Ameriška Domovina m /IM-HO JWlg AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER cr CLEVELAND 3, O. WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 30, 1953 LETO LID — VOL LTD Navi grobovi Justina Cerar Včeraj zjutraj je umrla, na svojem domu na 5818 Bonna Ave. deset mesecev stara Justina Cerar, hčerka Franca Cerar, ki je prišel sem iz Domžal,, in Justine Cerar, roj. Hribar, doma iz Cerkelj. Umrla ima brate in sestre Ano, Barbaro, Petra, Marijo in Frana. Ena izmed sestric je umrla še v Jugoslaviji. Pogreb bo iz Grdinotvega pogreb, zavoda na E. 62. St. v četrtek popoldne ob dveh v cerkev sv. Vida in nato na Kalvarijo. Andrew Mozek Včeraj zjutraj je umrl po dol-g i bolezni Andrew Mozek z 1181 E. 60. St. Rojen v Clevelandu je dočakal 42. let. Delal je pri Willard Storage Battery Co. in bil član Društva Clevelandski Sloi-venci št. 14 SDZ. Zapušča ženo Marie, roj. Svete, sinova Ronalda in Richarda, mater Frances Zakrajšek, roj. Klančar v fari Rob pri Vel. Laščah, brata Ru-dolpha in polsestro Frances Zakrajšek. Oče mu je umrl 1. 1935. Pogreb pokojnika bo v soboto ob devetih iz Zakrajškovega Pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida, kjer bo opravilo ob 9:30, in frato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo na mrtvaškem odru v sredo ob devetih dop. Naknadno nam poročajo, da zapušča tu-di polubrata Edwarda in očima Jakoba Zakrajška. Caroline Glavich Po kratki in mučni bolezni je preminula na svojem domu na ®308 Bonna. Caroline Glavich, r°jena Žgajnar, stara 59 let. Bi-M je Vdova. Soprog Anthony je Ujnrl leta 1951. Tukaj zapušča 2 ^nava, Joseph in Frank, hčer Relen Merhar, 5 vnukov, dve se-stri Hermina Gnidovec, Mildred Seaman, brata Louis Gainer veČ sorodnikov. Rojena je bila v ^rdadu, fara Sodražica, kjer za^ Pušča več sorodnikov. Tukaj je kivala 45 let in je bila članica pl°d. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb se yrši v soboto zjutraj ob 9:45 uri 12 Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. y cerkev sv. Vida ob 10:30 uri 1111 nato v družinsko grobnico na ^alvaria pokopališče. Truplo bo i*°ioženo na mrtvaški oder v če-^rtek zvečer ob 7:00 uri. OPROSTITEV UJETNIKOV V KOREJI O- Nepatriirani ujetniki beh strani bodo 22. januarja postali svobodni. — PANMUNJ OM, Koreja. — Poučeni krogi so povedali, da bodo vsi nepatriirani zavezniški in komunistični vojni ujetniki prihodnji mesec izpuščeni na svoboda, ne glede na obtožbe, da niso bili svobodni, da bi sami od-očali o svoji usodi. Isti viri so povedali, da končna dispozicija teh ujetnikov bo odločena dne 22. januarja, kakor je bilo specificirano v sporazumu korejskega premirja. Dve separatni poročili Nevtralne komisije za repatriacijo pravita, da so oboji — Združeni narodi in komunisti kršili in •O'-nemogočili nedavno končano 90-dnevno periodo pojasnjevanja, ker da so se posluževali sile pri neodločenih vojnih ujetnikih Pričakuje se, da bodo' komunisti kovali kapital iz poročil in dijskih, češkoslovaških in polj skih članov Nevtralne komisije za repatriacijo. Poročila komunističnih češkoslovaških in poljskih članov komisije kakor tudi Indijcev navaja, da so zaveznikši Združenih nardov odrekli več kot 22,000 protikomunistom svobodo izbire, če se hočejo vrniti domov a-i ne. Toda Švicarji in Švedi, ki so tudi člani te komisije, pa so vložili enak protest pri komunistih, katere iso vprašali, kako se je mogla uporabljati sila napram protikomunističnim u-jetnikom, ko so bili vendar neprestano pod nadzorstvom in zaščito indijskih stražnikov. Pa naj bo že temu kakor ko-i, vse to ne bo imelo nobenega učinka na usodo teh vojnih u-jetnikov. Zdaj ne bo več nobenih pojasnjevanj in 22. januar je določen kot dan, ko morajo vsi ujetniki iz nevtralne zone. Amer. šolski uredniki v Moskvi v Moskva. — Semkaj je pri-sedem visokošolcev, ki ure-Jujejo doma časopisje raznih ^Mverz. V (Sovjetiji ostanejo tri tedne. Nevaren posel Majne varnejši posel v Sovjeti je — posel in položaj gla-a sovjetske tajne policije, leta 1917 jih je bilo pet, ki s° bili vsi ustreljeni. Samomori v Japonski Tokio. v letu 1953 j v Japonski manj samomo-.°v kakor običajno. Doslej se je j °s usmrtilo povprečno po 57 aPoncev, dočiim je znašalo po-Prečje leta 1950 59. Ženitve kraljevske žlahie brez kron, a ne brez denarja Združitev dveh, nekdaj mogočnih kraljevskih hiš, ob navzočnosti kraljev brez kraljestev. BURG-EN-BRESSE, Francija. — Skozi neprijazen zimski dež se je 28. decembra pripeljala procesija “duhov”’ kraljev, kraljic, knezov in nadvojvod starih izginolih imperijev k civilni poroki Habsburžana in članice Savojske hiše, ki sta bili vse od Srednjega veka dve največji rodbini Avstrije in I-talije. Kraljevski izgnanci, ki so sicer brez prestolov, a ne brez denarja, so se nagnetli v tukajšnjo mestno hišo, kjer je župan poročil 38-letnega nadvojvodo Roberta Habsburga in 23-let-no princeso Margerito Savojsko. Nadvojvoda, ki je zdaj dobro stoječ bančni uradnik, je bil oblečen v navadno obleko, nevesta, ki je šest čevljev visoka, pa je bila oblečena v dragoceno krzno. Po poroki sta se novoporo-čenca vrnila v svoj hotel, kjer sta bila v veži izvešena grba njunih hiš — dvoglavi avstrijski orel in savojski beli križ. Naslednjega dne se je vršila cerkvena poroka. Poroki so prisostvovali samo najožji sorodniki, med njimi bivša avstrijska cesarica Žita, njeni sinovi — nadvojvoda O-ton in njegovi trije bratje, nevestin stric in teta in bivši italijanski kralj Umberto. Povabilo demokratov v Belo hišo V božični periodi je bilo 7t( nesreč s smrtnim izidom Samo prometnih, večinoma avtomobilskih smrtnih nesreč je bilo 522. V BOŽIČNI periodi je bilo v Ameriki 716 smrtnih nesreč, od katerih so jih 522 povzročili avtomobili. Sto in enajst smrtnih nesreč je pripisati padcem, zadušen-jem z ogljikovim plinom, utopitvam, nesrečam na lovu in drugim nezgodam. Toda največ smrtnih nesreč so povzročili, kakor že omenjeno, avtomobili. Teh je bilo 522, v katerih pa niso všteti težko ranjeni, ki umirajo ali bodo vsak čas umrli.. Nikake-ga poročila ni tudi o lažjih nesrečah, kjer je bilo v avtomobilskih kolizijah tudi mnogo oseb ranjenih. Lani je bilo tekom tridnevne božične periode 545 smrtnih nesreč. Leta 1952, ko je trajal “week-end” štiri dni. jih je bilo 556. Zdaj pa je pred nami še perioda novega leta, ki bo po vsej priliki zahtevala tudi veliko smrtnih nesreč zlasti avtomobilskih, ker se m. Silvestrovo in na Novega leta dan običajno več pije kakor o Božiču. Predsednik je povabil demokratske kongresne voditelje v Belo hišo k razpravam o programih odnosno poslanici, ki jo je že preje zasnoval z republikanskimi voditelji. Zato je razumljivo, da so demokratje vabilo nekam hladno sprejeli, češ da bo njihova edina naloga, da programe pregledajo, ne pa da jim dodajo svoje sugestije. Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — Ko se je vrnila s pogreba svojega brata Frank Benigar, je Rose Benigar z 1726 S. Racine Ave. resno, zbolela. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je umrla. Sov j. luksuzni vlak LONDON. — Meseca januarja bo začel voziti med Moskvo in Peipingom posebni luksuzni vlak. Rajši v smrt kot v zakon Po poročilih neke tiskovne agenciilje iz kraja Vučov na Kitajskem, hočejo komunisti prisiliti kitajske redovnice, da bi opustile svoj poklic s tem, da se poroče. Neka redovnica se je baje v navalu obupa obesila, da bi zbežala pred vsiljenim zakonom. Uboji na meji JERUZALEM. — V dveh incidentih na meji med Izraelom in Jordanijo je bil ubit nek diz-raelski vojak, dva pa sta bila ranjena. WASHINGTON. — Demokrati v zveznem senatu, ki bodo i-meli mogočno besedo pri predsednikovem legislativnem programu prihodnje leto, so nekam hladno sprejeli predsednikovo povabilo za soudeležbo; pri tozadevnih razgovorih prihodnji teden. Reakcija demokratov je v poglavitnem sledeča: Da, to je lepa predsednikova poteza, ki pa ne pomeni mnogo, ker je prišla pozno. — Toda tisti, ki so bili povabljeni, se bodo udeležili teh razgovorov. Pred tem je preds. Eisenhower izjavil, da je sklical sejo republikanskih in demokratskih kongresnih voditeljev, da si zagotovi nadstrankarsko pomoč za predstoječo zunanjo politiko in program za narodno obrambo. Tozadevno povabila demokratom je prišlo šele po resnem svarilu demokratskih voditeljev, da se je treba ozirati tudi na želje in mnenje demokratov, če se hoče zagotoviti sprejem tozadev nih programov. Nekateri demdkratje \ čutijo, da je predsednik predolgo čakal s tem povabilom, ker je že naredil z republikanci vse osnutke predstoječih gori imenovanih programov. Senator M. Monroney, demokrat iz Oklahome, ki je še pred nedavnim zahteval, da mora Mr. Eisenhower vključiti tudi de-mdkrate v svoje razprave z republikanci o zakonodaji, je rekel, da je datum 5. januarja (to je dan, ko naj se sestanejo demokratje s predsednikom) nekam prepozen, ker pomeni, da bi demokratje lahko samo pregledali poslanico kongresu, ki je že za- Amerikancem se ni bati javnih debat pred Zdr. narodi .... i , er, nnHnvlp 'Zrlrnžpnp na (Dalje in konec) VSA LETA si komunisti prizadevajo, nadomeščati dejanja z besedami. Sovjetsko zvezo predstavljajo kot pobornika šampijona ubogih in glad-nih ljudi sveta ter napadajo program Združenih narodov za tehnično pomoč in ameriški program za ekonomsko pomoč kot dvojčka in orodje ameriškega kapitalizma. Ta sovjetski napad je označil nek azijski voditelj kot žalitev inteligence azijskih naro-ov. Na seji Ekonomske komi- ja z njo, toda da mora biti dajana brez kakih obveznosti od strani prejemnikov. Letošnje poletje, ob zasedanju Ekonomskega in Socialnega koncila, so Sovjeti končno priznali nadaljen svoj propagandni poraz. Njihove “krokodilove solze” — kakor se je izrazil Amjad Ali iz Pakistana — niso mogle preprečiti dela 1,200 tehnikov Združenih narodov, ki so bili dejansko že zaposleni z osuševanjem močvar, s povečevanjem živilske ov. Na seji Ekonomske komi- proizvodnje) z razvojem indu-sije za Azijo in Daljni vzhod .n za^it0 zdravstva Ijud- dvignili delegatje Indije, j ^ v nerazvitih in zaostalih 5*0 WAVE Vremenski prerok pravi: ^anes in ponoči naletavanje ^e£a> vetrovno in mnogo bolj rMo kakor včeraj. so se Vietnama, Malaje, Burme in Filipinov ter odločno zagovarjali in podpirali ta dva programa. Časopisje je takrat poročalo, da je bil sovjetski delegat po vsej priliki zaprepaščen nad tem nepričakovanim oratorst-vom (govori) v korist Združenih držav. Zato je izrazil presenečenje nad tem “napačnim tolmačenjem” svoje izjave in zagotovil, da nikakor ne naspo-tuje tehnični pomoči kot taki. še več, —dejal je, da se strin- stev deželah sveta. V svojem divjaškem nagonu, da napadajo politiko in načela Združenih držav, so sovjetski delegatje razžalili že skoraj vse nekomunistične države pri Združenih narodih. Občutje delegatov teh držav je razvidno iz njihovega glasovanja, ko s 53 glasovi proti 5 glasovom porazijo resolucije Višinskega. To so prizori, ki dokazujejo, da je ves svobodni svet združen proti komunistom. Podoben slučaj se je primeril lansko leto, ko je Krišna Menon predložil resolucijo indijske delegacije z ozirom na korejsko vprašanje. Sovjetska zveza je nemudoma napadla ne samo indijski predlog, temveč tudi delegata Menona samega, ki se je drznil predložiti predlog, ki ni bil v soglasju s sovjetskimi željami in zahtevami. Vse indijsko časopisje je izrazilo svoje ogorčenje nad to žalitvijo Indije ter preneslo svojo kritiko Združenih držav na Sovjetsko zvezo. Prav tako je bilo kljubovalno svetovnemu mnenju, ker so komunisti vztrajno in dosledno snovana, ne pa ji dodali svoje sugestije. “Ta gesta za nadstrankarstvo v zunanji politiki je sicer zaže-Ijiva, ker je absolutno potrebno, da dobi ta politika podporo obojih — republikancev in demokratov. Zato upam, da program ni bil tako docela in končnove-Ijavno zasnovan, da bi ne bilo v njem prostora za sugestije demokratov.” Sen. Lester C. Hunt, demokrat iz Wy6., je dejal, da je bilo povabila sicer prijazna gesta, toda: “Jaz ne vidim v njem nobene praktične prednosti, ker demo-kratje ne morejo storiti ničesar, razen da prebero predsednikovo poslanico, ki je bila že zasnovana.” Zdaj je prvikrat za časa te administracije, da so bili demokr. kongresni voditelji povabljeni v Belo hišo na konferenco glede zakonodajnih zadev. Lausche nima ambicij postati predsedniški kandidat so podprle Združene narode v njihovem odporu proti komunistični agresiji v Koreji. Vse to ne pomeni, da morajo Združene države molče mimo teh neosnovanih laži in ob-dožb. Amerikanci zahtevajo, da se sovjetsko blatenje ameriškega življenja in politike o-žigosa kot tako. Moja dolžnost kot delegata Združenih držav je, da nastopim proti vsaki novi žalitvi Z. držav. Toda dejstvo je tudi, da je mnogo sovjetskih akcij in izjav tako smešnih, monstrbz-nih in absurdnih, da odgovarjajo in pobijajo same sebe. Združeni narodi so največji Rekel je, da vsaj tri leta ne bo šel nikamor iz države govorit na kak političen slhod. CLEVELAND. — Governer Frank J. Lausche je v ponedeljek dejal, da nima mikake ambicije, da bi postal leta 1956 predsedniški kandidat. To izjavo je podal v zvezi s povabilom, da bi prišel govorit pred neko avdijenco v državi New York. “Odgovoril sem, da ne bom še tri leta govoril izven države Ohio,” je rekel governer. “Če bi imel res ambicije, postati predsedniški kandidat, bi še gotovo govorit izven države Ohio. če pa ne mislim tega storiti, more samo pomeniti, da nimam nobenih takih ambicij. Sicer pa je do decembra 1956 še tri leta.” Ta datum bo nastopil leta i 1956 že po predsedniških litvah. vo- komumsti vztrajno m uooicum^ —------- - ignorirali vse načrte, in zahte^ ’ zvočnik sveta. Skozi ta zvočnik ve o nepristranski preiskavi izve svet resnico o naravi sov-njihovih obtožb o bakteriološki jetske vojni v Koreji, in ko so celo odklonili sleherno pomoč usta- * nove World Health Organiza-. svet spoznava, kaj se pravi zi tion, s čemer so sami postavili veti in govoriti pod razmerami ’ . . ________ ______ oimVinrlp len kor Žitvi- 0 zarote. Toda kar je vredno še mnogo več, je dejstvo, da potom Zdr. narodov na laž svojo nesramno propa gando o bacilski Vojni. Te obtožbe, ki so bile brez vsake podlage, so bile smatrane kot žalitev ne samo Združenih držev, temveč vseh držav - članic, ki človeške svobode, kakor živimo mi. Amerikancem se ni bati javnih debat pred Združeimi narodi. Nasprotno: morajo s i jih želeti, — čim več, tem bolje! NAJNOVEJŠE VESTI KANSAS CITY. — Včeraj je federalna porota obtožila krivega pričevanja Louis Schoul-dersa, bivšega policijskega poročnika v St. Louisu. Schoul-ders je bil tisti, ki je v družbi nekega policista aretiral u-grabljevalca in morilca Hall-a in ki je prinesel na policijsko postajo kovčege z denarjem, v katerih pa je manjkalo 300,0000 dolarjev, katera vsota ni bila nikoli najdena. WASHINGTON. — Obrambni tajnik Wilson je včeraj poročaj predsedniku Eisenhower-ju, da so ameriške oborožene sile zdaj močnejše kot so bile še kdaj v mirni dobi. CLEVELAND. — V Lakeside Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Silvestrovanje— V Zapadnem slovenskem domu na 6818 Denison Ave., bo- f do imeli na Silvestrov večer 31. dec. ples. Dvanajsta obletnica— V petek ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Kuhel v spomin 12. obletnice smrti. Šesta obletnica— V petek ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Štefana Malavašič v spomin 6. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Margaret Tomažin je zapustila bolnišnico in je začasno na domu svoje hčere in tzeta Stanley in Margie Batas, 6929 Trebisky Rd., Richmond Its. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, pozdrave in duhovne šopke. Iz bolnišnice— Frank Kovach, lastnik Col-linwood Dry Cleaning, se je; vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 22421 Chardon Rd. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. V bolnišnici— Mrs. Alojzija Zore, 3518 E. 80 St., je v Charity bolnišnici prestala operacijo. Obiski so dovoljeni. Nov odbor— Društvo Danica št. 11 SDZ ima za 1. 1954 sledeči odbor: predsednica Josephine Centa, podpreds. Helen Champa, tajnica Frances Kodrich, 6522 Schaeffer Ave., UT 1-8509, — blagajničarka Pauline Stamp-fel, zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice Josephine Levstik, Stephanie Chos in Veronica Koncilja, za pregled vsi slovenski zdravniki. Seje so vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v starem poslopju SND soba št.. 3. V bolnišnici— Frank Jurak z 1166 E. 61. St. je v Lakeside bolnišnici. Obiski dobrodošli! Nov odbor— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je izvolilo za 1. 1954, sledeči odbor: predsednik Jdseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina 6113 St. Clair Ave., Tel. Express 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzorni odbor: Anna Palčič, Mary Hočevar in Josephine Weiss, zastopnica za JDND Mary Hosta, društveni zdravnik dr. Frank J. Kern, za pregled novih članov vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 2:30 v JDND na W. 130. St. Steel Improvement Co., 5418 Lakeside Ave-, je snoči nastal požar, ki je povzročil $5,000 škode. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je dal včeraj jasno razumeti, da bodo ameriške letalske in mornariške sile udarile na rdečo Kitajsko, če bodo kitajske čete javno intervenirale v Indokini ali obnovile korejsko vojno. HANOI, Indokina. — Francozi hitijo s pošiljanjem čet v centralno Indokino, da ojačijo svojo protiofenzivo, ki jo je že pričela letalska sila proti vietminhskim rebelom, kateri so razklali deželo na dvoje. Ameriška Domovina afekti V ti *1 'fak fr c T f d'ji'iiTl Oxlr Aye. ISEuderson 1-0628 Cleveland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Sa Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-fice it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 256 Wed., Dec. 30, 1953 Kaj pa v letu 1954? To so dnevi prerokovanja. Te dni vsak rad malo prerokuje o vsaki stvari, naj jo razume ali pa ne. Med temi milijoni slučajnih prerokov jih je pa kar nekaj deset tisoč, ki se jim^posreči, da svoja prerokovanja spravijo v časopise; precejšen odstotek si izbere za prerokovanje gospodarsko življenje. Kaj pa vedo ti povedati? Prerokujejo dobro in slabo, kakor pač presojajo trenutni gospodarski položaj. Ako bi hoteli zgostiti njihova mnenja na neke splošne misli, bi se lahko omejili na sledeče zaključke; Ameriško gospodarsko življenje se je v preteklem letu nekako ustalilo. Minul je vpliv zadnje svetovne vojske na naše gospodarstvo, minul pa je nanj tudi vpliv korejske vojske. Ti dve vojski sta dali gospodarstvu velik razmah; dali sta dosti dela, dali sta lepe zaslužke in dohodke; plačal pa je vse to konsument, ker se je moral sprijazniti s stalnim dviganjem cen; svoj prispevek je moral odrajtati tudi davkoplačevalec, ker je moral plačevati od leta do leta večje davke. Dvig splošnega blagostanja pa je bil vse eno večji, kakor so bile žrtve, ki jih je tak razvoj gospodarstva zahteval; zato je bilo primeroma malo zabavljanja nad žrtvami. V letu 1953 se je ta razvoj, kot smo rekli, nekako ustalil; dela je bilo dosti, vendar ne preveč; število nadur se je začelo topiti; podjetja so že začela skrajševati obratovanje, ali vsaj misliti na tako potrebo; delo se je dobilo težje; plače niso več rastle tako hitro; v nekaterih gospodarskih panogah se je pojavila nadprodukcija: cene niso več silile navzgor s tako trdovratnostjo kot v preteklih letih; prodajalci so začeli zdihovati, da ni več mogoče prodajati blaga s tako lahkoto kot prejšnja leta; konsument ni več razmetava svojih dolarjev s tako brezbrižnostjo kot doslej. Marsikdo je ta razvoj že smatral za začetek kriče, po^ sebno takrat, ako je bil kaj prizadet. Začela se je debata c krizi, ki je še ni bilo. Ta debata pa je vendar vzbudila strah tudi pri tistih, ki niso bili prizadeti, in jim svetovala previdnost v poslovanju. Previdnost jim Je narekovala omejitev nakupov, zmanjšanje zalog, večje napore, pri prodaji blaga, kar je zopet povzročilo novo govorjenje o krizi, ki je, kot smo rekli, še ni nikjer. Izgleda vse tako, da se bo prepir, ali bo prišlo do krize ali ne, nadaljeval tudi v letu 1954, da pa do kake splošne krize še ne bo prišlo. Prepir o tem vprašanju pa ne bo ponehal, predvsem radi sledečih dveh razlogov; Najprvo je vednb več takih produkcijskih panog, ki lahko producirajo več blaga, kot ga konsument potrebuje pri sedanji višini njegovega življenskega standarda. Da pojasnimo ta pojav na praktičnem vzgledu. Avtomobilska industrija lahko producira nad osem milijonov motornih vozil na leto. Ako bi hotela prodati letno tako množino vozil, bi moral vsak lastnik motornih vozil zamenjati svoj vozni park z novim v 5-6 letih, naj si bo to privatnik ali pa gospodarsko podjetje. Sedanje splošno blagostanje pa še ni tako visoko, da bi moglo 40-50 milijonov Amerikancev vreči svoja vozila med staro šaro vsakih 5-6 let in kupiti nove vozove, kajti \ ta namen bi morali položiti vsak delavni dan najmanj en dolar za nakup novega voza. Avtomobilska industrija je torej dosegla zaenkrat višek svoje povprečne letne produkcije; povečala bi jo lahko samo z izvozom; to pa ni verjetno, ker so amerikanski vozovi predragi za inozemske trge. Kot sb godi avtomobilski industriji, se godi tudi mnogim drugim, na primer tekstilni, metalni, čevljarski, itd. Razumljivo je, da te industrije vse to vidijo, da jim je težko, ker ne vidijo možnosti za povečanje produkcije, in da se radi tega dajo zelo lahko zapeljati do trditve, da je splošna kriza že zelo blizu. Drugi razlog, zakaj prepira o krizi ne bo konec, je pa tale: Naša produkcija je zelo iznajdljiva; na tisoče in tisoče vrst novega blaga se pojavlja vako leto na našem trgu. Ni seveda vse dobro, kar je novo, precej novotarij pa je vendarle take kakovosti, da ljudje radi segajo po njih. Produkcija tega novega blaga pa je po navadi bolj mehanizirana in rabi manj ljudi kot proizvodnja stare vrste blaga. To pomeni, da nove vrste blaga, ki jih ustvarja manj delavcev, izrivajo s trga stare vrste blaga, ki jih izdeluje več delavcev. Tako dobi nekaj delavcev zaposlitev pri produkciji novega blaga, zato pa izgubi delo mnogo več delavcev, ki so bili zaposleni pri proizvodnji dosedanjih vrst blaga. Nastaja zastoj v podjetjih, ki ne delajo novih vrst blaga, kar povzroča lokalne krize in mnogo govorjenja o splošni krizi, ki je še nikjer ni. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da bo v letu 1954 država naročala manj blaga kot ga je doslej, ker bo zmanjšala obseg oboroževanja. To bo prisililo mnoga podjetja na zmanjšanje obratovanja kar bo imelo za posledico odpust delavstva pri takih podjetjih in pa tudi pri tistih tovarnah, ki so jim dobavljale surovine. Torej zopet nov povod za govorjenje o krizi. Vlada bo seveda gledala, da njena nakupna politika povzroči čim manj brezposelnosti, kajti letos imamo — volitve! V letu 1954 bo torej dosti govorjenja o krizi in o sredstvih, ki naj jo preprečijo. Ne bo pa vse res, kar se bo v tej debati trdilo na eni ali drugi strani. Kdor se torej zanima za gospodarski razvoj in ga skuša razumeti, naj se ne preda paniki. Se bo po nepotrebnem razburjal in morda storil tudi kaj takega, kar bo škodovalo njegovi lastni gospodarski eksistenci. ~ “ - - - - — • Mesec december letošnjega leta je mesec velikih doživetij v zgodovini katoliške cerkve v Bridgepotrtu, je .pa tudi mesec izredne razgibanosti v zgodovini naše fare. Tolikokrat smo že napisali članke z naslovom: “Veliki napredek v naši fari” in podobno, tako, da si teh naslovov niti ne upamo več uporabljati. A če današnji članek nima tega imena, je pa vsekakor takšna njegova vsebina. Od septembra leta 1953 je Bridgeport s svojo neposredno okolico takozvano “Fairfield Courty” samostojna škofija. Od 2. decembra letošnjega leta pa je ta škofija tudi zaživela polno življenje. Tega dne je bil namreč ustoličen naš prvi škof Most Rev. Lovrenc J. Shehan. Ti dnevi so bili za Bridgeport dnevi naj večjega katoliškega zmagoslavij a. 29 škofov in nadškofov, sam governer naše države z naj- čakovali več. Pomanjkanje časa pred prazniki je bil vzrok, da se jih ni več udeležila. Najprej so nastopih angeljci in zapeli iz operete “Miklavž prihaja,” pravtako tudi “Koderček” in parklji. Nato je prišel Miklavž in najprej napravil lep nagovor na na vse na g. župnika učiteljstvo in učence. Nato je obdaroval najprej g. župnika, nato vse učence Slovenske šole in končno še učiteljstvo. Prireditev je bila v novi šolski dvorani, ki jo je dal na razpolago naš g. župnik Matija Jager, za kar mu izrekam najlepšo zahvalo. Lepa hvala tudi dramatskemu društvu “LILIJA,” posebno g. predsedniku Francetu Hrenu, kakor tudi vsem drugim, ki so omogočili, da so bili učenci Slovenske šole obdarovani. Nadalje sem dolžan zahvalo tudi g. Rudiju Krezu, ki je vso učenci Slovenske šole, pa tudi večjimi civilnimi odličniki in več več staršev, vendar smo jih pri-kot 400 duhovnikov je prisostvovalo tej veličastni ceremoniji. Naša fara je pri tej ceremoniji po svojih močeh pomagala. Naš gosp. župnik dr. Farkaš je bil član pripravljalnega duhov-skega odbora in pri slovesnosti smo ga videli, kako se je sukal med škofi in nadškofi. G. kaplan Rev. Milan Hlebš je imel tudi ni. Plesna prireditev na Silvestrovo ima na programu še druge lepe in zanimive točke. Poleg dobre godbe bo pripravljena tudi dobra jedača in pijača. Vsi ste vabljeni in ne bo vam žal, če se vdeležite te lepe prireditve. Srečno Nova leto 1954 vsem čitalcem pci celem svetu! Anton Lagoja. prireditev pripravi. Hvala pa tu-j di Miklavžu, angeljčkom in parkljem, da so obiskali našo Slovensko šolo. Pri zahvali pa tudi ne smem pozabiti gospodični Anico Nemec in Marico Kosem, ki sta učiteljici naše Slovenske šole, in sta za to prireditev pripravili darila, tako za učence Slovenke šole kakor tudi za odrasle. Božičnica je bila prva prireditev Slovenske šole v Collinwoor-du. Potekla je lepo ubrano, domače in prijetno. Zadovoljni so bili vsi: predvsem seveda učenci, pa tudi prireditelji, še enkrat vsem lep “Bog plačaj.” Z. N. Božičnica v Slovenski šoli v Collinwoodu Cleveland, O. — Vodstvo Slovenske šole v Collinwoodu je priredilo v soboto, 19. decembra, ob dveh popoldne božičnico, za učence Slovenske šole, na katero so bili povabljeni tudi starši učencev, g. župnik Matija Jager in učiteljstvo. Prireditve so se udeležili vsi _ ega Kam bi fe uvrstili? (Premišlja Andrej ček) Duluth, Minn. — Bog me je ustvaril. Dal mi je pamet, oči posluh in vse drugo, kar je človeku potrebno', da jadra skozi življenje. Kratko, človek sem. Jadrajoč kot tak skozi življenje celo vrsto nalog. Zastopniki vseh doživljan in opazujem to in ono. naših organizacij so bili navzoči;Nič niovega, prav tako, kakor pri sprejemu novega škofa in so- i vsak drugi. Le eno slabost imam, prani ter alti slovenskega pev-Jda rad odkrito povem, kaj mi skega zbora so sodelovali pri 125 | ugaja in kaj r.e. Rad povem, če je članskem cerkvenem zboru, ki je.župca, ki se mi jo servira presla-prepeval pri ustoličenju. j na, ali če imam kak drug okus, Meseca decembra pa je tudi v,itd. Morda je to slaba lastnost, naši fari zaplapolalo novo življe- pa upam, da če ne bom imel bolj ! proračunano servirali te laži, da nje. Prvi znak tega življenja je kosmatih grehov na vesti, da miibi tako zakrili svoje velike gre-bila mladinska manifestacija ob bo Bog to že kako spregledal, kojhe napram slovenskemu narodu, bom pozvan tja čez prag v več-j ki so ga prodali in zakovali ko-nost. Imunizmu. Druga prejšni podobna last- j Nekaj časa je bila ta borba kaj nost, ki se me drži je tudi, da ne ostra, še mene so sodili, da sem morem prebaviti vsega kakor no-: “izdajalec,” da imam krvave rojev želodec, kar kje čitam. Pa ke in bogve kaj še ve. Znani žarne samo to, vest mi pravi: kriv' govorniki in Sopotniki titoizma boš tudi ti, če ne poveš, da je tis- , Loakr, Jurca, Vogrič, “feldbe-kovna hrana, ki služi drugim tu-' bel” Zelene in drugi, so me klju-uspeh je na dlani. Samo mini-Idi za duševni® hrano, pokvarjena j vali po dolgem in širem, ampak strantsko društvo šteje okoli 30 j in neprebavljiva, če vidiš, da je'brez vsakega učinka. Dokazal Kake zadnje tri ah štiri leta je slovenski “napredni” tisk razbo-rito naskokoval in zmerjal .slovenske begunce, ki so se umaknili pred krvavim komunizmom v tujino. Tega zmerjanja ni bilo ne konca ne kraja. Grde psovke! so kar mrgolele v vsakem stavku, po člankih, diopisih in raznih knjigah. Precej časa sem gledal to natolcevanje in jurišanje. Bral njihove brošure in pronašel, da so to doma komunistični kričači, ki imajo za seboj najžalost-nejšo preteklost, le ponavljali in priliki letošnje božičnice, dne 20. decembra, t. 1. Težavno vprašanje naše 'fare je bilo mladinsko vprašanje. Starejši ljudje so bili faid še zvesti: mladina pa se je od nje čedalje bolj oddaljevala. Zadnje čase se je posebno vsa skrb dušnih pastirjev pesvečala mladini. In mladih članov, ki se pri aitarju kar prerivajo. Za božičnico pa se je naša ogromna farna dvora- res taka. Zakaj pred strupom je sem jim, da so v zmoti, ker potreba nevešče opozarjati, ne pa |navijajo tukaj laži takih lažnji-strahopetno molčati k temu, ka-jvih kljukcev, kakor je'znani Sena popolnoma napolnila s samim Mar vidiš, da ga kdo neved-1 liškar, znani Franček Saje, dr. drobnim živ-žaVcm, tako da je nim in nerazsodnim nastavlja. In Pirkovič in še drugi, ki igrajo v celo stolov zmanjkalo. Primerjave so pokazale, da se je v dveh letih župnikovanja dr. Farkaša tako vidite, radi tega pišem te‘domovini zdaj nekako vlogo ki vrstice, ki jih vi čitatelji A. D. je močno podobna bivšemu na- število mladih faranov več ko podvojilo. Otrok imamo sedaj že toliko, da bi jih bilo že več kot dovolj za lastno šolo, —, če bi jo imeli. Kakšna je bila božičnica sama, pa kar ne morem opisati. Odli- berete. zijskemu klepetaču Goebelsu. Bistvo take uloge je: laži in blati kolikor moreš, nekaj se bo že prijelo. To so delali in še dela- TRŽAŠKE VESTI Izrečena sodba udeležencev krvavih tržaških izgredov Pred zavezniškim vojaškim so>-diščem se je v četrtek, 17. dec. zaključila obravnava proti obtožencem zadnjih krvavih izgredov v Trstu. Prav gotovo, da še obtoženci sami niso pričakovali tako mile sodbe, saj je med. njimi večina pristašev fašistične ideje, v imenu katere so bili obsojeni na smrt mnogi nedolžni Slovenci. Od 22 sojenih udeležencev je sodišče spoznalo za krive 11. Sedem jih je oprostilo, dva sta pa pobegnila. Najvišjo kazen je dobil Karlo Vascotto in sicer 6 mesecev brezpogojne kazni, ker je ščuval ostale mladeniče k izgredom. Drugi obtoženci so vsi dobili po 3 mesece do 17 dni zapora. Mnogi so kazen že prestali, vsi pa so bili spuščeni na začasno svobodo vse dotlej dokler ne bo obsodba potrjena. Poleg te izredno mile sodbe obtožencem nudili še olajšavo pogojne kazni, tako da znaša skupna kazen vseh priznanih 11 krivcev komaj leto dni zapora. V vsem iredentističnem tisku beremo sedaj slavospeve anglo-ameriškemu vojaškemu sodišču, ki je fašističnim provokatorjem krvavih demonstracij izreklo ta ko kazen, da boido praktično komčne. vsi na svobodi. “Človeška razsodba,” “mile kazni” in podobne naslove beremo tudi fašističnem tisku, kajti niti sami fašisti niso pričakovali zares neverjetne popustljivosti po vsem. kar se je zgodila v “znamenitih novembrskih dneh.” Sv. Ivan Gledališka družina Slov. dru štva pri Sv. Ivanu je na Miklavžev dan priredila v Marijinem domu komedija v štirih dejanjih “Velika abeceda.” Na odru je nastopila svetoivanska mladina, ki tako najlepše nadaljuje tradicije nekdanjega izobraževalnega društva, ki ga je pred 60 leti ustanovil v tem predmestju nekdanji kaplan pok. g. Čok. Igralce je s svojo strokovnjaško sodbo ocenil in pohvalil na tržaškem radiu g. Jeza. Svetoivan čani so lahko ponosni na svoje mlade igralce in želja vseh je, da co delal. Socialisti in komunisti niso pri tem nobena izjema! Ta dolg se jih drži in se jih bo držal, dokler ga ne popravijo! To o preteklosti in pa da se ne pozabi vse, kar se je godilo včeraj. Pred nekaj tedni sem imel srečo, da sem se sestal slovenskim izobražencem - umetnikom. Govorila sva o raznovrstnih zade-jjo. Dokazal se jim, da nimajo vab in tako tudi o nekaterih na- nobene podlage, na kateri bi bili ših osebnostih, ki se pojavljajo | upravičeni koga blatiti z “izda-v javnosti. V pogovoru sva ho-' jalstvom,” najmanj tiste, ki jih čno so jo pripravili naši farani: tela napraviti malo pregleda, kaj Titi ne poznajo in kateri jim ni-Mr. Louis Vegi, Mr. Steve Virag, kake naša osebnosti zastopajo m'so nikoli nič žalega storili. Kje, Mr. Jovan Gallant in Mr. Ste- kam in kako bi jih človek uvr- kakšen vzrok imajo? Končno so phen Balgach. Farne organiza-'stil, da bi jim ne napravil kake “izdajalci” v Prosveti in drugih cije pa so pdkrile stroške, ki se krivice, pa vendar, da bi jih ta-,listih nekam izginili. Ali so spo-sučejo nekje izmed 300 doi 400 ka uvrstitev postavila tja kamior'znali, da lažejo? To morda ne, dolarjev. Sploh nobenega dvo- spadajo po mišljenju, prepriča-1ampak pod težo dokazov so bili ma ni, da take božičnice fara Sv. nju in njih delovanju. Gospod menda koncem konca osramoče-Križa še ni videla. umetnik je pri tem tudi mene ni, češ ta naša “kavalirska čas- Na kraju moram pa še nekaj motril z bistrim očesom in naj omeniti, kar je tudi dokaz nove- hrže sam pri sebi uvrščal mene'zadnje še pokopala, kajti to blaga življenja. Pri društvu sv. Ci- v neko kategorijo. Prav je imel.'to bolj leti na nas, kakor pa na rila in Metoda so ustanovili last- Pa je pri tem izlil pred me svojo one, na katere ga skušamo meno godba. Dolge časa smo naje- modrost in to prav veliko mod- tati. mali vsakovrstne tuje godbe za rost, ki more služiti prav vsake-j Celo nekateri njihovi lastni naše farne prireditve. Zdaj pa mu pri kaki cenitvi bližnjega ali somišljeniki so jih javno prije-smo rekli: kaj takega tudi mi sa- tistega, s katerim ima slučajno mali za ušesa, da to ni prav, ne mi premoremo! Vaje te nove kak posel. Dejal je: pošteno, kar počenjajo, godbe so nas kar zadivile. Zato j “Najprvo kar jaz napravim Ali so se poboljšali? pa vsi farani sv. Križa, pridite na pri srečanju vsakega je, da gaj Popravili krivic, ki so jih de-prireditev, kateia bo dne 31. de- skušam spoznati, kakega misije-jlali po načrtu pa doslej še niso! cembra t. 1. to je na Silvestrovo njaje in pa kam ga naj uvrstim. in se boste sami prepričali o tej Pri komur se mi to posreči, po- 'dasi je to dolžnost vsakega po- T -o * ra.” žt.n ' ^ ^ * L ihkl Francelj prodaja. Ta nc|vi godbi, da kaj takega resni-,tem vem, s kom imam opravka.”,štenega človeka, da to Pred nekaj dnevi sem pa zopet bral zelo značilne modrosti v Prosveti. Z dne 23. novembra berem v Prosveti na drugi strani: “McCarthyizem ima svoje pristaše samo v vrhni plasti in pri vatikanskih krogih in služi ustrahovanju katoliških delavcev . . .” Podpisan Lokar. Well, Lokar je “autoriteta” skozi katero dihajio razni Georgi pfi Prosveti. Ali so tisti, ki dihajo skozi to “autoriteto” še čla-, ni komunistične partije, ne vem. a -a ’. ° "aSCvetic pa je nekoč izpovedal da so nekoč bili. To pa nam pojasni vse. Z dne 27. novembra pa se je v Presveti razkoračil znana stara rdeča zvezda France Aleš. Moža i poznam. Tudi njegovo misije- .nje. č;e bi ga držal le pod svojo ok^as^- Benečija je naseljena ^ j kapo, nič ne bi rekel. Kadar ga slovenska naseljenimi ljudmi, ^ |pa postavi na štant Prosvete in terim na.l se prizna pravica ga hoče prodati .še drugim, inarodne enakopravnosti, ki >T J tedaj je to druga reč. Takrat pa'se kaže z odpiranjem sDvens- Ne pričakujemo, da jih bodo, že lahko pogledamo, kaj naš ve-išcl1 ,in vrtcev, z uporabo sloV lc” + ^ ^ * 'Ščine po uradih in z prekinitvi bi kaj kmalu zopet nastopili na odru. Koncert pevskega zbora iz Barkoveljj Dne 18. decembra je bil v avditoriju dolbro uspel koncert bar-kovljanskega zbora pod vodstvom Milana Pertota. Spored je obsegal umetne in stare tržaške narodne pesmi, zaradi katerih je koncert prišel še posebno da izraza. Tako vedno bolj spoznavamo naše narodno bogastvo, ki bi brez dvoma ostalo zakopano, če bi ne bilo požrtvovalnih ljudi, ki se zato brigajo. Zanimivost je bila tudi v tem, da je ženski zbor nastopil v barkovljanskih narodnih nošah, ki slovijo za ene naj-lepših tržaške okolice. GORIŠKE VESTI Spomin na patra Hugona Brena Kakor smo že poročali je na praznik Brezmadežne v bolniškem oddelku Kolegija Sv. Antona v Rimu zaspal v Gospodu oče Hugo Bren, predstojnik vseh frančiškanov Vzhodne Evrope. Pokojni se je rodil v Rovišah dne 5. dec. 1881. Kot dvajsetletni mladenič je vstopil v frančiškanski red. Tu so takoj spoznali njegova nadarjenost in ga poslaji v Švica na friburško univerzo, da bi se tamkaj spopolnil v moralki. Nato je skozi 40 let podučeval, bodisi doma v Sloveniji, kakor v Rimu in v Ameriki, kjer je deset let vodil filozofsko-teološki študij novoustanovljenega frančiškanskega komisariata. Poleg profesorja je bil tudi izvrstni duhovnik in tudi pisatelj. Zelo se je zanimal, da bi Slovenci dobili svojega svetnika in je mnogo napravil, da bi se pospešil proces za beatifikacijo misijonarskega škofa Friderika Barage in p. Hu-gena Vodnika. Prav posebno pa mu je bilo pri srcu, da bi tudi široki svet spoznal posebno pobožnost Slovencev do Marije. Vsa dolga leta svojega življenja je zbiral gradivo o tem, kako naši preprosti ljudje izražajo sveje zaupanje in živo vero v svojo nebeško Zavetnico, v vezani in nevezani besedi v narodnih običajih in v vseh okolnosTh življenja. Iz istega razloga je hotel, da bi precej poškodovano podoba svetogorske Matere božje, katero je imel on v zvesti oskrbi vsa leta njenega begunstva v Rimu, he obnovili domači umetniki ampak vatikanski ve-ščaki, in je zato tudi sam zbral potrebno vsoto med slovenskimi izseljenci. Dva dni pred svojo smrtjo je vrhovnemu predstojniku izrazil željo, da bi rad umi'1 za praznik Brezmadežne in Marija je to željo tudi izpolnila. Beneškim Slovencem narodno enakopravnost Kakor smo zadnjič že poreča-i, so sedaj občinski tajniki pred-ožili vsem beneškim duhovnikom pisma, v katerih jih yljuck no prosijo, naj bi prenehali v cerkvi z uporabo slovanskega Je' zika. Beneški duhovniki pa temu pritisku niso vdali in se naprej pridigajo in opravlja]0 bogoslužje v jeziku svojih vernikov, to je v slovenskem jezika-Zanimivo je, da župani, ki s° bili prisiljeni izdati ta pisma, občujejo na svojih uradih s stran kami le v slovenščini, ker ljudi0 drugega jezika ne razumejo. RaZ' mere so nadvse poučne tudi za oblasti. pre-! čno še nismo imeli v naši dvora-! Zelo doeber način! ,, , naPravi’ sneti Aleš se menda” poteguj e za i° fizičnega in moralnega Ikadar dozene, da je komu krm-, ,n4lie n> a tudi po usodnih dogodkih ni popolnoma vdalo, porabilo vsako prilo -da iznova zahteva od ’ 1601. >ak ^ost ir,j, v°ivoda preklic verskih od-^'0v in svobodo za evangelj-° Veroizpoved. ^ rVa taka prilika se jim je }.io Ja, ko se je ponesrečilo voj-P°djetje za osvoboditev trd- njave Kaniže iz turških rok- — Kaniža je veljala dolgo časa za branik notranje avstrijskih de-žed proti Turkom, a je prešla 20. oktobra 1600. Turkom v roke, kar jie povzročilo silen strah med prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske, Ferdinand je zbral precej močno armado, o-koli 29.000 peščev in 8500 konj ikov. Bile so deloma domače, deloma tuje čete. Nadvojvoda sam je šel pred trdnjavo, katero je branil pogumni paša Hasan s 1800 možmi. Toda nesloga poveljnikov in izredno slabo vreme sta preprečili vsak uspeh. Glavni naskok dne 18. oktobra 1601. se jo popolnoma ponesrečil. Po dveh mesecih brezuspešnega obleganja se je moral Ferdinand vrniti domov in pustiti v rokah so-ražnikov mnogo oblegovalnega orodja, kanonov, pušk in 6000 ranjenih ali bolnih vojakov. — Posledica ponesrečenega bojnega podjetja proti Kaniži so bili v prihodnjem letu hudi navali Turkov, ki so opustošili vse obmejne ogrske pokrajine, do Radgone in Cmureka. Protestanti so takoj proglasili te nesrečne dogodke za kazen božjo, ker se zatira čisti evangelij. Plemstvo se je shajalo in posvetovalo, kako bi predikante zopet poklicali v deželo. Nadvojvodu so pošiljali dopise s prošnjami in grožnjami, naj jim prijenja z ozirom na nevarnost, ki deželi preti. Toda Ferdinand jim je dokazal iznova svoj ne-omahljivi sklep s tem, da je u- mazano in vse polno laži in hinavstva, nas verske manifestacije res poživijo, povzdignejo.” Ljudje hrepenijo po resnici, po lepoti. To je tisto, da se tako vztrajno zatekajo v cerkev, verskemu življenju, čeprav komunizem vse take beleži kot reakcionarje. V veri je sedaj za ljudstvo pod komunističnimi osrečevale! edina tolažba. Volitve Volitve so. bile zopet velika komedija. Ljudje .to dobro vedo. Samo človek se čudi, čemu ti veliki shodi in ta velika propagandna zborovanja. Za zunanji svet! Dobro vedo, da mlatilnica teče prazna. Treba pa je delati videz, da mlatijo žito. Še prazne slame ne, kaj li žito! Takole pravi pismo iz zadnjih dni novembra: “Skoro vse je šlo volit! Vsak se boji posledic. — Koliko je pa bilo oddanih praznih glasovnic, pa ne ve nihče drugi kot oni sami. . . In davki, davki! Te čase si bodo kmetje zapomnili, to bo šlo še v pozne rodove, ko že davno ne bo sledu za komunisti! ... Je tu posestnik, ki ima že dolgo pripravljen materijal za zidanje, ker je res hiša že v slabem stanju. Pa ne more. Ne dobi cementa in nima tudi ljudi. Otroci so še vsi majhni.” Taki, ki govorijo o popuščanju, ko so se vrnili iz komunistične domovine, niso globoko pogledali v razmere. Ali pa so imeli namenoma posebna očala, da so vse gledali rožnato? Ljudje, ki pišejo taka pisma, dobro vedo, da nekaj tvegajo in jih lahko zadene preganjanje. Pa vendar pišejo, da bi zunanji svet Miha Marinko gode eno, delavci drugo Miha Marinko je predsednik republike Slovenije in je na kongresu komunistov lani v Zagrebu hudo grmel na tista podjetja, katerim je bil prenizko odmerjen društveni prispevek. Ta društv. prispevek morajo namreč plačevati podjetja za vse potrebe družbe: socialno zavarovanje, kulturne potrebe, za narodno obrambo, za širitev oz. zidanje novih podjetij. Odmerja se pa društveni prispevek po višini delavskih plač: v odstotku od skupne vsote delavskih plač. Temu prispevku pravijo tudi: akumulacija in fondi. Tako-!e grmi Miha Marinko na ta podjetja: “Praksa kaže, da podjet ja, ki so premalo obremenjena s stopnjo akumulacije in fondov, niso nič napredovala v zniževanju proizvodnih stroškov in v dviganju delovne storilnosti. Nasprotno: imamo več primerov, da so ta podjetja z močno konkurenco na trgu pahnila v resne težave druga podjetja z visoko akumulacijo. . . Podjetja z nizko stopnjo, ki že takc.-malo da-jejlo družbi, izpodkopavajo osnove in onemogočajo drugim podjetjem, da bi dajala svoj visok prispevek skupnosti.”. Miha je postal goreč za koristi skupnosti. Kdo: je določil procent za fonde in akumulacijo za posamezna podjetja? Komunistična vlada. Zakaj se huduje Miha, ko se huduje proti samemu sebi? On je zakrivil, če je bila ne- katerim podjetjem odmerj'ena prenizka stopnja društvenega prispevka. Drugič je pa še druga plat, ki bi jo ravno Miha Marinko ne smel pozabiti: ljudsko blagostanje. čim višji prispevek, tem dražje blagie podjetij, ki morajo plačevati prispevke. Miha bi bil naenkrat rad samo grablje, pa prav nič vile. — Tu so pa delavci že bolj pametni kot Miha. Delavski svet tovarne tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani (Teol) je ugotovil pogoje za znižanje cen od 6-25% z veljavnostjo od 15. X. In naj bi Miha Marinko prebral njiho;-Y0 utemeljitev: “Dvig življenjskega 'standarda delovnega človeka ni v pretiranih izplačilih presežkov, marveč v znižanju cen proizvodov. S tem se ustvarjajo pogoji za dvig realne vrednosti zaslužka.” Naj .bi se dal Miha Marinko poučiti od teh delavcev, kaj je treba dati društvu. Seveda komunisti pa samo grablje in grablje, da bi bilo čim več v državni blagajni — za njihove nikoli site malhe. Nihče še nikoli ni zvedel, koliko imajo komunistični veljaki plače vse od Tita pa dali do aktivista na vasi! Socializirana trgovina V komunističnih listih so na dnevnem redu škandali. “Borba od 24. XI. prinaša poročilo, da je Po ropat delil “viške” v poslovalnici podjetja “Rog” v Mariboru in kako je njegova druščina prigoljufala dva milijona din. Poročilo je vzorec, kako postopa socializirana trgovina z odjemalci. “Potrošnike so goljufali tako-le: Meso so prodajali h kostem in ne obratno. Razlike v cenah po kakovosti mesa ni bilo. Hrenovke so prodajali po 4 din dražje, praško šunko po večje in bolj učinkovito juriša- 500 din namesto po 480. Narezek je bil neprimerno dražji; — vanj so mešali salame slabše kakovosti. Pri tehtanju mesa niso bili nič kaj natančni. Ko so ugotovili, da bi se dalo pri konjskem mesu dobro zaslužiti, so; ga začeli prodajati tudi v svoji poslovalnici, čeprav ni bila za prodajo konjskega mesa registrirana. Konjsko meso so prodajali za goveje in tako zaslužili pri vsakem kilogramu 100 din. Zato; naj bodo mariborski abonenti prepričani, da so bili večkrat postreženi s konjskim mesom kakor z govejim.” Takih štorij je veliko v komunistični Jugosk' viji, samo predno jih odkrijejo, morajo konsumenti plačati par milijonov takih prispevkov za socializirano trgovino”. Kako so prišli na to? Motor kolo, avto, radio, družba itd. Konšument je brez zaščite, kajti če bi kaj rekel, bi bil v nevarnosti, da ga preganjajo kot nasprotnika socializirane trgovine. Sicer so pa trgovine kolektivizirane in Poriopat je “viške” delil med uslužbence po socialistiičnem načelu: vsakemu po vložnem trudu. nje! kazalp rijetip redikanta Pavla Odoncija, ki jie bivab na gradu Waldstein tri milje nad Gradcem in ga poslal v Trst na galejo. V Senožečah se je sioer posrečilo ujetniku pobegniti, toda stanovi so spoznali iz tega dogodka, da nadvojvoda nikakor ne misli na prijenljivost. (Dalje prihodnjič.) Božična prošnja Čudimo se včasih, kje ljudje iztaknejo naslove, pod katerimi gredo pošiljke obleke v domovino. Iz Hrvatske je prišla prošnja od Slovenke, ki je tam doli okoli Siska: “Prosim, da uslišite mojo prošnjo. Imam šest ot rok. Mož je bolan na živcih. Otroci so še vsi majhni. Zmeraj me prosijo, naj jim kupim kaj cbleke. Pa ker je njegova plača zelo nizka, je tega ravno toliko, da se preživimo. Z majhnimi o-troki, ko je najmlajši star 2 leti, pa ne morem iti delat. . . Prosim prav lepo, da nas razveselite s kakšnim skromnim darom”. Vidite, kako je družinam s številnimi otroki. Kje pa so neki toliko opevana dnevna zavetišča za otroke in dečje jasli, ki so jih začeli komunisti uvajati še začetku po ruskem vzorcu? J prav rekel zdravnik, ko so ga vabili k otvoritvi takih jasli: — “Jasli so za osle, otroci pa spadaj k materi.” Pa se je komuni-Etom hudo zameril, da je takoj zgubil službo. V SOV JETIJI ALI V AMERIKI? — V Ameriki opravljajo ponavadi težka dela moški. Na sliki pa vidimo Virginijo Harriman iz West Rumney, N. H. pri delu v rudniku. Mlado dekle je pred osmimi leti prekinilo študij in odšlo v jamo, da na lastnem telesu preskusi težo tega dela. Zgleda, da ji je bil posel všeč, ker ga opravlja še danes. MAČJI KOTIČEK — Z radovednostjo, kije lastna njih rodu, opazujejo tele štiri mlade muce sodnike pri sosednji mizi, ko razsojajo, katera od razstavljenih muc naj dobi prvo nagrado. Slika je bila posneta na razstavi muck v Hamburgu na Nemškem. KAM BI TE UVRSTILI? ^Nadaljevanje z 2. strani) detektivsko slavo in čast. Javno razlaga kaj je odkril v svoji “detektivski službi.” Menda je skozi ključavnično luknjico kukal v samo papeževo privatno sobo. Drugače bi ta salabolski in “modri” Aleš ne vedel vsega tega. Saj tako “prepričevalno” piše v svfojem dopisu: “. . . močno zaslombo ima rimska propaganda v Ameriki. Papež je kriv, da Italijani hočejo Trst itd. Papež je “prilil olja” na ogenj. To je “odkril in po-gruntal” detektiv, Aleš. Slovenci v Fontani bodo morali biti za naprej ponosni, da imajo tega “brihtnega” detektiva v svoji sredi! Vidite no Franceta! Ko sem prebral njegovo “modrost” v Prosveti, se prav zares nisem mogel ubraniti svoji sodbi o njem. Spomnil sem se na način našega umetnika, kako on sodi in uvršča ljudi, ki jih srečuje: “Kam naj te uvrstim?” Pa mi je nekaj zašepetalo v duhu: “Aleš je le telesno. velikan, .skoro golijat. Po modrosti in umu pa pritlikavček, ki mu je težko najti primero. Kak pametni razgovor s takim je nemogoč.” Prav dobro pojasnilo. Le toliko bo prav in na mestu, da se registrira, da se je na okopih Titove fronte v Ameriki pojavil nov borec Aleš, kateremu njegova topla sopotniška ljubezen ni dala miru, da je moral povedati, kake barve ptič je. To bo pri j Titu že lepa zasluga in tisti, ki ! imajo pri Titu kaj veljave, naj Aleša priperoče za odlikovanje. [Kaka medalja bi bila za junaka ! Aleša kar na mestu. Potem bo mož imel vzrok in pobudo za še Vesti iz Slovenije Senatorja McCarthy in Jen-ner jim nista všeč “Slov. poročevalec,” znano komunistično trobilo, ki ga tiskajo v Ljubljani, se je 2. dec. lotil republikanske vlade. Takole piše: “Združene države Amerike in njene demokratične svoboščine preživljajo obdobje, ki bo prej ali slej zapisano v njihovi zgodovini kot žalostno poglavje ... Z zmago republikanske stranke so namreč prišli na površje ljudje, ki si ped krinko državne varnosti in preiskovanja protiameri-ške dejavnosti dovoljujejo marsikaj: od nadzorovanja misli do požiganja knjig in presojanja posameznikovega ugleda. Ta njihova dejavnost, kateri stoji na čelu presluh senator MacCarthy, ni naperjena toliko proti tujim vohunom, kolikor hoče z zastraševanjem, z uprizarjanjem zasliševanj in razglašanjem vsesplošnega sumničenja utrditi svojo moč In oblast . . Pisanje Titovega ljubljanskega časopisa se ne razlikuje prav nič od linije, ki jo zastopa komin-formovski, Moskvi zvesti komunizem drugod po svetu. To je ono, kar mi ves čas trdimo. Za Slovence v Ameriki je pa zelo zanimivo dejstvo, da je linija, ki jo zastepa v pogledu McCarthya Titovo časopisje, zelo zelo podobna liniji, ki jo v tem pogledu zavzema slovensko “napredno” časopisje med nami. Morda Tito posluša naše “prcigresivce”? Ali pa ti njega? Trnovske všečnosti in nevšečnosti Slov. poročevalec” piše 2. decembra o razmerah v južnem in jugozahodnem delu Ljubljane takole: “V ljubljanskem Trnovem najbrž najprej niso imeli ničesar, nato so dobili ljudsko šolo, telovadni dom, mladinski dom in še prej pa cerkev. Zatem je prišlo obdobje nevšečnosti. Izgubili so šolo, telovadni in mladinski dom, pustili pa so jim cerkev in neurejene ulice in ceste. Sedaj prihajajo nazaj, sicer počasi, toda gotovo, tudi všečnosti. Izde-ani so načrti za sodobno osnovno šole. Za njo so izbrali tudi že gradbeni prostor, ostalo pa je nerešeno vprašanje denarnih sredstev ... Ni še dolgo, ko so se kulturni in politični delavci poprijeli zamisli ustanoviti kulturni dom. Ves južni del Ljubljane, južno od črte Rožnik — Grad — Golovec, nima ne kina ne gledališke dvorane ...” — Za Trnovčane je bil čas pred vojno, kot sledi iz pisanja “Slov. poročevalca” čas všečnosti, tedaj so imeli poleg cerkve še osnovno šolo, telovadni in mladinski dom, sedaj v času Titove vlade — pa je čas nevšečnosti, ostala je Trnovčanom samo še cerkev. Načrte sicer imajo, toda denarja ni! MALI OGLASI Stanovanjem v najem Petsobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, kurjavo na plin oddam v najem. Vprašajte na 6303 Schade Ave. ali kličite HE 1-2567 —(256) Stanovanje se odda V najem se odda stanovanje treh sob spodaj, klet in prsno kopališče (shower bath). Pripravno za starejšo dvojico brez otrok- Vpraša se na 1188 E. 61 St. v stanovanju št. 3 zgoitej- —(256) k\\ sie prehlajeni? Pii nas imamo izborno zdravih da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad. V tem položaju zahteva popolno svobodo in pravico ravnanja brez civilnega nadzora: nečuvena zahteva v tej hiši revolucije, ki je štela med svoje osnovne misli prav to nadziranje nevarnega vojaštva. “Cie me imenujete, sem odgovoren jaz in moram imeti svobodne roke! Tudi davi so samo komisarji spravili generala v ta strašni položaj. Mar pričakujete, da nam bo dalo ljustvo dovoljenje, stneljati nanje?” Samo z Barra-som, ki je najmogočnejši izmed direktorjev, hoče deliti poveljstvo, tega ima v rokah. Čas pritiska, drugega izhoda ni, konvent mu poveri zaščito vlade; dva tedna po tem, ko so ga črtali iz spiskov. V poslednjih siedmih letih so upori pariškega ljudstva zadevali samo na improvizirane nasprotnike: na ta način se je revolucija lahko razvijala. Buonaparte ste prvi pripravi na bitko; konvent izpremeni v eni noči v trdnjavo, oboroži celo preplaštene deputate, ki se zdaj prestrašijo še bolj, 'ko čujejo govoriti o topovih. Mlad konjeniški častnik prev-zamte nalogo, privesti iz predmestja 40 topov; imenuje se Murat in pričenja danes hkratu s svojim poveljnikom veliko ka-rijero- Zunaj naleti na množico, ki kakor on išče topov. Brez njih Buonaparte ne more ščititi konventa: ure obupnie napetosti, v katerih je treba z vsem mirom porazdeliti maloštevilne čete. Naposled, ob petih zjutraj jih sliši drdrati, svoje stare prijatelje, topove; Murat in njegovi ljudje so imeli konje in tako so uspeli. Naprej! V dveh urah morajo biti razmeščeni! V dobro oboroženih stotnijah se grozeče približuje množica. Konventski advokati trepetaj o. Tribuna se maje od govorov, ki zahtevajo pogajanj. Čete je tre- SILVESTROV VEČER v SLOV. NAR. DOMU na St. Clair Ave. P LE S v zgornji dvorani VEČERJA in PLES v spodnji dvorani PRIDITE! V blag spomin SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank Dragolich ki je umrl na dan 30. decembra 1951 Dve leti sta minili že, odkar odšel si v večnost Tl, kako je prazno zdaj življenje, ko Te več med nami ni! Dragi mož in ljubi oče, na grob spomini nam hite, a naše vroče so želje, da Bog nas enkrat združi vse! Žalujoči ostali: AGNES, soproga in OTROCI Cleveland, Ohio, 30. dec. 1953. ba umakniti. Pri dnevni svetlobi civilisti pri pogledu na nevarnost izgube poslednji pogum. Razpoloženje omahuje- Popoldne se del čet umakne in se hoče bratiti z množico. Mrači se: zdaj, ali nikoli! Ali naj komandant dovoli množici slaviti zmago? On, ki je zasmehoval že Ludovikovo neodločnost, naj zdaj izroči posmehu sebe, — in 'ko ima vendar roko na lafeti? Najbrž je Buonaparte ukazal prvi strel, morebiti je od Bar-rasa izsilil ukaz, čeprav je v poročilu in kesneje prisegal, da imajo nasprotniki ta “zločin nad ■ francoskim narodom” na vesti. Skratka, grom, njegovi topovi zmagajo, tlak se pordeči, množica v beg, čez dve uri so ceste prazne. Ponoči piše .bratu: “Naposled je vse končano; prva moja želja je, poročati Tebi .. . Razpostavili smo svoje čete, sovražnik nas je napadel pri Tuilerijah, pobili smo jih cele trume, sami imamo 30 mrtvih in 60 ranjenih. Razorožili smo stotnije, vse je mirno. Jaz sem ostal brez praske, kakor vedno. Brigadni general Buonaparte. Dostavek: Sreča je z menoj. Poklon Desireji in Juliji.” To je Napoleonovo prvo poročilo o zmagi: sovražniki so Francozi, bojno polje Pariz, zločinci so radfkali, največ mrtvih ima sovražnik, podpis, ki ni ne prej ne slej vseboval več od imena, navaja danes tudi čin; vse je preračunano na učinek in pokaz. Tedaj pa se mu vtihotapi čuvstvo in v dostavku zašepeta bratu dve srčni stvari: o sreči in o ženski. “Dva človeka nosim v sebi, pravi kesneje, moža možganov in moža srca.” XIV Na konventski tribuni stoji Buonaparte s svojimi častniki. O’krog njega šumi vzklikajoča zbornica, ki hoče spoznati svojega mladostnega rešitelja. Slavljenje se ga komaj dotakne, tudi kesneje nikdar ne uživa trenutkov zmagoslavja- Z mrzlimi očmi gleda po dvorani in si misli: — To so tedaj voditelji naroda? Kako so trepetali, ko so davi slišali drdranje prihajajočih topov! Ta trepet vam ne sme iz krvi! Prevzel sem vašo zaščito: Ščitil vas bom toliko časa, da mi bo vse pokorno. Zdaj ne more biti drugače, i-menovan je za poveljnika armade v notranjosti. Pridružijo se mu pristaši: prezrti častniki, ki upajo, da bodo ob odpuščenem generalu dosegli časti, u-radniki, ki so se bali reakcije: vse, kar vidi v njem rešitelja. Množica pa ga mora sovražiti, kajti v oni večerni uri je padlo sto in sto neoboroženih meščanov, radovednežev in žena. Kaj mu to mar. Ni mu do tega, da bi bil priljubljen. Tudi zdaj, ko ima nenadoma denar, sluge, vozove, ne potrebuje ničesar zase, vse za svojo rodbino. Mlajši braitje se pomaknejo na dobra mesta, mati lahko prične spet živeti in šte-diti. Josephu ponuja različne službe, preskrbuje tudi najbolj oddaljne sorodnike. Toda pisma postajajo redkejša in že v prvem je zvok izpremenjen: “Ničesar- ne bom opustil, kar bi Ti utegnilo koristiti in prispevati k Tvoji sreči.” Postal je pokrovitelj, glava rodbine. V teh tednih, ko mu drgeta srce od izpolnjenih želja, se zaplete v edino strast svojega življenja. Desiree je zamudila svojo u- ro. Še pred kratkimi tedni, ko je sedel v generalnem štabu, je rotil brata za posredovanje in odločitev. “Koprnim po lastnem domu!’ Hkratu se v pismih množe opazke o lepih damah v družbi, kjer postaja njegovo razpoloženje z boljšim u-panjem veselejše. \Zdaj je spoznal la femme de trente ans, njeno moč in lepoto, in je dve izmed njih v kratkem presledku prosil za roko: neko plemenito Korzičanko, prijateljico svoje matere, in neko lepo kokoto. Chenier j evo ljubico. Obe sta mnogo starejši od njega. Obe ga odklonita. Toda vzdušje teh ljubavnih umetnic, ki elektrizi-rata nove salone, ga je onami-lo: “Poljub obema damama, prvi na usta, drugi na lice.” Ker je doslej živel skoro popolnoma brez žensk, je njegovo samotarsko srce kmalu prizadeto. Takoj po imenovanju je novi komandant prepovedal nositi o-rožje in je vsega zaplenil. Ob tem času pride odličen dvanajstletni deček v njegovo pisarno in ga prosi za meč rajnkega očeta, ki je bil zaplenjen njegovi materi. Komandant mu ga dovoli in kmalu ga obišče dečkova mati, da bi se mu zahvalila. Kakšna kapriciozna, elegantna, — kakšna očarljiva ženska! Ima jih preko trideset, koliko, se ne ve, je bolj zapeljiva nego lepa, vitka brez steznika, odlična in vendar eksotična s svojo rjavo poltjo, kajti rodila se je v teh grozotnih ča- A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU, V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI: Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA: Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam po-nagala, zato pišite še danes. DR. IVO ČERNE 1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, 111. P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte PO INDIJANSKO — Neka danska mamica nosi svojega malčka v posebne vrste nahrbtniku, ki močno spominja na način ameriških Indijank. Ta način nošnje otrok je pripraven zlasti pri nakupovanju. sih, naučila zmagovati s svojo prikupnostjo. Ko jo genteral obišče v njeni hišici tam zunaj, v zelo daljnem predmestju, opazijo njegove oči, ki jih je izbistrilo siromaštvo, da skuša njen dom predstavljati marsikaj, česar ni v njem. Ali to ga ne moti.. Kajuti ta častnik, ki ima zdaj s sedem in dvajsetimi leti prvič dovolj sredstev, da se lahko dostojno in svobodno giblje, ceni denar, a ne ceni bogataša. In kakor mu v življenju moških ne imponira nič drugega kot njihovo delo, tako mu tudi pri ženskah ne ugaja nič drugega nego njih sposobnosti: pojava, narava in tisto, kar so iz njiju naredile. Josephina si je iz njiju naredila vse. To ji je bilo dvakrat potrebno. Kajti ko je izgubila svojega soproga, Vicomta do Beauharnais, ni iz svoje tropske domovime, z Martiniqua otela; ničesar. Živela je leta in leta ločen^ od njega, ko pa se je vrnil iz prekomorja v Pariz, sta živela zopet skupaj, dokler ni bil naposled kot rojalist obglavljen. In tudi ona je prišla po treh strašnih mesecih samo zaradi Robespierrovega padca iz ječe: prišla je torej na prosto istega dne, katerega je bil Buonaparte prijet. Obubožala je popolnoma. Podpirajo jo sicer prijatelji, vendar živi s svojima napol doraslima, lepima otrokoma, s Hortenzo in Eugenom v neprestani stiski. Zaradi tega svojega razkošnega siromaštva je morala biti galantna; vendar bi bila zaradi svoje prirojene koketnosti in zaradi večno razdražene pože-Ijivosti itak v vsakem položaju amurozna ženska. Ob tem času ji je Barrasova ljubica, lepa Talienova, ki je njena prijate- ljica, odstopila mogotca, za kar si je sama vzela bogatega bankirja. Vendar politika obvladata obe, “odbor za javno blaginjo” daje obema na razpolago, konja in voz. Toda Beauhar-naisova, ki je plemkinja, daje zelo priljubljene obedie in občuje s pristaši obeh strank; le da grofi in mar kiji, ki prihajaj oi k nji, ne vodijo s seboj svojih žen. Da, postala je prava revolucijska pustolovka. In Buonaparte? Ki ga vsak nov prevrat lahko prežene z njegovega mesta? Ali je sam kaj drugega .kot revolucijski pustolovec? Če bi zadnjič Murat ne bil dobil topov, bi bil Buonaparte ustreljen. Negotova eksistence- (Dalje prihodnjič) ------o------ — V Chicagu je okoli 200 javnih parkov, ki zavzemajo skupaj 33,000 akrov površine. JVaznanilo in ZahnJala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena soproga, skrbna mati in stara mati Antonija Gradišar ki je previdena s sv. zakramenti zaspala v Gospodu dne 8. oktobra 1953. Pokojna je bila rojena v vasi Pod Slivnica, župnija Cerknica, dne 3. aprila 1896. Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 10. oktobra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi' v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo z asistenco je daroval Rev. Louis B. Baznik, ob asistenci Rev. Jos. Varga in Rev. Victor N. Tomc. Po pogrebni sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se kar najtopleje zahvalimo Rev.. Jos.. Vargi, ki je pokojno previdel s sv. zakramenti, asistiral pri sv. maši ter molil za pokojno. Za vse to mu naša prav iskrena hvala in Bog plačaj. Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojno ter spremil truplo pokojne iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njenega groba. Tudi njemu naš iskreni: Bog plačaj za vse. Dalje se lepo zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sv. maši in pa za molitve, ki jih je opravil za pokojno. Bog plačaj. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob krsti pokojne toliko lepih cvetlic ter ozaljšali pokojno, ko je počivala na mrtvaškem odru ter ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pukoj njene duše. Naša zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter ta- ko mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojno na pokopališče vse do njenega groba. Dalje se prisrčno zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico kropit ter molit za mir in pokoj njene duše, posebej p*a še tistim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter potem spremili pokojno vse do njenega groba. Naša zahvala društvu Danica št. 11 SDZ, in podružnici št. 25 SŽZ za vso pomoč in naklonjenost.. Dalje zahvala Oltarnemu društvu župnije sv. Vida. ker so članice molile sv. rožni venec. Iskrena zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojne. Dalje zahvala vsem za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno, ter za vso pomoč, ki smo jo bili deležni od naših prijateljev in sorodnikov. Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej težki uri. Končno zahvala vsem, ki so nam na en ali drugi način pomagali, nas bodrili in tolažili ter nam na en ali drugi način nudili vso podporo in pomoč. A Ti, draga soproga, skrbna mati in stara mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti povrni za vse Tvoje delo, trpljenje in skrbi z večnim veseljem v družbi izvoljenih in enkrat nam vsem srečno in veselo snidenje nad zvezdami. Naj je truplo konec vzelo, vera nam spričuje to: vekomaj ne bo trohnelo ker Jezus ga obudil bo. Tvoji žalujoči: JOHN GRADIŠAR, soprog VERONIKA por. KONCILJA, hči VICTOR KONCILJA, zet VICTOR in VERONICA, vnuka Cleveland, Ohio, 30. decembra 1953. A.'-::'" '•■‘...J. V..