LETO Ul
LJUBLJANA, 14. MARCA 1025.
STEV. 11.
V^MOČHIHA JVCOSLA-vno ČETRTLETNO DIN I5-
CELOLETNO-DSNOO/ZA* INOZEMSTVO 1E DODATI POjjTNlNO/ OCLAJI PO
cenikv/ posamezna
Številka po din 15®
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
oeiuN
4
VREDNilTVO IN VPRAVA V VČ!T£L1$KI TISKARN!/ > 'ROKOPISI- SE -NE-VR A-k CAlO/ANONIMNI DO-^ 'PlSl-SE-NE-PRIOBČV-lElO/POfTNJNA PLATANA V GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
i
Akademski klub „0rjuna“ Ljubljana
priredi
due 19. marca 1925
svečano razvitfe prapora
in
slavnostno akademijo.
SPORED:
Na predvečer 18. III. ob 8. uri zvečer podoknica kumici g. A. Moho-ričevi, Dalmatinova ulica 5.
19. III. ob 10. uri dop.: Slavnostna akademija v dvorani Filharmonije (slavnostni govor in sodelujejo naši najodličnejši pevci)
Ob pol 12. uri: Slavnostno razvitje prapora pred univerzo; nato obhod po mestu in defile na Aleksandrovi cesti.
Ob 3. uri pop.: Odhod na pokopališče, kjer se poklonimo manom naših padlih junakov, častnemu članu pok. Fr. Šlajpahu.
Ob 8. uri zvečer: ELITNI PLES v gornjih prostorih Narodnega doma pod pokroviteljstvom kumice in častnega komiteja narodnih dam.
Vstop strogo proti vabilu.
Bratje, sestre in somišljeniki! Udeležite se te prevažne prireditve
y polnem številu!
Masaryk.
Kdor ima resničen namen, da postane svetoven, in kdor lioče delovati na to, da bi naš človek prišel iz svoje malenkosti, ta se ne more postaviti na ves svet, ker na svetu stati ne more. Kdor lioče preobraziti svet, mora imeti pod seboj trdna tla — ki si jih je želel že •Arhimedes — in to ie družina in narod. Brez zdrave in trdne družine ni zdravega in trdnega naroda, brez naroda pa ni nihče iz nas nič.	Masaryk.
Bili so časi — takoj po prvem |Aasarykovem nastopu — ko so mu pčitali, da ni naroden, da je internacionalen, da drži s socialisti, in pelo, da je naroden izdajalec, ker se je dotaknil nekaterih zgodovinskih stvari, ki jih je on po svoje razumel, in proglasil n. pr. znani kraljevodvorski rokopis zia prevaro, kar je pozneje tudi dokazal. Bili so to hudi boji osemdesetih let. Delavstvo se je začelo organizirati na mednarodni podlagi, mase so rastle — narodnost se je smatrala za nekaj zastarelega, nekaka parada za meščanstvo, ki goji šovinizem in skuša na ta način preprečiti bratstva narodov, gojiti militarizem in pripravljati vojne. Nastala je huda kriza posebno v malih narodih, ki jim je bila narodnost dodelila misel v boju za obstanek.
Masaryk je globoko pogledal v to vprašanje in je ugotovil sledeče: narodnost ne sme biti samo parada, fraza, pomp-narednost in samo v jeziku, v narodnih barvah in sovraštvu do tujstva. Mora imeti svojo vsebino, svoj življenjski smisel, svojo zgodovinsko vrednost, ln	ta filozof malega naroda
prvi začel predavati na univerzi o narodnostni filozoSijj
Vse 19. stoletje od Napoleonovih vojn naprej se je razvijalo v znamenju narodnosti. L. 1848. in boji narodov za osvobojenje so povzdignili narodno misel kot bojno geslo. Iz zastarele Evrope so nastajale narodne države. Edino mali narodi v Avstriji, ki niso imeli so-se^h narodnih držav, ki bi jih’ bila resna, so iskali rešitve v stari dr-Žavi. ie rekel Palacky, da je Avstrija za te narode potrebna, ker bi jih sicer požrla Nemčija. Toda s časom so se razmere izpremenile, mali narodi so rastli in dozorevali in čim dalje boli zahtevali samostojnosti. Eni so kazali na svojo zgodovino, drugi na naravne pravice. Masaryk je videl, da je treba v tem oziru jasnosti — zato je postal glasnik malih narodov v imenu humanitete. Nastopil pa je tudi proti
prazni zunanjosti, ki so jo nekateri smatrali za narodnost, in odkril narodnostno ideologijo, ki je imela postati kažipot v obljubljeno deželo svobode. Vprašal se je: kdaj je bil češki narod močan in kdaj je bil slab. Močan je bil takrat, kadar je imel idejio, za katero se je boril. Taka ideja je bila Husova ideja resnice in pod vodstvom Jana Žižke je šel ves narod na boj za svojo resnico. Zato je zmagal. Ko je narod pozabil na to idejo, je propadel in je bil premagan na Beli gori (1620.). Potem je bil suženj tujcev. Ko se je zopet prebudil, se je spomnil svoje slave. Ta slava je v Husi-tovu: zato mora spoznati zgodovino te dobe, da najde v nji silo za boj. V knjigi »Jan Hus« je Masaryk pokazal, kaj je vodilna ideja naroda in v tem znamenju se je poslej razvijal češki boj do osvobojcnja.
Srbske Kosovske tradicije je ohranil narodni guslar, zato Srbom ni bilo treba šele narodnega filozofa, ki bi jih bil razkrival. Živele so v srcu naroda. Kaj pa mi in Hrvati? Mi nismo imeli zgodovine, ki bi bila govorila potomstvu. Naša vera v kralja Matjaža nas jc učila čakati, kdaj nas bo osvobodil kdo? Kralj Matjaž? In Hrvati? Ali so mogli pričakovati rešitve od svoje krone, ki so jo združili z Madžarsko. Tu se je bilo treba učiti od zgodovinskih napak in te je razkrival jugoslovencki nacionalizem, ki je na podlagi srbske zgodovine ustvarjal ideologijo našega osvobojen ja. Masarykova zasluga je bila, da smo prišli iz praznega zunanjega nacionalizma v njegovo notranjost, da smo spoznali duha zgodovine in v njem — sami sebe.
Masaryk pa je proglasil tudi, da je narodnostno vprašanje predvsem socialno vprašanje in je tako ozko spojil najširše delavske mase z narodnim bojem. Še leta 1917., ko v Rusiji niso mogli razumeti našega boja za svobodo, je pisal Masaryk: »V Avstriji je cela vrsta malih na-ro?.?X' ra Problem je pravzaprav politično mednarodno socialni pojav. Narodnostno vprašanje — in to mi Cehi dobro vemo — je socialno vprašanje; če je kak narod podjarmljen pomeni ta politična podjarmljenost, da ima gospodujoči narod nizko plačanega delavca na razpolago. Jaz povdarjam ta socialni pomen narodnosti... Naši socialisti popolnoma drugače sodijo o narodnostnem vprašanju (nego socialisti v Rusiji). Kar pomeni rešitev socialnega vprašanja za češkega človeka, to pomeni ta veliki boj za male narode ...«
J ako ie Masaryk s stališča narodnosti rešil dvoje važnih vprašano : politično in socialno vpraša-
nje. S tem je dal pravo smer inteligenci in združil usodo delavca z usodo njegovega naroda.
V tem je ogromen pomen tega velikega misleca; s tem njegovim naukom so prišli iz sužnosti v svobodo in začeli novo življenje. Ako bi vse to dobro poznali, bi drugače sodili o nacionalizmu in delavstvo bi spoznalo ozko vež med seboj in državo. Masaryk nima za nas ogromnih zaslug le kot mož, ki je nastopal v avstrijskem parlamentu proti Avstriji in branil Srbijo, da je razkrival Nastiče, Friedjunge in zagrebški veleizdajalski proces, da je med vojno povsod propagiral z vso odločnostjo misel, da mora Avstrija propasti in da se morajo ustvariti narodne države — ampak tudi s svojo narodnostno filozofijo, ki je dala program naši predvojni revolucionarni organizaciji in ji kazala pot iz romantičnih fantazij v resno premišljevanje, iz katerega so se redila velika dejanja.
V zgoraj navedenem citatu Ma-saryk najjasnejše pove, da je narodnost izhodišče vsega velikan in da lahko tudi mal narod postane svetoven ne z in ter n acional izmom, ampak s tem, da ustvari sam iz sebe, vse kar more in zna. »Dos pu sto, kaj ten gen Mineso« — je rekel Arhimed (daj, kjer bi stal, in bom zemljo gibal), s čimer je hotel reči, da mora vsak, ki hoče obvladati svet, imeti predvsem trda tla pod seboj. Masaryk pravi, da sta to rodovina in narod. Te besede se nam
zde važne, da si jih zapomnimo ob njegovi 75-letnici. Človek brez narodnosti ni nič. Zgodovina nas uči, kako so narodi brez domovine in brez narodnega čustva tudi moralno propadali. Narodnost je ona vez, s katero sc držimo realnih tal. Narodnost je oblika, v kateri se narodi razvijajo. Nasprotniki nacionalizma pozabljajo na etično vrednost, ki jo ima narodna zavest za človeka. V nji se oblikuje mišljenje in značaj. V nji rastejo sile posameznika in vseh, ki so enega rodu. V nji najde človek smisel življenja in dela. Ni slučaj, da ie izšel filozof narodnosti iz malega slovanskega naroda. Njegove besede imajo v sebi življenjsko silo in bodo odmevale še dolgo po Evropi. »Nova Evropa« je bilo njegovo geslo: na-šia dolžnost je, da jo ustvarimo.
Masaryk je bil pacifist, a je sprejel boj, ko je videl, da sicer vlada krivica. On je mož skrajno toleranten, ki prizna pravico vsem in zia vsakega, vendar odločno zagovarja idejo čcškoslov. naroda, ki je bil poklican, da ustvari svojo državo na svojih zgodovinskih tleh. Isto velja za nas, ki smo sporedna sila slovanstva na jugu in zato je razumljivo, da ga vežejo z našo državo in njenim kraljem ozke prijateljske vezi. Mi, jugoslovenski nacionalisti, gledamo nanj kot enega prvih borcev slovanske bodočnosti, ki bo vzrastla po njegovih naukih iz naših svobodnih narodov.
—a.
Ekonomska Orfiiiia.
Nikdar ne moremo dovolj po-vdarjati, kolike važnosti za celokupno našo organizacijo je ta gospodarska ustanova. Ona je podlaga naše gospodarske osamosvojitve, ona bo tudi glavni vir vseli naših denarnih sredstev. Opažamo pa, da članstvo še dandanes, kljub vsej propagandi, ne kaže pravega razumevanja za »Ekonomsko Orju,-no« in se noče posvetiti s potrebno vnemo delu za ta zavod.
Priznati moramo, da je prvo vodstvo začetkoma veliko grešilo in tako ubilo zanimanje, ki je med članstvom vladalo za »Ekonomsko Oljimo«, toda vsi nedostatki, ki so se ob ustanovitvi pojavili, so sedaj odstranjeni, članstvo mora zoipet z zaupanjem gledati v novo načelstvo, ki je definitivno in odločno sklenilo premagati yse zapreke, da se »Ekonomska Orjuua« učvrsti. V prvi vrsti pa je sedanje načelstvo znižalo režijo. Ena izmed postavk izdatkov je bila tudi ogromna vsota za prostorne in luksurijozne poslovne lokale. Izglodalo je, da bode to breme »Ekonomsko Orjuno« v kali zatrlo, ker je bila zadruga vezana še za celo prihodnje leto na omenjene lokale. S spretno taktiko pa se je načelstvu posrečilo doseči razrešitev te obveze, ki je obremenjevala zavod letno za preko 90.000 Din. S tem P a je tudi odstranjeno zadnje zlo, ki ga je prejšnje načelstvo natvorilo zavodu in njegov nadaljni obstoj je osiguran.
»Ekonomska Or.?una« se je začetkom marca preselila v skromne toda cenene lokale na Dunajski cesti štev. 40, kjer bode ostala vse dotlej, dokler si ne učvrsti svojega položaja in ne dobi večjega razmaha svojemu poslovanju. Daši ta
O
O-
L A J S A N A
O
PLAČILA ZA
b l e k e
DAJE
BERNATOVIČ
preselitev navidezno neugodno vpliva na javnost, bo vendar vsakomur, ki mu je obstoj »Ekonomske Orjune« na srcu, jasno, da je sedanje vodstvo na pravi poti, ker je šlo preko vseh predsodkov in odstranilo vse nedostatke prejšnjega vodstva, ravnajoč se po starem geslu, da iz malega raste veliko. To vodstvo bo pa sedaj pristopilo k energičnemu zbiranju zadružnih deležev, da se zavod čim preje otrese dragega kredita. Pri temu delu pa pričakuje vztrajne in izdatne pomoči vsakega pravega in požrtvovalnega Orjunaša.
Bratje! Pri zadnji oblastni skupščini je bilo okoli 100 delegatov, ki jih moramo gotovo brojiti med naše najboljše člane. Vsi ti so sklenili z oduševljenjem, da se mora »Ekonomska Orjuna« na vsak način ohraniti celokupni organizaciji. • Vodstvo je tozadevno storilo svojo dolžnost. Alj pa ste tudi vi bratje delegati storili svojo? Če bi vsakdo izmed vas nabral vsaj 10 članov zadružnikov, kar bi z lahkoto storil, potem bi bila danes naša »Ekonomska Orjuua« že na trdih nogah. Ne bodite šolobarde in go-bezdači, popravite kar ste zamudili, ker nevreden jc biti član Orjune tisti, ki do ene izmed najvažnejših njenih ustanov ne izvrši v polni meri svoje dolžnosti. Vodstvo ne more delati čudežev, v delavni h in požrtvovalnih članih je moč organizacije. »Ekonomska Orjuua« obstoja, posluje in bo obstojala, na vas vseh pa je ležeče, kdaj postane vir dohodkov celokupni organizaciji. Na delo torei s pridnostjo in štedljivostjo čebele, obenem pa tudi z orjunaško vztrajnostjo, ki se jej morajo ukloniti vse zapreke.
Spori z duhovščino.
Objavili smo v našem listu do sedaj že cel niz sporov, ki so se vršili med člani naše organizacije in duhovniki rimsko-katoliške cerkve; kajti ti smatrajo menda oči-vidno za svoj apostolski posel sejati med narod sovraštvo in neslogo. V ta namen so doslej skoro še vedno izzvali več • ali manj težke spore med njimi in našimi člani, ko so sc ti kot verni člani cerkve obračali nanje, da opravijo bogosluž-
na opravila. Enega zadnjih in zelo kričečih slučajev smo objavili v predzadnji številki, ko smo ožigosali naravnost nerazumljivo postopanje katoliške duhovščine v Slovenski Bistrici. Danes pa se moramo pobaviti z novim in še bolj kričečim, ker je udeležen pri njem celo sam g. mariborski škof Karlin, katerega je baš Orjuna zagovarjala še v tistih časih, ko ni imel zanj škofov list »Slovenec« niti ene be-
sede zaščite. Mislili smo ta novi dokaz brezmejnega sovraštva, dela katoliške duhovščine napram Orju-ni kvitirati z mirnim prezirom in sploh molčati o njem. Ker pa se vsled tega zlorablja svet nam spomin moža. ki mu ni bil vreden marsikateri naših sedanjih škofovsko mitro nosečih izvoljencev, obrisati niti prah s čevljev, izstopamo iz svoje rezerve in podajamo sledeče točne informacije.
Ob priliki razvitja prapora M.
O. Maribor bi se imelo vršiti tudi slovesno blagoslovljenje prapora po pravoslavnem proti in katoliškem svečeniku dr. Medvedu. Ker je g. dr. Medved med tem nenadoma preminul in ker je želelo vodstvo Orjune, da se blagoslovljenje vrši na vsak način, se je odpravila k g. škofu Karlinu posebna deputacija Orjune s prošnjo, da blagoslovi prapor sam ali pa vsaj v ta namen delegira kakega duhovnika. Uspeh pa je bil povsem negativen.
Klerikalci pa so pričeli celo trositi po Mariboru laži, da Orjuna izrablja ime pokojnega dr. Medveda, ki da ni nikdar podal 4kake izjave, da jc pripravljen blagosloviti prapor Orjune. Ker nam je drag spomin tega svečenika, vzor moža, in ker zahteva to tudi naš ponos in naša čast, o kateri sicer nimajo blagoslovljeni obrekovalci niti najmanjšega pojma, objavljamo v celoti njegovo pismo na Mestni odbor Orjune Maribor, katerega original je vsak hip na razpolago pri bratu Reji v Mariboru. Pismo se glasi:
Mestnemu odboru Orjuna
Maribor.
Hvala za prijazno povabilo na Vašo veliko slavnost! Pridem blagoslovit Vaš prapor. Da določimo natančno kraj in čas blagoslovitve, blagovolite mi naznaniti, kedaj bi se mogel jaz sestati z enim ali dvema gospodoma Vašega odbora. Morebiti v Narodnem domu?
Z odličnim spoštovanjem
prof. dr. A. Medved.
Maribor, 15.12. 25.
Tako besed samega pokojnika!
Pridržimo pa si še komentar! Stojima na stališču najširše svobo-doljubnosti in kot taki imamo lahko kake ali pa tudi nobenih odnošajev, natpram cerkvi. Da smo stremili doslej po čim boljših odnošajih z njo, tega nam ne more nihče zanikati. Kajti spoštovali smo starinske običaje in spoštovali smo cerkev, ki ,ie imela za svečenike tudi naše najboljše nacionaliste in kulturne delavce kot so bili:	Majer - Zilski,
Slomšek, Caf, Davorin Trstenjak, Metelko, Zlatoust Pogačar, Gregorčič, Medved in še mnogo drugih. Živeli smo v veri, da vlada v tej cerkvi vsaj še duh teh mož, ako že ni njihovih naslednikov in skušali doseči z njo čim povoljnejše odno-šaje. Ako so nas v tej veri razočarali razni Jegliči, Gabrovški, Cerjaki itd., potem ne leži na nas krivda, če si odslej ne bomo več prizadevali obdržati dobre zveze s cerkvijo. Ta pa naj se potem obrne na svoje služabnike, ki so to zakrivili s svojimi nehumanimi in deviškimi metodami. Orjuna je že in bo še tudi lahko v bodoče izhajala brez posebne naklonjenosti »božjih služabnikov«, kako pa bodo kaj ti brez Orjune, ki postaja od dne do dne bolj predstaviteljica enotne volje in sile vseh poštenih Jugoslovenov, to pa bo pokazal šele čas.
,8TO
in zdruvo.
pasta za čiščenje r.ob ohrani zobovje lepo
Stran 2.
»ORJUNA«
Nacionalistični shod.
Oblastni odbor priredi dne 21. t- m. ob 19. uri zvečer
uto im iiittcie Racionalisti
na trgu pred Narodnim domom, na katerem bodo govorili:
Predsednik Direktorijuma in Glavnega odbora brat dr. I JURO LEONTIČ.
P.edsednik Obl. odb. Beograd ing. MILOŠ RADOJLOVIC.
Obiast. čelnik Novosadski br. DOBROSLAV JEV D JE VIČ.
Pozivamo vse nacionaliste, da se udeleže v čim večjem štev lu tega manif staciiskega shoda, na katerem bodo čnli moško in odkrito besedo o položai.u v Jugoslaviji in bodočnosti Or, ime.	Oblastni	odbor	Ljubljana.
Naša opera.
Operna kriza Je prikipela do vrhunca, zenica našega glasbenega delovanja ie v razkroju. Že od prvega povojnega početka, ko se je hiša slovenske Talije otresla filmske sfere, zaznamujemo v življenju naše opere neprestane sunke, ki onemogočajo naraven razvoj naši umetnosti. V njej so sodelovale in sodelujejo naše najboljše moči in bil je že opetovano izgled, da se razmere sanirajo, .a prevarani smo bili še vselej. V našo opero ne stavimo pretiranih zahtev, ker naš narod ni niti dovolj zrel, niti dovolj bogat, da bi bilo vzdrževanje take opere možno. S ponosom pa lahko trdimo, da imamo v vrstah naših umetnikov moči, zmožne ustvariti opero, ki bi stala na vzorni umetniški višini. Gotovo je tudi. da ie precejšen del Ie teh že danes angažiran pri naši operi.' Opera se nahaja v finančnih tež kočah, vendar te niso tako velike, kot pri drugih glediščih, ki pa uspevajo vsaj sorazmerno mnogo bolje. Pri vseh teh postavkah moramo prhi do zaključ* ka, da ie operna kriza namenoma uprizorjena in se tud! namenoma vzdržuje.
V	dobi, ko je bilo vprašanje naše opere najbolj pereče, je prevzel mesto intendanta g. ravnatelj konservatorija Matej Hubad. Njegovo 30-lctno delovanje na glasbenem poiju in uspehi, ki jih je v tem času dosegel, ga brez dvoma irsposobijajo za to mesto. Splošno je prevladovalo mnenje, da bo človek, kf je dvignil našo narodno glasbo tako visoko, končno spravil tudi našo opero iz letargije v katero .ie zapadla. Gospod Hubad se je vrgel z njemu lastno energijo na delo. Pridobil je za naš oder odlične pevce. Našel ki rešil je vprašanje zaposlitve našega umetniškega naraščaja: mu dali priliko, da se razvije in mu
skušal prihraniti trpko potiskati si ime in kruh v tujbii. Gotovo je, da je kot intendant tudi večkrat napravil napako. Toda zgrešiti more le ont ki dela. Če pa njegovo delo ni uspelo, kot bi moralo, so krivi v prvi vrsti oni, ki bi morali biti poklicani, da z dejansko in objektivno kritiko podprejo pozitivno glasbeno deto. In baš tu smo doživeli nasprotno, kot smo pričakovali Metala so se mu pod noge polena, onemogočalo se mu je z naravnost ciničnim bagateliziranjetn vsako dela G. Hubad je med tem težko obolel. V času, ko se je nahajal izven Ljubljane, v najbolj kritični fazi svoje bolezni, je izšla v »Jutru« z dne 11. t m. kritika, ki je zadevo spravita na točko, kjer smo se čutili prisiljeni spregovoriti tudi mi. Piscu kritike, g. Fr. O., stavbno zaenkrat samo sledeče vprašanje: Kako opravičujete kot človek ta izpad proti moža, ki ie izgubil zdravje pri delu za povzdigo naše glasbe? Kakšno strokovno znanje Vas sploh usposablja pisati glasbene kritike in to celo v listu, ki stoji na tehnično tako dovršeni stopnji, pri katerem sodelujejo res skoro sami strokovnjaki?
Naša umetnost nam je toliko prt srcu, da nikdar ne bomo pripustili, da se upropasca. Opazovali smo že dolgo ta zakulisni boj, v katerem se je odločala usoda naše opere. Smatrali se nismo dovoli upravičenim posegati v interne zadeve tega kulturnega zavoda Prepričani smo bili, da pride rešitev od stnani, ki je v to vpoklicana. Ker pa ie v tej borbi toliko trpela naša nacionalna umetnost in ker se je pričelo izpadati celo proti ljudem, ki imajo toliko zaslug za njo, Izstopamo iz rezerve cdlGčenl do skrajnosti, zatreti to narodno-kultumo zlo. R. P.
Političen pregled.
CVETLIČARNA ,NIZZA'
LJUBLJANA   PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 30.
Dnevno sveže cvetje
na drobno in debelo.
Sprejema naročilu na čopke, venet, aranžmaje In dekoracije dvoran.
FANI HVALA.
Jugoslavija.
Že pri prvi seji Narodne skupščine, kateri je predsedoval starostni predsednik Arsa Lazič (Davido-vičevec), je prišlo do burnih prizorov in je celokupna opozicija zapustila sejo, češ, da ni mogoče zborovati, dokler se nahajajo nekateri radičevskf poslanci v zaporu. Stranke Narodnega bloka so nato izvolile za predsednika skupščine dr. Subotica. Po vseh pretnjah in grožnjah opozicije bi bilo pričakovati, da se opozicija ne bo več udeležila sej Narodne skupščine. A že drugi dan se je pojavila v skupščini in se udeležila volitev v verifikacijski odbor. Vlada ie dobila v verifikacijskem odboru 11 glasov, opozicio-nalni blok 10, a združeni Nemci in zemljoradniki 1. Verifikacijski odbor se ie takoj sestal in izvolil za predsednika dr. Milana Srskiča, a za tajnika Leovaca, oba radikala. Velika debata se je vnela o volitvah v 11 okrožjih Srbije. Posebno velike pritožbe so iz bregalniškega okrožja; pritožili so se i radikali 1 Davidovičevci. Večina odbora je sklenila zaprositi ministrstvo notranjih del, da da na razpolago vse akte in spise in nepristranska parlamentarna komisija nai preišče vse dogodke. Kakor je pričakovati, se bodo v bregalniškem okrožju vršile nove volitve. Tudi iz Slovenije je obilo pritožb glede klerikalnih volilnih sleparij. Te pa še niso prišle pred verifikacijski odbor.
Našo javnost je pa najbolj presenetil nov saltomortare radičev-cev. Iz zagrizenih, defetističnih in napol komunističnih republikancev so kar čez noč postali monarhisti »angleškega tipa«. Spremenili so tudi ime kluba iz H.‘R. S. S. v H. S. S. Opozicicmalni blok je sklenil nekak sporazum, ki sloni v glavnem na načrtu široke samouprave bivšega ministra zunanjih del dr. Voje Marinkoviča.
Vlada še vedno razpravlja o razveljavljenju mandatov H. P. S. S. Nekateri člani vlade se potegujejo za to, da se vsi mandati razveljavijo, drugi so pa za razveljavljenje mandatov zaprtih radičevcev. Znano še ril nič'meritornega n tem, vendar izgfeda, da se je vlada o tem žo sporazumela.
AvstrHa.
Vsekakor zanimiva je bila interpelacija dveh hrvatskih renegatov, enega socialista m enega krščanskega socialca v gradiščanskem deželnem zboru glede ukinitve nemških Šol v Jugoslaviji. Sklicevali so se, da imajo Hrvatje v Avstriji svoje šole, da se jim dobro godi in da si ne žele nikoli priti pod Jugoslavijo. Za naše postopanje na-pram Nemcem pa take izjave odpadnikov niso merodajne in je vsa naša javnost odkritosrč no pozdravila energičen nastop ministra Pri-bičeviča proti Nemcem, ker je bil ta afront radi nesramnega postopanja Nemcev proti Slovencem na Koroškem že skrajno potreben.
Maroko.
Španija se ie iznebila svojega rupjbujšega nasprotnika v Maroku vodje Rifkalibov Abd-el-Krirna. Njegova smrt je zavita še v tajnost in se še ne ve, kako je pravzaprav umrl. Negotovo pa ie, je li bo imela Španija kaj koristi od tega, ker se namerava Abd-el-Krimov brat proglasiti za vodjo Rifkalibov in maroškega sultana, in ker se poleg tega
nahaja njen zaveznik, bandit Rat-sirii. v rokah upornikov.
Poljska.
Med Poljsko in Nemčijo je zavladalo radi nemškegia predloga Franciji 'm Angliji glede garancijske pogodbe, v katerem zahteva Nemčija, da se meje na vzhodu v njeno korist popravijo, napeto razmerje. Da bi pa prišlo do kakega večjega konflikta ni misliti, ker se je tudi Francija postavila na stališče Poljske in odklanja pakt; kakor ga je Nemčija predlagala.
Garancijski pakt.
Na potu iz Londona v Genovo se je ustavil angleški zunanji minister Chamberlain v Parizu, kjer se je sestal s francoskim ministrskim predsednikom Herrlotom. Oba državnika sta izmenjala misli in nazore o garancijskem paktu. Francija bi se raje naslonila na malo antanto in Poljsko, za Anglijo pa to stališče ni spremenljivo, ker se boji, da bi se Nemčija v tem slučaju naslonila na rusko-japonsko-kitajski blok. Radi tega je Anglija stavila Franciji ponudbo, naj se sklene garancijski pakt med Anglijo, Franci« jo, Belgijo in Nemčijo, prej pa mora Nemčija pristopiti k Društvu narodov. Francija pa zahteva, naj se sprejmejo v to zvezo še Poljska in Češkoslovaška ter deloma Italija, ker ne more dovoliti, da bi bila Poljska m Češkoslovaška izročene na milost in nemilost Nemčiji. Ženevski protokol, o katerem je bilo svoječasno toliko govoričenja, je pa definitivno pokopan, v glavnem vsled odpora Anglije in njenih do-minionov. ki niso voljni pristati na to, da bi vršila angleška mornarica policijsko službo na tnorju in bi se eksponirala za interese drugih drža v,-
Nemčiia.
Kontrolna komisija le v Nemčiji odkrila velike množine orožja, ki javno pričajo, kako se Nemčija pripravlja za revanžno vojno. Her-riotovo miroljubnost smatra Nemčiji za slabost in tudi evakuacija Poruhrja je vzbudila v velenem-ških krogih le novo željo po maščevanju. In ravno radi tega odklanja TTancija nemško garancijsko ponudbo.
Nemčiji grozi nova železničarska stavka. Na Saksonskem ie osebni in blagovni promet že zelo omejen, v drugih delih države ie še normalen. Železničarji zahtevajo povišanje plač in zopetno uvedbo osemurnega delavnika.
Radi razcepljenosti, ki vlada v republikanskih strankah so demokrati poslali vsem strankam poziv, v katerem jih pozivajo, naj se vse stranke združijo za osebo predsednika državnega sodišča dr. Simon-sa, ki je vnet pristaš weimarske ustave, kot bodočega državnega predsednika. Ta korak ie vso nemško javnost presenetit In se je prvotno misfHo, da se demokrati nagibajo k desnici, pozneje se ie pa doznalo, da so storili ta korak le iz bojazni pred zmago desnice, ki ni izključena radi neenotnosti pri strankah levice. Odgovor ni dala še nobena stranka, a je prav malo verjetno, da bi nemški nacionalci pristali na predlog demokratov.
Za predsednika pruske vlade je bil ponovno izvoljen dr. Marx, toda z malenkostno večino glasov in ni izključeno, da bo imela Pruska v par dneh zopet svojo ministrsko krizo.
I Dopisi.
Novo mesto. Tukajšnja mestna Orjuna je priredila dne 21. februarja t. 1. svojo prvo prireditev v »Narodnem domu«. Gostoval je Šentjakobski gledališki oder, ki nan je s priznano burko »Vražja misel« pripravil zelo zabaven večer. Po prireditvi se je vršil ples in zabava. Razpoloženje je bilo zelo animirano. Obilen poset meščanstva in okoličanov nam je dokaz velikega razumevanja za naš pokret. Odzvali so se našemu vabilu vsi sloji, tako da lahko našo prvo prireditev s ponosom imenujemo kot uspelo tako v moralnem kakor tudi gmotnem pogledu. Naša Orjuna je pokazala vsem onim, ki stoje ob strani, da hoče i s kulturnim delom pripravljati oni velik dan, ko bode osvobojen naš zadnji brat težkih spon suženjstva.
Vsem onim, ki do danes niso uvi-deJi potrebe podkrepiti naše vrste, kličemo na glas:	Imamo le dve
orožji, s katerim se bojujemo, t. j. brezmejna ljubav do ustvari teljev naše države, a srd na rušitelje edin" stvene Jugoslavije.
Sodba o nas in Vaša odločitev Vam ne bo težka.
Šmarje pri Jelšah. Naša agilna organizacija se je posebno izkazala na pustni torek s svojo prvovrstno veselico. Veselični prostori so bili natrpano polni. Zabave je bilo mnogo, razpoloženje veselo. Plesalo in rajalo sc je v okusno okinčanih prostorih, pestre hi števitne maske so vzbujale radovednost in srca so se tajala v radosti. In naša tembolj, ko smo videli, da naš trud ni bil zaman, da delo sovragov naših ni imelo učinka. Tako mora biti poplačano nesebično, idealno našo delo. če so pa drugi vzlic tei požrtvovalnosti zabiti, naj jim pomagajo kisli možgani naših sovražnih sršenov. Naše delo gre naprej in z njim tudi ideja nesebičnosti, požrtvovalnosti, dela iu blaženosti.
Nova Orjuna v Primorju. Dne 3. III. je Orjuna Sušak z nekaterimi Zamečani pozvala prebivalstvo Zameta na dogovor v svrho osniva-nja Orjune v Zametu.
Sestanek Je bit -vrlo dobro oh.
iskan. Otvoril ga je brat M. Kuder. Nato je br. D. Moderčin držal primeren govor o postanku jugoslo-venske ideje in naše domovine, o potrebi Orjune v naši državi ter o dolžnosti naših borbenih edinic. Pozval je prisotne, naj se lotijo dela.
Pristopilo je takoj lepo število Zametčanov, ki so si tudi izbrali agitacijski odbor.
Odločilo se je, da se v nedeljo 8. t. m. vrši ustanovni občni zbor, na katerem bo prisostvovala tudj Sušaška Orjuna.
Bled. V soboto smo imeti dobro uspel družabni večer v Zdraviliškem domu naše Orjune, ki se je v zadnjem času močno okrepila in pričela zopet z odločnejšim delovanjem. Ves potek zabave se ie vršil v pravem orjunaškem duhu ter bo ostal vsem navzočim v dobrem spominu.
Akademski klub Orjuna Zgreb prireduje dne 14. marta svoj konce-rat s plesom u prostorijama Jug: Sokola. Odbor več radi na pripre-mama, a pozivnice če se razaslati sledeče sedmice.
Usnjeni papir „Koreskin“.
THE REX C(L, Lftibfjana.
LISTEK.
H. P.:
Iz prošlih dni.
(Konec.)
V	Nocero Umbro so prihajali vedno novi dobrovoljci - ujetniki in dezerterji — a vsi že prepojeni z odločno voljo za borbo proti Avstriji. In tako ie šrtevHo vseh naraslo na 214 oficirjev, med njimi starejši oficiiji kot podpolkovnik Tu-rudija, kapetan Kinic, kapetan Mra-kovič, avijatičarji, mornariški oficirji in celo vojni kurati. Dodeljena sta bila našemu taboru nato dva jugoslovenska dobrovoljca iz Do-brudže kapetan Vasiljevič in poročnik inž. Geržina, ki sta nas iz-vežbala v duhu in smislu predpisov srbske vojske. Tc-den za tednom je minul. Vežbanje, katerega so se dobrovoljci udeleževali z vnemo, je dokaj hitro napredovalo. Dan za
dnevom smo čakali, kdaj pride ukaz italijanske viade, da lahko stopimo v srbsko vojsko in pomnožimo nje razredčene vrste. Toda same obljube: domani, fra pocchl giorni itd. Italijani so nas večkrat prosili, naj gremo posamezno v službo k raznim njihovim armadnim zborom. Toda mi smo bili solidarni z navodili Jugoslovanskega odbora: naj-prvo sprejem v srbsko vojsko in to vsi Jugoslovent, ki so se javili. Italijanska vlada ni bila namreč voljna, da stopijo v srbsko vojsko tudi oni Jugosloveni iz krajev, na katere ie Italija reflektirala po znanem londonskem paktu. Sicer je pa mogoče, da je imelo celotno zavlačevanje dobrovoljskega pokreta globlje vzioke. To pojasnilo bi mogel dati mogoče dr. Pivko ali dr. T rumbič.
Marsikateri ie vsled tega zavlačevanja postal že malodušen. Samozavest v našem taboru pa so dvignili s svojimi noseti dr. Pivko iii bivši komandant divizije v Do-
j brudži polkovnik Kušakovič. Imenovane gospode in vse merodajne faktorje italijanske vlade smo neštetokrat z raznimi resolucijami in osebnimi intervencijami prosili, naj že končno rešijo našo edino željo, da ml tudi z osebnimi žrtvami po-svedočimo pred vsem svetom svoje jugoslovensko prepričanje. In končno se nam je z zvijačo in Bisolatti-jevim posredovanjem posrečilo doseči Solun. A žal, do naše najvišje želje, udejstvovanja na fronti, nismo prišli in to ne po naši krivdi, temveč po krivdi italijanske vlade in voditeljev Jugoslovanskega odbora.
Iz mogočnega hotenja je postala resnica: Jugoslavija. S kakim navdušenjem je vse pozdravljalo novo državo, vsi so ji hoteli verno iii zvesto služiti. V dr. Trumbiču smo videli velikega in ženiahiega državnika, ki v družbi s starimi in izkušenimi državniki Srbije popelje mlado Jugoslavijo čez nevarne čeri povojne dobe v srečne in boliše čase. Nova država mu je takoj po preob-
ratu poverila najčastnejše mesto j zunanjega ministra. Na mirovni : konferenci je imel z-astopati Juro-slavijo in ji doseči čim največ uspeha. A kako razočaranje! S svojo trdovratnostjo, neizkušenostjo in neuvidevnostjo, kateri so klonili tudi starejši srbijanski politiki, nas je pripeljal v nesrečni — Rapallo, kjer se je podpisala smrtna obsodba sto-tisočem naših bratov. Poslednja odkritja nam že v jasni luči kažejo, da ie bil dr. Trumbič glavni krivec neuspeha naše zunanje politike. Po Rapallu je postal dr. Trumbič skoro že političen mrtvec. Pričakovanja, ki jih je stavH jugoslovenski narod v njegovo zmožnost, voditelja uje-din.ienega naroda, so Izostala^ Užival naj bi v mini svoj politični pokoj, le tupatam bi prispeli do njega obupni klici obsojencev — njegovih žrtev.
Toda zahotelo se mu je novih žrtev. Ko je državna oblast s trdo roko prijela eks-dti: anega demagoga in zapelji, ca Kmetskih mas Sti-
pico Radiča, se mu je postavil nekdanji propagator jugoslovenske ideje za zagovornika. Najhujši nasprotnik ujedinjene Jugoslavije, na j večji separatist in rušilec zgradbe stoti-sočerih mrtvih junakov se je znašel v prisrčnem objemu nekdanje svetle zvezde na jugoslovenskem hori-contu. Iz široke koncepcije .iugoslo-venstva je zašel dr. Trumbič na ozek program separatističnega in defetističnega velehrvatstva in pri tem pljunil na vso svojo preteklost in delovanje. V očeh vsacega poštenega JugosJovena pa je izgubil še ono trohico zaupanja, ki ga ie imel baš vsled svoje medvojne delavnosti. MeSto, da bi sl dr. Trumbič obranil doslednost svojega iu-goslovenskega delovanja in si s tem postavil med narodom dostojen spomenik uvidevnega in doslednega Jugoslovena, si je s svojim usko-štvom v radičevski tabor priboril edino to zaslugo, da mu more vsak pravi nacionalist reči:	fuj,	izda-
jalec 1
Naš pokret.
Mariborska oblast.
ZLET IN RAZVITJE PRAPORA V MARIBORU.
Samo teden dni nas še loči od dogodka, ki bo za naš pokret v Mariboru in celi Mariborski oblasti največtega oomcna. Prvič bodo dne 22. t. ni. korakale po mariborskih ulicah stotine Orjunašev, v tistem današnjem 'iugoslovenskem Mariboru ’ ki Je bil še nedavno gnezdo naj-Eiuiših renegatov In gradiicev nemškega mostu do AdriJe in ki ie še danes centrala vse nemške iredente severnih pokrajin naše države. Prvič bodo v Mariboru vihrali naši bojni prapori, prvič se bodo modrile naše resne uniforme. In — kar bo dalo celi prireditvi naivečjU sijal in največji pomen ■*— bodo na£i voditelji iz vseh delov domovine. Pred našimi četami bo korakal naš dr. Ljuba Leontlč, naš veliki četnik vojvoda Ilija Trifunovič-Birčanln, voditelj Orjunašev izpod Avale, gromovnik inž. Miloš Radojevič, junak iz Vojvodine, naš Dobroslav Jev-djevlč, inž. Čavlina iz Zagreba, naš slovenski junak Inž. Marko Kranjec, brat Datnič iz ponosne Bosne in drugi naši voditelji in prvobori-telji za Ideale in cilje O ritme. Brat'« in sestre Iz Maribora, Mariborske oblasti in cele Slovenije, vzvišena dolžnost naše ideje vas kliče na to našo veliko obmejno maniiestacijo! Nihče ne sme manjkati 22. t. m. v Mariboru. Na svidenje, bratje hi sestre!
Mariborska Orjuna pri pogrebu monsignorja dr. Antona Medveda.
Pogreba velikega mariborskega narodnega borca in odličnega pa-trijota, monsignorja dr. Antona Medvedia se je udeležila tudi četa mariborske Orjune, ki je s svojim vzornim nastopom in disciplino vzbudila med udeleženci splošno pozornost. S tein je Orjuna pokazala, da ni nikaka nasprotnica resnične duhovščine, ampak da spoštuje globoko vse one svečenike, ki se drže pravih besed Krisbovih in ljubijo svojega bližnjega, svoj narod in svojo domovino in sejejo med ljudstvo bratstvo in ne sovraštvo. Pokojni dr. Medved bi bil, da ga ni ugrabila nenadna smrt, blagoslovil tudi zastavo 22. t. m. Slava in večen spomin vzor duhovniku in rodoljubu dr. Antonu Medvedu*
Odhod rtiča brata inž. Rogliča. Mariborska mestna Orjuna je priredila svojemu podpredsedniku in vzornemu delavcu bratu inž. Stanislavu Rogliču o priliki premestitve iz Maribora v Ljubljano v četrtek 5. t. m. v restavraciji »Narodnega doma« slovesno odhodnico. ki je pokazala, da je bil brat Roglič v Mariboru res priljubljen. Od funkcionarjev so se od brata Rogliča poslovili v lepih govorih mestni predsednik brat Zorko, oblastni čelnik brat dr. Irgolič in oblastni predsednik brat Rehar. Dalje so se poslovili tudi zastopniki delavcev - članov in drugi. Bratu Rogliču kličemo: Bodi zvest našim idealom tudi na svojem novem mestu In vrni se kmalu zopet v Maribor!
Poklonitev na grobu brata Phi-terja v Slovenski Bistrici. V nedeljo 8. t. m. je priredila Orjuna Pragersko izlet v Slovensko Bistrico, katerega sta se udeležila tudi dva uniformirana voda akcijske čete pod vodstvom bataljonskega komandanta brata Reje in zamenika brata Deleje iz Maribora. Izletniki so obiskali tudi grob nedavno umrlega slovenjebistriškega brata Lojzeta Pinterja, kjer so položili venec in se poklonili njegovim ma-nom. Zvečer le priredila pragerska Orjuna v hotelu »Beograd« dramatično predstavo. Manifestacija in predstava sta uspeli zelo dobro in je bil obisk posebno pri igri nepričakovano velik. Slovenjebistričani so pokazali tega dne. da pričenjajo pravilno presojati naš pokret.
Občni zbor Orjune Dravograd.
V	nedeljo 8. L m. popoldne se je vršil v Dravogradu občni zbor naše tamkajšnje Orjune. Novi odbor, ki je bil izvoljen, se je konstituiral pod predsedstvom brata Ante Štro-marja.
Informativni sestanek pri St. .Turju ob južni železnici. Jutri, v nedeljo popoldne se vrši pri Sv. Jur-ju ob južni železnici informativni sestanek v svrho ustanovitve mestne organizacije. Na sestanku poroča oblastni predsednik br. Rehar.
Izključitev. M. O. Orjune Šoštanj je izključila iz organizacije #radi obnašanja, ki škoduje pokretu člana Luko Kurnika in Rudolfa Škruba, oba delavca.
Občni zbor Orjune Slovenske Konflce se vrgi jutri, v nedeljo 15. t m. ob 10. uri dopoldne. Udeleži se ga tudi delegat Oblastnega odbora.
Javen shod Orjune se vrši hitri, v nedeljo dopoldne v Šmarju pri Jelšah. Na shodu govori oblastni predsednik brat Rehar.
Obhodi pri svečanostih v Mariboru 22. t. m. Na predvečer slavnostnega orjunaškega dneva v Mariboru, v soboto 21. t. m. se bo vršila ot> 19. uri bakljada po mestu, ki bo s spremljevanjem godbe »Drave« krenila po sledečih ulicah: »Narodni dom« (formiranje), Tat-tenbachova ulica. Sodna ulica, Prešernova iriica, Aškerčeva ulica. Ciril - Metodova ulica, Maistrova ulica, Zrinjskega trg, Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta, Trg svobode, Grajski trg, Slovenska ulica, Gosposka ulica, Glavni trg, Tatten-bachova ulica, »Narodni dom« (razhod). — Dne 22. t. m. ob 10. uri formiranje čet In povorke v Tomšičevem drevoredu, ob 10. in pol pa sprevod z godbo »Drave« po Alek-sadrovi cesti. Trgu svobode, Grajskem trgu, Slovenski ulici, Gosposki ulici, na Giavni trg, kjer se vrši slavnostno razvitje zastave. Po razvitju krenejo čete m povorka z Glavnega trga skozi Gosposko ulico, Slovensko ulico, Grajski trg mimo Trga svobode, kjer se vrši revija čet in potem dalje po Aleksandrovi cesti, Sodni ulici, Tatten-bachovi ulici pred »Narodni dom«, kjer je razhod.
Ljub n a nsk a oblast.
Redni občni zbor Or;une v Trbovljah se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne. Dnevni red in kraj javimo pravočasno. — Odbor.
Redna so!a Orjuna Sv. Peter-Vodmat se vrši v nedeljo, dne 15. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne pri Zupančiču, Aliacljeva cesta v Ljubljani. Udeležba vseh odbornikov strogo obvezna.
. *7r,edn-1 °kčni zbor Orjune Jesenice je izpadel še prav povoljno navzlic zgodnji popoldanski uri. Glavna točka dnevnega reda ie bila izvolitev novega odbora, ki je bila neizbežna nujnost spričo smrti pok. predsednika Lovro Humerja in od-"5*ju I. tajnika br. L. Humerja ml. rti	zbora sta se udeležila tu-
hntn pKati? u 0b,astrieKa odbora brata P. Kobentar in A Verbič.
Upati je, da se bo m tem občnem zboru vendar enkrat razmahnila nasa ideja tudi na tej crevažni obmejni točki ki zahteva kai- največje pozornosti Ln pazljivosti nas vseh.
Orjuna Losce ima v zalogi večjo množino usnjatih pasov za slavnostni kroj, nakar opozarjamo vse organizacije in posamezne člane, ki sl mislijo nabaviti nove kroje, da se obračaio direkten na mestno Or-iuno Lesce. — Odbor.
Občni zbor Orjune v Tržiču se je vršil dne 6. t. in. ob 8V2. zvečer v gostilni Babič. Udeležba povolj-na kljub temu, da se je mnogo članov opravičilo s tehtnimi razlogi. Komisar br. Miha Cop je otvoril zborovanje s pozdravom na navzoče, pozval jih k energičnemu delu za veličino Jugoslavije in ohranitev nacionalnih in naprednih tradicij obmejnega trga. Zborovanje je poteklo v popolnem soglasju in ie bil z vzklikom izvoljen novi odbor, ki nam je jamstvo, da bo Or-
o*ivp|V ■lrž!ču P° dolii©m spanju ® a J" krepko napredovala v slavo vdike ujedinjene Jugoslavije in v strah njenim notranjim in zunanjim protivnikom.
Orjuna Sv. Jakob-Kraikovo-Tr-novo priredi v soboto, dne 14. t m. ob 8. url zvečer pri Kavčiču, Privoz 4, svoje prvo predavanje. Za-sigurali smo si znanega predavatelja g. Bajiča; govoril bo obširno o »Komunizmu v teoriji in praksi«. Vabimo članstvo, da se predavanja v velikem številu udeleži. Odbor. n.. Mfftna Oriuna Ljubljana se je v,iz dosedanjih prostorov v
-»r 'ie!	doina« v nove
prostore na Dunajski cesti 40, kjer ■ edno posluje za stranke od V*V2. d0 19	Odbor.
Mestna Orjuna Zagorje ob Savi
poživlja vse članstvo na obvezen sestanek, ki bo dne 18. t. m. ob 19. uri zvečer v mali dvorani Sokolskega doma, na katerem poroča delegat Oblastnega odbora. Ker je sestanek važen, in se bo razpravljalo o programu razvitja našega prapora, upamo, da bodo bratje in sestre pokazali svojo discipliniranost.
Posavske Orjune! Vsi mestni glavarji nai mi v nedeljo 15. t. m. osebno prineso natančno izpolnjene matične liste vseh četnikov.
Bataljonski.
Mestna Orjuna Ljubljana, Prireditvena sekcija izreka tern potom vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve dne 24. februarja t. 1. najiskrenejšo zahvalo. Posebe pa se še zahvaljuje onim. ki so preplačali vstopnino in pokloniteljem darov v blagu in denarju. Zdravo!
Občni zbor Ženske sekcije Or-iune Ljubljana se bo vršil v nedeljo, dne 15. t. m. ob 15. uri v prostorih restavracije »Zvezdia«. Z ozirom na važnost dnevnega roda pozivamo vse članice, da se občnega zbora gotovo in točno udeleže. Zdravo!
Občni zbor Orjune Radovljica se
vrši v soboto, dne 14. t. m. bb 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Radovljici z običajnim dnevnim redom.
Kongresa v Beogradu se bo udeležilo tudi preko 100 bolgarskih akademikov, ki študirajo pri nas. Vsi so se izrekli za misel popolnega ujedinjenja vseh Jugoslovenov in so priglasili tudi svoj vstop v Orjuno. Dalje se bo kongresa udeležilo tudi večje število neosvobo-jenih bratov, ki ječe pod italijanskim jarmom.
III. redni občni zbor Orjuna v SKkl. V nedeljo, dne 15. februarja uL.-86 vr^® °b 15 uri III. redni oboni zbor Orjuna v ŠiSki v društvenih prostorih gostilne br. Šte-pica. Društvena soba je bila ob 15. uri nabito polna članstva, nakar je predsednik br. Svoboda otvoril zborovanje, s kratkim nagovorom na vse članstvo, med katerim se je spomnil tudi v Trbovljah padlega heroja glavarja Šišenske akcione br. Žarko Boltauzerja ter pozval vse članstvo, da mu v znak spoštovanja zakliče stoje trikratni »Slava«. Na to je poročal tajnik br.
Kostanjevec, ki je podal poročilo o celoletnem delovanju društva. Poročilo tajnika je bilo z viharnim odobravanjem sprejeto in vzeto na znanje.
Društveni blagajnik br. Falout Jože pa }e podal natančni računski zaključek poslovnega leta od 1. januarja 1924 do 15. februarja 1925, ob kateri priliki se je pokazalo, da je Orjuna Šiška tudi v financijel-neni oziru napredovala.
Računski preglednik brat inž. Dčdek Franta je poročal, da je knjige br. blagajnika Falouta večkrat pregledal ter ugotovil vzorno vodstvo in točnost, vsled česar predlaga, da se izreče istemu zahvala in se da njemu kakor tudi celokupnemu odboru absolutoiij, ki ga je članstvo z burnim odobravanjem izreklo odboru.
Nato so sledila poročila načelnikov posameznih sekcij, in sicer:
Br. Korbarja Avgusta ml., načelnika kulturne in propagandne sekcije, ki je imela nalog razširjati nacionalno misel. Predavanj je priredila kulturna sekcija v lastnem okolišu 6 članskih in 7 javnih, pri katerih so predavali g. dr. Čadež, prof. Dolžan, Drejče Verbič in prof. Jeras. Da so bila predavanja zanimiva zlasti zadnja, nam kaže dejstvo, da so bili društveni prostori premajhni. Ob tej priliki je pohvalil tudi delo požrtvovalne sestre ge. Tinice Cvetkove, ki je bila burno pozdravljena.
Br. Roš Boris, načelnik statistične sekcije pa je podal sliko razvoja Šišenske Orjune od početka do danes.
Predno so se izvršile volitve poroča br. predsednik Svoboda, da je Oblastni odbor odlikoval br. inž. Dčdcka Franta za njegovo požrt-vovaino delo in vztrajnost z oblastnim priznanjem, br. Falouta Jožefa, društvenega blagajnika pa odlikuje za njegovo vztrajnost in neumorno delo mestni odbor Orjuna v ŠJ3ki z mestnim odlikovanjem.
Nato se je vršila volitev novega odbora, pri kateri je bil izvoljen nov odbor s predsednikom br. Cvetko Franjo na čelu, ki je gotovo jamstvo, da se bo Orjuna Šiška razvijala tudi v bodoče v istem obsegu kakor dosedaj.
Iz Sarajeva se nam sporoča, da naj Orjunaši nikari ne hodijo iskat službo v Sarajevo, ker vlada tudi tam silna brezposelnost.
Služben« objave.
BATALJONSKO POVELJE ZA RAZVITJE PRAPORA AKADEMSKE ORJUNE.
Nedelja, 15. t m. Strogo obvezna vežba za vse četnike in nečetnike, ki se hočejo udeležiti obhoda po mestu ob priliki razvitja prapora akad. Orjune v Ljubljani dne 19. t. m. Zbor točno ob 10. uri pred areno Narodnega doma.
Sreda 18. t. m.: Bakljada in podoknica kumici, katere se naj udeleže po možnosti vsi^ člani mestnih Orjun v Ljubljani. Zbor točno ob 19.45 pred Narodnim domom. Lam-pione je prinesti s seboj. Kroj.
četrtek 19. t m.: Zbor vseh četnikov in nečetnikov, ki se bodo udeležili obhoda in razvitja, točno ob 10. uri na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola pod Tivolijem. Kroji in civilisti.
Ob 14.45 zbor pred areno Narodnega doma in odhod na pokopališče.	Bataljonski.
Stanovania za delegate Glavnega odbora. Ker se vrši v dneh 20. in 21. t. m. važna seja Glavnega odbora v Ljubljani, potrebuje Oblastni odbor Orjune Ljubljana nc-broi sob z eno posteljo za prenočišče teh delegatov. Zato naproša vse člane in prijatelje našega po-kreta. da se priglase na tajništvu Oblastnega odbora, Frančiškanska ul. 6, Učiteljska tiskarna, ako morejo odstopiti za te dni kako sobo z eno posteljo.
Orjunaši topničarji. Vsi Orjunaši. ki so vešči rukovanja z infanterlj-skimi topovi, naj se javijo pismeno takoj O. C. O.
Vsem organizacijam. Ker so nekatere organizacije v svojem poslovanju tako malomarne, da na naše pozive, opomine in okrožnice niti ne odgovarjajo, je Oblastni odbor sklenil zaračunati organizacijam vsak prvi poziv Din 3, drugi opomin pa Din 5. V slučaju, da je tudi ta brez uspeha, se zaračuna tretji opomin Din 10, ali pa se pošlje organizacijam na njihove stroške funkcionarja Oblastnega odbo-
ra, da na mestu uredi nerednost. Potne stroške pa mora organizaciji vrniti oni član, oziroma člani mestnega odbora, ki so nerednost zagrešili.
Poior!
Loterija za kroje. Z namenom, da se omogoči vsakemu našemu članu, da si nabavi na kar najcenejši način kroj in da se bo udeležilo našega Velikega kongresa v Beogradu čim več uniformiranih, je sklenil Direktorij, da v svoji režiji nabavi organizacija gotove kompletne kroje z loterijo. In to na sledeč način:
Pisarna Direktorijuma je izdala za enkrat 300 serij po 50 srečk. Cena vsake srečke je 10 Din. Na vsako serijo srečk bo Izžreban en kroj. Srečke bodo razpečali Oblastni odbori, ki bodo tudi sprejemali izžrebane srečke. Ti pa jih bodo poslali Direktorijurau, da bo za izžrebano srečko dostavil kroj.
Srečke se dele v dva dela: gorenji del ima odznako številke serije m srečke, ime, priimek in naslov člana, ki je njen lastnik; na spodnji del pa se bodo napisale mere za kroj.
Član, ki bi kupil 40 srečk in od katerih bi ne bHa niti ena izvlečena, nai pošlje vse te neizvlečene srečke Direktorijumu, da dobi zanje zastonj kroj po meri.
Gori navedeni način pove, da je ta loterija celo pripravna za kar najcenejšo dobavo kroja, ker ie vsakdo brez skrbi, da bo dobil za 400 Din prav gotovo nov in kompleten kroj. Zato priporočamo članstvu, da poseže po srečkah, ki se dobe na prodaj pri Oblastnem odboru v Ljubljani.
^eS<ffiS<38<9MB<aB<9G>S9eSk0l
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači Izdelek.
Kronika.
Predsednik Glavnega odbora in Direktorijuma Orjune br. dr. Ljubo Leontič se ie preselil v torek zvečer iz Dubrovnika v Split, kjer je odprl odvetniško pisat 110. S tem je rešeno eno perečih vprašanj vodstva našega pokreta, ki ga br. predsednik ni mogel tako voditi, kakor je želel, ker je bil preoddaljen od Splita.
Orjunaški poizkus v Starem trgu pri Ložu. Prejeli smo: Pod tem naslovom je »Slovenec« od 3. t. m. nesramno napadel tvrdko Antičevič v Logatcu, oziroma njenega zastopnika g. Marolija. Dopisun »Slovenca« očita Maroliju, da je izginil in-cognito iz gostilne župana g. Ker-žiča v Nadlesku, ne da bi plačal voznika (Iz Logatca! 36 km ceste) in gostilničarja. Informirali smo se tozadevno in doznali od g. Maro-lija, da se ie »Slovenec« zopet enkrat nesramno zlagal. G. Maroli ne samo da je vnaprej plačal voznika, ampak je tudi g. županu Keršiču plačal za večerjo za sebe in še za dve drugi osebi in za pol litra vina 110 Din, dasi je popil le en kozarec vina, večerje pa' sploh ni zavži!, ker Maroli s svojimi tovariši ni hotel upotrebiti gostoljubnosti g. župana. Zupan pa je vseeno rade volje sprejel zasluženi denar, čeravno je bil ta denar plačan iz orjuna šk ih rok. Za svojo laž bo seveda »Slovenec« odgovarjal pred sodiščem, kar bi sl lahko prihranil, ako bi mu dopisun javil, kako je g. župan neotesano zabrusil g. Maroliju, da se na Sokola in Orla o...... V dokaz,
kako »Slovenec« laže, pa opozarjamo čitatelje na »Poslano« dotič-nega voznika, ki ga omenja »Slovenec« in ki smo ga priobčili v današnji številki lista.
Represalije prod Nemcem v Ju-goslavijl so povzročile tudi na Koroškem silno krika In vika. Dvignil se je v protest ves pangermanski svet in izrekel svoje silno ogorčenje radi tako potrebnih mer Jugoslavije napram njenim dobrot presitim »Nemškim narodnim manjšinam«. Vršili so se protestni shodi, na katerih so kričali v kaki nevarnosti je »Nemštvo« v Jugoslaviji. V svoji poznani nesramnosti so se drznili celo ti protestlrujoči m užaljeni Nemci sklicevati na »naravnost idealne razmere, v katerih da živi koroški del Slovencev«. Da ne bo nadaljnjega slepomišljenja in tudi nepotrebnega razburjenja gotovih politikov v Jugoslaviji, ki še sedaj ne morejo pozabiti tega energičnega obračuna z dr. Kraftom, jih opozarjamo na napad Heimats-dienstlerjev na g. Poljanca, ki ima še sedaj poškodovano roko. Napadalci so še danes nekaznovani, najsi so pristojni oblasti prav dobro poznani Nikogar tudi ni bilo, ki bi povzdignil glas, ko so zavratno napadli g. Litnpelna in mu prestrelili roko in mu nato še odvzeli službo. Zastonj tudi pričakujemo, da bi se dvignil v Jugoslaviji politik, ki bi primerno ožigosal napad na stavbo novega društvenega doma v Dobri! vasi, ki so ga nemškutarji s silo odprli in pometali na cesto vso opravo. Molče vsi! Zagovarjajo pa one Nemce, o katerih je pred osmimi leti slovesno izjavil g. voditelj sedanjega »Jugoslovenskega kluba«, da ne bo nikdar pozabil krivic, ki so jih prizadejali jugoslovenskemu narodu.
Tempora mutantur. Dr. Korošec in njegovi tigri so bili nekoč, ko je bila svobodomiselna SLS vsled av-strijakanstva čisto na početku razpada — veliki Jugosloveni in apostoli jugoslovenstva. Slutili so dobro, da je edino le jugoslovenstvo s svojo neizčrpljivo energijo in zdravjem zmožno ozdraviti in pre-poroditi na smrt obsojeno SLS. V ta namen so pričeli oznanjati z vso vnemo jugoslovenstvo in baš dr. Korošec, ki danes trdi, da ni niti sledu o kakem jugosiovenstvu in edinstvu. Taisti dr. Korošec, ki danes trdi, da ie narodno edinstvo in ujedinjenje, je slovesno izrekel v dunajskem parlamentu sledeče besede: Mi poslanci v parlamentu se čutimo služabnik« velike združevalne ideje. Zato smo se vsi Slovenci, Srbi in Hrvati združiH v naš enotni Jugoslovanski klub, ki Je danes tako slika našega edinega ljubljenega naroda. Danes pa se taisil g. dr. Korošec s svojimi bratci bavi z idejo, kako bi izpremenii ime Jugoslovenskega kluba.
G. Jože Kosmina je izstopil iz naše organizacije iz službenih ozirov.
In vendar zaleže. Ponovno smo 2e naglasili, ka^9 učinkovito zaleže naš nastop pri prepotentnih nemčurjih, ki se kar ne morejo uži-viti v nove razmere. Tako so nameravali te dni zopet prirediti v enem najhujših nemčurskih gnezdih »Bauernball«, na katerega so vabili vse nemškutarske veličine zatiranega »Unterlandia«. Ena izmed teh zvezd pa ie navzlic vsemu svojemu silnemu programu resignirano odsvetovala to prirdeitev, rekoč: Ani besten ist we»n wlr uns an dle Oriuna wenden. Wenn auch die Behorde sagt ja und die Oriuna na, dami sama wieder in Schmolz dri-nen. Posledica tega mnenja je bila, da so ta »Bauernball« preložili ad calendas graecas.
Sila. Dosedaj so samo Orjuni očitali, da nastopa s silo in s terorjem. Sedaj pa se je lotilo te metode že celo sodišče. Pričelo .ie namreč groziti s silo. kakor ie razvideti iz pozivnice na pričevanje.' ki jo je prejel nek naš član in v kateri stoji črno na belem: »Ako ne boste prišli ob označenem času se vas bo privedlo s silo!«
Da. g. dr. Korošec, upravičeni ste trditi, da napreduje balkanizacija naše države in da so zaman vsi heroični podvigi SLS proti temu.
ZRNA
»Naši pogledi«. Br. Dobroslav Jevdjevič bo izdal te dni pod gorenjim naslovom knjigo, ki bo obsegala 28 njegovih, člankov, ki so bili deloma že tiskani, deloma pa še neobjavljeni. Knjiga bo vsebovala sledeče članke:	1.	Kvišku srca!
2. Oriuna in Vojvodina. 3. Oborožena moč Orjune. 4. Komunisti in Orjima. 5 Bele i crne ruke. 6. Oriuna napram Monarhiji. 7. Orjuna in vojska. 8. Srbski separatisti. 9. Srbi in amputacija. 10. O korupciji. 11. Klerikalci 12. Frankovci. 13-Matiia Gubec i St. Radič. 14. Radi-čevstvo. 15. Šumadinci in Prečani. 16. Številna moč Orjune. 17. Jadran >n Istra. 18. Svet. Pribičevič in Orjuna. 19. Orjuna in parlamentarizem. 20. Orjuna napram narodnim manjšinam. 21. Naše dolžnosti napram neosvobojetiim Jugoslovenom* 22. Slovaško vprašanje v Jugoslaviji. 23. Pota in cilji Orjune. 24. O nacionalnih revolucionarjih. 25. Naša propaganda. 26. Značaj beograjskega kongresa Orjune. 27. Bodočnost Orjune. 28. Bilanca našega dela.
Iz tega seznama člankov je razvidno jasno, da je v njih iznešeno stališče Orjune skoro napram vsem perečim nacionalnim, socialnim in političnim vprašanjem Jugoslavije. Knjiga bo tiskana v latinici in v cirilici na modernem papirju, vkupno vezana in z naslovno stranjo, ki jo je izdelal akademski slikar Mladen Josič, član Orjune Beograd. Vsled zelo nizke cene — 15 Din za komad — je dana možnost i našim siro-mašnejšim članom, da si jo nabavijo. Naročila in predplačila sprejema tajništvo Oblastnega odbora Orjune z« ljubljansko oblast.
Dr. Anton Gre«orčič. Te dni je bil pokopan v Oorici eden najde-lavnejših voditeljev slovenskega naroda na Goriškem dr. Anton Gregorčič. Bil .ie plemenit duhovnik, čigar zasluge za naš narod ostanejo nepozabljene.
Jugoslovanski klub se bavi z idejo, kako bi izpremenil svoje ime m se prelevil. Da si gospodje, ki so prezaposleni z dviganjem dnevnic, ne bodo po nepotrebnem belili glav s tem vprašanjem, jim nasvetujemo, da si izbero za naslov firmo: CIRCUS SLS.
Uspeh te nove firme bo nepopisen, posebno še, če najamejo za clovna g. Radiča, ki bo ta engagement sprejel gotovo z velikim veseljem.
Prepir v Abderi. »Dom in svet« se obregava nad »Taborom«, ker mu očita, da je strgal »Veroniko Deseniško« vsled tega, ker da je »Jutro« z »Veroniko Deseniško« dokazalo upravičenost uvedbe novega štetja v osnovnih šolah. Hoteli smo že tedaj korigirati to napačno sodbo »Tabora«, ki je pripisovalo neko zaslugo »Jutru«, ki jo ni v resnici izvršH, kajti list, ki je Slovenoborcem dokazal njih čudno postohpanje napram slovenščini, ni bil nihče drugi kakor baš »Oriuna«, v kateri ie naš vrli Aleš Potočnik obračunal v članku »Veronika Deseniška« s klerikalnimi lice-merci, ki hočejo igrati danes neko vlogo zaščitnikov in braniteljev Slovenstva in le žal nam je. da se ta mož, ki je bil pravi strah pobožnih Slovenčevcev ne oglaša več v našem listu v taki meri kot bi bilo želeti.
Oriuna pod policijskim nadzorstvom. V pomirjenje in vednost »Slovencu« povemo, da se je zadnje čase preselila Orjuna na Dunajsko cesto št. 40, kjer ima svoje lokale nad prostori policijske stražnice. S tem bo, verujemo, močno ustreženo denuncijantom okoli »Slovenca«, ker bo odslej mesto njih nehvaležnega posla, lahko opravljala stalno in gotovo kontrolo nad Orjuno sama — policija. Posebno pa bo s tem razbremenjen g. Smodej, ki je že tudi osivel samih skrbi radi »gibanja Orjune tu in onstran mejel«
Išče se lastnica. V četrtek, dne 5. t. m. je bil najden v kinu Talija v Kranju zlat medaljon in zlata ovratna verižica. V medaljonu je graviran na eni strani monogram, na drugi strani pa sta sliki Franoa Jožefa I. in ekscesarja Viljema. Pod obema pa je slavni izrek »Viribus unitis«. Najsi predstavlja medaljon veliko vrednost, se doslej njegov lastnik še ni zglasil. Verjetno je, da se tudi najbrže ne bo, najsi mu je morda »drag spomin«.
Naročajte „Pobedo“!
Najboljši Šivalni stroji in pletilni stroji.
Izborna konsirnkcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Liucu, Ustanovljeno I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. 1‘oNBtnczni tleli Kolon iu	*»r«ICT.
10 letna garancij«.
Pisalni stroji ,,ADLER" in „Ui*AnIA“. Kolesa iz prvih tovarn ,Durkopp‘, ,Styria‘, ,Wnffenrad‘, ,Kay8ei‘,
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE s
Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
Prihodnja »Akademski Orjuni« posvečena številka »Orjune« izide v sredo, dne 18. marca, nakar opozarjamo vse naše dopisnike, ki nam naj blagovolijo doposlati svoje dopise najkasneje do ponedeljka, 16. t. m. zvečer.	Uredništvo.
KAHO-ievlJl
Maribor, Koroma 19„
NACJJONAL1STI, 1NSERIRAJ* TE V »ORJUNM
smo prejeli mnogo izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar nain lajša naso neizmerno žalost.
Za to tolažbo izrekamo naso iskreno globoko zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno zahvalo smo dolžni t*č. duhovščini št. peterske župnije, velikemu županu g. dr. V. Baltiču, ravnatelju drž. železnic g. dr. J. Borku, gg. predstojnikom in uradnikom direkcij©, gg. postajenacelmku, višjemu nadzorniku A Ludviku, podna-čelniku nadzorniku Fr. Potočniku, uradništvu postaje ter ostalemu osobju.
Zahvaljujemo se tudi za mnogeštevilno udeležbo gg. akademikom tukajšnje visoke šole, Zvezi gostilničarjev in kavarnarjev za Slovenijo, Organizaciji natakarjev, Št. Peterski moški in ženski podružnici Ciril in Metodove družbe, Pevskemu društvu „Slavec“, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem ostalim, ki so jo spremili v tako častnem in obilnem številu na njeni zadnji poti.
* V LJUBLJANI, dne 9. marca 1925.
Matiia Delničar In otroci.
KAKOR ROZA MED TRNJEM
se lahko m iu n ( r »
MILO ,GAZELA*
ki po Hvoji uedoaceljl*
Tl kakovosti prekaAa t s © drage proizvode.
Beli, Cisti in varuje trpežnost perila 1
JUUtk aaalUfc**** XX ** .»JlVfc&rjK	j
D	STKOJI
gjl	za	obdelovanje lesa.
ZVONOVI.
TURBINI.
ffHgggggaB S hbBS*.
Transmisije in železne konstrukcije. 2ikzo- in kninlbns. Opjtgastt patoKtine. Sesaljke. - tetine.
Strojne tovarne in livarne d. d.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.
Časi mi je cenj. občinstvu sporočiti, da sem z današnjim dnem odprl popolnoma na novo higljcnlčno opremljeno ln z vsem Uom-fortoin urejeno
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem!
ler zagotavljam cenjene obiskovalce, da jih bom kar najvajtneje postregel.
Naznanilo.
Vsled smrti mojega soproga, mestnega stavbenika Homana Treo, naznanjam p. n občinstvu, zavodom in vsem dosedanjim cenjeni m naročnikom, da sem jaz prevzela stavbeno tvrdko
VILJEM TREO
Prospekte in reference daje
j« najmodernejše urejene ln izvrSuje vsa Uakarnlška dela od najFflprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku.
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta it. 10 in Vošnjakova cesta St. 4
in jo bodem še nadalje vodila pod strokovnjaškim vodstvom pridobljenega mi akad. arhitekta in konceaijoniranega stavbepika.
Priporočam se vsem cenjenim naročnikom, zavodom, in p. n. občinstvu da ostanejo še nadalje moji naročniki in jih zagotavljam da se bodo tudi odslej vsa stavbena dela solidno in strokovnjaško po možno nizkih cenah ter v njih vsestransko zadovoljstvo izvrševala.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Treo.
JUGO-HAG
 	_ eno- ali večbarvnem tisku.
-J,SroSuro“Yu'knjige"'v"malih in tudi največjih na-kladah. — Časopise, revije m mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov,
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24,
„	Telefon	štev.	560.
► StroMil I»rl v por« bi «gt|al
šolski zvezki »a tfsnovne šole ln srednjo Sole, Risanke, dnevniki ln beležnice.
Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e.
(Tisto Učiteljska tiskarna V Ljii&janl.
Lastnik inž. Marko Kranjec,