NAJPRIMERNEJŠE RARILO ZA ROŽIČ AEI NOVO LETO JE SLOVENSKA KNJIGA
ZBORNIKI SVOBODNE SLOVENIJE, ki so najbolj reprezentativna knjiga slovenske demokratske emigracije', so še na razpolago. Dobite lahko vse letnike od 1. 1949 do leta 1970 (razen letnika 1954, ki je pošel).
NEVIDNA FRONTA. Spomini generalštabnega polkovnika Vladimirja Vauhnika. To je edinstvena knjiga v slovenski književnosti. 445 strani zanimivega branja enega najbolj sposobnih tajnih obveščevalcev med drugo svetovno vojno.
ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA. Spisal Marijan Marolt. Zabavna in duhovita knjiga.
Nobena od teh knjig ne sme manjkati v Vaši knjižnici. So pa tudi naprimernejše darilo prijateljem za Božič ali Novo leto. Na razpolago so v Slovenski hiši v upravi Svobodne Slovenije.
Svojim slovenskim in argentinskim prijateljem darujte za praznike slovenski
MARTIN FIERRO
25-LETNICA
ZEDINJENE SLOVENIJE 25. I. 1948	25. 1. 1973
SLAVNOSTNA VEČERJA
na Pristavi, v soboto, 30. decembra 1972, ob 20.30 Vabljeni vsi bivši odborniki, člani, članice in prijatelji Vstopnice na razpolago v društveni pisarni
Blagoslovljen božič in srečno novo leto želijo vsem prijateljem in znancem v Argentini Franc Plesničar z ženo ter sinovi Andrejem, Markom in Frankom (ki so včasih v Argentini tvorili orkester „The
Goldentone“.
Obenem priporočajo svojo NOVO PLOŠČO A. M/ F. PLESNIČAR, ki je delo imenovanih treh bratov. — Naročila za to ploščo sprejema iz prijaznosti Dušnopastirska pisarna. Stane dva avstralska dolarja, k čemur je treba prišteti še poštnino in carino.
ESLOVENA UM
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO ¡ Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
SLOV. DOM V SANi MARTINU vabi vse svoje članstvo na
redni občni zbor
z običajnim dnevnim redom, ki bo v nedeljo, 24. decembra, po sv. maši v domu.
j Naš dom San Justo
: :
vabi na	:
E	1
BOŽIČNICO
■	ki bo v nedeljo, 24. decembra, po
slovenski maši.
■	Na sporedu ob jaslicah: zvonjenje 5 j in božične pesmi, branje biagovesti : E z voščili, nastopi otrok in mladine 5 J ter sedem božičnih pesmi mladin- j 5 skega zbora deklet in fantov.
:	s
Dr. Tone žnžek
ADVOKAT
|	j
: želi vsem rojakom blagoslovljen
j	E
božič in srečno novo leto
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RALI, CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Slovenski dom v San Martinu
E	:
želi vsem svojim članom in članicam ter vsem prijateljem Doma blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto ter vabi na
:
5	BOŽIČNICO
:	:
:	ki bo v soboto, 23. decembra, točno ob 7 zvečer v Domu. Lep božični
spored. Vstop brezplačen.
Prav tako vabi vse na
|
silvestrovanje
ki bo v nedeljo, 31. decembra, ob 9 zvečer v Diamu ob sodelovanju
■
orkestra Planike
:
:	Obveščamo, da odbor ne bo rezerviral miz.
■
PRIPOROČAMO BRANJA VREDNE KNJIGE:
Franc Ižanec: Odprti grobovi, II: Bela krajina joka. Buenos. Aires, 1970. Strani 184. — Stane 1.500 pesov.
Franc Ižanec: Odprti grobovi, III: Dolga leta nedolžna kri napaja slovensko zemljo. Buenos Aires, 1970. Strani 264. — Stane 2.000 pesov. Franc Ižanec: Odpri grobovi, IV: Posmrti zagovor vetrinjskih junakov.
Buenos Aires, 1971. strani 320. — Stane 2.600 pesov.
Vladimir Kozina :Komunizem, kot ga jaz poznam. Dokument I. Buenos Aires, 1972 Strani 84. — stane 800 pesov.
Pastirjev glas v tujini, I: Pisma, govori, pridige, duhovne misli in članki škofa dr. Gregorija Rožmana. Buenos Aires, 1970. Strani 484. — Stane broširan izvod 2.500 pesov, vezan pa 3.000 pesov.
Miha Marijan Vir: Pravi obraz osvobodilne fronte. I: Delo komunistične partije v kraljevini Jugoslaviji pred okupacijo. Buenos Aires, 1972. —Stane 700 pesov.
Miha Marijan Vir: Pravi obraz osvobodilne fronte. II: Delo partije med okupacijo. Buenos Aires, 1972 (pravkar izšlo). Strani 368 z mnogimi fotografijami in dokumenti. — Stane 3.000 pesov.
Naročajo se knjige lahko na naslov: Dr. Filip Žakelj, Rivadavia 234, Adrogue, pcia Bs.As., Argentina. Dobe se pa tudi v Dušnopastirski pisarni in pri poverjenikih.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.— — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213
UNIV. PROF.
DR. JLAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Društvo Slov. protikom. borcev TAROR
Starešinstvo društva sklicuje
16. REDNI TABOR
ki bo v nedeljo, dne 24. decembra, v Slovenskem zavetišču škofa dr. Gregorija Rožmana.
Dnevni red: 10.30 občni zbor društva;
11.30 sv. maša;
Kosilo
Vljudno vabljeni vsi prijatelji z družinami ter člani društva, katerih dolžnost je častna obveznost.
Starešina: Korošec
■ _________ ____________
Blagoslovljen Božič in uspehov in sreče polno leto 1973 želi vsem odjemalcem in rojakom
■
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
■
■
M L E B L E S
¡BS
....
. »s*r”	‘ .
Podružnice
CALOS SPEGAZZINI Avda. 25 de Mayo 136
•
Almafuerte 3230
_	SAN JUSTO
Ruta 205
Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197
Električni aparati Volvo — Yelmo
Izključni zastopnik: Hitachi —• National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall.
Najlepše doživete božične praznike
vošči članom, vlagateljem in vsem rojakom
KREDITNA ZADREGA “SLOGA” z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97
Ramos Mejia
T.E. 658-6574
Srečne praznike rojstva Gospodovega in zdravo novo leto 1973 želi odbor
slovenskega zavetišča dr. Gregorija Rožmana
Vsem pomoči potrebnim rojakom, članom in dobrotnikom zavetišča.
Martin Fierro 4264	San Justo
Ob prazniku božje ljubezni podprimo gradnjo zavetišča!
Potujete v RIM — Italijo?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov.
Hotel BLED
00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
in Hotel DANIELA
00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051
Lastnik: VINKO LEVSTIK
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli!
Da bi novorojeno betlehemsko Dete razlilo svojo milost blagoslov na vse rojake želijo
PETER BAJDA in sinovi
sodarstvo
Benavente 4367
Villa Nueva - Guaymallen T.E. 61627
Mendoza
Blagoslovljene in milosti polne božične praznike in veselo novo leto
želi
vsem rojakom in odjemalcem
Rep. de Chile 3036
B IVE GR O
MIZARSKA DELAVNICA San Justo
T.E. 651-3452
Veliko božjega blagoslova v božičnih praznikih
in mnogo uspehov v novem letu 1973 želi vsem rojakom
SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE
CACES
Pedro Molina 140	San Jose - Guaymallen	Mendoza

LJUBLJANA — iNa 8. grafičnem bienalu v Tokio, kjer je bil v mednarodni žiriji ravnatelj Ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik, je prvo nagrado prejel japonski grafik Taka-macu, drugo je prejel Riko Debenjak, tretjo pa Janez Bernik. Poleg teh so bili nagrajeni še štirje drugi umetniki.
DOMŽALE — Ob 15. letnici okteta bratov Pirš iz Jarš je bil 24. novembra v Domžalah koncert narodne in umetne pesmi. Poleg imenovanega okteta so sodelovali še okteti: šentjernejski, Goriški, Briški in Jelovica.
LJUBLJANA — Društvo likovnih samorastnikov iz Ljubljane, ima 50 članov, je 25. novembra v dvorani Pokrajinskega zavoda odprlo kolektivno razstavo svojih članov pod skupnim naslovom „Podoba Ljubljane“.
LJUBLJANA — Eksperimentalno gledališče „Glej“ ima novo dvoranico v Lichtentumu. Je to nekdanja kapelica v tem zavodu, ki ga je komunistični režim spremenil v dijaška domova Ivana Cankarja in Anice černejeve. V dvoranici ima ob petkih, sobotah in nedeljah prostor tudi disco klub Poljane. Gledališče Glej je v prvi premieri po stavilo na oder enodejanko sodobnega holandskega avtorja Lodewijka de Boe-ra „Kopja“, ki ima le dve vlogi. Drama je zelo zapletena ter po pisanju kritikov igralca Radko Polič in Milena Zupančičeva nista mogla kaj posebnega pokazati.
CELJE — V Ljubečni pri Celju so 27. novembra odprli novo opekarno, ki bo letno izdelala 25.000.000 milijonov opek. Opekarna Ljubečno pa bo skupaj s starim obratom mogla izdelati 57 milijonov opek. Če pa bodo v novi tovarni uvedli še eno izmeno, bo produkcija še bolj narasla. Novi obrat s poslopjem in opremo je stal 28.000.000 dinarjev.
BIZELJSKO — Na Bizeljskem in obronkih Orlice so letos pridelali precej manj vina, razen tega pa je, kakovost podpovprečna. Ker so se kmetje bali slabega vremena, so s trgatvijo pohiteli. A so imeli precej neprilik, ker mošt ni hotel \ vreti. Domnevajo, da nevretje mošta poleg drugih razlogov, povzroča pomanjkanje mikroflore na grozdju, ker so nova škropiva tako temeljita, da uničijo mikrofloro, ki je potrebna za vretje. Kljub islabi vinski letini, je odkupna cena vina višja kot lani.
ŽELEZNIKI — V tovarni Alples so ostali skoro brez hlodovine, ker privatni lastniki ne dobavljajo lesa, iz družbenega sektorja pa tudi ne dobe skoro nič. Privatni lastniki gozdov ne sekajo, ker se jim sekanje ne izplača. Za meter hlodovine dobe 220 dinarjev, od tega pa morajo odšteti za razne davščine kar 140 din. V Alplesu, kjer izdelujejo pohištvo, so poslali posebno pismo pristojnim oblastem, v katerem
SLOVENCI
BRAZILIJA
Tri srebrne poroke v Sao Paulo
V nedeljo, 12. 11., so pri popoldanski službi božji za Slovence trije ugledni zakonski pari ihkrati slavili srebrno poroko. Slavnost, se je sicer obhajala z nekaj zamude, a je bila zato toliko lepša.
Adolf Jančar iz Ljubljane in Agata Arko iz Komende sta tiho praznovala srebrno poroko že nekoliko prej. Poročila sta se v Avstriji in šla najprej v Čile. V Sao Paulo imata podjetje usnjenih izdelkov. Od petih otrok je prva že opravila univerzo.
Septembra sta dočakala 25-letnico poroke inž. Herbert Slivnik iz Podčetrtka na štajerskem in žena Milka iz Sežane. Herbert je podravnatelj nemškega velepodjetja Siemens v Sao Pau-
lo.	Hči Milena končuje univerzo, Maks je v srednji šoli.
Oktobra pa je minilo 25 let, odkar sta se poročila vedno veseli trgovski potnik Pepi Daneu in žena Violeta, ooa z Opčin. Sinova sta končala univerzo.
Vsi trije pari so radi sprejeli župnikovo povabilo, da srebrno poroko obhajajo skupaj pri slovenski maši. S tem da že 15 let (od oktobra 1957) redno prepevajo pri slovenski maši so zaslužili, da se jih rojaki oddolžijo tudi na zunaj.
K maši je prišlo nad 80 ljudi, kar je za malo skupino lepo število. V sprevodu so prišli do oltarja otroci slavljencev, zakonski pari in duhovščina. Z župnikom sta somaševala dr. Janez Božič, rektor univerze v Paraná, in Alojzij Ilc, župnik Najsv. Zakr. Univ. prof. dr. E. Alojzij Fonda je bil ceremonijcr. Pridigal je kapucin Božič. Obhajilo so
se zavzemajo za zmanjšanje davščin, da bodo kmetje imeli vsaj nekaj dobička od prodaje lesa.
LJUBLJANA — 18. novembra popoldne so ise nad vso Slovenijo razdivjale nevihte, ki jih je povsod spremljal tudi sneg. Največ —■ 17 cm — ga je zapadlo v Slovenjem Gradcu. Naslednji dan 19. novembra je bila snežna odeja v Ljubljani debela 3, v Planici 12, v Mariboru 12, v Postojni 3, v Novem mestu pa 8 cm. Neurje je trgalo električne in telefonske napeljave, vlaki ih avtobusi so imeli velike zamude.
JESENICE' — Alkoholizem je postal v Sloveniji nacionalno zlo. To so ugotovili 18. novembra na plenarnem sestanku klubov za zdravljenje alkoholikov v Sloveniji, ki je bil na Jesenicah. Ugotovili so, da je v Sloveniji
80.000	alkoholnih bolnikov. V bolnišnicah pa je za zdravljenje na razpolago le okoli 500 postelj. Zato so na_sestanku predlagali naj bi ustanovili poseben sklad za zgradnjo centra za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma. S pomočjo tega sklada bi nato nujno povečali število postelj v bolnicah za zdravljenje alkoholnih bolnikov.
DOMŽALE — Jože Pucko iz Grobelj je pri domžalskem Kurivu, ki je enota trgovskega podjetja Napredek sredi oktobra naročil tono in pol premoga; konec meseca so mu pripeljali 1300 kg podjetje pa pravi, da bo moral doplačati še za 450 kg češ, da, bo mu pripeljali 1950 kg. Pucku je premog pripeljal na polno naloženem tovornjaku šofer, stri-sel del tovora pred drvarnico in na oko ugotovil, da ga je točno tono in pol. Mož je dvomil, si sposodil tehtnico in tehtal premog v posodi za 50 kg. Ko je pobral zadnje smeti, se je premoga nabralo za 1300 kg. šel je v poslovalnico protestirati, pa so mu pokazali uradno potrdilo, da je bilo premoga za 1950 kg ter da bo moral doplačati 1950 kg premoga s ¡stroški za prevoz in tehtanje, ki so znašali 14.000 dinarjev. Sedaj pa Pucko išče človeka, ki bi podkuril ljudem na domžalskem Kurivu, na ‘ četudi bi s tem nekoliko zavrl napredek Napredka.
VRHNIKA — Avtocesto od Vrhnike do Postojne so nameravali odpreti
30.	novembra. Ker pa so se dela zavlekla predvsem zaradi tehnične ovire pri štampetovem mostu in pa zaradi slabega vremena zadnje dni novembra, bodo odprtje prestavili v sredo decembra.
LJUBLJAiNA — V Slovenskem šolskem muzeju so 23. novembra odprli razstavo „Prizadevni šolniki na Slovenskem v obdobju 1774—1914“. Razstava ni posvečena slovenskemu šolstvu, ampak le šolnikom, ki so se od prosvet-ljenstva dalje 'odlikovali v svojem poklicu ter kot organizatorji, borci za Uvedbo materinščine v šole ter kot pisci učbenikov in strokovnih razprav. Prikazanih je 74 šolnikov.
PO SVETU
slavljenci prejeli pod obema podobama. Po maši so vsi navzoči odšli v dvorano, kjer^ so se ob bogato obloženih mizah po župnikovem nagovoru ob veselem prepevanju zamudili pozno v noč. Veselega p. Mansueta Božiča so bili ljudje še posebno veseli, ker je dober pevec in_ kljub veliki učenosti in visokem položaju družaben gospod. Z gospodom Danetom sta že na romanju v Aparecido odkrila, da sta nemara v sorodstvu po Danevovi stari mami, ki se je pisala Božič in bila iz istega kraja, Dolge Poljane pri Vipavi. En razlog več, da se je p. Božič _ udeležil slovesnosti, ki je bila ena najlepših srečanj Slovencev v Sao Paulo.
Slovenci v Argentini
(Nad. s 6. str.)
Edvard Kenda, Milan Levstik, Feliks Oblak in Jurček Puhek.
Pravljična igra „Od pastirja do cesarja“ pa je v režiji gdč. Angelce Klanjšek 's sceno g. Toneta Oblaka privabila lepo število rojakov. Igra, ki je ena izmed boljših slovenskih pravljičnih iger, je potekala v treh dejanjih. Prvo dejanje je bilo v siromašni hiši, na domu pastirja Pavleka, drugo je bilo v gozdu, tretje pa pa na cesarskem dvoru. Poleg 'Pavleka 'so nastopali: šmon-ca in Jurko, Pavlekova brata, mati, (trije pastirji, ded Dobrin, cesarica, Kakaduj — dvorni maršal, pisar, Pipec — kuharček, glasnik, hlapec, stražnika, trobentači, telovadci, vile in škrati.
Da je igra lepo potekla so z izdela-vanjem oblek in s pripravo odra mnogi pripomogli tudi starši, posebej še člani šolskega odbora z g. Pavletom Malovrhom na čelu.
SLOVENSKA VAS
Konmemorativna 20. obletnica smrti dr. Lovrenčiča
V petek, 8. decembra je slovenska mladina iz Lanusa priredila komemora-tivno proslavo slovenskemu pesniku, pisatelju in vzgojitelju dr. Jožu Lovrenčiču. Program je bil sestavljen iz dveh del: recitacijski in govorniški. Dekleta in fantje slovenske vasi so občutno dovršeno recitirali nekaj njegovih pesmi in izvleček iz epa Sholar iz Trente.
Dr. Tine Debeljak, pesnikov osebni prijatelj je povedal nekaj misli in pokazal pomembnost tega kulturnega večera. Poudaril je predvsem Lovrenčičevo osebnost in njegovo neutrudljivo voljo do dela za slovenstvo. Temu govoru so sledila besede Jožeta Lovrenčiča, sina pesnika; obudil je spomin n? očeta in se zahvalil dr. T. Debeljaku m lanuški mladini za to proslavo.
LJUBLJANA — Čeprav je v Sloveniji kmetov le ena petina, živi nad polovico prebivalstva Slovenije v naseljih, ki imajo manj kot 500 prebivalcev; mest z več kot 10.000 prebivalci je v Sloveniji le 10.
Umrli so od 19. do 27. novembra 1972:
LJUBLJAiNA — Štefanija černoč roj. Hoenigman; Ivanka Ulaga; Angela Ahčan; Draga Kragelj roj. Vončina; Bogomir Čibej; Albert Šuligoj; Milovan Zajec; Peter čok, 89; Franc Pahor. Mrzlikar; Anton Osredkar; Kristina Jazbinšek; Štefan Ilič; Jakob Lazar, 83; Valentin Jaklič; Felicita Labernik, up. prof, 73; Viktor De Gleria, up. veterinar; Pavla Lipužič roj. Mraz, 79; Janez Žagar, novinar; Valentin Jamnik, borec za severno mejej JVIiroslav Ka-menšek; Franc Blažin; Lujo šubect; Hedvika Vogeljnik roj. Goli; Jernej Račič; Franc Mostar; Pepca Garvas roj. Kocmur; Mitja Butara; Janko 'Razpotnik, kroj mojster; Anton Dovjak; Vera Globočnik; Vladimir Liiek; Jože Vidmar; Frida Sitiene roj. Ebner; Pepi Božičnik; Janez Razpotnik; Erna Lenče roj. Jank; .Pavla Papež roj. Keršič. 88; Jože Lavrič; Ivan Makuc, Martin Svete; Miha Ponikvar.
RAZNI KRAJI — Adolf Kalan, Celje; Anton Brank, Repnje; Dolfi Bervar, borec za severno mejo, Celje; Marija Tornič roj. Zaletei', Polje; Marica Rakovec roj. Bertoncelj, Zg. Dobrava pri Kropi; Martin Kolar, bivši kroj. mojster, 80, Vojnik; Prane Vogrinčič, salezijanski duhovnik, 78, Kapela pri Radencih ;Nanda Kabš, gozdar, Gaber pri ¡Semiču; Marija Marinc roj. Gojz-nikar, 89, Celje; Bojan Artelj, Pržanj; Maks Tofant, Bukov Žlak; Marija Stritar roj. Peček; Josipina Žnidaršič rci. Samsa, 1. Bistrica; Vinko Čepon, Verd; Janez Žitko, 82, Dol' pri Borovnici; šte-fi Obersnel, Portorož; Franc Babšek, Babna Gorica; Viljemina Petriček roj. Plohl, Gotovlje; Frančiška Gombač roj. Slapničar, Kresniške Poljane; štev o Šink, odvetnik in notar, Škofja Loka; Manca Matjan, Vižmarje: Milan Vrtovec, Rogaška Slatina; Terezija Jakoš roj. Virant, 73, Studenec; Zinka Cigoj, Celje; Karel Breznik, Litija; Frančiška Rotar roj. Novak, Podsmreka; Franc Ks. Osterc, biseromašnik, up. prof., 87. Križevci pri Ljutomeru; Tončka Starič, Dobrunje; Milena čohal roj. Koštal, Ankaran; Štefanija Herman, Koper; Klara Turk roj. Kavar, Zagorje; Apoloniia Gluhar roj. Noč, Javornik; Neži Bavec, Maribor; Franc Kovačič, 84, up. žurinili, Trnje pri Postojni; Vladimir Pogačnik, čevica; Anton Boštele, Jesenice; Vladimir Kobi, Rogatec; Stanislav Orel, Nova Gorica; Uršula Jamnik ro.j. Intihar, Zgornji Rudnik; Peter Prija-novič, Bedenj; Pepca Kotnik roj. Lenarčič, 85, Bloke; Jože Štojs, Studenec.
O, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik!
-anasm»-	-■' maumrn
MLADINSKA KNJIŽNICA želi vsem bralcem in slovenski mladini v Argentini in po svetu vesele božične praznike in srečno novo leto 1973!
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom
SIMON RAJKU
Tucumán 1561, 7. nadstr., št. 49
T. E. 46-9440
OBVESTILA
SOBOTA, 23. decembra 1972:
V	Našem domu ob 20 slov. božič.
V	Domu v San Martinu božičnico. NEDELJA, 24. decembra 1972
V	Domu v San Martinu dopoldne po maši redni občni zbor.
16.	redni tabor Društva slovenskih protikomunističnih borcev Tabor ob
10.30	v zavetišču škofa Rožmana.
V	Našem domu v San Justu po sv. maši božičnica.
SOBOTA, 30. decembra 1972:
Na Pristavi ©b 20.30 slavnostna večerja ob 25-letnici Zedinjene Slovenije.
NEDELJA, 31. decembra 1972:
V	Domu v San Martinu silvestrovanje s Planiko.
V	Domu v San Martinu bo po maši občni zbor krožka SDO.
V	Domu v Carapachayu zvečer Silvestrovanje s pestrim sporedom.
Na Pristavi ob 21 slovo od starega leta.
NEDELJA, 7. januarja 1973:
Tradicionalna misijonska veletombo-
la v Ateneo Don Bosco v Ramos Mejia.
V	Slovenskem domu v San Martinu
je nekdo pozabil otroški dežni plašč in otroški dežnik. Zglasiti se v Domu pri gospe Potočarjevi.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Otroška kolonija odide 27. decembra s postaje Retiro z vlakom „Serra-noche“ ob 22, 05 uri. Za kolonijo je rezerviran vagon št. 32. Otroci naj se zberejo 1 uro pred odhodom vlaka, da se lahko dobro uredijo
Deklice naj po možnosti prinesejo s seboj kvačko in konce volne. Prosimo, da ostali del plačila poravnate Čimprej.
Seja referentov ZS bo 21. dec. ob
20.	uri v društvenih prostorih.
Slovenska božična oddaja bo v soboto, 23. dec. ob 17. 34 uri na radio ANTARTIDA Slovence bo pozdravil za božič msgr. Orehar.
25-letnica društva Zedinjena Slovenija se bo proslavila 30. decembra na slovenski Pristavi v Castelarju.
Izrabite počitnice za slovensko branje. Knjižnica ZS ima lepo slovensko knjižnico. Poslužite se je.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Namesto venca na grob rajnemu Janku Hafnerju je darovala neimenovana družina 10.000 starih pesov v podporni sklad Zveze slovenskih mater in žena.
MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
SDO
SFZ
ŽELITA
SLOVENSKI MLADINI DOMA IN PO SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
. :
POLNOST BOŽIČNE SREČE IN VSE BLAGOSLOVE ZA NOVO LETO TISTIM, KI SO NAS ISKRENO PODPIRALI V NAŠEM KULTURNEM IN SOCIALNEM PRIZADEVANJU, DA SMO USPEŠNO DOKONČALI STARO LETO,
ŽELI
Zveza slovenskih mater in žena
Blagoslova polne božične praznike in srečno ter uspehov polno Novo leto želi vsem članom in prijateljem
Naš dom v San Justu
Slovenski dom v Carapachayu
želi članom in vsem rojakom blagoslovljene praznike in srečito
novo leto 1973.
Na sveti večer bo v Domu POLNOČNICA, pri kateri poje zbor „Mladina“. Sv. maša se bo darovala za pok. Janeza Vebra.
31. decembra pa bo v Domu SILVESTROVANJE s pestrim sporedom.
Slomškov dom
■
■
■
■
želi vsem rojakom in članom bla- :
■
goslovljene božične praznike in veliko sreče
/ ■
v letu 1973.
Društvo Slovenska Pristava
želi vsem rojakom blagoslovljene ■ božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto. Istočasno vabi vse rojake na Pristavo v nedeljo, 31. decembra, ob 9 zvečer, kjer bomo praznovali
slovo od starega leta
Pravi obraz osvobodilne fronte II.
(Za tisk pripravil in založil dr. Filip Žakelj)
SLOVENCI
ARGENTINI
Za praznike je izšla 366 strani obsegajoča knjiga, dei'o zaenkrat anonimnega pisatelja, ki nam v dosedaj nenavadni obliki opisuje to najža-lostnejšo dobo našega sarodnega obstoja. Ta knjiga ni le kronološko opisovanje vsega, kar ¡se je tista leta pri nas dogajalo pod krinko „osvobodilne borbe“, ampak zanimiva študija in a-naliza vsega, kar je bilo v zvezi s tem vprašanjem in vso jasnostjo dokaže, da „osvobodilni boj‘, pri nas ni bilo nič drugega, kakor do vseh podrobnosti pripravljena in z vso brutalnostjo izvedena komunistična revolucija, brez ozira na škodo ali koristi slovenskega naroda.
Je to knjiga, ki v mnogih stvareh z dokazi odgovarja lažni literaturi in zgodovini od rdečega režima plačanih piscev, ki se na vse pretege trudijo, ohraniti za zgodovino resnična in izmišljena junaštva svojih herojev, kar se najlažje naredi, če opsujejo in o-brekujejo premaganega nasprotnika, ki se ne more braniti.
Knjiga ima presenetljivo veliko oseb, kra;ev in kopije dokumentov, kar že po sebi zanimivo branje zelo poživlja in ponazoruje.
Še in še sem zavrtel in posluša! novi plošči, vesel sem ju in namenim se na obisk in razgovor k gospe Zdenki Janovi.
—	Kaj Vas je vodilo, da ste s« odločili za izdajo tega novega dvojčka?
Več nagibov je bilo. Eden je npr. želja, da bi naši mladi pevci imeli vse življenje spomin na svoje sodelovanje pri zboru. A najmočnejši nagib je bila potreba po te vrste pripomočku pri vzgoji naše mladine v tujini.
—	Mi lahko podrobneje pojasnite, kako ste si to zamislili?
Zelo enostavno je to. Vsi vemo, kako težko je v tujem okolju dandanes vzdrževati pri naših otrocih zavest slovenskega porekla. Šolski tečaji si ogromno prizadevajo v tem pogledu, še več lahko pripomore dom in družinsko okolje, ki nas je vodil do izdaje teh dveh novih plošč: dati šoli in domu posebne vrste vzgojni pripomoček, da bodo otroci ob poslušanju in primernemu komentiranju živo čutili to, kar jim šola in dom govorita o Sloveniji, njeni pesmi, njenih lepotah in njeni bolečini. — Seveda pa je plošča namenjena vsem rojakom, ki bodo gotovo z veseljem poslušali mlade glasove, ki jim v 15 pesmih pojo o domu.
Gotovo bo marsikdo zastokal, češ, kdaj bomo vendar nehali pisati o stvareh, ki ¡so že žalostna zgodovina in ki je že čas, da jih pozabimo.
Pozabiti ne smemo! Je to del naše zgodovine, in naša dolžnost je, da bo za pozne rodove ta zgodovina zapisana po resnici. Samo to, kar se o naši tragediji napiše izven mej domovine, je edina možna ¡obramba proti uradnim lažem, ki hočejo umazati spomin na naše padle brate in tako ohranjati svojo slavo in zasluge
Mi starejši to dobro vemo! Mlajši rod pa za premnoge stvari ne ve, jih omalovažuje, se nam staršem posmehuje, kot smo se mi Radeckijevim veteranom. Knjiga o vsem, kar se je v naši oddaljajoči se zgodovini dogajalo pri nas, ¡spada v vsako našo družino. Da mi ne pozabimo, da naši mladi spoznajo resnico.
Knjiga stane 30 novih pesov (4 dolarje). Kupimo jo in ilvrstimo jo na častno mesto v naši družinski knjižnici.
Založniku in prireditelju dr. Filipu Žaklju naše občudovanje in zahvala!
Kk
—	Kaklo sprejemajo rojaki ta vaš novi dar naši skupnosti?
Po prvih znakih sodeč je zanimanje veliko in ljudje pridno segajo po ploščah. Žal se nam je izdaja, ne po naši krivdi, nekoliko zavelkla. Hoteli ismo plošči ponuditi rojakom še pred koncem šolskega leta.
—	In bodočnost?
Delali bomo naprej z istim zagonom kot doslej. Otroci radi pojo, zelo so navdušeni in kar priganjajo k novemu delu. Kako naj se ubranim? Tok nas nese naprej.
Zahvalil sem se gospe Zdenki za razgovor in ji želel obilo uspehov pri njenem pomembnem delu. Rojakom pa priporočam nabavo tega res lepega daru, ki so nam ga poklonili lanuški slavčki.
FRANC VITRIH — 80-letnik
Ko obhajamo obletnice naših dragih rojakov, moramo ob vsakemu ugotoviti koliko žrtev je doprinesel ne le v krogu svoje družine, temveč zlasti za bliagor občestva in naroda. Tako je tudi naš današnji slavljenec zlasti v vojnih časih utrpel hude izgube (dva sinova), ki sta' bila žrtvovana na oltar domovine.
Osemdeseti etniF se je rodil 4. decembra 1892 v Ložu. Pri svoiem očetu se je izučil kleparske obrti. Večini svojih vnukov od Blok do Kolpe na Hrva-kem je naredil pločevinasto streho.
Med leti 1914 in 1918 v prvi svetovni vojni je bil topničar na soški fronti, kjer je bil tudi ranien. Pa nrebil je vojno in se Teta 1921 poročil s sedaj že pokojno Alojzijo Baraga. V zakonu se jima je rodilo pet otrok.
Med obema vojnama se je udeistvo-val nri gasilcih. Bil je načelnik loškega gasilskega društva in loške gasilske župe. Pri občinski upravi mesta Lož pa je bil štiri leta blagajnik.
Prišla ie druga svetovna vojna. Leri 1941 so ga Italijani odneliali v Liub-fiano, ki<>r je bil več mesecev v zaporu. Leta 1942 ga je zadela huda nesreča: Ttali G ¡ni so kot talca ustrelili deve‘-naistlptnega sina Lojzeta.
Pričelo se je begunstvo. Naim-pi se ie le^a 1944 nred partizani umaknil v T.iubliano, nato pa naslednie leto čez Koroško v Jtaliio. A ponovno ie moral donrinesti za narod veliko žrtev: v.i-«mzniki so nartizanom vrnili dovetnai-‘-letnerra sina Ivana. Komunisti so <rc. kot naše o=tale fante krvoločno nohili.
Po življenju v taborišču se je naš slavljenec leta 1949 s sinovoma Francetom in Vladimirjem ter hčerko Vla-dimiro nor. Brula naselil v Argentini Tu je doživel še vesel dogodek, ko je leta 1959, prav za Božič, prišla za. njim še njegova žena.
Poleg isinov in hčera, ima slavljenec še šest vnukov, štiri vnukinje in enega pravnuka. Ob tako lepem jubi-leiu se čestitkam družine, znancev in nrii atelje v radostno pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
BUENOS AIRES
Proslava Brezmadežne
Zvezna odbora Dekliške organizacije in Fantovska zveza sta v petek, 8. decembra priredila proslavo v čast Brezmadežni. Najprej je bila v slovenski kapeli maša, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar. Med daritvijo smo peli naše mladinske pesmi pod vodstvom gdč. Terezike Prijatelj. Po maši je bi! kratek odmor nakar je bila v dvorani slovenske hiše proslava.
Proslavo je začel predsednik SFZ Pavel Fajdiga z molitvijo, nakar so dekleta intonirala ljudsko Marijino pesem, ki so jo peli vsi navzoči.
Dekleta iz San Martina so imele na skrbi prvo ¡točko in ¡sicer so lepo zapele
dve pesmi: „O Gospa, o Mati moja“ in „Ave Marija“.
Nato je povzel besedo duhovni vodja mladinskih organizacij dr. Alojzij Starc. Poudaril je pomen praznika Ma-rijineja Brezmadežnega spočetja za kristjane. V mislih se je povrnil v svoja mlada leta še v Ljubljani, kjer se je večkrat srečal z Grozdetom, veliki ¡n častilcem Matere božje. Poudaril je tudi kako je važno, da je Brezmadežna mlademu človeku zgled ljubezni do bližnjega, pa tudi da mu je Mati, ki stalno skrbi za svoje otroke.
Janez Zorec je nato recitiral slovensko religiozno lirično pesem „Pa bi jaz ne molil molitve“. Lep glas in globoka vsebina pesmi sta pritegnila vse navzoče.
Slavnostni govor je imela Maruška Batagelj. Najprej je po zgodovinarja Jožefu Peczara opisala 8. december leta 1854, ko je bil slavno razglasen nauk ¡o Marijinem Brezmadežnem spočetju. Nato je dejala:
„Kako lepa je harmonija v krščanskem pojmovanju Matere Device! Materinstvo in devištvo, dva ideala žen-stva. A na podstavi izvirnega greha se ta dva ideala ne dasta strniti. Iz korenine, ki jo je odruval izvirni greh, more vzras-ti materinstvo le, ko odpade cvet, a če vzraste devištvo, je cvet brez sadu. V Mariji pa je sklenila božja vsemogočnost strniti oba ideala v en vzor-Ker Mati-Devica, zato brez madeža spočeta, zato brez grešnih kali, zato brez izvirnega greha, zato milosti polna, zato v nebo vzeta. 'Prvi pravni naslov vse lepote Marijine je nje božje materinstvo a časovno prvi naslov nje lepote ie ■— brezmadežno spočetje!. .. Mati božja je dana človeštvu tudi kot mati upanja, usmiljenja, kot močna Devica, ki je strla kači glavo in ki stopa pred človeštvom kot zmagovalka ¡satanizma in kot oznanjevalko miru, sreče in blažen-stva!“
Za lepe in globoke besede je bila Maruška Batagelj nagrajena z močnim aplavzom.
Proslava je bila zaključena z Marijino pesmijo, ki so jo glasno peli vsi. Pred zbrano mladino pa je na odru še naprej visela prelepa slika Brezmadežne, katero je pred leti izdelal Marjan Koritnik, in ki jo je osvetljeval bal žarek luči. Poseben vtis pa je dalo proslavi lepo število mladine, ki se je na vabilo zveznih odborov SFZ in SDO u-deležila slavja Brezmadežne.
RAMOS MEJIA
Zaključek Slomškove šole
V' soboto, 25. novembra zvečer so se zbrali šolski otroci, starši in učitelji k zaključku šolskega tečaja v Slomškovem domu. S pesmijo „Naprej zastava slave“, ki so jo peli vsi navzoči, se je pričela slovesnost. (Nato je povzela besedo požrtvovalna in neumorna voditeljica ga. Helena Zupan-Malovrh, ki je lepo povezala ves program proslave in se tudi poslovila od osmošolcev. Pozdravila je zastopnika zveznega učiteljskega sveta, g. Vitriha, ki s tako ljubeznijo in razumevanjem spremlja šolsko delo. „Delo na naši šoli je bilo letos zelo bogato, kar je v veliki meri zasluga učiteljstva, ker smo si bili med seboj zelo povezani, delovanje enotno in pomoč drug drugemu. Bili smo kot velika družina — učitelj, starši in otroci.“ Voditeljica se je staršem zahvalila ter poudarjala, da je moč uspeha v šoli le z njihovim sodelovanjem in podpiranjem.
Glavna pozornost vse proslave je bilo slovo učencev osmošolcev: 5 deklet in 9 fantov: Eiletz Matej, Golmajer Jurij, Horvat Edi, Jeločnik Gusti, Jakoš Peter, Kastelic Tonček, Kočar Marko, Loboda Ciril, Novak Pavle, Drenšek Jul-či, Kelc Andrejka, Leban Irena, šifrer Cvetka in šeme Andreja. Vsi ti imenovani danes zapuščajo prve šolske klopi. Si pesmijo „Angelček, varuh moj“ m slovenskim nageljem so se poslovili.
Sledil je znan študentovski običaj predaje ključa. Razrednika gg. Holozan in Golmajer sta izročila vsakemu_ ¡odhajajočemu učencu v spomin medaljo vtisnjeno z njegovim imenom in datumom odhoda iz šole. Izročena jim je tudi bila lepa slika Marije Begunke s posvetilom — dar č. g. kateheta Jožeta Škerbca. Z vzpodbudnimi besedami na pot v zrelejšo dobo mladostnega življenja se je še od njih poslovil g. učitelj Holosan.
Spregovoril je tudi č. g. katehet Škerbec ki je opozarjal starše na versko vzgojo otrok. G. Marjan Loboda pa je v imenu Medsebojne pomoči izročil vsakemu otroku velikodušni dar hranilno knjižico s $70.—. Zadnje njegove besede so veljale predvsem staršem. Vse delo, ki ste ga žrtvovali v korist otrokom, ni bilo zastonj. Dokaz za to je šolska razstava. Najmlajši otroci, ki so so komaj znali držati v roki svinčnik, so pokazali ob koncu leta v svoiih zvezkih in risbah velik napredek. Višji oddelki so razstavili vezane prtičke z narodnimi okraski, barvani krožniki, mape z risbami narodnih motivov. Vse to delo so opravili otroci samostojno in samo v šoli. Razstava je odkrila marsikateri talent in pokazala kaj vse se lahko stori v šoli ako vlada disciplina, resnost in delavnost. G. Loboda se je še zahvalil celotnemu učiteljskemu zboru z delovno voditeljico Heleno Zupan Malovrh. Dala je mnogo novih pobud, kar je še povečalo zanimanje in uspeh na šoli. Zahvala tudi šolskemu odboru, ki je bil desna roka pri vseh šolskih prireditvah in končno vsem skritim delavcem, ki so kakorkoli sodelovali pri šoli.
Po navduševalnih besedah g. Lobode se je marsikateremu orosilo oko ob spominu na svoja otroška leta. Za zaključek proslave je iz vseh otroških gr! mogočno zadonela pesem: „Na svidenje, nasvidenje, iz šole te nam lep spomin ostal bo vekomaj!“
NAŠ DOM — SAN JUSTO
Sklep šole in pravljična igra
Šola „Franceta Balantiča“, v kateri je bilo letos 109 otrok, je v soboto, 2. decembra zaključila šolsko leto, naslednji dan pa vse razveselila s pravljično igro „Od pastirja do cesarja“.
Sklepu šole so prisostvovali starši šolskih otrok. Gdč. Angelca Klanjšek, voditeljica šole, je v zbranih besedah poročala o življenju in delu šole v preteklem letu in podala misli za počitnice. 'Katehet g. dr. Alojzij Starc je poudaril, naj počitnice ne bodo v škodo, pač pa v rast v vedno bogatejše značaje. Razgovoru so ¡sledili prizori, ki so jih pripravili posamezni razredi pol vodstvom učiteljic: gdč. Kati Cukjati, gdč. Marice Zakrajšek, gdč. Mirjam Jereb. Za konec so nastopili najmlajši p.id vodstvom gdč. Marije Krajnik in večji, ki jih vodi gdč. Anica Mehle. Telovadbo pa so preučevali gdč. Nežka Furlan, g. Franc Zupanc in g. Franc Uštar. Osmi razred je letos obiskovalo osem učencev: Marija Kržišnik, Alenka Lovšin, Marjetka Semen, Jože Groznik,
(Nad na 7 str.)
■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Vse pesmi moje tebi pojo — o domovina
(OB izidu dveh novih plošč Otroškega zbora iz Slovenske vasi)
Mladinski dnevi v Mendozi
Petnajstič jih je že pripravila naša mladina v dneh 18. in 19. novembra. Prišli so v tradicijo, ki jo ohranjajo leto za letom. Letos so si izbrali za osnovo vodilno misel geslo: Za svobodo, dostojanstvo in ljubezen.
Vsako leto so mladinski dnevi ena tistih mendoških „vseslovenskih“ prireditev, ki privabi in zbere v Slovenskem domu največ rojakov in zadnje čase tudi prijateljev — tukajšnjih domačinov.
Spominska proslava
Vse priznanje zaslužijo naši mladi, da so sprejeli v svoj letošnji program kot običajno „sobotno“ prireditev uprizoritev Finžgarjevega Divjega lovca, ki letos praznuje svojo sedemdesetletnico, odkar je prvič stopil na odrske deske v Narodnem gledališču v Ljubljani. Za to priložnost nam je Mendoščanorn dr. Tine Debeljak poslal kot uvodno besedo k predstavi nekaj svojih misli, ki so veliko zgodovinsko in kulturno pomembnost tega Finžgarjevega ^najbolj popularnega dela povezale z našimi današnjimi in tukajšnjimi okoliščinami in pokazale njegovo pomembnost tudi za današnji čas in za naš mladi rod. Pismo je bilo prebrano za uvod v predstavo samo.
Predstava „Divjega lovca“
Uprizoritev je pripravil z vso svojo, že lepo vrsto let tu v Mendozi poznano in priznano požrtvovalnostjo in spretnostjo g. Rudi Hirschegger. Naj ¡ob tej priložnosti omenimo še to, da smo men-doški Slovenci na svojem odru prvikrat pozdravili Divjega lovca pod isto režijo že v letu 1960, za četrte mladinske .dneve; in pa še to, da je bilo z zadnjo uprizoritvijo v našem ¡Domu doslej že 32 dramatičnih predstav, resnejšega značaja — ne vštevši priložnostne prizore ip„ na kar smo Mendoščani brez dvoma lahko ponosni!
Uprizoritev zasluži pač vsestransko priznanje! Morda se marsikateri od sodelujočih, zlasti mlajših, niti ne zaveda,
koliko se je okoristil ob svojem sodelovanju n. pr. samo z jezikovno obogatitvijo, ko se našemu mlademu rodu v zdomstvu in v tujem okolju domači besedni zaklad vedno bolj krči in postaja včasih jezik za domačo govorico že kav okoren. Mimogrede bi tu pripomnil, da je za naše zdomske razmere na tem osamljenem mendoškem „jezikovne otočku“ od sile važno, ohranjati pri takih nastopih čim vemejšo knjižno izgovarjavo, ker smo opazili nekaj poskusov gorenjskega narečja.
Osnovna razvojna črta v igri je vseskozi in skoraj bi rekli, brez motnje rastla. Obdržala je z ustvarjanjem na odru vse navzoče ves čas v potrebni m primerni napetosti sodoživljanja. Posebno priznanje gre režiserju, da je zna! tako igro uskladiti v naše utesnjene odrske dimenzije!
Glavno vlogo Janeza — divjega lovca je v zelo dobri ustvaritvi predstavi Joško šmon, ki je zadnje čase že ponovno z deklamacijami in recitacijami na našem odru izpričal svoj talent. Naj bi ga ne zakopa!!
Njemu ob strani je s takistimi vrlinami izpričala svoje igralske sposobnosti gdč. Anica Grintal kot Majda. V svoji vlogi ni za noben trenutek popustila v prikazu resničnega doživljanja svoje dekliške plemenitosti in prenašanja trpkih udarcev usode.
V igralski skupini so se mladini pridružili tudi starejši igralci, poznani že iz prejšnjih, prav prvih let našega odrskega življenja.
Tako je župan Zavrtnik dobil svojo dovršeno podobo v Janezu Štirnu, ki nam je ostal v spominu s svojim uspehom že od prve predstave te igre pred 12 leti.
Janezovega tekmeca Gašperja je v njegovi prevzetnosti in trdosrčnosti dobro podal Janez Štern st.; morda bi svoji prešemosti edinole še lahko pridal nekaj živahnejši fantovske razgibanosti. Vloga vaškega revčka Tončka je bila na skrbi Janeza Šterna ml. Živahna razigranost, šegavost in prebrisanost so bile v igri močno podane. Zato je tudi
ves čas svojega nastopanja imel tesen kontakt z gledalci. Le v kritičnih —e-nutkih razvoja in rasti glavnega dejanja, ko se je napetost bližala v vrhunec pretresljivosti, bi bil moral ¡s svojo komičnostjo stopiti v ozadje. Govor mu je bil včasih manj razumljiv.
Splošno priznanje je žel tudi in zaslužil Silvester Štirn kot kovač Jure — tudi še sodelavec iz „nekdanje ekipe“. Vloga se mu je naravno prilegala. Prav tako njemu ob strani vloga njegove žene Špele gdč. Anici štirnovi, ki je tudi povsem zadovoljila.
Mater divjega lovca Marušo je doživeto v vsem njenem obsegu podala ga. Marjanca Žumrova. Nastop ji je bil naraven, prepričevalen.
Naših mladih fantov in deklet v številnih manjših vlogah smo morali biti veseli! ¡Ne samo vloge in igra, tudi jezik jim je gladko tekel. Predstavljali so: gostaškega sina Tineta — Peter Grošelj; prvega lovca — Stanko Grošelj; drugega — Jernej Bajda; pridružil se jima je še kot tretji — Marko Bajuk ml.
Med dekleti in planšaricami so se nam predstavile: gdč. Angelca šmon, Marija Grebenc, Danica Bajuk, Stanka Grebenc, Rozka Grintal. Kmete so igrali: Ježa — v zelo dobri postavi (!) Davorin Hirschegger; enako naravno m neprisiljeno doživeto >— Luka Grintal; Rožmana Lado Šmon in Eržena Stane Grebenc — oba dobra v svoji originalni, pretehtani mložHkarskj > (razsodnosti. Oštir Grozdek je bil kot že pred 12 leti tudi tokrat dobil ¡svojega posrečenega oblikovalca v Mirku šmonu. Vlogi obeh biričev sta predstavila Peter Bajda ml. in Frido Hirschegger.
Prav neprisiljeno naravno je podal pastirčka Jurčka Hirscheggerjev Damjan, kovaškega vajenca pa Bajdov Marijan.
Med dečki, ki so izpolnjevali odrske skupine moramo omeniti še ¡Nema-ničevega Milana in Pavleta. Pri veseli druščini v gostilni pa je natezal men Franc Humer.
Tudi fantovsko in dekliško petje, ki ga je pripravil Marko Bajuk ml., je dopolnjevalo pestro sliko našega vaškega življenja.
Ob odru nas je s stene pozdravljala
velika okvirna slika pisatelja Finžgarja, ki nam je s ¡svojim blagim nasmeškom kar živo govoril besede, ki jih je naslovil na svojega rajnega očeta:
„Od otroških let mi je tvoje delo in tvoja beseda veljala vse. Bil si mi učenik in dobrotnik, najboljši svetovalec, preprosta modrost in nezlagana ljubezen, ob koncu življenja iskren prijatelj. Četrt stoletja že počivaš v grobu. Poznal sem te; a tvoja prave veličina modrosti se mi odkriva šele sedaj.........
... Stotisočkrat zahvaljen za vse!
Tvoj sin
Francetovega Franceta France.“
Uprizoritev Divjega lovca- je na našem odru brez vsakega dvoma dosegla, kar je za uvod mlajšim v poslanici povedal dr. T. Debeljak, ko je dejal, da jim ga želimo predstaviti „zaradi lepote in zdravja, ki diha iz igre in jo deli živo še danes. Zaradi vas, da bi uživali ¡slovensko pokrajino, slovenskega duha in slovensko — srce. Slovensko srce pa je — ljubezen do slovenske besede pa do slovenskega branja in igranja. Igranje pa je samo govorjena in prikazana zgodba iz slovenske knjige. Oder je odprta knjiga življenja... Vsa igra je kot lectarsko srce: okrog in okrog okrašeno s slovenskimi motivi in slovensko pesmijo, v sredi pa kot v zrcalu slovensko srce!“
Igralski družini za mendoškega Divjega lovca — iskrena naša zahvala!
V nedeljo zjutraj nam je pa ob pol 9 mladina pripravila svojo „lastno “ mašo.
Ob slovenski in argentinski zastavi so posedli v lepem številu v prednjem delu kapele. Pripravili so si primemo petje izbranih -pesmi z vsebino, ki je odgovarjala smiselno bogoslužju in se po svojem razpoloženju prilegala sodobnemu mladostnemu doživljanju. Zapeli so ubrano ob spremljevanju na kitaro.
Po sv. ¡opravilu smo bili vsi povao-Ijeni na skupen zajtrk v Domu.
Popoldne ob 18 je sledila končno prireditev na igrišču in za sklep družabnost pri pogrnjenih mizah.
Prvi del je obsegal mladinski nastop. Ob argentinski in slovenski zastavi so se vsi mladi, fantje in dekleta, naraščaj in deca razvrstili po igrišču in po od-
petih obeh himnah smo poslušali priložnostno besedo predsednika odseka Fantovske zveze Mihe Bajda.
Navezal je govor na letošnje geslo in v naslednjem poudaril, da so mladi pripravljeni s starejšimi na dialog in sodelovanje. Hočejo si mladi iskati poti sami, toda ob luči starejših in tako biti povezani s tradicijo preteklosti za bj-dočnost.
Sledili so po vrsti nastopi otrok z rajalno vajo; naraščajnice so nam za-rajale na skladbo Volaričeve skladbe Slovenske mladenke; dekleta so nastopile pravtako v rajalno vajo s palicami in končno so nam svojo fizično spretnost predstavili naši fantje.
Vsi navzoči so- brez dvoma z velikim zadoščenjem sprejeli točke, ki so v pretežni večini imele za svojo' ritmično osnovo našo domačo glasbo — saj je to naš „slovenski mladinski dan“! Naši najmanjši nas že ¡tako vselej razvesele ob nastopu s svojo prisrčnostjo, škoda pa je bila, da zvočne naprave pri vseh točkah niso v redu delovale in je bilo sodelujočim na ta način kar težko uskladiti izvajanja na igrišču z reproducirano glasbo. Tako je izvajanje v gibih in kretanju dobro zamišljene vaje „Slovenske mladenke“ mnogo izgubilo na svojem učinku. 'Podobno tudi nastop deklet s palicami.
Posebno so se odrezali fantje s telovadnim nastopom in so bili tudi deležni dovolj zasluženega priznanja.
Po nastopih so bile brž po igrišču postavljene in pogrnjene mize, okoli katerih so do zadnjega mesta posedli številni navzoči.
Ko se je stemnilo, so nam ob raznobarvnih žarometih nudile deklice še eno rajalno vajo; fantje in dekleta pa so paroma v narodnih nošah zarajali ob domači poskočnici, ki jih je kar „pognala“ v veselo razigranost.
S posebnim poudarkom pa je treba končno še omeniti, da so nam mladi v dvorani letos zopet enkrat pripravili razstavo svojih najraznovrstnejših ročnih del, ki so zaradi svoje pestrosti, zanimivosti in bogate iznajdljivosti imela pred seboj stalno gručo občudovalcev, ki niso nič štedili in skoparili s prisluženim priznanjem.	Bo
SLOVENSKA SPOMINSKA CERKEV MARIJE POMAGAJ V RVENOS AIRESU Dr. Rudolf Hanželič
Eden najvažnejših dogodkov v preteklem letu je bil pričetek gradnje Spominske cerkve Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Blagoslovitev te cerkve v prihodnjem letu pa bo nov mejnik celotne naše izseljenske skupnosti. Da o gradnji, namenih Cerkve in raznih podrobnostih kaj več zvemo, smo obiskali delegata slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Antona Oreharja, ki je nedvomno duša akcije okoli cerkve. V sledečem članku objavljamo njegove odgovore na naša vprašanja, -t-n
Gotovo je bila ideja slovenske osrednje cerkve v Buenos Airesu živa od prihoda novonaseljencev v Argentini. Kdaj pa se je prvič pokazala konkretna možnost, da se ta načrt uresniči?
ka še trdo in stanovitno delo. Upamo, da bodo počasi spoznali še drugi rojaki, posebej tudi še oni, ki nimajo toliko osebnih problemov, ter podprli zidavo.
Hvaležni moramo biti posebej požrtvo-Delo pri cerkvi in sprednji stavbi kar hitro napreduje. Kdaj predvidevate, da bosta dokončno dovršeni ena kot druga?
Če nas ne unese čas in razmere, upamo dokončati za začetek naslednjega šolskega leta v aprilu. Upam, da bodo sredstva zadosti hitro dotekala, ker po prvi pomoči ©d zunaj, ki smo jo dobili od dobrodelne ustanove v Nemčiji in slovenskih rojakov po svetu, ne bomo mo-
Niačrt za Spominsko cerkev Marije Pomagaj v Buentc® Airesu
Ko smo prišli slovenski begunci v večjih skupinah 1. 1948 v Argentino, smo imeli svojo slovensko službo božjo, ki je obstajala predvsem v nedeljski maši s pridigo. Najprej smo se zbirali v kapeli redovnikov marianistov ob Slovenski pisarni na Caballito. Ko je ta kapela postala premajhna, smo po nekaj mesecih odšli v salezijanski zavod sv. Frančiška na ulici Belgrano in smo tako temu središču rekli Belgra-mo. čeprav so bili na obeh krajih gostoljubni, smo bili vendar vezani na urnik njihove zavodske maše. Začasno leseno kapelo smo pripravili po selitvi v lastne prostore na Ramón L. Falconu 4158, katere jé blagoslovil 25. nov. 1956 škof dr. Gr. Rožman. Ko smo dovršili na tem mestu 1. 1965 prvi del novozi-danega poslopja, smo za cerkev porabili prostor pod odrom, ki nam služi šo danes; nekateri ji radi rečejo klet, mi smo bolj spoštljivo govorili o naših katakombah. Že od vseh začetkov po 1965. pa smo resno začeli misliti na zidanje stalne cerkve,, ki naj bi bila spominska cerkev. In sicer najprej v zahvalo Bogu, ki nas je v teh letih tolikokrat reševal in nam toliko dobrega naklonil; potem pa tudi našim žrtvam, ki so padale ob naših težkih dneh v revoluciji in drugi svetovni vojni po taboriščih, na cestah, na fronti, kjer so bili prisiljeno mobilizirani. Ko smo si sami uredili stanovanje, je potrebno po ureditvi krajevnih domov in osrednje Slovenske hiše postaviti tudi Bogu med nami njegov dom.
Ena glavnih zaprek pri izvedbi je pomanjkanje finančnih sredstev. Kako ste to težavo premostili? So se rojaki v zadovoljivi meri odzvali nabiralni ak-
Pri odboru, ki ves čas vodi gradbo slovenskega -središča v Buenos Airesu, smo vedeli, da bomo glavno težo stroškov morali naložiti rojakom v Argentini. Veliko jih je to takoj razumelo in z dobro voljo podprlo začetek gradnje cerkve. V večini so to ljudje srednjih dohodkov, nekateri dajejo prav „darove uboge vdove“. Lepo je, da so nekateri podprli prav z velikimi zneski. Smo realisti in vemo, da nas tudi tukaj ča-
ALMANAH	(Nad. s 4. str.)
„Kulturna povezava“ je naslov članka, ki ga je napisala Lučka Pavšer, v katerem opisuje kulturno delo slovenskih emigrantov ter ugotavlja, da veže Slovence kultura v enotno s slovenskim duhom prevzeto skupino ne glede na kontinent, na katerem žive.
O politični povezavi slovenskih e-migrantov piše Magda Zakrajšek. Ugotavlja, da je novejša slovenska emigracija politična emigracija, ki ima tudi politične cilje t. j. ^osvoboditev Slovenije komunističnega režima in nato v svobodi ureditev notranje in zunanje političnih razmer, kakor bo v tistem trenuku najkoristneje in najprimernejše za slovenski narod. Dokler se to ne zgodi, je obstoj Slovenije v svetu ne samo izrednega narodnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega pomena, temveč ima, z Narodnim odborom za Slovenijo na čelu, tudi velik politični pomen za nas zunaj in naše rojake doma v naporih za obnovitev svobode v Sloveniji. Naša politična povezanost v svetu je vsekakor eno izmed najmočnejših sredstev, ki jih imamo V svoiih prizadevanjih za blaginjo slovenskega naroda.“
Vprašam spoštovane bralce, koliko je v emigraciji ljudi, ki bi tako jasno in trezno gledali na slovenska politična vprašanja kot je to napisala Magda Zakrajšek.
O potrebi ekonomske povezave slovenskih emigrantov piše Rloža Jerebič in pravi, da potrebuje narod poleg duhovnih tudi gospodarske vrednote, ker bi sicer težko ohranil svoje mesto v sve-
valnim zbirateljem, katerih dela ni mogoče oceniti.
Glede cerkve je slišati, da je „premajhna in prevelika“. Prevelika za vsakodnevne obrede, premajhna za vse-skupne slovesnosti. Kaj pravite k temu?
Z našo spominsko cerkvijo nismo nikdar imeli namen zidati slovenske katedrale, ker bi bili stroški ogromni in jo dejansko redno tako ne rabimo. S tem bogoslužnim prostorom hočemo pripraviti kraj, kjer bomo imeli redno nedeljsko službo božjo in številčno srednje slovesnosti. V tej cerkvi bomo mogli opraviti slovenske krste in poroke ter nekatere pobožnosti, ki jih imamo -Slovenci radi pa nas bodo zbirale ob Mariji v njenem, mesecu, druge liturgične obrede čez leto, tako posebei tako posebej tudi redno mesečno sv. uro, ko bodo imeli rojaki predvsem redno priliko za sv. spoved, ker bo v bližini živel vedno kak slovenski duhovnik. Za te prilike ho cerkev zadosti lep in velik liturgični prostor. Za večja zbiranja bo mogoče porabiti tudi zunanji prostor, ker se bodo vsa vrata, v katerih je steklo, mogla odpirati in tako povezati ves prostor znotraj in zunaj v enega. Ostane nam pa še vedno veiika dvorana, ki zajame vso množico, katera se ob izrednih prilikah zbere!
tovni skupnosti. O potrebi in veliki koristi osebnih stikov pa piše Ema Urbančič, ki omenja npr. obisk pisatelja Karla Mauserja, ki je vlil novega ognja in poguma v srca slovenske mladine v Argentini. Za mladino so tudi važni obiski domovine. Seveda mora znati ločiti med Slovenijo in komunističnim režimom, ki si je Slovenijo podjarmil.
Zadnji članek v almanahu je posvečen Družbi sv. Mohorja v Celovcu, ki je nekak simbol slovenske povezanosti. Napisala ga je Maruška Batagelj.
Upam, gospod kritik slovenske mladine, da boste vsaj nekoliko spremenili svoje mnenje o slovenski mladini v Argentini. Ob taki mladini res ni potrebno, da bi nas bilo strah prihodnosti.
Rudolf Smersu
gli več kaj čakati. Tukaj velja beseda našega velikega dobrotnika v začetku, rajnega P. Figalla, župnika Sv. Julije: „Padre Antonio, ko ste se naseljenci že opomogli, boste že sami morali skrbeti zase.“ On nam je dal prve prostore ca naše pisarne na Victor Martinez 50 in do -svoje smrti blagohotno s kard. Copellom spremljal naše življenje.
Kakšnemu namenu bodo služili prostori v prednji stavbi poleg cerkve?
Slovenci radi sejemo in zborujemo, zato bomo tam pripravili še več prostorov v 'ta namen, kakor jih imamo doslej. Zlasti bo pripravljen prostor, kjer bodo rojaki mogli mirn-o čakati na svoje opravke in citati. Vsi vemo, da nam je čitalnica potrebna, pa jo bomo sedaj imeli. Predvsem bosta dobili bolj ustrezen prostor naši šoli, osnovna in srednješolski tečaj.
Blagoslovitev slovenske spominske cerkve je za naše versko in narodno življenje izredno važen dogodek. Katero glavno misel bi ob tej priliki naslovili na rojake?
Storimo vsi vse, da bi ta cerkev in blagoslovitev postali čimprej resničnost. Da bi v tem vmesnem času vsi čimbolj razumeli potrebo te cerkve, simbol nase zahvale Bogu po Mariji in naša prošnja za pomoč, da ne samo ostanemo stanovitni, temveč napredujemo v zvestobi naši krščanski veri ter narodni zavesti in ohranjamo živ in spoštljiv spomin našim žrtvam, ki so padale za nas in našo svobodo. Dan blagoslovitve naj bi bil začetek nove dobe našega u-panja in -skupnega dela vse slovenske družine v Argentini, ki naj ima tukaj svoje najmočnejše središče!
JEZUŠČEK Lado Bprc
V noči božični je onstran vode Jezušček klical.
Kot zvonček srebrn
je pol njegov glas čez polje.
In brž sem za glasom hitel.
I
Ko sem onstran prišel,
sem kot sveti Krištof
na svoja ramena Jezuščka vzel.
In Jezušček —
prav kakor v Crngrobu naslikan — se je z ročicami za moje lase prijel.
Meni je v duši postalo gorko, in sem Jezuščka nosil —
.še kako lahko.
Ro pa sem prišel do srede vode so se začele šibiti moje nogč — Jezušček Bog postajal je težak.
O, ko bi Jezus ne nesel me sam
takrat,
bi šel morda svojo pot zadnjikrat. Pa nesti sem mogel ga in tako delam še danes pot za potjo...
VAŽNOST VZGOJE V DRUŽINI
Vsakdanja skušnja nam pravi, da vzgoje v družini ne more povsem nadomestiti noben drug vzgojni krog in da more dati družbi dobro vzgojene, za veselo sodelovanje sposobne in s čutom odgovornosti prepojene mlade ljudi fe vzgoja v lepo urejeni družini, to je v družini, kjer vlada medsebojno spoštovanje, ljubezen in lepo sodelovanje vseh za vse. Zakaj je tako ?
Vzgojeslovje uči, da m-ora otroka že od vsega početka spremljati nežna dobrota, pa tudi odločnost in nepopustljivost v trenutkih, ko hoče nad njim zavladati kak nagon, kaprica, to ali ono neurejeno nagnjenje. Dobrota mu je nujno potrebna, da prebudi v njem občutje varnosti, sigurnosti, zaupanja in veselosti; dobrota povezana z odločnostjo in nepopustljivostjo pa dosega, da otrok vztraja v dobrem kljub oviram in težavam, če se te naravnanosti utr-de že v zgodnji mladosti, bodo otroku bistveno pomagale za njegov zdrav telesni in duševni razvoj in bodo verjetno odločilno in rešilno vplivale na vse otrokovo prihodnje življenje; kajti notranje urejen, vesel otrok, ki zaupa v sebe in druge, se bo v zapletenih položajih, novih nalogah in dolžnostih laže znašel in bo verjetno z lahkoto premagoval' tudi velike težave in preizkušnje; ob njih bo le rastla njegova veselost in pogum, njegovo zaupanje in veselo 'sodelovanje z drugimi. Nasprotno bi pa notranje neurejen, otožen, ne-zaupen otrok omagoval že ob majhnih preiskušnjah, bi doživljal poraze že za prazen nič; v njem bi le še bolj rastlo nezaupanje do sebe in drugih, občutje manjvrednosti, zgubljal bi veselje do dela, do sodelovanja in celo do življenja.
Iskrena, nežna dobrota z odločnostjo in nepopustljivostjo se najlaže povezujeta v krogu družine, kjer otroka nenehno in skupno vzgajata mati s svojo dobroto in oče s svojo dobrotno strogostjo.
Vzgajati se pravi, že od prvih otroških let v otroku odkrivati, razvijati in utrjevati vse njegove sposobnosti in obvladovati vsa njegova neurejena nagnjenja. To zmorejo le starši, ki žive povezani z njim od rojstva, ki živijo zanj, ga ljubeče opazujejo dan na dan, leto za letom, ko se otrok igra, dela ali počiva, ko je vesel, brezskrben aii morda otožen, ko je sam ali v družbi.
Družina najlažje pripravlja otroka na družabno življenje. Saj je otrok zlasti v številni družini nenehno povezan z zelo pisano družbo: s starejšimi in mlajšimi, z moškim in ženskim svetom, z bolj ali manj šolanimi brati in sestrami; vsi se med seboj nenehno opazujejo, spoznavajo, odkrivajo razlike v mišljenju, čustvovanju, govorjenju in ravnanju, se prilagajajo drug drugemu, se vadijo v potrpljenju in sodelovanju, se uče ubogati in voditi, vsi se pa uče odgovornosti za skupnost, kjer ima
v.-ak svoje dolžnosti, v skladu s starostjo, sposobnos+jo in naravnim poslanstvom vsakega izmed njih.
Dogotrajno sožitje v tako mešani družbi je za fante in dekleta še posebej važno, ker si v takem naravnem in mirnem soži ju in medsebojnem opazovanju še najlaže ustvarijo realno podobo drug o drugem, odkrivajo ne le odlike, ampak tudi napake in sence, morda celo grobe napake. Ta realna podoba razbija v njih utopične ideala o fantovskem in dekliškem svetu, utopije, ki tako pogosto povzročajo v letih doraščanja hude napetosti, radovednosti, pa 'tudi cesto usodna razočaranja in zablode.
Kjer vlada v družini lepa povezanost in sodelovanje, mlad človek tudi v letih dozorevanja rad ostaja doma in se tako laže posveča fant raznim moškim opravkom v družini in bo tudi pozneje kot poročen toliko lažje ostajal doma in bo znal in hotel urediti sam mnoge stvari in ne bo za vsako malenkost odvisen od vsemogočnin „strokovnjakov“. Tudi dekle se bo tem boli in tem raje posvečalo gospodinjskim opravkom, zlasti kuhinji, v njej se s» bo laže razvil smisel za red in lepoto v domu; le tako bo tudi pozneje kot noročena tem laže ostajala doma, nenehno veselo zaposlena, pametna in razsodna. brez morečega dolgočasja in sebične predanosti sama sebi; in le tako bo zares postala središče, srce v družini. spoštovana in ljubljena od vseh, zo-ied za vse in bo s 'svoj‘o delavnostjo in skromnostjo tudi močna ekonomska opora družini.
Ve=ela novezanost v družini je v dotj dozorevanja izredno važna tudi za-
to, ker mlad človek v tej dobi le težko prenaša zapovedi, in sprejema nerad celo razne nasvete starejših; hoče postati ¡samostojen in se vzgajati sam. A to zmore i'e, če ostaja vesel in notranje umirjen. Kajti, kakor samo mirni vodi vidiš do dna, tako moreš tudi sam sebi zreti do zadnjih globin le, če si vesel in umirjen. In le notranje umirjen in vesel človek je sposoben ne le spoznati se, ampak svoje sence in svoje napake tudi priznati, se jim upreti, jih premagovati, se vzgajati. Nepovezanost v družini pa povzroča hude napetosti zlasti v mladostniku; postane kot razburkana voda, kateri ne vidiš do dna; mlad človek se ne more dobro poznati niti sam sebe niti ga ne morejo dobro poznati njegovi; zato se niti ne more vzgajati sam, niti nima volje za to, še manj pa je pripravljen sprejemati vzgojo po starših in to v času ko je je najbolj potreben; kdo naj ga reši?
Mladostnik je navadno poln problemov zlasti danes; da se znajde, potrebuje svoj miren kotiček, kjer se lahko poglablja v sebe, se razgovarja sam s seboj, o ¡svojih težavah, bojih, željah, načrtih, porazih in zmagah. V takih samotnih razgovorih s seboj bo morda še najlaže našel sv-oje bistvo, odkril poteze božje podobe v sebi in Se bo tako srečal z Bogom. Tak miren kotiček bo še najlažje našel v krogu družine, v v svoji lastni sobici.
Skušnja uči, da je tudi za versko življenje mladine duh lepo lepo urejene družine navadno odločilen. Naj je mladostnik izven družine prejel še tako dobro versko izobrazbo, a če ga v njegovem verskem življenju ne podpira globoka in zdrava vernost družine, se bo njegova vernost zelo verjetno zamajala že ob prvih večjih težavah, če je pa prejel izven družine le površno versko vzgojo a!i morda celo brezversko, kot se to dogaja v domovini, a ga ie v letih razvoja spremljala globoka in zdrava vernost družine, bo vero zelo verjetno ohranil. Morda bo kdaj o-mahoval, a se bo gotovo znašel, ko se umiri.
Mladostnik, ki živi v veselo povezani družini kljub ¡svoji tako naravni želji, da razširi svoj družabni krog, ne bo slepo hlastal po družbah in zabavah izven družine, se ne bo zgubljal v zgodnjih, celo skrivnih znanjih, ki tako rada povzročajo hude napetosti, prelome in polome, celo prave tragedije za mlade ljudi pa tudi cele družine.
že teh nekaj kratkih misli nam kaže dovolj, zakaj je za zdrav razvoj mladine zlasti še danes odrešilnega pomena lepo urejena družina, to je družina, V kateri vlada vesela vzajemnost med vsemi, otroci in starši, lepo sodelovanje vseh za vse. A kako to vzajemnost doseči? To je odvisno zlasti od staršev, čeprav je potrebno veliko dobre volje tudi s strani mladih.
Najmočnejša vez med otroci in starši je vedno bila, je in bo tudi ostala — iskrena medsebojna ljubezen. A te ni brez medsebojnega spoštovanja. Saj ne moremo ljubiti, kogar iskreno ne spoštujemo in človeka ljubimo lahko toliko bolj čim bolj ga spoštujemo! A kako doseči v družini tako medsebojno spoštovanje ?
Pregovor pravi, da ima otrok le eno uho pa štiri oči. Hoče reči, da otrok le malo da na lepo besedo, če je nenehno ne spremlja tudi lep zgled. Že majhen ptrok bistro opazuje vse svoje okolje, zlasti še ravnanje svojih staršev. Če ni lepe povezanosti in edinosti med očetom in materjo, ju otrok ne bo spoštoval in ne ljubil. Če bo otrok opazoval, da ima mati mnogo časa za lišpanje, za vsemogoče izhode, zabave in družbe, nima pa časa za miren, prisrčen materinski razgovor z otrokom, je ne bo mogel niti spoštovati niti ljubiti. In čim bolj otrok dorašča, tem bolj si želi tak zaupen razgovor tako z materjo kot tudi z očetom, četudi tega ne pokaže in morda to celo zanika. Le ko bo videl in dan na dan znova odkrival, kako se starši nesebično žrtvjujejo za otroka, kako imajo čas za vesel, razumevajoč in dobrohoten razgovor z njim, kako se radi odpovedo temu in onemu iz ljubezni do otrok, če bo opazoval, kako znajo potrpeti in ga razumeti, kako imajo svoie otroke radi kljub vsakovrstnim otroškim napakam, kako se znajo veseliti z veselimi in trpeti s trpečimi, bo v otroku prav gotovo vzklilo pravo oboževanie staršev in globoka ljubezen do njih. Prava ljubezen v krogu družine čudeže dela.
(Nadaljevanje prihodnjič)
m »©VOLJ, DA SE REŠI POSAMEZNIK.
REŠITI SE MORAMO KOT CELOTA.“
V	prihodnjih tednih se bomo spominjali obletnice ustanovitve Društva Slovencev, ki se sedaj imenuje Zedinjena Slovenija. Prvi in ustanovni občni zbor tega društva je bil 25. januarja 1948.
Kakšne so bile razmere pred ustanovitvijo in ob ustanovitvi, vedo Is tisti od starejše generacije, ki so pri tedanjem delu za izselitev slovenskih beguncev iz Evrope sodelovali. Vsaj približen pogled na tisto dobo prikazujejo članki v Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1949, ki so jih napisali gg. Jože Košiček, pokojni Janez Hladnik in uredniki Koledarja.
G. Jože Košiček ugotavlja, da je bilo v maju leta 1946 že jasno, da bodo morali slovenski begunci iz Evrop/5 po svetu. Znašli so Se pred dvema neznankama: kam in kako? V Rimu je bil dr. Krek s svojo pisarno in glavni begunski odbor, kateremu je predsedoval. Pii reševanju vprašanja kam naj bi šli slovenski begunci, je dr. Krek obiskal skoraj vsa diplomatska predstavništva ameriških držav. Na mnogih teh potih ga je spremljal Košiček. Odgovori so bili večinoma negativni ali pa so bili stavljeni pogoji, ki so dajali malo upanja na uspeh.
V	Argentini je bil Janez Hladnik. Njegov položaj je bil izredno težak. Na prvem občnem zboru Društva Siovencev ga je pojasnil takole: „Koncem leta* 1945 in začetkom leta 1946 so prišli prvi klici slovenskih beguncev v Italiji za pomoč. Do takrat slovenska kolonija v Argentini sploh ni bila pravilno informirana o dogodkih, ki .so se dogajali doma med vojsko. Radi neinformiranosti in propagande komunistično usmerjenih slovenskih izseljencev, se ni čuditi, da je stara slovenska kolonija v veliki večini zavzela zmotno stališče do slovenskih beguncev.'1 V začetku leta 1946 se je g. Hladnik moral, kakor je sam povedal, tako rekoč odcepiti od stare slovenske kolonije, da se je mogel posvetiti delu za'- omogočenje preselitve slovenskih beguncev iz Evrope v Argentino. Vse delo je moral vršiti sam osebno in je 20. novembra 1946 izposloval dovoljenje za 10.000 slovenskih beguncev, da pridejo v Argentino. G. Hladnik je tudi pripovedoval, da so mu v tistih zmedenih časih dala najbolj jasno sliko o tem, kaj se je dogajalo v domovini in zakaj so šli slovenski begunci v svet, poročila, ki mu jih je pošiljal msgr. Gabrovšek iz Severne Amerike.
Vse priprave je Janez Hladnik vodil sam brez pisarne do januarja 1947, ko V
Napeto ozračje na Koroškem se je zadnje čase nekoliko umirilo. Potem ko je divjanje nacističnih prenapete-žev povzročilo obsodbo vse evropske javnosti, in se je Avstrija zdrznila ob zavesti, da problem ni tako enostaven in še daleč ne rešen s pristranskimi zakonskimi določbami, teče proces normalno svojo pot. Vendar koroški Slovenci vztrajno nadaljujejo v svojem delovanju, da se svetovno javnost seznani s krivicami, ki se jim gode, da se prepreči ponovne slične izbruhe, in da se s strani podpisnic avstrijske državne pogodbe zagotovi Slovencem polnopravno življenje kot pripadnikom narodne manjšine.
Zagotovilo Jugoslavije
V drugi polovici novembra so se mudili v Beogradu predstavniki koroških Slovencev. Delegacijo, kateri sta načelovala predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler in nredsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franc Zwitter, je bila spre-jetp uri predsedniku jugoslovanske vlade Džemal Bijedicu. Razgovorom je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni t-'mznl v Celovcu Bojan Lubej. Predsednik ZTS je poudaril da jugoslovan-sk" ri"da nenehno upošteva interese sloT«n ske in hrvatske manjšine v Avstr::: jn da bo v prihodnje odločno pod-pirnVp +; manjšini v njunih upravičeni^ zahtevah, da se jima zagotovijo
OB 25-LETNICI DRUŠTVA SLOVENCEV
sta prišla v Argentino prva slovenska begunca Jože Košiček in Anton Grč-man. Košiček je takoj priskočil na pomoč g. Hladniku, ki je pozneje zapisal: „Vse do novembra 1947 sva nosila odgovornost za vse s Kiošičkom. Tedaj je začel delovati Klub slovenskih begun*1' cev, sestavljen že v oktobru, katerega tajniške posle je prevzel Tone -Skubic." Tekom leta 1947 so prihajali le posamezni begunci iz Italije. Prva skupina 11 fantov je prišla junija, septembra pa skupina, v kateri je bilo 33 beguncev. 7. decembra 1947 je zopet prišla skupina 11, med katerimi so bili Miloš, Stare, dr. Janež, Jože Albreht, dr. Mihelič, Nikolaj Jeločnik in drugi.
Na Silvestrovo 1947 je bil zadnji sestanek Kluba na katerem je Miloš Stare že razdelil prvo številko Svobodne Slovenije z datumom 1. januarja 1948. Klub se je nekako preosnoval v pripravljalni odbor za ustanovitev nove organizacije slovenskih beguncev, ki naj bi bila na širši osnovi. Predsedstvo pripravljalnega odbora je prevzel c, Janez Hladnik. Miloš Stare in Tona Skubic pa sta začela s pripravami za ustanovitev nove organizacije, to je sestava pravil, namena društva, itd.
Prvi in ustanovni občni zbor nove -organizacije je bil 25. januarja 1948. Tedaj je bilo navzočih že 110 -slovenskih beguncev in begunk. Začel ga je Janez Hladnik, ki je v svojem govoru orisal vse težave, ki jih je imel pri delu za prihod slovenskih beguncev v Argentino. Nato so navzoči poverili Ladislava Lenčka, da vodi občni zbor.
Iz zapisanega prvega občnega zbora posnemamo tole:
Predlog pripravljalnega odbora je bil, da bi se nova organizacija imenovala „Društvo Slovenija". Sprejet pa je bil drug predlog, da se imenuje „Društvo Slovencev".
Odklonjen je bil predlog da v novi organizaciji ne bi bili samo begunci, ampak tudi prejšnji izseljenci če bi to želeli. Po sklepu občnega zbora naj bo nova organizacija le društvo slovenskih beguncev.
Z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog pripravljalnega odbora, ki ga je prebral Lado Lenček in se glasi takole:
„Ko slovenski protikomunistični begunci ustanavljam-o svojo begunsko oi-ganizacijo v Argentini, čutimo dolžnost, da izrečemo iskreno zahvalo č. g. Hladniku.
Četudi sam ni begunec, je vendar pokazal toliko požrtvovalnost, ljubezen in skrb za našo usodo, da je in bo nje-
pogoji za popolno varnost in razvoj.
Koroško delegacijo je sprejel tudi član Izvršnega sveta Srbije in predsednik komisije za mednarodne zadeve inž. Petar Kostič, ki je zavrnil špekulacije nekaterih avstrijskih krogov, češ da se Srbi ne -bodo zavzemali za pravice k-oroških -Slovencev. Dejal je da „Med Ljubljano in Beogradom v treti-ranju vprašanja koroških Slovencev ni razlike. -Problemi koroških Slovencev so problemi vsakega Jugoslovana.1*
Koroški -Slovenci upajo, da te in podobne zatrditve ne bodo ostale, kot še vedno doslej, Te pri golih obljubah. Vsaj delno konkreten ukrep je bil sklep jugoslovanske vlade, da postavi koroški manjšinski problem pred Evropsko varnostno konferenco, in sicer v sklopu varnosti meja. Takoj za tem so tudi v Ljubljani ponovno izrazili „upravičeno zaskrbljenost" glede na-dalinjih odnosov do Avstrije. „V okviru teh odnosov sodi tudi predvsem vsestranski in neoviran nacionalni, gospodarski in kulturni razvoj slovenske mališine v Avstriji11 je pisalo v noti SZDL.
Avstrijci obsojajo napade
Po anketi avstrijskega društva za socialne znanstvene raziskave je desničarske napade na dvojezične table na Koroškem obsodilo približno 60% Avstrijcev, odobrava pa jih samo 15% vprašanih.
gov-o ime vedno, povezano s slovenskimi begunci v Argentini.
Da se vsaj skromno oddolžimo njegovemu velikemu delu, predlagam, da občni zbor imenuje č. g. Janeza Hladnika za častnega člana in za častnega predsednika .(Društva Slovencev".
Pri volitvah je bil nato izvoljen z absolutno večino prvi odbor Društva Sl-ovencev v sledeči sestavi: predsednik: Miloš Stare, I. podpredsednik ing. Albin Mozetič, II. podpredsednik Albreht Jože, tajnik Skubic Tone, blagajnik Lenček Ladislav CM, gospodar ing. Avgust Vivod. Odborniki: dr. Bojan Ribnikar, ing. Jože Brodnik ter gdč. Marija Petelinova. (Tekom leta so bili kooptirani v odbor gg. Anton Orehar, Joško Krošelj in dr. Tine Debeljak).
Glede članarine je pripravljalni odbor predlagal, da naj bi vsak član plačal mesečno članarino v višini enodnevnega zaslužka na mesec. Po daljši debati je bil predlog spremenjen tako, da je znašala mesečna članarino eno tridesetino osnovnega mesečnega zaslužka članov.
Odbor Društva Slovencev se je takoj posvetil delu, organiziral društveno pisarno, navezal stike z raznimi ustanovami in se predstavil tako civilnim kakor tudi. cerkvenim oblastem. -Samo bežen pogled na prv.o leto delovanja odbora kažejo številke koncem leta 1948: Društvo je prejelo od Slovenskega socialnega od-bora v Rimu 6719 prošenj useiitvenega dovoljenja za Slovence v Italiji, 5098 v Avstriji ter 800 v Nemčiji- Društvena pisarna je sestavila že v prvem letu kartoteko za okrog 5000 beguncev, da je olaišala delo pri Direkciji za emigracijo. Samo v prvem letu je društvena pisarna prejela in odpremila 2166 dopisov.
Opis dela društvene pisarne za odobritev spiskov beguncev iz Italije in velike težave katere je bilo treba premostiti, da je bil omogočen v Argentini prihod beguncem iz Koroške ne spada več v okvir tega članka.
Opozoril bi le še na informativni sestanek članov društva, ki je bil šest mesecev po ustanovitvi društva 9. julija 1968 in se ga je udeležilo nad 400 članov. Podpredsednik Jože Albreht je imel najprej predavanje o dolžnostih slovenskega emigranta. Odborniki so Dodali poročila o šestmesečnem delu. Tajnik Tone -Skubic je v svojem poročilu poudaril’: „Ko po šestih mesecih obstoja društva gledamo na izvršeno delo, ne smemo pozabiti, da je bilo to delo pionirsko. Najtežji so povsod začetki. V dokajšnji meri se je posrečilo društvu te težave odstraniti. V večji
Avstrijski državljani so o položaju slovenske narodne skupnosti premalo poučeni. Okoli 80% vprašanih meni, da v Avstriji ravnajo z manjšinami „boljše ali vsaj tako dobro kot v drugih zahodnoevropskih deželah." Nobeden izmed vprašanih pa ni odgovoril, da z manjšinami ravnajo slabše. Na vprašanje, ali s pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem ravnajo bolje, slabše ali tako kakor Italijani z južnimi Tirolci, jih je 46% odstotkov -odgovorilo da boljte, 26% da enako, le 7% pa, da slabše.
Procesi slepijo javnost
Pod pritiskom mednarodne javnosti, ki je z budnimi ušesi zasledovala nacistične orgije okoli postavitve dvojezičnih napisov v skrbno izbranih krajih južnega predela Koroške, so se avstrijske oblosti le odločile, da bodo postavile krivce pohodov proti dvojezičnim napisom ter razne mazače pred sodišče.
Toda če točno pogledamo na okoliščine, ki so prevedle do tega, da so se sodnija in državna tožilstva odločila, da bosta, postavila eksempel, se po-pokaže, da obstoji velika nevarnost, da bodo obravnave proti nekaterim storilcem i'e formalne in bi si +pk0 varnostni organi kot tudi sodipe lahkio umili roke v nedolžnosti, češ „storili smo. kar smo mogli."
Ker se bodo vršile obravnave pred deželnim sodiščem je vprašanje ali bo javnost za procese sploh zvedela. Eksemnel, ki naj bi s tako postavil, bo ostal brez pravega učinka.
P.
meri pa bi društvo uspelo, če bi ga res podpirali vsi člani."
Predsednik Miloš Stare je v svojem obširnem poročilu odgovarjal tudi tistim, ki -so širili mnenje, da je društvo nepotrebno. Takole jim je dejal:
„Tistim, ki pravijo, da ni treba društev in organizacij, odgovarjam z vprašanjem: Zakaj nisi tega tedaj govoril, ko si prosil organizacije, da bi prišel semkaj ? Zakaj si se tedaj obračal na Slovenski socialni odbor v Rimu? Zakaj nisi tedaj protestiral proti nabirkam, ki so se vršile v ZD pri Ligi slovenskih katoliških Amerikancev za pomoč slovenskim beguncem? Dokler je en isam Slovenec še, ki želi priti v Argentino, pa ne more,
Kdo bi jih ne
Ob letošnjem Almanahu
Kar naprej moram-o poslušati zabavljanje nekaterih gorečnežev čez slovensko mladino: da imajo fantje dolge lase, da imajo dekleta mini krila, da se -preveč lahkoživo vedejo, da hodijo dekleta na plese v slovenske domove brez spremstva staršev, da se večkrat med seboj, pogovarjajo v španščini (v Severni Ameriki pa v angleščini),- da ne kažejo do starejših tistega spoštovanja, kot je to bilo včasih... itd.
Pa sem enega teh kritikov vprašal: „Ai'i ste bili na mladinskem festivalu?" Odgovor se je glasil: „Ne, nisem bil. Kdo pa bo poslušal jazz muziko in beat popevke!"
„Ali ste bili na Mladinskem dnevu na Pristavi-“
„Ne, ker nisem imel časa."
„Ali berete Mladinsko vez? Ali berete almanahe, ki jih vsak-o leto izdajalo abiturienti srednješolskega tečaja?"
„Ne, ne berem takih nezrelih stvari."
„Tako, dragi gospod, na nobeni mladinski prireditvi niše bili in ne berete ničesar, kar napiše naša mladina, pa si jo vendarle drznete soditi, ko je jasno, da njenega živlienja ne poznate. Povem vam, da je bil’ letošnji festival izredno leva prireditev brez jazza in bea+ popevk, da so mladinski dnevi po naših dom-ovih, zlasti pa še skupni Mladinski dan na Pristavi pravi mladinski prazniki, polni zdravega veselja, čeprav kdo -tu in tam spregovori špansko besedo, ima ta mladina globoko narodno zavest in spontano uporablja narodne simbole. Pravijo, da v domovini mladina pijančuje. Ne vem, koliko tc drži.. Drži pa to, da naša mladina tu ne piiančuie. In dalje, zakaj bi fantje ne smeli nositi dolgih las in dekleta kratkih kril', ko je danes 'to splošna moda na vsem svetu. Seveda je res, da nekateri in nekatere pretiravajo, kar' pa ni ne lepo in ne okusno."
Sedaj pa bi rad vam, gospod kritik, in vsem bralcem nudil majhen dokaz, da smo mi svoje mladine, ki raste daleč od domovine in v tujem okolju, lahko zelo veseli. Ta mladina pri vsej svoji živahnosti jemlje življenje resno, io zanimajo slovenski problemi, je vneta za vse d-obro. Ta majhen dokaz je letošnji almanah srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. Naj vam o tem almanahu kaj več povem.
Slovenija v svetu
Dijaki petega letnika srednješolskega tečaja izdajo vsako leto almanah, da z njim pokažejo, kako -so koristno uporabili šolsko leto. Pod vodstvom svojega razrednika si izberejo skupno nalogo, jo obdelajo & vseh strani in te svoje izsledke izdajo v drobni — pa za slovensko emigracijo dragoceni — knjižici. Niso to še popolne znanstvene razprave, so pa vsekakor lepi, tehtni in skrbno sestavljeni članki.
Letos so dijaki petega letnika pod vodstvom svojega razrednika Tineta Debeljaka ml. preučili in pregledali zemljepisno razširjenost Slovencev po raznih državah ter niih življenje. Tako ro dijaki spoznali tisti del Slovenije, ki leži izven meja tako imenovane slovenske republike, kjer živi večina Slovenskega naroda. Te ude slovenskega naroda, ki niso politično-upravno združeni z matično domovino in so raztreseni no vsem svetu, ¡so dijaki imenovali SIoven;ja v svetu.
Knjižica ima 44 strani in teh straneh se vrstiio kratki članki, ki poda-jo sliko Slovencev v zamejstvu in "^ejrrtvu. 'Nai na kratko omenim vsebino posameznih člankov.
Kratkemu uvodu, ki ga je napisal v--Tednik DebeDak, sledi članek ..Tdeia Plnveniie v svetu (napisal Pavel Fajdi-
Na Koroškem se ozračje umirja
“PROCESI SLEPIJO JAVNOST”
toliko časa je naša .sveta dolžnost, da z delom ne prenehamo. In ne bomo prenehali. Naše nadaljnje delo se bo potem, ko bo izvršena naša prva naloga usmerilo na gospodarsko in kulturno področje... Slovenski novonase-ljenci v Argentini se moramo zavedati, da delamo življenjski izpit. Delamo preizkušnjo, ali se znamo vživeti v novo življenje, v katerem smo se znašli, ali se bomo utopili. Ni dovolj, da se reši posameznik. Rešiti se moramo kot celota!"
Če ob 25-letnici obstoja Društva pogledamo na njegovo delo, moremo u-gotoviti, da se tudi kot celota lahko rešimo, samo če hočemo.
M.	P.
bil vesel. . .
Srednješolskega tečaja
ga ml.) V članku je poudarjena misel, da je narodnost zavest pripadnosti nekemu narodu. Po tej zavesti ostajamo mi Slovenci, pa naj živimo na kateri koli celini. V nas mladih — pravi Fajdiga — teče slovenska kri, imamo slovenske ideale. Nismo se organizirali, da bi vzdrževali slovensko folkloro. Naše poslanstvo je: vzdrževati, razvijati in posredovati slovenstvo.
Primorska, Koroška, Porabje
V nadaljnjih člankih so obdelane posamezne slovenske pokrajine na strnjenem slovenskem ozemlju pa izven matične domovine. Tako je Mojca Ober-žan obdelala Koroško in je svoj lep članek sklenila z pozivom: Podpirajmo slovensko Koroško v vseh njenih težnjah in bojih. Delujmo, da bo prišel skoraj dan, ko se bomo vsi .Slovenci zbrali pod streho hiše ene!
Primorsko je orisala Nežka Kastelic. Prikazala je nasilno italijansko raznarodovalno politiko in usodne napake Titovega komunističnega režima v Trstu in Gorici. O Porabju piše Lojze Petek, ki je zbral zanimive podatke o porab-skih Slovencih, ki se le malokdaj omenjajo. Pravi, da je ključ do ohranitve slovenskega življa v Porabju v rokah domače slovenske duhovščine in v večji skrbi matične domovine za te rojake.
Tudi slovenski sezonski delavci so del Slovenije v svetu, kar je lepo opisala Marija Lob v svojem članku „Sezonski delavci", v katerem obdeluje problematiko slovenskih sezonskih delavcev z narodnega, moralnega in verskega vidika.
Argentina, Združene države, Kanada, Avstralija
O Slovencih v Argentini govorita članka ,Ekonomska emigracija" (napi. sal Jože Repovž) in „Politična emigracija (napisala Martina Potočar). Repovž popisuje prve slovenske naseljence v Argentini,, njihove organizacije, njihovo življenje ter vidnejše osebnosti. Potočarjeva pa opisuje življenje slovenskih naseljencev, ki so prišli v Argentino po drugi svetovni vojni. Pove, kje v Argentini so se naselili Slovenci, koliko prosvetnih domov so zgradili, kako se kulturno udejstvujejo ter našteva časopise in revije, ki jih izdajajo.
Severno Ameriko (pravzaprav Združene države) je opisala Marta Korošec. Omenja starejše ekonomske ter novejše politične naseljence. Našteva slovenske organizacije ter slovenske časopise in revije, ki izhajajo v Združenih državah. Kanado pa je popisal Jože Repovž; pove, kje so Se naselili Slovenci ter kakšno je njihovo organizacijsko in kulturno življenje. O Slovencih v Avstraliji poroča Marjetka Eiletz.
Zanimiv je članek „Misijonski sVet“ (napisal Franc Cukjati mi’.). Da, tudi slovenski misijonarji so del’ Slovenije v svetu in dokazujejo vsem, da obstaja tudi slovenski narod.
Poseben članek je posvečen delu posameznikov v zdomstvu in zamejstvu. O tem piše Andrej Kočar ter našteva slovenske kulturne in druge javne delavce, ki delujejo po svetu. Omenja slovenske pisatelje, pesnike, arhitekte, sli-karie, kiparje, znanstvenike, filozofe, zdravnike, profesorje, duhovnike, organizatorje, planince itd.
O potrebi medsebojne povezanosti
O verski povezanosti piše Ivanka Makovec in poudarja velik pomen slovenske cerkvene organizacije med slovenskimi naseljenci za versko pa tudi narodno ohranitev izseljencev.
(Nad. na 5. str.)
Joža Likovič	Samo en trenutek. . .
Božji lesee
Sveta družina na begu: Marija v solzah, sveti Jožef ves skrušen, Jezus pa majhen in plah. Ubožci so morali na mah zapustiti ljubljeno domačijo v Betlehemu, tanke ciprese in smokvine gaje ter prijazni sončni svit.. Tam je zdivjal' Herod, krvavi kralj in trinog v škrlatu, krvoločen starec z boleznijo v očeh ter zlobo in črvi v srcu. Nedolžna kri je prelita, pomorjeni drobljančki leže s stegnjenimi ročicami in zevajočimi ranami na pragih, neštete matere so odrevenele v smrtnem strahu.
Sveta družina je utekla pogubi in se z begom rešila v mrzlo tujino. Pot je bila dolga in težavna. Sveti Jožef je nosil culo in skrbi, Marija blago Dete. Jezus je spotoma odvzemal grehe in nadloge zemljanov, ki bi sicer zapravili nebeško srečo, pa so zaradi njegove bližine začutili milost spreobrnjenja in pokore.
Tako so prišli revni ubežniki tudi na ubogi Kras ter trkali tod in tam. Onstran Križne gore so zgrešili pot v toplejše kraje. Sneg je zametei' sledi pastirjev, ki so pred tednom nabirali mah in zbodičje. Sončne košenine in mu-ljave pod Vinjim vrhom so bile prazne, gabri goli in prezebli. 'Nikogar niso srečali v Menišiji, samo v Otavah je še bedel pri skalni luknji star puščavec in jim pokazal pot v reber do ljudi. Dolgo je zrl za čudežnimi stopinjami, ki jih je ozarjal bel odsvit; male grudice so se neprestano drobile kakor ognjeni spreminki za božjepotnima človekoma. Samotarec je spokorno pal na kolena in molil dalje.
Tako sta se ustavila sveti Jožef in Marija pred ajdovskim gradom, ki je kraljeval kraj rakiških samot. Marija se je nasmehnila, da bi potrkala ter prosila za topel grižljaj in varen kot. Pusta in spolzka pot skozi Menišijo je vse tri utrudila. Pred njimi niso trobile trume angelov, ki bi jim utirali pot s svojimi ozkimi nožicami in kazali pravo smer s svojimi zlatimi temeni. Božja mati se je zbala za svojega ljubega sina, ki se je ponižal zaradi grešnih ljudi. Resnično! Jezušček je že skoraj medlel, mraz in strupena kraška burja sta grizla njegova nežna ličeca. Marija je potrkala na težka grajska vrata. Veža je bila svetla in obokana. No mo-stovžu pod stolpom se je pojavil mrle stražar in jih odpodil, češ kaj nadlegujejo gospodo. Strašni psi so zalajali onstran zlokobnega zidovja in se začeli grozeče trgati z verig. Objestni grajski hlapci so se nabrali kraj vrat; zasmehovali so nesrečno družino in jo
prešerno obmetavali s kruhovimi svaljki. Nehvaležni ljudje!
Marija in sveti Jožef sta se vsa žalostna odpravila dalje. Medtem se je nagnil dan, vse stvarstvo je občemelo v sijaju zimskega večera. Čudovita ubranost, je zajela sleherni odtenek stvarstva, celo najbolj skrito ledeno svečko, ki se je blestela na pritlikovem zbodičju. Nič se ni ganilo. Edino zapoznela srnica se je spustila preko poti in obstala na parobku; njene svetle oči se niso mogle nagledati nebeških popotnikov.
Vrh dola je sveta družina obstala, sveti Jožef je preložil culo. Marija je razmišljala, kam bi krenila z drobnim bremenom v naročju. Nežno se je sklanjala nad Jezusom. V duhu je obšla vse vasi in koče, stisnjene v hudourne zagate in med krimske zabode. V vaško reber se ji je zdelo predaleč, tudi ni hotela nadlegovati revežev, pri katerih sta doma bob in pomanjkanje. V Rib-jeku pa so ljudje tako osorni in odurni, pobožno družino bi gotovo zasmehovali. Morda bi našla topel kotiček pri Gori-čevcih. Končno se je spomnila svojega svetišča na Žalostni gori. Tjakaj pojdejo, tam bo položila Jezusa v jaslice in čula pri njem do svetega jutra, ko bodo odšli dalje. Tako je svetovala božjemu redniku Jožefu. Preden so se spustili v Prijezerje, je želela previti prvorojenca. Silna bolest jo je prevzela, ko je videla pred seboj zmraženega in bednega sina. Toda kje naj previje božje Dete, kam naj ga položi? Kamorkoli se je ozrla, povsod se je razprostirala zamrzla goljava, ki jo je pokrival težek somrak, bolj gost in temen kot sto polnočnih ur.
Ko je sveta mati iskala varno mesto, je zagledala pod potjo neznatno drevce, ki je edino zelenelo sredi zasneženega stvarstva, kakor bi kipelo kvišku novo upanje. Pritlično drevce je bilo pozabljen grm, zbodičje, podobno trdoživemu osatu brez lepote in mičnosti. Njegovi listi so bili zašiljeni v oster trn. Vzlic svoji preprostosti in ničevosti je spoznalo božje potnike, razprostrlo svoje veje in nudilo dobro streho proti burji. Tudi koreninje se je zganilo in razrinilo snežno skorjo, da se je pokazala mehka mahovita ruša. Sveti Jožef je razgrnil popotni plašč, Marija je položila nanj svojega ljubljenca. Med previjanjem so ji v bolesti kapaie soVze na zeleno listje zbodičia; kamor je pala niena materinska solza, tam se je pokazala majhna, rdeča jagodica. Tedaj se je zganil Jezušček v njenem naročju in zakrilil z obema ročicama, ka-
V deželi južnega križa cvete jasmin. Močni opojni vonj se meša v vroče po-jetno popoldne.
Mesto Svete Marije Dobrega Zraka — Santa Maria de los Buenos Aires •se pripravlja na praznovanje. Izložbe trgovin so bleščeče okrašene, množice ljudi se mrzlično prerivajo po pločnikih, gnetejo po trgovinah, se vračajo obloženi z darili. Hodim po ulici Santa Fe —1 Sveta vera. Tlak ulice je razbeljen, puhti od vročine, le od časa do časa se zazdi, da' zaveje hladen veter iz pristanišča.
Val brezobrazne množice me vleče s sabo. Dekliška kratka krila, dolgi fantovski lasje, kričeče barve hlač... Nemirna sem in utrujena.
B'ožič. Tisti lepi zasneženi božič iz mojih prvih otroških spominov. Vonj po smrečju in kadilu, jasice v kotu in lučke ob njih. Božični napevi naših slovenskih pesmi, ki jih nekdo igra na orgle. Skrivnostno otroško doživetje rojstva Gospodovega.
Zdrznem ¡se, si'ika se je razblinila kakor snežinka na soncu, hotela sem ujeti belo zvezdico v roko, pa mi je ■ostala na dlani le solza.
„Samo trenutek še, zakaj ste pa danes tako prijetno razpoložena?“
Držala je za kljuko pri vratih, njegov glas jo je ustavil. V trenutku se je obrnila in velike nemirne oči so se veselo uprle vanj.
„Tako, kar tako, čez nekaj dni bo Božič,“ se je nasmehnila.
„Ah, seveda, praznovanje, dobra jedila in pijača; darila — se razume. Jaz bom seveda stradal; zdravnik mi je naložil' strogi post, če hočem še nekaj časa živeti,“ je zagodrnjal.
„Saj je še drugi način praznovanja božiča, tudi jaz se ga ne veselim le zaradi jedače in pijače in morebitnih daril.“
„Kaj še! Neumnost! Vse je le uži-
kor da blagoslavlja drevce; razdelil je mrakove, da so se cule njegove besede v odprta nebesa: „'Ne plakaj, mati! Herod in ajdovski grad bosta minila kot zavržena stvar. Tebe pa bodo slavili zemljani v božičnih dneh kot Devico in božjo mater. In drevesce to pa bo zelenelo in poveličevalo spomin svete noči in našega prvega trpljenja na begu iz Nazareta.'1
Tako se je zgodilo! V zimskih dneh še vedno zeleni sredi krimskih brežulj-kov in zahodov božji lesec ali zbodičje. Na belem božičnem prtu, ki ga leto za letom na-tko svetle božje poslanke, pa se bleste njegove rdeče jagodice...
vanje, kar poglejte okrog sebe, vse je le denar. Vse si lahko kupiš, še ljubezen,“ se je nesramno norčeval.
Zagnusil se ji je. Njegovo debelo telo, kateremu se je poznalo, da tse mu hoče le hrane in pijače ter uživanja, se ji je zdelo le še gmota mesa, v kateri bi zaman iskala duše.
Preteklo noč, ko se je skupaj z zdravnikom trudila in so mu le za las rešili življenje, se ji je smilil’. Danes pa, ko se ji je tako razgalil, je čutila le gnus.
„Siaj je vendar še kaj drugega v življenju in ne samo uživanje,“ je bruhnilo iz nje.
„Ljudje se borimo Te zase, le za lasten trebuh.“
„Se vam pozna“ mu je vrnila.
„Plemenitost, dobrota, kje pa še najdete kaj nesebičnosti. . . menda vendar ne verjamete več v pravljice.“
„Verujem v Boga in v dobrega človeka.“
„Bog, mogoče res obstoja, ne vem, morda je kje daleč. Dobri človek, kje pa je? Koljemo se med sabo in izpodrivamo drug drugega. Vesel sem, če napredujem, četudi za ceno padca sočloveka. Plemenitost, nesebičnost? Kaj še? Kar poglejte. Tudi vi, ki mislite, do ste dobra, opravljate svoje plemenito delo za denar,“ je končal s ciničnim glasom.
Prebledela je, kakor da bi jo udaril v obraz.
Naslonila se je na vrata, bala se ga je, ruda bi pobegnila, pa je stala kakor pribita. V svoji svetlomodri bolničarski uniformi se je zdela tako neznatna.
Zakaj je tako surovo vdrl’ v nieno nriietro raznoloženje ? S kakšno pravico ji jemlje veselje do dela? Ko je dolgo noč stala ob njegovi postelji, mu je vendar želela rešiti Te življenie in ni mislila na plačo ob koncu meseca. Zakaj žali njeno vero?
„Pojdite sedaj, če vas bom potreboval, vas bom že poklical,11 ga je še slišala reči.
Občutim samoto. Zazdim se kakor puščavski pesek, suha.
Kakor okleščeno drevo v viharju. Utrujena sem, nemima, mladost mi nolzi iz solz in ne morem je ustaviti. V nemoči Te iščem. Hrepenim, žeja me Tvoje ljubezni. Kličem k tebi, ne pusti me same...
Naenkrat je betlehemske poljane obsijala skrivnostna svetloba in zaslišalo se je čudovito petje: „Slava Bogu na višavah... V revnem hlevcu se je rodilo Dete, ki je prineslo Luč v temo. Ljubezen in mir. Pastirji, ki so čuti
Mirko Kunčič
Božič revnih, bolnih, pohabljenih, zapuščenih. . .
PREPROST POMENEK ZA VELIKI ČAS
Božič trka na duri. Tiho in skrivnostno nam oznanja blagovest: rodil se je v revnem hlevčku na slami Tisti, ki je še majhen in nebogljen, a že velik v svojem vesoljnem poslanstvu. Pridite vsi, revni in bogati, obteženi z bridkostmi in slabostmi — in “poklonite se :::u! Ali ni rekel: Kdor prosi, prejme, kdor išča, najde in kdar trka, se mu odpre.
že zgodaj sem se seznanil' s telesno in duševno revščino. Kot stransko vejo svojega udejstvovanja sem si pri „Slovencu“ pred vojno osvojil socialno reportažo. V tem svojstvu sem obiskal domala vse slovenske socialne zavode, hodil pa tudi k sodnijskim razpravam. Sodniki so me pisano gledali, ker sem iskreno skušal krivdo vsakega obsojenca omiliti z olajševalnimi okoliščinami: s slabo vzgojo, vplivom ceste, z revščino in na sploh z okoTjem, ki mu ni moglo nuditi ničesar spodbudnega. Pokojni urednik Kremžar mi je ta poročila radevolje objavljal. Nekoč se je pošalil: „Zdaj pa res ne vem, ali je *o poezija al'i filozofija!“ In ker sem toliko hudega videl in doživel — pišem zdaj o Božiču revnih, bolnih, nesrečnih, pohabljenih, zapuščenih...
Marsikateri dogodek v socialnih zavodih me je pretresel v dno duše. Koliko telesne in duševne revščine, ki se da samo omiliti, ne pa odpraviti, je bilo nakopičenih v njih! Vendar moram pribiti nekaj, kar je v popolnem nasprotju z demagoškim pisanjem sodobnih pisateljev in časnikarjev: povsod sem našel vzoren red in skrbno varstvo; zla-
sti tam, kjer so delovale slovenske usmiljenke. S kakšno ljubeznijo so se žrtvovale za svoje varovance!
Naj za dobro omenim dogodek v poboljševalnim za duševno zaostale, izprijene, zavržene otroke. Učitelj, ki jo skušal svojim gojencem vcepiti v srce najosnovnejša pravila vzgoje in živ-ljenskih napotkov, mi je potožil, kako nehvaležno, odgovorno deTo je to. ‘Poklical je enega izmed gojencev in mu velel:
„Deklamiraj nam Župančičevo pesem!11
Fantek je „bistro“ pogledal, se moško izprsil in zadrdraT:
„Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.“
Učitelj se je ves obupan prijel za za glavo, jaz pa sem se prizanesljivo smehljal. Upošteval sem, da si fantek v svojem nepoznanju slovenske literature kaj lahko preprosto predstavlja, da je pesem „čuk se je oženil“ — naj-lepša Župančičeva pesem... Kdo bi mu to zameril!
Življenje je polno tragedij, velikih in majhnih. Kadar pa tragika življenja zajame v svoj vrtinec najmlajše, se človek ves presunjen zgrozi- Obiskal sem zavod za slepe otroke v Kočevju, kjer je kot učiteljica delovala tudi gospa Vivodova. še danes mi blodi v spominu deček, ki mu je bilo morda osem let. Imel je velike, lepe, široko odprte oči.
Motile so me samo drobne bele pikice v zenicah. Vprašal sem učiteljico:
„Ali je fantek slep?11
„Popolnoma slep,“ je odgovorila učiteljica.
In tedaj mi je začela pripovedovati žalostno zgodbo o sovraštvu med fantkovim očetom in sosedom. Ko nekega dne fantkovega očeta ni bilo doma, ¿e je sosed prikradel v njegovo hišo, pograbil maščevalno fantka za vrat in ga začel s šivanko zbadati v oči. Tako je fantku za zmerom ugasnilo sonce.. . Grozodejstvo, ki mu ni enakega na svetu!
Kako je potemtakem z revščino in trpljenjem na svetu?
Kadar dobim v roke knjigo, za katero že vnaprej vem, da je prenasičena s komunistično tendenco in demagogijo, jo berem z največjim odporom in duševno neprisotnostjo. Pred letošnjimi božičnimi prazniki sem se lotil romana režimskega pisatelja Ingoliča „Kje ste, Lamutovi?11 — Ingolič opisuje naporno in nevarno delo rudarjev globoko pod zemljo. Komu se ne smilijo ti siromaki, ki so v stalni nevarnosti, da jih zasuje ali zaduši pTin? Toda, ljudje božji, vse to se je dogajalo sa m o pred vojno, ko še niso bili na krmilu socialni \ reformatorji! Takrat so bili vsi pazniki, mojstri, uradniki,- inženirji in ravnatelji še toTstorite pijavke, ki so živeli samo do deTavske krvi. Po „osvobodilni“ vojni se je to temeljito spremenilo. Rudniki kakopak še stoje, toda nikarte mislite, ljudje božji, da se je zdaj treba še kakemu rudarju ¡spustiti tristo ali več metrov pod zemljo! Za božjo voljo! Zdaj premog kar sam od sebe s svojo elementarno silo bruha ceTe skladovnice črne rude na beli dan. Srečni rudarji stojijo pod milim nebom, žvižgajo, prepevajo in se gostijo...
Tudi tovarne po „osvobodilni“ vojni
še stoje. Toda nikarte misliti, ljudje božji, da je treba še kakemu delavcu prestopiti prag, kjer brne 'smrtonosni stroji. Delavci se zberejo pred tovarno, eden izmed njih sproži gumb — in stroji v tovarni se veselo vrte in producirajo, da je veselje... In tudi „delavskih valptov in pijavk“, paznikov, mojstrov, uradnikov, inženirjev in ravnateljev ni več. Vse teče kakor po maslu brez njih... -Skratka: raj na zemlji!
Tudi tovarniški dimniki še ¡stoje. Nikarte pa misliti, ljudje božji, da se še po socialni revoluciji iz njih dviga „gost, črn, umazan dim, poln kužnih saj“. Kaj še! Zdaj se iz tovarniških dimnikov sukljajo osvežujoče, parfumi-rane sapice — balzam za pljuča in srce... Kakšen epohalen napredek!
Duhovniki, ki so prihajali med izseljenske rudarje, so bili v Ingoličevih očeh vsi -toTstolični, hinavski, zahrbtni, s „skrito mislijo11, čeprav so pri rudniški upravi posredovali za uboge rudarje. Ko so „pravoverni“ rudarji v Franciji igrali Finžgarjevo dramo Veriga, je eden izmed igralcev žolčno pribil: „Vidite, tako je pri nas: doma se prepirajo in tožarijo za staro verigo, mi pa moramo po ¡svetu.“
Po „osvobodilni11 vojni pa so se doma prepirali in tožarili z novo verigo, ki je hotela ukovati vse, pa so se ji le izmuznili stotisoči, ki so odšli s trebuhom za kruhom v sosednje države, kjer ne poznajo verig... Takšnega izseljevanja zgodovina ¡slovenskega naroda ne pomni. Ingolič, Ingolič, napiši nov socialni roman!
Ingolič je, kakor vsi komunistični pisatelji, zagrizen sovražnik bogatašev — razen tistih kakopak, ki se mastijo pri režimskih' koritih... Zategadelj se ne bo niti malo zgražal nad tem, da si je komunistični pesnik Neruda,
pri čredah so prvi slišali blagovest.
Tudi danes se je rodil Zveličar. Za človeka, ki je poletel v vsemirje in stopil na Luno, za razbičane in izkrvav-ljene narode Vietnama in Biafre, za nasičene, sestradane in Tačne, za razprte družine, za izgubljene in tavajoče.
Prinaša Luč, Ljubezen in mir nam nemirnim popotnikom dvajsetega stoletja.
Trka na tvoje in moje srce. Gr bova sprejela?
Božji blagoslov ti želim v teh božičnih praznikih.	M.
F. Gorše: K polnbčniei na Koroškem
ISKANJE Jože Dular
V zametih preko hriba gazijo ljudje in v svitu bakle se snežni prt iskri. Vso noč je burja vlekla čez gozdove in izpod črnega neba Se vedno sneg
leti.
Vsa pota so zastrta. V medlem žaru majave luči iščejo zakrito gaz.
Nad njimi burja v vejah se prereka in jim zaganja mrzli sneg v obraz.
Na vrhu hriba... V dalji svetla okna nevidne cerkve prek poljane zro. Ugaša bakla, zadnji žar je umrl. Skoz noč ponudil jim je Bog roko.
prvoboritelj za pravice „revnih, zatiranih, teptanih“,- kupil v Franciji za SO tisoč dolarjev luksuzno graščino, v kateri zdaj živi kot srednjeveški grof. Koliko koristi imajo od te luksuzne graščine „revni, zatirani, teptani11, naj nam povedo Nerud ovi revolucionarni oboževalci...
Lepo in hvale vredno je,- da bo Jugoslavija na svoje stroške zgradila bolnišnico za revne otroke tam v daljnem Sudanu, še lepše in hvale vrednejše bi bilo, če bi turistom, ki si hodijo ogledovat njene Potemkinove vasi, pokazala tudi ozadje teh Potemkinovih vasi: nepopisno revščino, ki se skriva za njimi. Če kdo dvomi, naj ¡se zglasi pri meni, da mu postrežem z vsemi argumenti! In kdo bo za letošnji božič spet blažil rane revnim, bolnim,- nesrečnim, pohabljenim, zapuščenim rojakom v domovini? Oblast? — Samo narodno in versko zavedna slovenska mladina!
Tudi naša nova domovina Argentina preživlja hudo ekonomsko krizo. Tako daleč pa vendarle še nismo, da bi po vzorcu domovine začeli zbirati stare, zarjavele žlice in vilice, okrušene krožnike, skTede, ponve,- lonce, obešalnike in drugo ropotijo, ki jo vržemo med staro šaro. Vsaj žlico ima vsak siromak v Argentini, čeprav je bridka resnica, da ta 'ali oni z njo nima dosti zajeti ... Revščina je pač kot reka, ki teče, teče in se ne more nikoli izteči...
Imamo v naši slovenski skupnosti tri ustanove, ki izpolnjujejo Kristusovo poslanstvo o ljubezni do bližnjega: Vincencijevo konferenco, Zvezo slovenskih mater in žena ter Rožmanovo zavetišče. Kar bomo žrtvovali tem trem ustanovam, bomo žrtvovali Jezuščku samemu, in to bo najlepše darilo, ki si ga On more želeH za ta prelepi božični čas. ki je simbol ljubezni med Bogom in človekom.