejši. Zelo važne osebno sti pri jaslicah so končno sveti Trije kralji, ki jih Kamnogoričani raje posadijo na konje kakor na kamele. To menda radi tega, ker kamel še niso videli ter se boje, da jih ne bi točno pogodili, in se jim sploh vidijo kra- , Iji na mišičastih konjih bolj junaški kakor na ! grbastih kamelah. Postavijo jih pa na jasli- ce šele po božičnem dnevu malo pred nji- hovim praznikom Značilno za šegavost na- i šib vaščanov je še to. da postavijo na jaslice j poleg omenjenih bitij tudi kipce ljudi, ki jih | štejejo med najvažnejše in najpriljubljenejše i v svojem miroljubnem vaškem življenju, ter take. ki predstavljajo kak poseben dogodek Na vsakih jaslicah mora biti tudi lovec in nekaij divjadi Proti hlevčku, kjer počiva božje dete, koraka tudi Ribničan Vrban s suho robo tn Ljubenčan s krošnjo polno pi- skrov. Znana osebnost na jaslicah je tudi Tirolka Brida i velikim jerbasom. Od kod je prišla ona in kdaj se je vdomačila v našil- jaslicah, ni znano Vsekakor pa ni izključeno, da bomo v kratkem našli pri jaslicah ludi Dalmatinca ali Bosanca Marka, ki itak ne manjka pri nobeni vaški slavnosti. Čim so vsa našteta bitja izoblikovana, jih posuše. nato žgejo v peči doma ali v kovač niči. in jih nazadnje še pobarvajo Par dni pred Rožičem pošljejo deco s koški na ramah v gozd po mah To so vam veseli in svečani pohodi! S koliko važnostjo koplje otročad iz snega mah ter snema cele živozelene maho- vite plasti raz skal! Ko je vse pri hiši. pričnejo postavljati jas- lice. Hišni oče ali odrasli sin pribije na zid široko lt-sko s tremi policami, ki so zvezane s poševno ležečimi hodniki in predstavljajo stezice in prehode. Vse to pokrijejo z mahom Na najvišjo polico postavijo mogočen Hero- dov grad, trdnjavo z nebroj stolpiči in veli kimi vrati, pred katerimi stoje vojščaki » -deoih ali modrih hlačah in belih jopičih, prešitih z zlatimi vrvicami. Pa tudi na trd njavskem. stolpu stoji vojščak z razvito za stavo Pod gradom je mala ravnica, na njej pa je obilo ovac in pastričkov Ob stenah -< gore Iti pečine, kjer je islolako vse polno zelenja Najznamenitejše ie na tej etaži duplti. kjer izvira studenček, od koder odnašajo vo do. Sredi najširše spodnje ploskve pa j* (.levček s sveto družino, okoli hlevčka stoje pastirji in pasejo ovčice. povečini obrnjene proti božjemu stanu, nad hlevčkom pa je za okrožena žica. na kateri visi včasih kar po deset gioric in je nekaj med njimi takih s trobento. Kako imajo Kamnogoričani jaslice v či slih, je videti tudi iz tega, da na njih raz- stavijo razne, zanje dragocene naravne pred mete. Tako je pred leti prinesel neki doma čin s Triglava kamen, ki ga vsako leto deue ua jaslice in na njega postavi čvrstega ilov- natega gamsa Od kdaj Kamnogoričani sami izdelujejo jaslice, ni znano. Ene iz med najlepših so do nedavna vsak Božič raz stavili v malem znamenju, ki stoji med rojst nima hišama znanega slavnega slikarja Ma tevža Langusa in pesnika dr Lovra Toma ua. Izdelal jih je sam Langus, ko je bil še doma v Kamni gorici in preden se je od pravil študirat slikarstvo Tudi v zrižni mo nakovski razstavi jaslic se nahajajo kamno goriške in so zelo cenjene Izdelovanje in postavljanje jaslic v zadnjih letih nekoliko pojema, kar je pač znak popuščanja mladine v smislu zajepoto Vendar pa jih je »e mno go, ki nočejo opustiti starih običajev in se tudi ne marajo sprijazniti s postavljanjem božičnega drevesa. Z legajočim mrakom popoldne pred sve tim večerom narašča božično razpoloženje Ko zazvoni Zdravo Marijo, zadiši v vasi po kadilu, v vsaki hiši molijo in škropijo z bla- goslovljeno vodo Ce stopaš zvečer skozi vas. ki je druge dni tiha in mirna, slišiš iz hiš prijetne, navadno kar poskočne melodije ve selo-svečanih božičnih pesmic, katerih se je mnogo rodilo na Gorenjskem Družina hodi k družini ogledoval jaslice Pa ne samo do- mačini. tudi posamezni okoličani iz sosednih vasi. kjer ni opisanih božičnih običajev, kaj radi prihajajo aa sveti večer na obisk k na šim vaščanom Oglarji in drvarji, ki so pre bili vse leto v svojih kočah širom gozdov Je lovice in prezimujejo pri okoliških kmetih, prihajajo v svečano vasico iu pri znancih ča- kajo polnočnice Tudi njim. celoletnim sa- motarjem je razširila božična noč drugače precej tesno dušo in kaj radi pripovedujejo, kaj vse so doživeli tekom leta v svojem kra l.estvu v tihi zeleni gori Prav stara božičua navada je tudi streljanje s pištolami Skozi vse leto leže pozabljene na podstrešju, dan pred Rožičem pa jih fantje osnažijo in na bašejo ter pokajo, da se čuje daleč v sveto noč. Ko zadoni iz lin v mogočno vsemirje bo- žični zvon, doseže svečanost svoj višek. Vse utihne ter [K»luša najveličastnejšo pesem, prinašajočo mir ljuderu na zemlji, ki so dobre volje Ko odzvoni, se vaščani pričnejo počasi pripravljati na polnočnico. Pri razhodu SJ ta večer ae voščijo »lahko nočt, marveč samo »vesele praznike« To je gotovo v zve- ii s tem, da so tudi pastirji prečuli vso bo- žično noč. Vse odide k polnočnici le enega puste doma za varuha, da čuva hišo in pazi, da ne ugasne 6veča, ki gori ves večer in tudi med [>olnočnico. Ta luč naj znači, da se je rodil Kristus, luč sveta; ui pa izključeno, da je ta običaj ostal iz starih časov, ko so Slo- vani še častili solnce ter praznovali Božič kol pričetek naraščajočega dneva. — V arih doma se oboroži s pištolo iu staro sabljo, ki je po- nekod že nad 100 let pri hiši. Božji hram veličastno blesti v božično noč, posebno, če je zunaj vse zasneženo. Iz bližnje in daljne okolice korakajo okoličani k cerkvi. Krasno je gledati, kako se pomikajo velike skupine lučic, odsevajočih v zimski belini. V božični noči nikdar ne svetijo z modernimi lučmi, marveč povečini z lesenimi bakljami. ki so jih sami pripravili ravno za pot k pol- nočnici. Se vedno je lepa naša domača polnočnica, vendar je mnogo izgubila odkar je neki žup- nik menda okrog leta 1890. prepovedal naj- starejši in najlepši božični običaj. Med pol- uočnico so prepevali samo slovenske pesmi, med njimi mnogo domačih božičnih. Sedaj udomačene, iz nemščine preložene »Svete aočit še niso poznali Božičnice je pela vsa cerkev Ko pa so cerkveni pevci ubrali pre- lepo pesem: »Se lepša si kot sladki raj, po- zdravljena bod' vekomaj!« — takrat je vse uživelo v cerkvi: larani, stari in mladi, mo- ški in ženske, fantje, dekleta in deca so pri- uesli s 6eboj v cerkev instrumente, največ tako imenovane škrjančke ter mehove za oponašanje kukavic in so pričeli žvrgoleti in kukati, da je bilo veselje. Vsi so hoteli dati luška veliki sreči, da se je rodilo božje de- te. Anton T o m a n, poznejši tržaški ve- letržec, ki je bil največji dobrotnik naši vasi, ;e v pozni starosti kaj rad pripovedoval, ka- ko srečen je bil, ko je mogel 6laviti rojstvo ( Gospodovo z oponašanjem kukavice med polnočnico... O sličnem običaju med bo- žičnico sem nekoč čital, da je še udomačen v rudarskih pokrajinah Češke. Morda so ga k nam zanesli rudarji, tnorda pa je to ostanek staroslovenskega bogoslužja. V naši sosedni cerkvici ua Lancovem so našli pred leti stare slovenske mašne knjige in ni izključeno, da je bil v Kamni gorici pred časi starosloven- eki cerkveni obred. Po končani polnočnici še dolgo zvone in pritrkavajo. Mehka, svečano doneča melodi- ja naših zvonov 6e druži z melodijami zvonov sosednih fara v veliko božično pesem, ki sla- vi rojstvo Gospodovo in uspava srečne va- ščane, v kolikor pač ležejo k počitku. Božično vezilo Za praznike vam pišem, vse dobro vam želim: mir bodi v vaši hiši in Bog ljubezni z njim. Vezilo vam pošiljam, izgnani, daljni brat — v dnu srca sem ga hranil, izjokal tisočkrat. Iz srca je privrelo, do srca naj vam gre, potomcem naj poroča današnjih dni gorjč. Ker slušal sem Pravice, Ljubezni sveti glas, ker ljubil sem Človeka in zemlje svoje kras, ker ljubil sem očeta in brate in sestrč, ker branil sem otroke in matere ime — ječim v deželi tuji, obsojen v zlo, temd — kot v solncu žeja joče, odsekano drevo... Živa meja Svobodne nas ustvaril je Gospod, vsak svoje ljubi, čisla in neguje, krivična roka le po tujem ruje: med mojim so in tvojim žive meje. Vabljivo pač se v meji cvet blesti, a trn bodeči se pod cvetom skriva, in kri in jezik sta kot meja živa in večno žejna zemlja je krvi. Rojakom Kadar vam pomlad zašije, belo krilo z zemljč sname, v plašč zeleni gozd ovije — spomnite se, bratje, name. Kadar pri zabavi zbrane dobra volja vas prevzame, ko vam sreče solza kane — spomnite se, bratje, name. Kadar boste plug ostrili, deli sevnice čez rame skednje in kleti polnili — spomnite se tudi name. Ko vabili boste v svate, belili domače hrame, bale tehtali bogate — spomnite se tudi name. Kadar boste krščevaje listali imen sezname, pohitite v naše kraje — spomnite se tudi name. M. Pugelj: Jaslice Tončku, ki sedi suh, črn in slabo oblečen v kuhinji za vrati, je pomolila ravnokar kuharica krožnik z večerjo, sestoječo iz kisle repe, zelja, krompir- ja in debelega rjavega fižola. Kakor vselej je nabrala tudi to pot ostanke z raznih krožnikov ter jih postavila pre- denj brez besede. A nocoj je drugače kakor druge dni. Nocoj je sveti večer. O ti prazno, pusto mesto, ki nič ne veš o zapovedanih praznikih! Pomi- valka žlopota z vodo, rožlja s krožniki, premetava žlice, nože in vilice, kuha- rica preriva piskre po štedilniku, pes sreblje glasno cmokaje redko juho, po veži poje vinjeni gost in iz gostilne pri- haja zamolkel govor pivcev in smeh mlade natakarice. Tukaj sta si enaka petek in svetek. a zunaj na deželi leži nocoj nad vasjo božji mir in tisti, ki so res dobri in Bogu mili. vidijo sivega ogromnega angela, ki je razprostrl pe- ruti od konca do konca vasi in drži v roki dolgo oljkovo vejo. Hiše, hišice in bajte mu kade iznad snežnih streh pro- sojni dim in cerkev kaže nanj s svojim velikim, belim kazalcem. Nocoj se fant- je ne tepo in vsi so zbrani okrog svojih mater, pa se jih drže za krilo kakor ta- krat ko jim jc bilo oo pet le< ln so dr- žali še prst v ustih. Vse je zbrano, kar spada k obitelji Hiša čista oče so od- ložili pipo in kade cigaro mati so opa- sali beli, široki predpasnik. Marička je pa nocoj tako lepa kakor gartroža na vrtu. Samo po vasi poglej, pa boš videl ta- koj, kako je nocoj dobra in blaga. Vse hiše čepe v snegu kakor dobrohotne domače živali pa prijateljsko pomeži- kujejo s svojimi milimi rdečimi očmi. Tam je ena. ki gleda iznad drugih ka- kor slon izmed volov in krav. Velike, bele oči ima. vsa je jasna in svetla in pozdravlja daleč po dolini na dolgo in široko. Otroci delajo jaslice. Pripravljajo mah, delajo hribček, ograde ga z zlato ograjo in zapro zlata vrata z zlatim ključkom, da i.e bodo -riogle ubežati ovce, ki jih bodo nagnali v jaslice. Tonček, črni kuštroglavec in belozo- bec, je povečerjal. da sam ni vedel kdaj. Pokrižal se je, vzel je klobuk in odšel na dvorišče prav tiho in neopaz- no. Obstal je in pogledal v nebo. če bi ne ugledal tistega sivega angela. Ni ga videl, toda pozdravilo ga je toliko zvezd, tako bogato se iskrečih in zla- tih, tako prijaznih in domačih, da ni čudno, če se je pomenil ž njimi že premnogi blagi zemljan, proseč za do- brotljivo uslugo. Tonček ni dejal klobuka na glavo. Zaka.i tam med zvezdami so njegovi starši, tisti gospodar ki je odložil na nocojšnji večer pipo in prižgal cigaro in tista mati. ki je opasala beli. prostra- ni predpasnik. In Marička ki je bila nocoj tako lepa kakor vrtnica v ogradi. In Tonček je stal odkrit sredi dvo- rišča. majhen, suh, črnolas. gledal s svojimi iskrimi očmi v oči očeta, ma- tere in Maričke. premikal svoje sočne rdeče ustnice, pa se pogovarjal tiho s svojci. Ko jim je vse povedal in marsikaj potožil, je stopil v hlev. kjer so mulili konji mrvo iz jasli in prežvekovale ve- like, rdeče lisaste krave. Vzel je iz rja- vega zaboja svojo najlepšo obleko, jo oblekel in se tiho odpravil v mesto. Pa je že lezla v ulice megla, vlažna in umazano rumena in je bil mahoma ves večer hladen in pust. kakor bi ga Bog zavrgel. Dolgočasne, prostrane hiše so tonile v megli kakor v zastrup- ljenem morju in prikazovale so se dru- ge, kakor bi se valile iz njega in se spet vanj pogrezale. Nikjer ni bilo zvezd, nikjer blagega sivega angela in tudi ne belega prsta visoke cerkve, ki bi ga po- kazal. Od nekod iz sredine meglenega morja je mrzlo zvonil tramvaj in zdaj od tukaj in zdaj od tam se je zadri v noč črn avtomobil s svojim prašičjim glasom. Tonček pa je šel in šel in ni gledal ne sem ne tja. ker je bil ves doma in med svojimi. Tako je prišel do velike razsvetljene hiše. kjer ie bilo zbranih mnogo ljudi. Ravno so se odpirala vi- soka svetla vrata in vsa množica se je zganila in hotela kakor en sam mož na- enkrat skozi ta vrata. Tonček je bil ne- nadoma sredi ljudi, ki so pritiskali z vseh strani in nesli s seboj tudi njega kakor potok lupino. Ze so se zvalili čez prag. razdelili so se na več vrat še na več. še na več in končno je stal Tonček pred človekom v modri kapi. ki mu je rekel: — Daj listek. Tonček ni vedel kako in kaj. — Čakaj. Ne smeš naprej, dokler ne daš listka. Naenkrat je pristopil še en kapar. — Nimaš listka! Pusti ga! Tja-le v kot se stisni! In potisnil ga je v pregrajen prostor pod široki hodnik. Pred njim pa kakor v cerkvi. Vse žamet in zlato, vse v lučih kakor v cerkvi in spredaj na veliki podobi do- mači grič. Pa spomlad, pa košate ja- blane. ki cveto sredi nje. Ljudi pa vse polno. In zdajci se je dvignila podoba in glej. kakšne jaslice! Kako prekrasna Marija, podobna sestrici Marički na sveti večer! In sveti Jožef s kratko, okroglo in sivo brado kakor rajnki oče! A zadaj miga z uhlji sivi osliček in opleta z repom debelušna rdečka. Kako sije iz jasli Jezušček in kako ljubko izteza bele ročice! In koliko pa- stirčkov pred hlevčkom in še vedno prihajajo in vsi govore tako. da se vse razume. To je čudovita povest kar pripoveduje tisti stari sivi pastir, in to je pesem, kar govori mladenič, ki je pristopil za njim. Zdaj pa pozor! Iz- med drevja je priplavala repata zvez- da in glej. že prihajajo z desne sveti Trije kralji. Prvi je Gašper, ki pozna vsa pota in ceste, drugi je zgovorni gospod Miha. tretji pa, ki je ves sre- brn in zlat. je zamorec Boltežar. Prišli so pred hlevček in poklanjajo malemu novorojenemu kralju bogate darove. Povesti in bajke in pravljice pa se pleto druga iz druge. Tudi otroci pa- stirjev pridejo, pa izrekajo Jezuščku svoje male in kratkočasne želje. Jezu- šček. ki je blag in mil in tudi sam otrok, se pogovarja z njimi po otroško in jim izpolni vse. kar hočejo. Ko so se jaslice skrile in so pričele ugašati luči. je prišel Tonček skoro zadnji iz hiše. Ves poln sreče in ves razsanjan od vsega očarljivega, kar je ravnokar gledal, ie mahoma odskočil.