SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 3 de noviembre - 3. novembra 2011
MED BOZANSTVI IN DEMONI
Volilni sistem v Sloveniji
IVAN STUHEC
Slovenija me te dni spominja na Ameriko pred Obamo.
Manjka samo še to, da predsednik države svojega kandidata za mandatarja odlikuje za kakšne državniške zasluge pred volitvami. Nobelovo nagrado bo težko dobil v tako kratkem času. Preden je bil Obama izvoljen, je del sveta pričakoval odrešenika, a že nekaj mesecev za tem so opazili, da z odrešenjem ne bo nič. Če sežemo samo malo nazaj, v čas pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, in preberemo nekaj naslovov o Pahorju, bomo ugotovili, da je bil tudi Pahor v vlogi odrešenika, tako kot je sedaj Jankovič. Iz tega razloga je sekularno upravljanje z oblastjo problematično, ker hočeš nočeš vedno dela svoje bogove. Samo božanstvom se klanjajo podaniki, verniki častimo Boga.
In če je na eni strani božanstvo, potem je na drugi strani hudič. Kdo ga v slovenskih razmerah od Depale vasi naprej pooseblja, je vsem dobro znano. A ta demonizacija še nikoli ni bila tako dolga, vztrajna, načrtna in uglašena, kot je v zadnjem obdobju. Tisti, ki menijo, da je razlog za to značaj demona, se seveda motijo, še manj je razlog za to star obraz ali dokazana nesposobnost. Razlog je veliko globlji in usodnejši. Vprašanje volitev na Miklavževo nedeljo je vprašanje, kdo se bo dokončno polastil države ali pa se je ne bo.
Kaj pomeni polaščanje države? To pomeni, da vse njene ključne institucije dobijo v roke ljudje iz sorodnega nazorskega kroga, ki potem te institucije uporabljajo za interese svojega dela državljanov.
Zakaj je v Sloveniji to mogoče? Zaradi tega, ker državnega aparata te države nismo gradili iz demokratičnih temeljev enakih možnosti vseh, ki bi enakovredno vstopali v državne strukture. Pred dvajsetimi leti je takratni Demos v celoti prevzel staro državno upravo. Na medijskem področju, pravilno ugotavlja Crnkovič v Delu, ni prišlo do uravnoteženja, ker desnemu polu ni uspel noben medijski projekt. Razlog za to je po mojem prepričanju predvsem finančne narave, ker je tudi ves menedžment bil in ostal v rokah stare nomenklature. Novonastali podjetniki, takšni, ki to postajajo zaradi dela in ne zaradi špekulacij, so bili v podrejenem položaju in so še danes, ker jim niti kapitala niti produkcijskih sredstev niti kreditov nihče ni podaril. V boju za lasten obstoj in razvoj ne morejo podpirati dovolj učinkovito ne medijski ne civilni prostor. Ko te dni poslušamo otroke kripto--kapitalizma, ki po ljubljanskih ulicah kričijo, da so zapostavljeni in v kakšni zatohli družbi živimo ter kako smo diskriminatorna družba, se postavlja vprašanje, kdo koga diskriminira in ksenofobira, Primc Črniča ali Črnič Primca? Dovolj je, če preberemo komentar v Jani, z naslovom Pismo, da dobimo pisni dokaz za verbalno ksenofobijo. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da je družba v krizi samo zaradi gospodarstva in financ. Kdor meni, da bosta ti dve področji rešili vse probleme ter krizo doma in po svetu, se moti.
Nikakor ne gre zapostavljati vloge gospodarstva in socialnih reform v družbi. A tako kot nismo z večstrankarskim sistemom avtomatično skočili v resnično demokracijo, tako tudi z odpravo gospodarske krize ne bomo rešili vseh družbenih vprašanj in problemov. Ti bodo tudi vedno odvisni od vrednostnih orientacij. Pred štirinajstimi dnevi sem na simpoziju o pravičnosti poslušal ekonomista, ki je statistično dokazoval, da ekonomija blagostanja ni odločilen in glavni dejavnik za srečo ljudi. Tako razmišlja lahko ekonomist, ki iz svoje stroke ne dela božanstva. Predvsem pa mora biti pošten pri raziskovanju. In smo spet pri etiki posameznika ali skupin.
Novi obrazi, menedžerji in politiki, ki trdijo, da so ideološko neobremenjeni, ljudje, ki trdijo, da jih ne zanima preteklost, ampak prihodnost, tisti, ki ne verjamejo v sile iz ozadij ali v zarote, kandidati, ki govorijo, da so proti delitvam, hkrati pa že delijo volilno telo, vsi ti in njim podobni so ali naivni, premeteni, tudi zahrbtni in zviti, vsekakor pa v nasprotju s samimi seboj, ko pravijo, da niso politiki in da ne mislijo delati kot politiki. Gre za kontradikcijo v stvari. Če se poteguješ za oblast, si politik in boš politično deloval. To ni nemoralno, dokler z oblastjo ravnaš moralno. Nemoralno pa je, da ljudem govoriš grdo o politikih in strankah, sam pa se greš prav to.
Ko je Pahor državnemu tajniku Bertoneju dejal, da slovenska nogometna reprezentanca ne potrebuje Boga, je imel prav, glede na rezultate, ki so sledili. Slovenska država pa ne potrebuje božanstev, ki naj bi jo popeljali iz krize, ker božanstva v politiki izginjajo z naslovnic kot Obama in Pahor. Slednji lahko te dni okuša, kako revolucija žre svoje otroke. In smo spet pri preteklosti.
(Po Družini)
Slovenski državljani bomo 4. decembra volili novo sestavo Državnega zbora. Ta se v Sloveniji voli po proporcionalnem sistemu, ki omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in zastopanost manjših strank. Po drugi strani pa prinaša koalicijske vlade, ki so se v preteklosti večinoma izkazale za nestabilne, nazadnje pa so razmere v zadnji koaliciji, pod vodstvom Boruta Pahorja, celo pripeljale do prvih predčasnih volitev samostojne Slovenije.
Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah. Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev.
Poslanski mandati se razdelijo tistim listam, ki so v celotni državi dobile vsaj štiri odstotke glasov. Tak prag je potreben za normalno delovanje vsakega demokratičnega sistema, da v parlament pridejo stranke, ki predstavljajo malo pomembnejše interese. Listam, ki so dosegle prag, se mandati razdelijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. Tak volilni sistem delno zagotavlja volivcem določen vpliv na dodelitev mandatov, saj so izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili.
Proporcionalni volilni sistem v primerjavi z večinskim sistemom zagotavlja bolj sorazmerno razde-
litev mandatov in omogoča tudi ustrezno zastopanost političnih manjšin. A hkrati tudi povzroča nestabilne koalicijske vlade, saj je v parlament izvoljenih več strank, in volivcem onemogoča glasovanje o posameznih kandidatih.
Ker je v Sloveniji v veljavi proporcionalni volilni sistem, so bile vse dosedanje vlade koalicijske. Nekatere so bile programsko sorodne, nekatere pa raznolike, zaradi nestabilnih razmerij pa večina ni zdržala celega mandata v isti koalicijski sestavi in z istim mandatar-
Naše glasovanje
Kako bomo pa volili v Argentini? Kot je navedeno na zadevni spletni strani Republiške volilne komisije (www.dvk.gov.si) bomo slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini na svoje naslove prejeli obvestilo o razpisanih predčasnih volitvah v državni zbor in načinih uresničevanja volilne pravice.
Izseljenci bomo lahko uresničili volilno pravico na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS, saj smo vpisani v posebni volilni imenik; ali pa tudi po pošti. Vsi volivci s stalnim prebivališčem v tujini bodo na svoj naslov prejeli tudi glasovnico in volilno karto z navodili.
Torej ne bo nihče imel izgovora, da to pot ne bi volil.
jem. Edina izjema je vlada Janeza Janše v mandatu 2004-2008. V sedanjem mandatu pa se je prvič tako izrazito pokazalo, da je »odpovedala« tudi idejno sorodna, levosredinska koalicija.
Od prvih volitev v državni zbor leta 1992 pa se je sicer v parlament vsakič uvrstilo sedem ali osem političnih strank. Zato je razumljivo, da prihodnje volitve vzbujajo toliko zanimanja. Sedanji položaj v Sloveniji pa kaže tudi na grobe premike, saj
se pojavljajo nove alternative. Zanimiva je bila naslovnica ene zadnjih številk revije »Demokracija«, kjer je pisalo: »Jankovič združuje levico - Virant razbija desnico«. Ljubljanski župan Zoran Jankovič namreč predstavlja edino upanje levice na morebitno zmago. Na to kaže podpora, ki jo prejema iz vseh kotov tran-zicijske levice. Zanj se je javno (in odločno) izrekel tudi bivši predsednik države in »starosta« levice Milan Kučan. Virant pa je bil svoj čas minister v Janševi vladi, sedaj pa se predstavlja z novo stranko, ki lahko prav Slovenski demokratski stranki pobere kar nekaj glasov.
Zanimivo, skoraj smešno je tudi, kako izpadajo javnomnenj-ske ankete. Javno se že v Sloveniji govori, da so te bolj v službi propagandnih aparatov kot v službi ugotavljanja dejanskega stanja in priljubljenosti. Istočasno se objavljajo izidi, ki postavljajo na prvo mesto enega, drugega ali tretjega kandidata, večkrat popolnoma neresno.
Poseben pa je položaj stranke Nova Slo-Pod vodstvom Ljudmile se poteguje za povratek v parlament (pri zadnjih volitvah je izpadla), kar bi bil tudi edinstven primer. Doslej je bila namreč skoraj norma, da stranka ki izpade, se ne vrne več na poslanske klopi. Številke vzbujajo upanje, a res je tudi, da mnoge ankete sploh ne vključujejo možnosti NSi, da bi se vprašani lahko odločil za to alternativo. Je tudi tukaj v ozadju zlonamer-nost?
venija. Novak
Kriza je moralna
V	Ljubljani je bil v sredo 26. oktobra zvečer v organizaciji Nove Slovenije vseslovenski Zbor za vrednote. Na njem so filozof Bojan Žalec, zgodovinar Stane Granda, psiholog Hubert Požarnik, teolog Stanko Gerjolj in doktorica znanosti za področje zakonske in družinske terapije Katarina Erzar ugotavljali, da je slovenska družba v globoki moralni krizi.
V	svojih nagovorih so opozorili, da je treba na parlamentarnih volitvah izbrati stranke, katerih programi temeljijo na krščanskih vrednotah. Filozof dr. Žalec je ocenil, da je glavni problem slovenske družbe moralni, zato za izboljšanje razmer ne bodo zadostovali sistemski ukrepi. „Iz vidika demokratizacije v Sloveniji nismo dosegli potrebnega napredka, še več v zadnjem času, smo začeli v tem pogledu vidno nazadovati, kar so zaznale tudi tuje ustanove, ki se strokovno ukvarjajo z njenim merjenjem. Gledano z očmi družboslovja sta glavna negativna dejavnika demokratizacije Slovenije prisotnost oseb bivšega režima in njihovih naslednikov z isto krvno skupino na odločilnih položajih moči ter velika razdeljenost naše družbe." je povedal Žalec.
Tudi zgodovinar dr. Stane Granda poudarja, da biti kristjan pomeni biti aktiven državljan, ki je stalno prisoten v družbi. „Kaj je temeljna naloga slovenskega kristjana v tem času? Ker imamo svobodno
voljo, hkrati pa verske dolžnosti, mora biti naša temeljna naloga soustvarjati tako družbo, kjer je človek najvišja vrednota, da je vsak vreden enakega spoštovanja, da življenje nobenega ni last drugega človeka. Le tako bomo lahko ustvarili demokracijo, ki bo presegla periodično glasovanje, ki ne bo posredno," je opozoril Granda.
Tudi psiholog dr. Hubert Požarnik soglaša, da upravičeno govorimo o krizi vrednot. Slovenska družba po njegovih besedah etično nazaduje, vzrokov za to pa je več. Eden od njih je splošni trend zahodne civilizacije, ki prinaša etični in moralni su-bjektivizem. Poleg tega so v slovenski družbi relativno močne subkulturne skupine, ki širijo svoje nazore in vrednote ter „oznanjajo patološki individuali-zem". Velik del krivde po njegovem mnenju nosijo tudi mediji, ki so „velik povzročitelj etičnega vanda-lizma v slovenski družbi".
Požarnik ocenjuje, da je stanje alarmantno, zato je treba dvigniti glas ter na volitvah glasovati za tisto stranko, ki ima v svojem programu posebej zapisane vrednote.
Zbrane je nagovorila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak. Dejala je, da je Zbor za vrednote odgovor in protiutež aktualnemu političnemu in gospodarskemu dogajanju v državi.
VTISI IZPOD TRIGLAVA
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
velike osebe z majhnimi imeni
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Praznika Vseh svetih in Vernih rajnih razživita spomin na osebe, ki smo jih kdaj srečali, pa bi jih lahko umestili v eno ali drugo skupino.
Ob neki priložnosti, ko mi je bilo naročeno, naj napišem nekaj vrstic o pokojnem, sem izrazil misel, da pripadam generaciji in skupini ljudi, ki so bili v stiku ali pa so vsaj na videz poznali osebnosti, velmože (in vele-žene!), ki so danes, po tolikih letih, že zgodovinske osebnosti, morda tudi miti. Politiki, duhovniki, literati, likovni umetniki, glasbeniki, učiteljice (postavite jih v vrstni red, ki vam najbolj odgovarja), ki so nam v zgled. Ob tem sem izrazil še poseben občutek z vprašanjem: koga bodo mlajši rodovi imeli za zgled? Seveda tiste, ki so odrasli pred njimi, ki jih srečujejo v skupnem življenju, torej tudi - nas!
Ob tem me je kar srh spreletel, saj čutim, - v svojem primeru - da mi je obleka prevelika ...
Ob velikih imenih, ki so že zaključili svojo življenjsko pot na zemlji, pa v spominu zaživi tudi vse polno velikih oseb z majhnim imenom, brez zvenečih nazivov. Vsak jih bo z vso gotovostjo kar nekaj znal našteti v svojem Domu, v društvu. Brez njih bi tudi velika imena ne zmogla narediti ali ustvariti, kar so sicer.
V svojem primeru - odraščal sem predvsem v Slovenski hiši in na Pristavi - bi se spomnil marsikoga. Naj vsem njim v spomin imenujem enega, ki je pred nedavnim odšel po zasluženo plačilo. Kazimir Keber ni imel kakih vidnih in uglednih zadolžitev, zaradi katerih bi ga povabili, naj se usede v prvo vrsto. Bil pa je vedno na mestu, pri delu, ki mu je bilo določeno ali si ga je sam izbral. Ne spomnim se, da bi kdaj povzdignil glas; njegova prisotnost pa je bila vedno zagotovilo, da se naloga vestno izvaja. Poznali smo ga kot navdušenega fotografa, sladoledarja na izletih šolskih otrok in seveda pri vsem, kar se je dogajalo na Pristavi. Pa še to: ali veste, da je bil zraven, ko so postavljali križ na bariloški Capilli?!
Ga. Anica Moder že dolgo let vestno skrbi, da se na zadnjo nedeljo v oktobru v cerkvi srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani bere maša za vse
rajne Slovence v Argentini. Vseh, z velikimi in majhnimi imeni, smo se spomnili in prosili, da bi jih Bog že poklical k sebi - vse v prvo vrsto!
GB
Še cvetko k slikam. Bil sem na škofljiškem pokopališču Trate. Vreme ni idealno za sončno jesensko sliko, kjer bi prišla na dan tudi raznolikost barv od okra do skoraj rdeče.
Trate imajo, tako kot Žale, star in nov del. Stari je tam nad križem, na ravnem, ki se je že napolnil, novi pa je bolj na pobočju, ki gleda proti jugu, torej na sončni strani. Za enkrat je le pet takih VIP grobov. Ker smo skoraj na Dolenjskem, je nekomu prišla na misel tudi ideja, da bi namesto rož in grmičja na grob na-
sadili brajdo, svojci pa bi ob očena-šu zapeli tisto Pod trto bivam zdaj, v deželi rajsko mili ... Besede pesnika, ki je bil tudi iz vinorodnih krajev, Primorske.
Umrl je Janko Messner Razstava otroških risb
V sredo, 26. oktobra 2011, je v celovški bolnišnici v 90. letu starosti umrl koroški slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in profesor slovenščine Janko Messner. Bil je tudi neutruden kulturnik, oster kritik koroških razmer in borec za pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem.
Messner, ki se je rodil 13. decembra 1921 v Dobu pri Pliberku, se je vse življenje boril za »svojo stvar«. V svoji misli je bil vselej neizprosen, je na predstavitvi Messnerjevih izbranih del z naslovom Poezija in proza (Knjižna zadruga) v Ljubljani leta 2006 povedal literarni zgodovinar Matjaž Kmecl.
Koroški pisatelj je bil vselej na strani zasramovancev in je menil, da »ideja ni kriva, če se umaže«. V svojih delih je razvijal satiro, polemičnost in obtoževanje, pa tudi jedko zavračanje nečlovečnosti. Dogajanje na avstrijskem Koroškem je popisal v številnih črticah, novelah, satirah, esejih in gledaliških besedilih. Nacizem je obravnaval v televizijski drami Vrnitev (1976) in v dnevniških zapisih Živela Nemčija (1988). Uveljavil se je tudi s kratko prozo v nemščini.
Med drugim je Messner za svoja dela prejel nagrado zlata Praga (1977), nagrado Prešernovega sklada (1988) in pa častno nagrado za književnost avstrijske zvezne dežele Koroške leta 2008.
Zadnje slovo od pokojnega je bilo v nedeljo, 30. oktobra, v Pliberku.
Maribor - prestolnica kulture
Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer in programski direktor Mitja Čander sta predstavila končni program dogodkov v okviru evropske prestolnice kulture (EPK) prihodnje leto. »Poskušali smo narediti zanimiv in vznemirljiv program v skladu z razpoložljivimi sredstvi in infrastrukturnimi danostmi,« je dejal Čander.
Med vrhunci EPK bodo, med drugimi, slovesno odprtje s premi-ero opere Črne maske v režiji Janeza Burgerja, razstava iz britanske galerije Tate, Festival Maribor, gostovanje Iva Pogorelica in zagrebške filharmonije, performans Ulayja, veliki knjižni sejem, itd.
Na spletni strani Urada za Slovence po svetu poročajo, da je bila na Ministrstvu za obrambo 24. oktobra 2011, ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije odprta razstava »čestitk otrok Slovencev iz Latinske Amerike«.
Čestitke-risbe so na ustvarjalnem natečaju slovenskega veleposlaništva v Argentini v okviru 20. obletnice osamosvojitve ustvarili otroci Slovencev in potomcev Slovencev iz Argentine, Čila, Paragvaja, Peruja in Urugvaja.
Poročilo omenja, da velika večina teh otrok domovino svojih babic ali prababic pozna le po pripovedovanju in tudi še nikoli ni obiskala Slovenije, kljub temu pa njihovi izdelki izražajo čustven in domoljuben odnos do Slovenije.
Zbrane sta na odprtju razstave nagovorili ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in Mateja Lesar Markovič z Ministrstva za zunanje zadeve, ki je do nedavnega delovala na veleposlaništvu v Buenos Airesu. Odprtja razstave na ministrstvu so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, in sicer vodja sektorja za Severno in Latinsko Ameriko Metka Ipavic s sodelavci, ter predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je v svojem nagovoru poudarila, da nam vsa ta čudovita otroška dela sporočajo, kako ti otroci, potomci naših ljudi, ki so svojo domovino zapustili pred mnogimi desetletji, čutijo to državo kot državo svojih prednikov, ki je daleč stran in so z njo še vedno povezani.
Udeleženci natečaja, ki so večinoma ustvarjali po šolah, so prek različnih simbolov (Triglav, slovenski kraji, golob miru) izrazili poznavanje in pripadnost Sloveniji. Vsa dela so bila dva meseca razstavljena na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu, kjer si jih je ogledalo več kot sto otrok, ki so sodelovali na natečaju, ter veliko drugih obiskovalcev veleposlaništva. Razstava še vedno poteka v avli Ministrstva za obrambo.
Slavje je bilo kratko. Kruta realnost ni dovolila, da bi se raztegnilo v času. S precejšno mero realnosti se je vlada takoj posvetila enemu najbolj glasnih problemov, ki jih bo morala rešiti: ameriškemu dolarju. Ta je pretekli konec tedna zameglil vsa ostala vprašanja argentinske sedanjosti.
Zelena stvarnost. V argentinskem žargonu ameriško valuto imenujejo »zeleni«, zaradi značilne barve dolarskih bankovcev. In dolar kraljuje argentinski ekonomiji že dolga desetletja. Vse vlade so bile pogojene z njim in po njem. Naj je doživljal prosto menjavo, dvojno menjavo, bil konvertibilen, vklenjen v sorazmerje 1=1, ali katero druga varianto, dolar je bil vedno neuradna argentinska valuta. Danes položaj ni drugačen. Že dolgo časa so razni nevladni strokovnjaki opozarjali, da z njim nekaj ni v redu. Sorazmerje, ki ga je vlada prisilno držala, ne odgovarja realnosti. Kadar je kazalo, da se bo cena ameriški valuti dvignila, je Centralna banka poplavila trg z dolarji: velika ponudba - nizka cena. Devizni sklad je namreč dovoljeval tako politiko. Zadnje čase se je to še poostrilo in pojavil se je črni (sivi) trg, kjer ste lahko kupili dolarje, a za nekoliko višjo ceno kot v bankah ali menjalnicah. Nakup se je stopnjeval, kakor so se bližale volitve. Dvom pred prihodnostjo? Zakaj, saj smo od avgusta vsi vedeli, kdo bo zmagal. Da je temu tako je pokazalo dejstvo, da se je po volitvah nakup dolarjev še povečal. Seveda, te ogromne vsote se niso vključevale v gospodarsko dejavnost, temveč so šle v inozemstvo (večina), ali pa, po argentinsko povedano, »v žimnice« (colchon). Glede pobega v tujino ugotavljajo, da je v zadnjih dvanajst mesecih pobegnilo iz države več kot 20.000 milijonov dolarjev. Kakšna ekonomija prenese tako krvavitev?
Gasimo z bencinom? Kaj je vlada storila? Zvesta svoji filozofiji je uvedla najstrožjo kontrolo. Bilo je več napovedi, a končno so odločili, da mora državna davčna ustanova (AFIP) posebej dovoliti vsak nakup dolarjev. Ker se to lahko stori preko internetnega omrežja, naj bi stvar bila hitra, tako rekoč v trenutku. A to je le teorija. Ko so v ponedeljek 31. pričeli uvajati ta sistem, je bilo kar nekaj zapletov. Moramo priznati, da je sistem nadzorstva precej učinkovit na kratko roko. Ne le ker država lahko zavrne prodajo, ali jo vsaj odloži, temveč, ker mora kupec
opravičiti zakaj kupuje dolarje in kako je prišel do denarja, da jih lahko kupi. To pa je za marsikoga težavno, ali vsaj nevarno. Povpraševanja bo mnogo manj. A s tem problem ni rešen. Po eni strani vlada priznava, da obstoja težava, ki jo je doslej trmasto zanikala in s tem izgublja kredibilnost. Po drugi pa povzroča kupno mrzlico, ki se bo preselila na neformalni trg in še bolj dvignila ceno vzporednega dolarja. Vlada je tudi odredila, da morajo izvozniki rudarske in petrolejske dejavnosti celoten izkupiček v dolarjih vnesti v notranji trg. Prav tako morajo zavarovalnice, ki so doslej del svojega kapitala imele v inozemstvu, vse prenesti v državo. To zagotavlja, da se vsaj trenutno ustavi krvavitev. Ukrep je uspešen na kratko obdobje. A na dolgo roko ne pomeni prave rešitve, saj deluje na simptomih bolezni, ne na vzrokih. Zbijamo vročino v organizmu, infekcija pa ostaja in se le še veča. Če se ne lotimo vzrokov inflacije, je vse zaman.
eni in drugi. Po volitvah se politična scena razvija kot je bilo pričakovati. Vlada se pripravlja na novo obdobje. Množijo se ugibanja glede novih (ali starih) obrazov na ministrskih stolčkih. Eno je jasno: gospa predsednica ima absolutno oblast in samo ona, brez pogojev in pritiskov, odloča o sestavi prihodnje vlade. Mnogo je ob tem skrivnosti, nekatere stvari pa so jasne. Tako je gotovo, da bo zloglasni državni sekretar za notranjo trgovino, Guillermo Moreno, še naprej dejaven. Verjetno bo le na drugem mestu, na primer, kot predsednik ogromne Narodne banke. Največ ugibanja je okoli gospodarskega ministrstva, ki bo ključno v tej dobi. Sedanji minister Amado Boudou bo, kot podpredsednik države, vodil senatno zbornico. Že nekaj polemike je okoli njegovega nastopa. Vlada pa se ponaša, da je ameriška državna sekretarka (Hillary Clinton) poklicala gospo, ji čestitala in jo povabila k »novem sodelovanju«. Na drugem bregu pa vidimo kose razbite in poražene opozicije. Nekateri si ližejo rane, drugi se naprej grizejo med seboj. Najbolj vroče je v radikalni stranki, ki je po obsegu in moči druga v državi. Izid je bil res katastrofalen: na primer v prestolnem mestu so dobili komaj 3% glasov. Pripravljajo temeljito preobrazbo in Cobos, ki se je strateško umaknil pred volitvami, sedaj prihaja z obnovljenim zagonom.
SLOMSKOV DOM - ZLATA GALA PREDSTAVA
Muzikal Fantom iz Opere
V soboto 15. in nedeljo 16. oktobra smo prisostvovali zlati gala predstavi mu-zikala sir A. Lloyd Webberja »Fantom iz Opere« v zamisli, prevodu in režiji Marcela Brule.
Predsednik doma Marko Selan je začetno pozdravil goste in med drugim dejal: »Petdeset let. To je doba celega življenja. Od danes naprej bo čas dozorevanja. Zlati jubilej je pomemben, ker nas postavi na višjo točko, od koder lahko gledamo prehojeno pot in istočasno tudi prihodnost. Vendar prihodnosti ne bo, če ni preteklosti ter sedanjosti.«
Sledila je razkošna predstava muzikala. Zakaj je Marcelo izbral to delo? Vem, da je kar precej časa iskal med originalno slovenskimi glasbeni deli in ni ga našel, ki bi bil lahko, po njegovem mnenju, primeren za zlati jubilej. Želel je spevoigro, ki bi tudi na odru bila »zlata« in pokazala na zunaj, kaj vse čuti do Slomškovega doma, saj je ravno njegov oče bil eden od začetnikov in prvi predsednik Slomškovega doma. In praznovanje 50-letnice naj bi izrazilo vse veselje, ljubezen in ponos do te ustanove v kateri še vedno z isto vnemo delujejo otroci in vnuki prvih začetnikov. Po dolgem iskanju in posvetovanju se je odločil za »Fantoma iz Opere«.
Odbor Slomškovega doma je navdušeno podprl Marcelov projekt in mu nudil vso pomoč in sodelovanje. Prvo delo, ki ga je moral opraviti Marcelo je bil prevod tekstov v slovenščino s pomočjo žene Marte. Sledila je težka izbira pevcev med člani zbora in celo izven Slomškove sre-
n j e , ki naj bodo kos
težkim g l a s -
b e n i m vlogam. In jih je dobil. Začele so se vaje,
seveda z neprecenljivo pomočjo žene Marte.
Ko se je 15. oktobra odprl zastor, smo bili deležni predstave, kakršne je do sedaj še ni bilo na naših odrih. Scensko razkošna in tehnično do zadnjega pravilno izdelana in usklajena, igralsko dovršena, petje je pa presegalo vse, kar smo do sedaj slišali. Torej predstava, ki je dosegla profesionalni in lahko rečemo mednarodni nivo. V igralsko in tehnično ekipo je povabil vse aktivne mlajše člane Slomškovega doma, ki so se mu z veseljem pridružili. Poleg solistov je nastopil zbor Ex Corde
ki ga vodi Marta Selan Brula in ga sestavljajo Lili Bohinc, Olgi Bohinc, Veronika Godec, Dalma Grbec, Lucijana Jakoš, Andrejka Kinkel, Lučka Kinkel, Marta Ko-želnik, Cecilija Loboda, Sofi Loboda, Zofi Marolt, Marjana Modic, Marjanka Oblak, Dafne Ribnikar, Ana Selan, Cintija Seljak,
f
Lucijana Seljak, Angelika Smole, Štefi Bokalič, Lucijana Hribar, Nežka Kastelic, Helena Loboda, Marjana Poznič, Alenka Smole, Monika Vitrih, Andrejka Vomber-gar, Agustina Zakrajšek, Marcelo Brula, Aleks Cestnik, Dani Cestnik, Štefan Godec, Francisco Marini, Ariel Mazieres, Fre-di Cestnik, Pavel grohar, Lojze Kočar, Janko Lavrič, Branko Marinič, Pavel Marolt in Marko Selan. Njihova pesem Festival v drugem dejanju je ponovni dokaz kako dobro uglašen in vpet je zbor, ki upamo, da ga bomo kmalu lahko slišali na samostojnem koncertu.
Kot divja moža ali fantomo-va duhova sta nas sprejela že ob vstopu v dvorano in potem tudi na odru Damjan Malalan in Martin Smole. Kot statisti so nastopili Olgi Bohinc Vester, Marta Koželnik Smole, Ana Selan Mi-klavc, Monika Vitrih Koželnik, Matija Brula, Fredi Cestnik, Pavel Grohar, Marko Koželnik, Martin Marolt, Damjan Loboda in Niko Selan. Pravilno so dopolnjevali scensko sliko ki jo je zahtevalo dejanje. Glavna baletka je bila Florencia Lamanna, resnična baletna profesorica, kar se ji je tudi poznalo in ki je tudi zelo dobro naučila Zofijo Bokalič, Nadjo Hribar, Pavlo Jakoš, Cecilijo Loboda, Katjo Malovrh, Diano Smole in Klaro Šmalc, da so pravilno izvedle baletne točke, ki jih zahteva vsebina. Kot Madame Firmin in nevesta v ogledalu je nastopila Lučka Kinkel, glavni policist Lojze Kočar, garderoberka Andrejka Vombergar Štrfi-ček; vsak od njih je pravilno odigral svojo tudi tiho vlogo. Pri začetni »dražbi« spominov igre je nastopil tudi Polde Malalan kot vodja dražbe, ki nam je z jasno izgovorjavo pokazal predmete ki so bili važen del celotne predstave. Ta slika, otožna in temačna, se hitro spremeni v razsvetljen oder, ko se »stari in oprašen« lestenec, ki je bil na tleh odra dvigne v strop in se zalesketa zopet v vsem blišču. Tukaj pa vsa pohvala odrskim tehnikom, pod vodstvom Andreje Quadri Brula, za čudoviti prizor in tudi otrokom Slomškove šole, ki so pomagali pri ustvarjanju tega lestenca saj je bil narejen v Domu. Glasba in petje sta napolnila dvorano, da smo lahko uživali kot v najboljšem gledališču. Prizori so se brezhibno vrstili in scene so se menjavale skoraj brez presledka. Povsod perfektna koordinacija. Ti odrski tehniki so bili Aleksander Kastelic, Jože Lenarčič, Miha Podržaj, Karel Pregelj, Stanko Pregelj, Oskar Pregelj, Matjaž Ribnikar in Dani Cestnik. Kot scenski pomočniki pa Edi Cestnik, Fredi Cestnik, Tine Ja-voršek, Lojze Kočar, Janez Petko-všek in Marjan Petkovšek. Kot pomoč na odru še Janko Koželnik in Tomaž Kočar. Za glasbo so bili odgovorni Felipe Forastiere, Dani Cestnik in Tomaž Kinkel, predvajanje glasbe Erika Ribnikar, mikrofone sta imela na skrbi Edi Cestnik in Laveccia Sonido; pri lučeh Aleksandra Omahna Rossetti in Claudio Di Taranto, usmerjanje luči Tomaž Kinkel in zastor Lojze Kočar.
Vsi solisti pa zaslužijo posebno pohvalo, prav vsi. Jože Oblak kot stari in utrujeni upravitelj dvorane, ki prepušča opero novim lastnikom; Janko Lavri, zanimiv odrski tehnik Bouquet, je znal v svojem petju izraziti strah in preplašenost ob videnju Fantoma in tako postal tudi njegova prva smrtna žrtev; in še veseli in razigrani: zlatar Ariel Mazieres, frizer Francisco Marini, zaupnica Lili Bohinc Marolt in Attilio Branko Marinič (vedno privlačna osebnost na odru po postavi in glasu), ki so skupaj s Carloto (Marta Selan Brula) ubrano za-
peli »Il Mutto«; ali Štefan Godec, izvrsten igralec kot Reyer in še boljši v vlogi Pas-sarima. Jože Cestnik kot Firmim in Pavle Marolt kot Andre nova lastnika gledališča sta se ponovno izkazala kot odlična pevca in igralca; Andrejka Zupanc Dujmovičv vlogi Madam Giry, to je stroga učiteljica baleta, edina ki pozna skrivnost Fantoma in ga je nekoč rešila strahotnega trpljenja in ponižanja, ostala pa je vez med nje-
govim temačnim in realnim svetom, je v svojem petju in igranju znala izraziti vso to razdvojenost: strogost pri učenju a veliko ljubezen do trpečega; njeno hči Meg, mlado Christinino prijateljico, je ljubko podala Zofija Loboda; Aleks Cestnik z lepim petjem se je izkazal kot domišljavi tenor Ubaldo Piangi, ki vedno nastopa skupaj s svojo ženo Carloto a ni po volji Fantomu in zato postane njegova druga smrtna žrtev; bil je simpatična figura na odru, ki je vedno vdano sledil svoji ženi in zato dosegel veliko sočustvovanje v dvorani ob tako kruti »smrti«. Glavne vloge so pa nosili Dani Cestnik kot mladi Ra-oul, ki ponovno sreča prijateljico iz otroških let Christine in se zaljubi vanjo; Marta Selan Brula, kot muhasta in samoljubna primadona Carlo-ta; Veronika Malovrh kot nežna in nedolžna Christine in Fantom Marcelo Brula. Oceniti njihovo petje zahteva večje poznanje glasbe. Partitura je zelo težka. Od vsakega pevca zahteva velik glasbeni obseg, obvladanje glasilk in dihal; nekatere pesmi imajo dosti di-sonanc in tudi stalno prisotnost na odru.
.
n ';i/f
To pomeni da je pevsko in igralsko zelo naporna. Dani se je že izkazal kot izvrsten pevec in igralec pri »Hvalnici družine Trapp«, v tej predstavi je to samo potrdil: idealen za vloge vihravega zaljubljenega mladeniča. Marta se je izkazala kot odlična sopranistka z lepim glasom in višino in še kot izjemna igralka. Bila je izvrstna primadona, kapricasta, gospodovalna in zamerljiva ali pa vsa ljubka ko je bila občudovana. Veronika je prvič nastopila tudi kot igralka, poznamo jo kot solistko pri Sanhuškem zboru. Ima izreden lirični sopran, ki je zablestel v vsem žaru v tem delu. Z lahkoto je odpela težke pesmi njen mehek in nežen sopran ima
enako barvo v nižini kot v višini; pozna se ji da je že izučena pevka. Marcelo je bil izvrsten Fantom, vloga ki je igralsko in pevsko kot ulita zanj, je odlično prikazal trpečega človeka, zagrenjenega zaradi svoje zunanjosti, ki pa tudi pozna usmiljenje in končno dopusti, da ljubezen med Christine in Raoulom zaživi. Kako pozabiti prelepe pesmi »Misli na me«, ki jo prvo poje Carlota in potem v duetu Christin in Raoul, ali nežno »Angel glasbe«, duet ki da naslov muzikalu »Fantom iz opere«, »Glasba noči« ena izmed najtežjih oz. prava junaška mojstrovina, ali dramatičnost in bolečino v »Bodi prekleta«, septet »Primma Donna« točno zapet v svojih di-sonancah in zborovsko »Festival« in še in še. Res enkratna predstava. In tukaj pride velika prošnja: ali bi lahko ponovno zapeli ta muzikal v koncertni obliki? Namreč tako dovršeno petje, toliko žrtvovanih ur učenja zasluži, da lahko ponovno uživamo nad njim.
Razkošne obleke so pripomogle k sijaju celotne predstave in, če niso bile najete, so jih po zamisli Marte in Marcela šivale Andreja Brula Cestnik, Marjana Modic Cestnik, Anka Smole Kokalj in Monika Vitrih Koželnik. Težko delo maskira-nja so opravili Andreja Loboda, Veronika Malovrh, Štefan Godec in pomočniki; Fantoma je maskiral Cesar Castillo. Kor šepetalki sta za odrom pomagali Marija
Novak Kinkel in Andrejka Kinkel. Lektorirala je Marjana Poznič Mazieres, program oblikovala Erika Indihar in splošno organizacijo je vodil Pavle Brula (ki »ni delal nič«, kot je bilo zapisano na njegovi majici). Največjo zaslugo za tako uspelo predstavo imajo Marcelo, Marta in Andrea Quadri Brula, ki je res zadnje tedne prebila cele dneve v domu in sestavljala do potankosti zahtevno scenerijo, da je lahko vključila umetne ognje in dim, da je se v hipu spremenila razkošna dvorana v temačno podzemlje ali v teatersko streho pod zvezdnatim nebom. Za vsako prireditev je treba žrtvovati ogromno časa in dela; še več časa in dela pa za tako bogato in razkošno odrsko delo. In v tem darovanju je še večja zasluga. Skupnost, ki po 50 letih še vedno žrtvuje svoje znanje, sposobnosti in čas, ki tudi zna pridobiti v svojo dejavnost argentinske zakonce, ki delajo z istim navdušenjem, takšna skupnost ima še veliko in dolgo prihodnost. Hvala odboru Slomškovega doma, ki je brezpogojno sprejel in podprl ta projekt ne glede na stroške, brez tega odobrenja te predstave ne bi bilo. Hvala vsem, ki so omogočili takšen večer, ki se je nadaljeval še dolgo v noč, kjer so nas pogostili z za-kusko pod vodstvom Veronike Javoršek in smo ostali na dvorišču Doma v prijetnem kramljanju lahko še dolgo v noč.
a. p.
MENDOZA
Obisk pevske skupine Ragle
Skupina je bila ustanovljena pred petnajstimi leti na Dolenskem v Občini Trebnje in jo sedaj sestavlja 5 mladih deklet. Zadale so si poslanstvo, da zbirajo in skušajo oživiti in prinesti med ljudi skoraj pozabljene slovenske ljudske pesmi, tako kot so jih peli pred stoletji in so se ohranile iz roda v rod kot ustno izročilo.
Naša mendoška skupnost je k sreči bila deležna dragocenega kulturnega doprinosa te skupine. V soboto 22. oktobra so vodile delavnico namenjeno otrokom, učiteljem in staršem osnovnošolskega tečaja sv. Cirila in Metoda, kjer so jih seznanili z raznimi otroškimi pesmimi ter igrami. Otroci so z navdušenjem sodelovali na tej delavnici, tudi tisti, ki ne obvladajo slovenski
jezik, saj so jim učiteljice tolmačile potek razprave.
Isti dan zvečer je bil na vrsti koncert, ob polni dvorani poslušalcev. Najprej je kulturni referent Miha Bajda pozdravil goste. Nato je Mendoški pevski zbor zapel tri pesmi kot dobrodošlico. Na zavesi odra je visel velik zemljevid Slovenije, na katerem je bil zaznamovan z rdečim srcem Trebnje, kraj njihovega delovanja. Pevke skupine Ragle so pesmi ločile po pokra-
jinah in tako so se zvrstili sledeči kraji, ki so jih sproti zaznamovale na zemljevid: Ljubljana, Štajerska, Prekmurje, Koroška, Gorenjska, Notranjska, slovenska Istra, Benečija, Rezija in na koncu so se vrnile v okolico svojega rodnega kraja Trebnje na Dolenskem. Z veliko spretnostjo so med pesmimi zaigrale nekatere ljudske skladbe na violino, violončelo, razna pihala in preprosta zvočila, kar je zelo navdušilo občinstvo. Večer se je zaključil v uživanju tipičnih empanad in dobrega vina, kvalitetna proizvodnja z mendo-škim grozdjem Staneta Grebenca.
Naslednji dan je pevska skupina sodelovala pri nedeljski službi božji. Po sv. maši je bila na vrsti delavnica namenjena mladini in odraslim, ki sta jo vodila Pavle Rot in žena Zvonka. Namen je bil obuditi med nami spomin na stare ljudske pesmi in jih tako prenesti na papir. To nas je postavilo pred dejstvo, da smo na žalost pozabili veliko narodne glasbene dragocenosti. Včasih se še spomnimo eno ali dve kitici, potem se pa naše znanje razblini. Zato smo se zmenili, da bomo sami skušali registrirati vse naše znanje in tiskati pesmarico, ki bo ostala na razpolago zanamcem. Sledilo je skupno kosilo s tipičnim argentinskim asadom.
Brez dvoma bo ta obisk obrodil med nami lepe sadove predvsem pri okrepitvi naše slovenske identitete, saj nam je ta skupina mladih deklet dokazala, da je v matični domovini še veliko čuta in zavesti do narodnega duhovnega bogastva. Njihova ponudba je bila kakovostna in k temu vključimo tiskane programe z razlago vsake pesmi v španščini ter lepo brošuro, kjer so besedila vseh pesmi. Zato pa naša iskrena zahvala njim in tudi vsem, ki so pomagali, da se je to gostovanje omogočilo.	mb
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Izkušnje
Te nas v življenju veliko učijo. Lastne in drugih. Dobre in ne toliko. Imeti moramo voljo, da se iz njih kaj naučimo. Tako nam je preteklost, kar izkušnje pomenijo, lahko v korist. Ni potrebno, da se vsega sami učimo in si tako pridobimo svoje izkušnje. Kar izkusijo drugi, naj tudi nam koristi in obratno. Kar doživijo drugi, naj bo šola tudi za nas.
Česar ne smejo drugi, tega tudi mi ne poskušajmo. Vsem bo v dobro, če nas oni ne bodo posnemali v slabem. Vsi v vsem pa smo dolžni dajati dober zgled. Tako si pomagajmo med nami, da si ne mečemo polen pod noge, ne sebi in ne drugim.
Samo enkrat živimo na tem svetu in izkušnje, ki smo si jih v preteklosti nabrali, naj nam pomagajo, da čim bolj polno živimo.
Izrabimo čas in sposobnosti in nikdar nam ne bo žal za vse dobro, kar storimo. Žal nam bo in delali bomo pokoro za vse ono, kar sebi in drugim žalega storimo.
Čim manj bo potrebne pokore, tem bolj bomo srečni. Tako glejmo na življenje danes in v prihodnje, da nam preteklost ne bo v žalost.
Nikar se ne bojmo naučiti se, kar nam služi, in to od drugih. Lahko smo podobni tistemu oslu, ki gre samo enkrat na led. Včasih so živali bolj pametne kot ljudje. Učimo pa se iz svojih in drugih napak. Ne ponavljajmo jih, ker nam niso v dobro. Samo tako smo in moremo biti človeštvu v korist. Vedno in povsod.
Izkušnje so dragocene in naša preteklost je šola prihodnost. Kaj nam ona pripravlja, ne vemo. Vsakdo pozna svojo in nekoliko drugih preteklost. In ta naj nas vse nauči. Marsikaj bi bilo drugače in vsi bi napredovali v pametnih odločitvah, če bi nas učile izkušnje.
Kar so že odkrili drugi, na primer smodnik, nam ni potrebno, da se zanj trudimo. Sposobnosti uporabimo za tisto, kar more biti še novo in nepoznano.
Biti moramo in hoteti bi morali biti koristni. Pri tem nam izkušnje in naša preteklost veliko pomagajo.
Slabega ne bomo ponavljali. Česar nismo storili v preteklosti, napravimo danes in izrabimo sposobnosti v prihodnje.
Tako bomo živeli v polno in čas bo naredil svoje. Starejši bomo izkušeno pomagali mlajšim in oni bodo tako bolj trdno stali na svojih nogah z optimizmom v prihodnost.
NAŠ POGOVOR
Zaključimo objavo razgovora z univerzitetnim diplomiranim ekonomistom Milanom Matosom
Sedaj ste angažirani v politično dejavnost v precej striktnem pomenu besede. Ali Vas je vedno zanimala politika v širšem pomenu besede?
Politika me je vedno zanimala, že prav od mladih let. V družini smo veliko razpravljali o vseh dogodkih, zlasti na mednarodni sceni. Saj o domači politiki tedaj ni bilo vredno izgubljati besed, ker je bila pod popolno kontrolo samo ene stranke - partije.
Politika je delovanje za javno, skupno dobro. Kako smo si želeli, da bi nekoč imeli strankarsko demokracijo, da bi imeli izbiro, da bi lahko tekmovale ideje in programi! Sedaj to imamo, a to še ne jemljemo kot našo priložnost in odgovornost. Veliko ljudi politiko razume slabšalno. Videti je, da bo potreben čas, da se bomo naučili živeti demokracijo in sprejeti odgovornost zanjo. Ni popolna, a je vendar najboljši sistem.
Kako ste doživeli pot v samostojno Slovenijo in v demokratizacijo slovenske družbe, čeprav je še mnogo dela na tem področju, da se doseže pravičnejša in bolj pluralistična družba?
Tisti časi so bili blagoslovljeni, enkraten čas. Vesel sem, da sem bil lahko zraven. Aktivno sem deloval v Demosu. Res, zgodil se je čudež, tako hitro, a nepripravljeni smo dobili samostojno državo in demokracijo. Verjeli smo, da bodo šle stvari hitro in dobro v pravo smer, a ostanki starega mi-
Milan Matos
šljenja, preveč zanašanja na državo, ne pa nase, nepripravljenost, da bi sprejel odgovornost za svoje življenje, je še močno prisotno. Po drugi strani pa so interesne skupine neupravičeno pridobile moč nad državnimi institucijami. Še bo potreben čas, da se naučimo živeti demokratično, odgovorno in državotvorno.
Kaj menite o trditvi, da na področju ekonomije igra uspešnost glavno vlogo, ali niso v imenu pragmatizma in uspehov morda izpostavljeni etični principi ali se oboje lahko usklajuje?
Uspešnost je gotovo pomembna. Če je gospodarstvo neuspešno, bo družba obubožala. Kakšne bi bile posledice? Toda sam cilj ne posvečuje sredstev. Tudi v gospodarstvu moramo spoštovati pravila igre, omejitve in etična, moralna merila. Brez etike vse stoji na majavih nogah. Zmagajo tisti, ki so bolj nasilni ali predrzni, zlorabljajo svojo moč v škodo drugih, v škodo celotne družbe. V takem primeru gospodarstvo postane neuspešno. Korupcija je najhujši sovražnik tako gospodarske uspešnosti, kot demokracije. Zato moramo graditi na etiki, na prostovoljnem sprejetju poštenih pravil igre. Nihče ne more nadzorovati vseh podjetij, zlorab, če se sami zavestno ne obnašamo etično. Samo etično poslovanje, ob spoštovanju vseh deležnikov je lahko dolgoročno uspešno, tako za podjetje kot za državo.
Kako naj se prepriča povprečnega državljana, da so nekatere osebne žrtve potrebne,
da se na dolgo roko »sanira« neka ekonomija.
To je ključno vprašanje. Za zboljšanje zdravja se moramo čemu odpovedati, to vemo. Za zdravljenje gospodarstva ali financ države, pa se ne bi ničemur odpovedali. Zelo težko se je odpovedati priposestvovanim pravicam. A žal drugače ne gre.
Murphy pravi, »Človek se začne racionalno obnašati, ko nima več nobene druge izbire«. Modrost je, da se začnemo racionalno obnašati čim prej. Zdraviti čim prej. Naloga politike je, da prepriča javnost, kaj je potrebno in zakaj. Zakaj se je vredno odpovedati danes, da bo škoda čim manjša. Politiki radi obljubljajo lepe stvari, a le državniki so sposobni pridobiti ljudi tudi za pomembne, težke stvari, za odpovedi.
Ali mislite, da je v bivših socialističnih državah težje doseči korenite gospodarske spremembe kot v državah v zahodni Evropi, predvsem s pogledom na to svetovno krizo.
Verjamem, da se ljudje branimo sprememb, smo v načelu konservativni, sprememb se bojimo, čeprav vemo, da so nujne in neizbežne. Najbrž v tem ni razlike med vzhodom in zahodom. Res pa je, da so nekatere stvari na vzhodu težje; nismo še sprejeli vseh stvari, ki so za zahod samoumevne. Morda je to še posebej izrazito v Sloveniji. Za nekatere spremembe v mišljenju so potrebne generacije.
Lansko leto smo že slišali v Španiji in Italiji, da je evropska
kriza že prišla do dna in da se bo počasi pričela reaktivacija, a brez dvoma so te diagnoze bile zgrešene. Ali menite, da je gospodarska situacija veliko bolj kritična, kot so si jo predstavljali?
Svetovna kriza preseneča, tako pred 3 leti kot sedaj, ko se spet zaostruje. Velikokrat jo vodijo neracionalni, nespoznavni faktorji. Zlasti zaupanje v države, vlade, podjetja, zaupanje v prihodnost. Dogajajo se velike strukturne spremembe in ukrepi, ki so delovali še pred desetletji, niso več dovolj dobri. Gospodarstvo je naravnano na potrošnjo, na stalno rast, rast bDp zadolževanje je poganjalo porabo, ta je ustvarjala delovna mesta. A ta sistem se je nekako izpel. Potrebne bodo velike spremembe, saj nič ne more stalno rasti, vedno pride do zloma. Tudi naravni viri so omejeni in so lahko izčrpani v nekaj desetletjih. Morda bo jutri potrebno reči, da je manj, tudi dobro, celo nujno. Morda bomo skrajšali delovni čas, da bo več ljudi zaposlenih. Skratka pred nami, ne tako daleč bo moralo priti do globokih sprememb delovanja gospodarstva in posameznikov.
Mislim, da so ljudje, ki dosežejo toliko mero uspehov v osebnem in profesionalnem življenju realistični optimisti. Kako gledate na bližnjo prihodnost Nove Slovenije?
Vse je predvsem v naših rokah. Slovenije ne more rešiti nihče od zunaj, če je ne bomo reševali sami. Saj je naša in zanjo odgovarjamo. Sposobni smo tega. Zavedati se moramo naše odgovornosti in možnosti. Politika pa mora ustvariti pogoje, da bodo ljudje pripravljeni sprejeti
pobude, biti podjetni, tvegati, se učiti in tudi uspeti. Če bomo spremenili našo miselnost, da se bomo veselili znanja in uspehov, podjetnosti; če bomo sodelovali, bomo uspeli. Sem optimist. Ne predstavljam si, da ne bi sprejeli izzivov in tako na lahek način zapravili državo, ki smo se je tako zelo razveselili.
Dvakrat ste že bili na obisku med nami, čeprav za malo časa. Katera naj bi bila vloga naše skupnosti v Argentini v zvezi s Slovenijo?
Slovenska skupnost nam je lahko za zgled. Zgled prizadevnosti, vere, sodelovanja, pripadnosti, odrekanja. Dobro je, da so sedaj odprta vrata v obe smeri, še bolj se moramo povezati, si dajati poguma in veselja. Ob malodušju, ki ga kdaj doživljamo doma, bi si želel več vašega optimizma, pripravljenosti za delovanje v skupnosti, za negovanje pozitivnih tradicij, spoštovanja kulture, Slovenstva. Prinašajte nam vašo energijo za delovanje celotne slovenske skupnosti.
Na koncu moram izraziti svoje veselje, da sem imel priložnost srečanja s številnimi Slovenkami in Slovenci, ki žive v Argentini, srečanja s številnimi usodami, podobnimi in vendar različnimi. Čestitam, za vse delovanje društev, izobraževalno, kulturno, športno in drugo. Vesel sem bil mladine, tretje, četrte generacije, ki govori in čuti tudi slovensko. Ganljivo je srečati otroke v vrtcu, v daljni deželi, ki te pozdravijo in govorijo po naše. Bravo za vse te dosežke. Zdržite še. Hvala pa tudi vsem za vse prijaznosti, domačnost,da je bilo naše potovanje tako prijetno in nas je obogatilo.
(Pogovarjala se je Katica Cukjati)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
proslava PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA IN papeževe 80-LETNICE
Demokratski Slovenci, živeči na področju Vel. Buenos Airesa, so v nedeljo dne 29. oktobra lepo proslavili praznik Kristusa Kralja, obenem z njim se pa tudi spominjali 80-letnega življenjskega jubileja sed. papeža Janeza XXIII
Proslava se ja začela ob pol petih popoldne z zborno mašo in s skupnim obhajilom v kapeli velikega zavoda na Irskem trgu v Bs. Airesu. Med mašo je imel direktor g. Orehar pridigo o pomenu praznika Kristusa Kralja.
Po maši je bila proslava v veliki zavodski dvorani. Slavnostno akademijo je pripravil Nikolaj Jeloč-nik. Točke so bile lepo povezane v duhovno celoto in so izzvenele v mogočno počastitev vladarja vesolja.
Slavnostni govor je imel Božo Fink.
PROSLAVA SLOVENSKEGA
NARODNEGA PRAZNIKA
Največji slovenski narodni praznik, 29. oktober so slovenski rojaki na področju Vel. Buenos Airesa tudi letos proslavili kot dan rojstva slovenske svobode. Doslej so bile proslave tega praznika v San Martinu, Ramos Mejii in v Slovenski vasi v Lanusu. Bodo pa še tudi po drugih slovenskih naseljih.
slovenci v argentini
OSEBNE NOVICE
Poroke: v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bo-sco sta se poročila v soboto 30. septembra gdč. Jožica Tomazin in g. Jože Tušek. Za priči sta bila: nevesti njen oče Vinko Tomazin, ženinu pa ga. Anica Novak por. Skvarča. Mladi par je poročil č.g. Mernik. Pri poroki je pel kvartet Dekliškega Mladinskega doma, pri katerem je nevesta sodelovala; pri poročni maši pa pevski zbor iz Ramos Mejie, katerega članica je bila tudi nevesta. - Dne 7. oktobra sta se pa poročila isto tako v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu gdč. Marija Triller in France Avguštin. Za priči sta bila nevesti Tone Avguštin, ženinu pa ga. Francka Triller por. Boštjan-čič. - V farni cerkvi v San Justo pa sta stopila pred oltar gdč. Martina Grilj in g. Jože Modic. Za priči sta pa bila: nevesti njen brat Janez Grilj, ženinu pa Bogdan Kosančič. Poroka je bila v soboto 29. oktobra. Tudi ta dva para je poročil g. Mernik.
Družinska sreča: v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu je bila krščena Marija Magdalena Oblak, hčerka Feliksa Oblak in ge. Mare roj. Dra-ksler. Za botra sta bila ga. Heda Draksler por. Ber-gant in g. Tone Oblak. - V Slovenski kapeli pa je bil krščen Stanko Jelen, sin Andreja Jelena in ge. Zinke roj. Skvarča. Za botra sta bila Janez Jereb in Mimi Skvarča, otroka pa je krstil g. dri. Orehar.
Svobodna Slovenija, 2. novembra 1961 - št. 44
RESUMEN DE ESTA EDICION
OGROMNO SVEČ
V	Sloveniji porabijo približno 23 milijonov ali 9000 ton nagrobnih sveč na leto, kažejo podatki družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh. Okoljsko ministrstvo, - v povezavi z drugimi inštitucijami, med katerimi je tudi katoliška Cerkev - letos poziva z osveščevalno akcijo Bi prižgali letos svečo manj? Slovenci sodijo med največje porabnike sveč na svetu na prebivalca.
NOVO MARIBORSKO KULTURNO SREDIŠČE
Mariborski podžupan Janez Ujčič, direktor družbe ZIM Matjaž Knez in direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM) Breda Kolar-Sluga so na gradbišču na Ruški cesti 45 v Mariboru položili temeljni kamen za Mariborsko kulturno središče (Maks) in novi sedež Umetnostne galerije Maribor. Graditi naj bi ju začeli čez dva tedna, stala pa naj bi najkasneje (v slovenski) jeseni 2012.
POMOČ TURČIJI
Vlada je odobrila skoraj 30.000 evrov materialnih nastanitvenih sredstev za pomoč Turčiji, ki jo je prizadel uničujoč potres magnitude 7,2. V skladu s sklepom bo Slovenija Turčiji poslala pomoč v obliki sto spalnih vreč in odej ter dveh šotorov in grelcev zraka.
KONEC S KRIŽEM
Družba za avtoceste v RS (Dars) je slovesno odprla še zadnji odsek gorenjskega avtocestnega kraka od Peračice do Podtabora. Sicer je predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik povedala, da bo zaradi del na vmesnem pasu promet na tem delu še nekaj časa oviran, predvidoma od sredine novembra pa bo lahko stekel nemoteno. Takrat bo prometni križ, ki se kot ogromna črka X izriše na zemljevidu Slovenije, le dokončan. Direktor Policijske uprave Kranj Simon Velički je prepričan, da ureditev avtoceste pomeni tudi višjo stopnjo prometne varnosti za vse udeležence v prometu.
INFLACIJA V OKTOBRU
V	Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin oktobra zvišale. V primerjavi s septembrom so bile višje za 0,7 odstotka. Na letni ravni so se cene zvišale za 2,7 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,7-odstotna. K oktobrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve, ki so bile zaradi zamenjave kolekcij v trgovinah kar 10,4 odstotka višje kot mesec prej. Oblačila so bila dražja za 9,4 odstotka, obutev pa za 15 odstotkov.
PO SVETU
POLOŽAJ SAMOHRANILK
Evropski parlament je minuli teden na plenarnem zasedanju v posebni resoluciji države članice Evropske unije pozval k okrepitvi pomoči samohranilcem, tako materam kot očetom. Mater samohranilk je sicer v uniji okoli 5 odstotkov, delež pa še raste. Kar tretjina enostar-ševskih družin je na pragu tveganja revščine. Evropski poslanci so med drugim tako predlagali, da bi starši, ki ne živijo s svojimi družinami, redno plačevali preživnino za svoje otroke. Evropski parlament je pozval k izboljšanju položaja s predlaganimi ukrepi kot so „družinski centri", ki bi enostarševskim družinam v stiski zagotavljali začasno nastanitev, svetovanje in izobraževanje, davčne olajšave in lažje vključevanje na trg dela. Brezposelnost med samohranilkami in samohranilci namreč je višja od povprečja, veliko jih opravlja slabše plačana občasna dela, zaradi česar so izpostavljeni večjemu stresu, pogosto tudi nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe.
GROŽNJA
Sirski predsednik Bašar al Asad je zagrozil s potresom, ki bo zanetil celotno regijo, če bi se Zahod odločil za intervencijo v Siriji. Kot je še posvaril, bo ob morebitnem posredovanju zahodnih sil, kakršnemu smo bili priča v primeru strmoglavljenja libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija, v Siriji prišlo do naslednjega Afganistana. V dveh najbolj krvavih dneh vstaje proti njegovemu režimu, ki se je začela marca, je bilo medtem ubitih skoraj sto ljudi.
PRELOŽENO SOJENJE
Predvideno nadaljevanje nedeljskega sojenja strmo-glavljenemu egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku je bilo zaradi zahteve, da se imenuje novega sodnika, preloženo na konec decembra. Gre za sojenje Mubaraku, njegovima sinovoma, poslovnežu Huseinu Salemu, nekdanjemu zloglasnemu notranjemu ministru al Adliju in šestim visokim policijskim častnikom, ki poteka pred kazenskim sodiščem v Kairu. Obtoženi so korupcije in odgovornosti za nasilno zatrtje množičnih
protirežimskih protestov februarja letos, ki so terjali okoli 850 življenj.
TUNIZIJA: REZULTATI VOLITEV
Na prvih svobodnih volitvah v Tuniziji je tudi uradno zmagala zmerna islamistična stranka Ennahda. 41 odstotkov osvojenih glasov ji je v skupščini prineslo 90 sedežev. Sekularistični Kongres za republiko si je s 14 odstotki glasov zagotovil 30, socialdemokratska stranka pa z 10 odstotki 21 sedežev. Pogovori o možnostih sestave koalicije med temi strankami že potekajo. So pa po razglasitvi rezultatov v nekaterih tunizijskih mestih vzniknili nemiri.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redac-cion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Prijatelj, Pavel Brula, Miha Bajda in Katica Cukjati. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ELECCIONES EN ESLOVENIA
El presidente de Eslovenia Danilo Türk convoco a elecciones anticipadas para la Asamblea Nacional el d^a 4 de diciembre de 2011.
IQue deben saber los votantes? Que hasta el 18 de noviembre cada ciudadano esloveno mayor de 18 anos tiene derecho de verificar en la Embajada sus datos en el padron electoral y alertar sobre los errores u omisi-ones en la registracion del nombre y/o domicilio. Que todos los ciudadanos eslovenos con residencia permanente en el extranjero recibiran dos envfos postales (cartas) en el domicilio que figura en el padron.
Se los notificaran con las elecciones anticipadas de la Asamblea Nacional (Državni zbor) y les informaran el metodo de ejercicio del derecho de voto para los ciudadanos eslovenos residentes en el extranjero (direc-tamente en las oficinas de la Embajada el mismo dfa o por correo segun el plazo fijado). Tambien recibiran las boletas, sobres e instrucciones para la votacion por correo.
Si elige votar personalmente en las oficinas de la Embajada (Av. Santa Fe 846, piso 6Q, Cdad. de Bs. As.) haga caso omiso al segundo envfo y presentese con el DNI en la direccion mencionada de 9 a 17 horas, el primer domingo de diciembre.
Si opta por la votacion por correo, seguira las instrucciones sobre el aspecto tecnico para que su voto sea valido, entregando en forma y tiempo, segun lo establecido en la nota adjunta de la segunda carta. Estos detalles tecnicos los informaremos oportunamen-te, cuando recibamos dicha informacion en este mismo espacio del Semanario.
EXPOSICION EN ESLOVENIA
En nuestras ediciones ya hemos informado acer-ca del concurso de dibujos que ha organizado la Mag. Darja Zorko Mencin, esposa del embajador esloveno en la Argentina, entre los ninos de edad escolar, de-scendientes de eslovenos, tanto en nuestro pafs, como en pafses vecinos. Fue una felicitacion dibujada en los 20 anos de independencia eslovena. Varios cientos de dibujos han sido expuestos en distintos actos de la co-lectividad y tambien visitados en las jornadas de pu-ertas abiertas en la embajada en Buenos Aires. Ahora toda la coleccion viajo a Eslovenia, y desde el 26 de octubre esta expuesta en el salon de actos del Ministe-rio de Defensa de la Republica de Eslovenia. Todo un honor. (Pag. 2)
NOCHE DE OPERA
El sabado 15 y domingo 16 de octubre se asistio a la noche de gala por los cincuenta anos del Centro esloveno de Ramos Mejfa. El aniversario de oro permitio poner en escena el musical "El fantasma de la Opera" de Andrew Lloyd Webber - su adaptacion - gracias a la idea, traduccion y direccion de Marcelo Brula. El re-sultado fue imponente: la escenografta, prolijamente disenada hasta el ultimo detalle para que tecnicamen-te se pudiese en un abrir y cerrar de ojos cambiar la ambientacion por completo; los artistas que en escena desplegaron sus dotes como actores, bailarines, y sobre todo cantantes; y el vestuario que estuvo a la altura del musical. En srntesis, como lo afirma la cronista: alcan-zaron un nivel profesional e internacional. Quien pudo asistir seguramente secundara la opinion. Los princi-pales artffices de llevar el proyecto adelante, una vez aprobado por la comision del Centro, fueron Marcelo Brula, Marta Selan Brula y Andrea Quadri Brula. En el-los resumimos las gracias y felicitaciones por el desplie-gue y la seriedad en el trabajo. Colaboradores hubo por doquier: sobre el escenario y detras de escena. Todos expresaron el amor y el orgullo por la institucion que si-gue funcionando con el mismo fervor que hace 50 anos prestando su ayuda para que el Fantasma de la Opera cobrase vida en Slomškov dom. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
OBVESTILA
Borštnikov prstan za Milado Kalezič
em
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 zdravniki Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
SOBOTA, 5. novembra:
Šolski izlet
Sestanek SDS Argentina ob 17. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. novembra:
Skupni mladinski dan v San Martinu
ČETRTEK, 10. novembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije,
ob 19.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 12. novembra:
Zaključna prireditev tečaja RMB, v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 1 7. novembra:
ZSMŽ San Martin bo
imela svoj redni mesečni sestanek, ob 16. uri v Domu. Govoril bo arh. Jure Vombergar o »Življenju Slovencev v Argentini
med letom 1933 do 1941 po objavah v Duhovnem življenju«. Vsi lepo vabljeni!
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Hladnikovem domu
SOBOTA, 19. novem -bra:
II. Evropski večer, ob
20. uri v Carapachayu. Vabi folklorna skupina Maribor.
NEDELJA, 20. novembra:
Razgovor o predčasnih volitvah poslancev v Državni zbor RS, ob 10.30 uri v Slomškovem domu. Vsi lepo vabljeni!
Nedelja Kristusa Kralja - srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca
PETEK, 25. novembra:
Gala koncert Bernarde in Marka Fink, ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
Dne 7. oktobra je na Universidad Centro de Altos Estudios en Ciencias Exactas (CAECE) dokončala z odličnim uspehom študije Tec. Monika Klarreich in prejela naslov Licencia-da en Ciencias Biologicas. Novi diplomantki iskreno
čestitamo in ji želimo veliko uspehov!
Smrt
V Kanadi je umrl Jože Koželj (74), mož Cvetke roj. Kukovica; in v Sloveniji, v Logatcu, Nada Božnar roj. Malovrh.
Naj počivata v miru!
S podelitvijo Borštnikovega prstana za življenjsko delo igralki Miladi Kalezič se je v nedeljo, 23. oktobra v Mariboru sklenil 46. gledališki festival Borštnikovo srečanje.
Veliko nagrado za najboljšo uprizoritev je prejel Mini teater Ljubljana za predstavo Bartleby, pisar v režiji Miloša Loliča, nagrado za najboljšo režijo pa Eduard Miler za Beneškega trgovca.
Kot je v uvodnem nagovoru povedala umetniška direktorica festivala Alja Predan, so uresničili ves program, ki so si ga za letos zastavili. V devetih dneh so izvedli trideset predstav in prav toliko spremljevalnih prireditev, ki dajejo festivalu »sočnost in polnost«.
Zadovoljni so tudi z odzivom občinstva, saj so bile skoraj vse uprizoritve polne do zadnjega sedeža. Veliko je bilo gostov iz tujine; o Borštnikovem srečanju se je pisalo tudi v tujih medijih. »Upamo, da bo prihodnje leto, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, tega še več,« je zaključila Predanova.
Vrhunec slovesnosti je bila izročitev Borštnikovega prstana za življenjsko delo igralki Miladi Kalezič, ki je kariero začela v SLG Celje, zdaj pa dela v SNG Maribor. Posebna žirija pod vodstvom Aleša Jana jo je označila za »poglobljeno, odgovorno in izobraženo igralko, ki gledališče razume kot nekaj svetega«. To je dokazala tudi sama, ko se je ob prejemu nagrade zahvalila sodelavcem, prijateljem, družini in Bogu.
Strokovna žirija, ki je izbrala ostale letošnje nagrajence, je imela po besedah njenega predsednika Marka Peljhana znova težko delo, saj je bila soočena s širokim spektrom avtorskih pristopov in poetik sodobnega slovenskega gledališča. »In spet
lahko suvereno izjavimo, da je naše gledališče živo in relevantno in bo glede na videno takšno tudi ostalo,« je dejal in tako kot pred njim Predanova namignil, da je za nadaljevanje te uspešne zgodbe nujna ustrezna podpora.
Medtem ko lani velike nagrade za najboljšo uprizoritev sploh niso podelili, je žirijo letos prepričal Bartleby, pisar v režiji Miloša Loliča in izvedbi Mini teatra Ljubljana. Ta predstava si je prislužila tudi nagrado za adaptacijo besedila, pod katero se je podpisal Miloš Lolič, in nagrado za oblikovanje zvoka Luke Ivanoviča.
Prav tako je v njej zaigral Igor Samobor, ki je letos prejel Borštnikovo nagrado za najboljšo moško igro. Nagrado za najboljšo žensko igro so podelili Janji Majzelj za vlogo Zlodeja v Pohujšanju v dolini Šentflor-janski v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča. Iz slednje prihajata tudi Barbara Pavlin in Empera3zz, ki sta prejeli nagrado za oblikovanje maske.
Po novem pravilniku Borštnikovega srečanja so letos lahko podelili le tri nagrade za igralske dosežke. Tretjo - nagrado za mlado igralko je prejela Viktorija Bencik za vlogo Žene v uprizoritvi Hudič babji v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Za to predstavo je tudi nagrada za scenografijo, ki jo je dobil Henrik Ahr.
Najboljšo režijo je pokazal Eduard Miler v uprizoritvi Beneški trgovec v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Borštnikova nagrada po presoji žirije je šla Liferantom v režiji Mihe Nemca in izvedbi Gledališča Glej in SNG Nova Gorica. Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2010/2011 pa je prejel Marko Mandič za solo performans Man-dičstroj v produkciji Vie Negative.
Folklorna skupina "MARIBOR" vabi na
II. EVROPSKI VEČER
valutni tečaj v slovenji
1. november 2011
1 EVRO 1,40 US dolar 1 EVRO 1,39 US dolar 1 EVRO 5,99 ARG peso
SLOVENCI IN SPORT
»SAMO« SREBRNI
Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je v paru s Čehinjo Kveto Peschke v konkurenci dvojic na sklepnem turnirju WTA v Carigradu z nagradnim skladom 4,9 milijona dolarjev ostala brez zmage. V finalu dveh najboljših parov sveta sta namreč zmago nad prvima nosilkama s 6:4 in 6:4 slavili drugi nosilki Američanki Liezel Huber in Lisa Raymond.
Režija: Danica Malovrh
26. novembra ob 19. uri 28. novembra ob 18. uri
Po predstavi pogostitev
Vsi prisrčno vabljeni!
Vstopnina: vaš radodaren prispevek bo zelo dobrodošel!