GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
LETNIK VII. — St. 11
Ljubljana, 9. marca 1951
IZVOD 4.— din
ZVEZNA VLADA JE IZREKLA PRIZNANJE
NAJBOLJŠIM
Velika volilna zborovanja
pred volitvami v Ljudsko skupščino LRS
Razvoj naše države gre dalje k vse širši demokratizaciji našega družbenega življenja. Delovni ljudje so s prevzemom upravljanja gospodarstva v svoje roke razumeli, da je ena njihovih osnovnih dolžnosti, čimbolj povečati proizvodnjo. Danes, ko bijemo odločilno bitko za izpolnitev petletnega plana ,ima tekmovanje v proizvodnji še posebno velik pomen.
Proglasitev najboljših kolektivov v republiškem merilu bo objavljena v prihodnjih dneh.
Z odredbo Zvezne vlade je dobilo naziv najboljših v svoji stroki, denarne nagrade in prehodne zastave 52 delovnih kolektivov. Naziv zaslužnih kolektivov, zastave in nagrade resornih ministrstev in Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije pa si je priborilo 51 delovnih kolektivov, medtem ko jih je bilo 172 pohvaljenih.
To visoko priznanje najboljšim delovnim kolektivom, ki vlagajo vse svoje napore za čimprejšnjo zgraditev socializma, bo nedvomno v veliko vzpodbudo vsem našim delovnim kolektivom.
NAJBOLJŠI DELOVNI KOLEKTIVI IZ IR SLOVENIJE — NOSILCI PREHODNIH ZASTAV ZVEZNE VLADE, CO ZSJ IN RESORNIH MINISTRSTEV
Železniške delavnice Maribor 683.000 din — Električna hidrocentrala Dravograd 21.000 din — Podjetje »Kamnik« 129.000 din — Mariborska tekstilna tovarna 788.000 din — Tovarna usnja Šoštanj 141.000 din — Tovarna papirja, kartona in lepenke Količevo 91.000 din — Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina 120.000 din 3 Tobačna tovarna Ljubljana 157.000 din — Pošta Maribor I. 35.000 din — Centrala Narodne banke za LR Slovenijo, Ljubljana 63.000 din — DOZ direkcija za LR Slovenijo, Ljubljana 32.000 din — Gradbišče hidrocentrala Vuzenica, gradbeno podjetje GRADIS Ljubljana 94.000 din — Tovarna cementa in salonita Anhovo (obrat cementa) 85.000 din.
ZASLUŽNI DELOVNI KOLEKTIVI IZ LR SLOVENIJE — NOSILCI PREHODNE ZASTAVE CENTRALNEGA ODBORA ZSJ IN RESORNIH MINISTRSTEV
Rudnik Trbovlje-Hrastnik, Trbovlje 718.000 din — Železarna Štore 263.000 din — Tovarna avtomobilov Maribor 582.000 din — Industrija metalnih polizdelkov »Impol«, Slov. Bistrica 213.000 din — Topilnica in valjarna cinka Celje 221.000 din — Steklarna Hrastnik 168.000 din — Tovarna celuloze Videm Krško 56.000 din — Tiskarna »Ljudska pravica«, Ljubljana 55.000 din — Glavna filiala Državne investicijske banke Ljubljana 14.000 din — Gradbišče hidro-centrale Medvode, gradbeno podjetje GRADIS, Ljubljana 54,000 din.
Predvolilna kampanja je v teh dneh dosegla svoj višek. V večini okrajev so že imeli predvolilna zborovanja, na katerih so se kandidati pogovorili s svojimi volivci o nalogah, težkočah in uspehih naše socialistične graditve.
Ob priliki izpolnitve petletnega plana v rudniku živega srebra v Idriji je bilo veliko predvolilno zborovanje, katerega se je udeležil tudi tov. Miha Marinko, ki je požrtvovalnim rudarjem čestital k doseženim uspehom ter jim razložil politični položaj doma in v svetu.
Tov. Miha Marinko je govoril tudi v nedeljo na velikem predvolilnem zborovanju v Murski Soboti, katerega se je udeležilo okrog 5000 ljudi.
V Dolnji Lendavi je govoril podpredsednik vlade tov. Marijan Brecelj. Prebivalci Sežane pa so v nedeljo v svoji sredi navdušeno pozdravili svojega kandidata tov. Ivana Regenta.
Kljub temu, da je inlofmbi-rojevska in druga reakcija že dobila odločilen udarec, še vedno vodi prikrito gonjo proti bližajočim se volitvam. Ob lanskoletnih volitvah v zvezno Ljudsko skupščino so nekateri »vsevedneži«, in to predvsem v Prekmurju, hoteli preplašiti in zbegati ljudi z govoricami, češ da bo ob volitvah padel na zemljo nekakšen meteor, itd.
Vendar take in podobne laži tedaj niso vplivale na volitve, pri katerih je ljudstvo strnjeno glasovalo za kandidate Ljudske fronte. •
Kaže, da lanskoletne grenke izkušnje niso izučile teh »prerokov«. Tudi letos so razširjali vesti, da so nekateri po-
Zmagovalci na htdroceniraU Medvode
Miren in lep sončen dan je bil 6. februarja opoldne, ko so brigadirjii Triler-jeve brigade betonirali na pomožnih za-gatnicah, do bi lahko čimprej speljali vodo iz desne na levo stran struge. Toplota, ki je bila za ta zgodnji zimski čas prav prijetna, jim je dajala izredne moči in norme so bile v tem dnevu visoko čez 100. Toda dober opazovalec je lahko videl, da so njihovi obrazi kljub uspehom čudno zaskrbljeni in da se zdaj eden, zdaj drugi plaho ozira proti vrhovom zasneženih, planin, kjer se je modrina neba najlepše odražala.
»Voda«... malo negotovo iztisne is sebe še mlad Slerlovašnikov Lojze — »izgleda, da bo voda« - ter vprašujoče ' pogleda že izkušenega Lenardiča. Ko ne dobi nič jasnejšega odgovora, mu pogled obide levo steno globoke, kantonu podobne struge, kjer je voda segala skoro vsako minuto više.
Delavci so vedno bolj nepazljivi prt delu, njihovi pogledi se vse bolj upiralo v zelenobelo Savo, ki je začela, kakor razdivjana zver, nekam glasno udarjati ob stene že betoniranih zagatnic.
»Voda, voda« — gre glas od ust do ust.
»V o-o-o-oda« — odmeva od, betoniranih sten tja proti barakam, kjer se je pripravljala za delo druga izmena delavcev.
Ni bilo treba posebnega alarma, ne klicanja na pomoč. Vse, kar je bilo v bližini, je teklo po najbližnjih poteh proti. razdivjani Savi. Od delavcev, nameščenih v pisarnah, tehnikov in inženirjev, vse je bilo na mestu, kakor bi trenil. Delovodja Selingcr je dajal le kratka navodila in reševanje je potekalo brezhibno.
V vseh je bila ena sama misel, Rešiti je bilo treba stroje in vse do zadnjega koščka lesa, saj so to deset in sto-lisoči prisluženili dinarjev. Obvarovati jih je treba za vsako ceno. Komaj je prilezel nekdo, ki je zdrknil po nerodnosti v vodo, po bregu navzgor, že je na njegovem mestu stal drugi in delal z vso silo
naprej, samo da ne bi bilo prepozno. Valili so kamenje in ga metali v vodo, vlačili hlode in stroje, žerjava, pa sta neutrudljivo dvigala in odnašala s svojimi dolgimi rokami na bregove kos za kosom, od betonskega železa do strojev in lesenih hlodov.
Kakor ena, sama velika družina, ki ji ni mar velikih naporov, je zgledalo gradbišče ta dan. Rešili so vse do zadnjega in prihranili več stotisoč dinarjev državi in sebi.
En s'a,m tak dan, kakršnih so imeli v letošnji zimi celo pet, pa ti zgovorno pokaže vse lastnosti teh gradbincev, ki so lansko leto ob zaključku leta izšli kot zmagovalci in te dni prejeli prehodno zastavo Centralnega odbora ZSJ in resornega ministra ter nagrado 54.000 din.
V lanskem letu je kolektiv GRADlS-a v Medvodah presegel plan za 11 odstotkov. Samo v zimskem času, ko so drugod opravljali večinoma le manj pomembna in pomožna dela, so vgradili 1500 kubikov cementa. Dela so toliko napredovala, da lahko že na desnem pritožnem polju pripravljajo razna montažna dela tudi delavci iz »Hidromon-taže« Maribor.
Tekmovanje je pri njih močno razvito, čeprav turnirski način, zaradi raznolikosti dela, ni prišel posebno do izraza. Velik napredek pa je čutiti, odkar so uvedli socialistični akord, ki je delavcev izmed vseh oblik dosedanjega dela najbolj povšeči,
Betonerska brigada, katero vodi tov. Triler Ivan, ki je tudi predsednik delavskega sveta, je med najboljšimi. 80 odst. vseh brigadirjev je bilo proglašenih že za udarnike. Norme presegajo celo do 22 odstotkov, kar vsekakor ni malo, saj so postavljene zelo ostro. Pohvale vredne so tudi še tesarska, gramozna in izkop-na brigada, ki imajo številne odlične in za vsako delo pripravljene delavce.
Kompresorje, ki bi jih v drugih pogojih dali že zdavnaj med staro železo, oskrbuje racionalizator Perman Franc in
delajo vseskozi brezhibno. Tudi ti, imajo nemajhen delež pri izpolnitvi planskih nalog.
K vsem tem uspehom pa je pripomogla odlična povezava delavcev s vodstvom podjetja in posebno v zadnjih mesecih z delavskim svetom in upravnim odborom.
Poleg velikega dela, ki ga imajo za čimprejšnjo in čimvipešnejšo d,ograditev hidrocenlrale, skrbijo tudi za iz-tobrazbo svojih delavcev in posebno še delavskega sveta. Tekoče rešujejo razna proizvodna vprašanja, tolmačijo delavcem način finančnega poslovanja, obračunavanja, strukturo cen itd, Videti je, da jim dobra povezava in konstruktivno delo prav zaradi prizadevnosti vsakega posameznika prinaša tako velike uspehe.
V jeseniški železarni so februarski plan presegli za 2,5 %
Doseženi rezultati januarskega in februarskega tekmovanja železarjev v jeseniški železarni so lepi. V januarju so izpblnili plan, v februarju pa so ga po količini celo presegli za 1.1%, po vrednosti pa kar za 2.5%.
Zelo visoko so presegli plan po vrednosti naslednji obrati: jeklovlek za 38.8%, težka valjarna za 39%, žičarna za 21.8%, cevama-vlačilnica za 14%, žičama-pocin-kovalnica za 12.9%, hladna valjarna za 11%, eitoktropeč za 8.6%, sivo livarna za 6.8%, marimama za 3.2% itd. Zelo visok odstotek so presegli tudi energijski obrati.
Jeseniški železarji bodo v počastitev 1. maja še povečali svoje napore. V volilni kampanji in v času bližajočega se praznika 27. aprila, bodo izvedli v vseh obratih pospeševalno gibanje za proizvodnjo.
slanci, ki kandidirajo v Prekmurju, pobegnili čez mejo, itd.
Prekmursko ljudstvo je na te zadnje laži dostojno odgovorilo z veliko udeležbo na nedeljskem predvolilnem zborovanju v Murski Soboti.
Jutri popoldne, t. j .v soboto, bo tudi v Ljubljaijni veliko predvolilno zborovanje, na katerem bo govoril podpredsednik Zvezne vlade in kandidat za poslanca v Ljudsko skupščino LRS tov, Edvard Kardelj.
Tudi v Srbiji so v teku velike priprave za volitve v Ljudsko skupščino LR Srbije, ki bodo 18, t. m.
Tako je bilo v nedeljo v Beogradu veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 200.000 ljudi. Na zborovanju so govorili tov. Moša Pijade, dr. Siniša Stankovič in Koča Popovič.
Tudi v Obrenovcu je bilo v nedeljo veličastno predvolilno zborovanje, na katerem je pred 20.000 ljudmi govoril tovariš Aleksander Rankovič.
Predsednik G0ZS Slovenije
1
Mladost tov. J Ink a Rudolfa je potekala v borbi za kruh v raznih mehaničnih delavnicah, kjer je kot kovinarski delavec spoznaval težko življenje proletarca pod kapitalizmom. Prvo politično vzgojo je dobil v tovarni »Eka« v Ljubljani, kjer se mu je krepila zavest revolucionarja.
Ko je ob ustanovitvi Osvobodilne fronte postal njen aktivni član in vojaški referent v tovarni, je sodeloval pri zbiranju orožja in raznih drugih akcijah. Zaradi izdaje je moral v ilegalo ter leta 1942 odšel v partizane. Po kapitulaciji Italije je ustanovil Ljubljansko brigado. Leta 1943 do 1944 je bi,l v borbah v Gorskem Kot aru, potem pa odšel na Primorsko, kjer je bil komisar XXX. divizije. Zaradi vojaške sposobnosti in podvigov je v partizanih dosegel čin podpolkovnika. V borbi je bil močno ranjen, kar je
j
X
lili
zahtevalo daljšega zdravljenja. Po ozdravljenju se je ves posvetil sindikalnemu delu in je bil leta '1947 izvoljen za predsednika Glavnega odbora ZSS, kar je še danes. Tudi Združenje vojnih invalidov ga je izvolilo za svojega predsednika.
260. volilna enota okraja Šoštanj ga je izbrala za kandidata pri volitvah v Ljudsko skupščino LRS.
Častno priznanje
TRDO VEDSKIH IS KRASINSKIH RI1DARIEH
Preizkušeni delovodja Selinger Avgust razpravlja o načrtih za delo s predsednikom DS Trilerjem Ivanom
V četrtem letu Titove petletke so trboveljski rudarji združeni z rudnikom Hrastnik, izvojevali eno največjih zmag, odkar obstoji rudnik. Bitka za izvršitev plana je bila izredno ostra, posebno še zato, ker je bilo treba nadomestiti primanjkljaj rudnika Hrastnik.
Rudarji so se zavedali svoje naloge, borili so se vztrajno in častno za izvršitev polletnega plana, ki so ga izvršili 4 dni pred rokom ter si osvojili prehodno zastavo resornega ministrstva in GO ZSJ.
Bitko za končno zmago so začeli trboveljski in Hrastniški rudarji v oktobru — do takrat je rudnik Trbovlje izvršil svoj proizvodni letni plan s 103,7%, rudnik Hrastnik pa v istem razdobju le 85,5%. Prvi mesec po združitvi je bil plan dosežen z 98,2%, v novembru pa je bil že presežen za 4,7%.
Kaj zmore odločnost in volja, kaj zmore ljubezen in predanost socialistični domovini so pokazali trboveljski in hrastniški rudarji v zaključni bitki za izvršitev letnega plana. Zmaga, ki so jo dosegli zadnji dan v letu je toliko bolj -pomembna, ker je marsikdo podvomil, če bo sploh mogoče nadomestiti veliki izostanek Hrastnika, Pa tudi to je šlo,
vrlim rudarjem Trbovelj in Hrastnika je uspelo.
V drugem polletju je bil plan izvršen s 102,9%, po asortimanu s 109%, po vrednosti pa 100%. Važno je tudi, da se je poleg vseh nalog izvrševal tudi plan investicij. Dobra delovna disciplina je bila važen činitelj pri uspehu rudnika. Neopravičeni izostanki v drugem polletju so znašali le 0,4%.
Brez visoke zavesti in pomoči rudarjev prostovoljcev, ki so v najtežjih trenutkih pohiteli na pomoč, bi bila izpolnitev plana v nevarnosti. Med letom so v Trbovljah in Hrastniku nakopali v prostem času 4899 vagonov premoga ali skoraj 50.000 ton premoga. V odločilnem trenutku je prišla do izraza zavest rudarjev, saj so se izmenjali na deloviščih, pri čemer se je izvršilo 8665 prostovoljnih ur.
Rudarji se niso izkazali samo v proizvodnji, temveč tudi na prostovoljnem delu; v letu 1950 so opravili 87.982 prostovoljnih ur dela.
Trboveljski in hrastniški rudarji šo ponosni na svoje uspehe, saj so jih dosegli pod težkimi okolnostmi, dosegli pa so jih z vztrajnim delom in predanostjo naši Partiji in vodstvu.
Okrepimo vlogo delavcev o vsesplošnem tekalnem gospodarskem društvenem delovanju
V	sklepih V. plenarnega zasedanja CK KP Slovenije o nalogah Partije na področju sindikalnih organizacij je med drugim napisano: »Sindikalne organizacije naj postanejo iniciator pri povezovanju delovnih ljudi, mest in krajev za reševanje perečih komunalnih, lokalnih gospodarskih, zdravstvenih in podobnih vprašanj ...«
V	dosedanjih razglabljanjih o delu sindikatov je bilo med drugim ugotovljeno, da so bile te organizacije
doslej obrnjene več ali manj samo proti tovarni da so svoje celotno lovanje često omejevale samo na
področje tovarne. Taka usmeritev delavskih sindikatov je bila takoj po osvoboditvi razumljiva, ker so bila vprašanja normalne proizvodnje In zagotovitve gospodarskega napredka tako v ospredju, da so zahtevala skoraj popolno pozornost delavskega razreda in delavskih sindikatov. To je tudi pospešilo tempo gospodarskega napredka v preteklosti.
Ta usmerjenost sindikatov zgolj v vprašanja proizvodnje pa bi pod sedanjimi pogoji že lahko bila škodljiva, ne samo političnemu zorenju delavcev. ampak celo normalnemu razvoju proizvodnje. Predvsem bi bila škodljiva zato, ker so vprašanja, s katerimi se mora delavski razred kot odločujoči činiteij danes ukvarjati tudi izven tovarne. Proizvodnja in problemi tovarne so samo del družbenih problemov, s katerimi se mora delavski razred ukvarjati. Poleg tega pa imajo tudi dolžnost, skrbeti za življenje delavcev. Skrb za materialni zdravstveni In kulturni položaj delavskega razreda se ne more uspešno reševati samo v okviru tovarne. Problem omenjenih vprašanj se ne da rešiti samo z ozkim vprašanjem nagrajevanja, ker s tem ves problem materialnega položaja delavcev še ni rešen. Sama nominalna plača delavcev namreč še ni merilo, s katerim se odreja takšen ali drugačen gmotni položaj delavcev. Vprašanje realne mezde se namreč rešuje ob problemih, kot so uslužnostna podjetja organizacija tržišča dopolnilne preskrbe, organizacija ln ureditev sanitarnih naprav in nstanov, vpliv na pravilno poslovanje družbene trgovske mreže In podobno.
To se pravi, da sama vloga, ki jo ima pri nas delavski razred, zahteva povečanega vpliva delavcev v vseh družbenih, gospodarskih in političnih činiteljlh v nekem kraju, torej ne samo v tovarnah, ampak tudi v ljudskem odboru, v trgovinski mreži, v zdravstveni in prosvetni dejavnosti in podobno.
Pri tem usmerjanju delavcev na lokalna vprašanja gospodarstva, oblasti. politične, prosvetne In socialne dejavnosti ni zreducirati samo na ta-kozvano sodelovanje v svetih državljanov pri ljudskih odborih in svetih potrošnikov in podobno. Treba je delavce usmeriti v tem smislu, da samostojno prevzamejo iniciativnost na sebe. Sindikalne organizacije morajo namreč postati pobudnik ustvarjanja neke vrste lokalne skupnosti, ki bo povezovala v bodoče vse proizvodne, politične, socialne, zdravstvene prosvetne itd. činitelje v lokalno celoto.
V okviru te lokalne skupnosti je na primer mogoče razvijati takozva-na uslužnostna podjetja, kot so krojaške, čevljarske; instalacijske in druge delavnice, ki krepe gospodarsko moč nekega kraja, istočasno pa predstavljajo pomembnega člnitelja pri določanju stvarnega materialnega položaja delavcev.. V takem okviru je prirodno odpirati tudi ambulante. bolnišnice, dečje domove, de-sinfekcijske baze, vajeniške domove In podobno. Dalje je v okviru tega razvijati tudi kulturne in prosvetne ustanove, kot so javna gledališča, knjižnice, čitalnice, ter ostali prostori družbenovzgojnih organizacij in šole. Slabost dosedanjega dela sindikalnih organizacij je bila prav v tem, da so skušali ta vprašanja reševati samo v okviru tovarne. Imamo množico primerov, ko so v okviru same tovarne organizirana takozva-na uslužnostna podjetja, prosvetni prostori, ambulante in podobno s čimer je samo preobremenjeno delo vodstva tovarne. Poslovanje teh stvari pa je običajno slabše, kot bi bilo, če bi se normalno razvijalo v krajevnem merilu. IstočgMo pa bi razvijanje takih podjetij 9 »slapov v krajevnem merilu odločilno vplivalo na razvoj gospodarstva, zdravstvene in prosvetne dejavnosti določenega kraja. V okviru te lokalne dejavnosti gre tudi za okrepitev odločilnega vpliva delavcev v Svetih potrošnikov, ki so ena izmed oblik, potom katerih naj prevzamejo potrošniki našo družbeno trgovino v svoje roke Posebnega pomena pa je tudi tesnejše povezovanje sindikalnih podružnic s kmečkimi obdelovalnimi zadrugami, vseskupni napori za okrepitev družbenega vpliva na kmečko proizvodnjo prav v okviru te lokalne skupnosti.
Aktivno sodelovanje delavcev pri vseh teh vprašanjih bo torej po svoje vodilo h krepitvi politične zrelosti in gospodarske razgledanosti delavskega razreda in povečanem uveljavljanju delavcev v družbeni dejavnosti. Na ta način bodo delavci delali na vprašanjih, ki neposredno vplivajo na dejanski gmotni položaj delavcev in ostalih delovnih ljudi. V te svrhe pa bo potrebno uporabljati sklade pri naših tovarnah.
Usmeritev delavskih sindikatov na ta in podobna vprašanja izven tovarne, je torej velikega družbeno političnega pomena pri okrepitvi 'in razvijanju lokalnih skupnosti, za usposabljanje delavcev za uspešno vodenje gospodarskih podjetij, ker jim omogoča širšo razgledanost in pomeni mnogo uspešnejši način reševanja vseh vprašanj, skrbi za de lavce. ki jih t je mogoče z neposrednim odločujočim vplivom delavcev v lokalnih činiteljlh najuspešneje reševati.	Roman Albreht
l
se je prvič sestat
V	nedeljo 4. marca je bilo prvo posvetovanje delavskega sveta višjega gospodarskega združenja kemične industrije, Poleg predsednika Sveta za predelovalno mdustrijo tov, Kavčiča so se zasedanja udeležili še številni drugi gostje, med njimi tudi tajnik Glavnega odbora ZS Slovenije tov. Bore Mavrici), dekan kemične fakultete tov. Žitnik in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti tov. Samec.
Šestmesečno delo delavskih svetov in upravnih odborov je pokazalo velik uspeh naših gospodarskih podjetij in istočasno veliko p'otrebo, da se delavci tudi v višjih upravnih enotah vključujejo v soodločanje.
Na tem zasedanju so izvolili upravni odbor delavskega sveta, ki bo imel dolžnost uresničevati naloge, katere bo sprejel delavski svet na svojih zasedanjih.
Tovariš minister Žavcer je novoizvoljenemu združenju podrobno poročal o dosedanjem delu in uspehih kemične industrije, o pomanjkljivostih ter o bodočih nalogah, ki se jih bo moral lotiti delavski svet. Govoril je tudi o zgodovinskem razvoju kemične industrije in o deležu, ki ga bo imela v bližnji bodočnosti za pospešitev industrijskega razvoja v državi.
V	upravni odbor so izvolili osem čla. nov in pet namestnikov, za predsednika pa je bil z vsemi glasovi izvoljen 18-krat-ni udarnik in odlikovanec reda dela IIL stopnje tov. Sihur Anton, delavec Iz Kemične tovarne v Hrastniku.
Ob zaključku zasedanja je minister tov. Kavčič dal članom delavskega sveta nekaj važnih napotil za delo in jih tudi
v imenu vlade pozdravil. Dejal je, da je glavna in osnovna naloga združenja, naučiti delavske svete in upravne odbore upravljati in preovzemati posle v svoje roke. To je silno dolgotrajen in zamotan proces, ki se ga je treba z vso resnostjo lotiti. Tudi borba proti ostankom birokracije je važna naloga, ki jo bodo morali reševati, posebno, ker se ponekod pojavljajo še privatne kapitalistične ten. dence.
*
Dan poprej pa so tudi člani delavskega sveta tekstilne in usnjarske industrije imeli svoje zasedanje. Za predsednika so si izbrali strojarskega mojstra iz Industrije usnja na Vrhniki tov. Antofia Leskovica. Izvolili so tudi 14-čIanski upravni odbor s petimi namestniki.
Iz poročila, ki ga je podal generalni direktor Rudolf Janhubav je bilo razvidno, da odpade 30°/o vse tekstilne industrije v državi na Slovenijo in da bosta prav zaradi tega delavski svet in upravni odbor višjega gospodarskega združenja morala storiti vse potrebno, da bodo odslej še skrbne je gospodarili, varčevali s surovinami, delovno silo, s stroji in s finančnimi sredstvi.
Ob zaključku je delavski svet višjega gospodarskega združenja poslal tovarišem Titu, Kidriču, Marinku, Salaju in Glavnemu odboru ZS Slovenije pozdravne brzojavke, v katerih so obljubili, da bodo kar najbolje skrbeli za upravljanje svojih podjetij. 8. marec — dan prvega zasedanja delavskega sveta višjega gospodarskega združenja — pa so proglasili za praznik delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije.
Redna letna skupščina sindikata rudarskih delavcev. Slovenije
bo 31. marca in 1. aprila 1951 z začetkom ob 9. url v domu FD »Proletarec«
v Zagorju
letna skupščina sindikata tekstilne in oblačilne industrije Slovenije
bo dne 1. aprila 1951 v Ljubljani, Miklošičeva 22. — Podružnice naj do 15. III. 1951 javijo imena izvoljenih delegatov za letno skupščino RO tekstilcev
^WWAAAAAAAAAAAAAAVvVAAAWvW,W«AAA
ALCIDE DE GAŠPER!
Italijanska vlada preživlja resno politično krizo, ki je prišla posebno do izraza v zadnjih dneh.
De Gasparijeva vlada je namreč izdelala zakonski osnutek, ki bi omogočil neposredno udeležbo vlade v gospodarstvu- Po tem zakonu bi lahko vladni organi kupovali, razdeljevali in razpolagali s surovinami in industrijskimi proizvodi. Vlada bi prav tako lahko kontrolirala cene, določevala plače, najemnine, obrestne stopnje, dividende in sploh izvajala samostojno gospodarsko politiko.
Proti temu zakonskemu predlogu so nastopile skoraj vse stranke, ki so zastopane v rimskem parlamentu, čeprav imajo nekatere med njimi svoje predstavnike v vladi. Seveda so to izkoristili in-
formbirojevci, ld so predlagali nekaj dopolnilnih popravkov in so pri tajnem glasovanju tudi zmagali. Ker razpolaga vlada z absolutno večino v parlamentu, je hotel De Gašper! podšti ostavko celotne vlade, vendar tega ni storil. Pri glasovanju o .končnem besedilu zakona je zmagala vlada, čeprav le s 7 glasovi večine.
Alcide de Gasperi se je rodil leta 1881 v Trenti. Že leta 1911 je bil izvoljen v rimski parlament. Leta 1919 je postal član Direkcije Don Sturzove ljudske stranke, prednice današnje demokrščanske stranke. Pod fašizmom je bil sekretar papeževe biblioteke v Vatikanu!
Med drugo svetovno vojno je živel v ilegali v Lateranu, kjer je izdajal list »II Popolo«. De Gasperi že skoraj štiri leta nepretrgoma načeluje italijanski vladi.
Nehal UKašcn! o fleMi deiaisitls svetov v kovinski Industrie
Ko ocenjujemo uspehe delavskih svetov in upravnih odborov v nekaterih kolektivih kovinske industrije, je potreba pogledati tudi pomanjkljivosti v dosedanji dejavnosti teh organov. Z vedno večjim poglabljanjem demokratičnosti v naši družbeni ureditvi in borbi proti birokratskemu odnosu do reševanja nalog v proizvodnji in problemov se neprestano krepi patrioiična zavest delovnih ljudi.
To je nazorno potrdil plenum tovarniškega odbora sindikata, ki je pred nedavnim _ bil v ^Litostroju« v Ljubljani. Delegati so ugotavljali, da je obstajala slaba povezava med sindikalno organizacijo. delavskim svetom, upravnim odborom. partijsko organizacijo in nekaterimi iz vodstva podjetja. Vodila se je neka tiha borba za kompetence, ki ie prišla do izraza tudi na skupščini sindikalne podružnice.. Kasneje, na samem plenumu, so razpravljali o tem, kdo ima večje kompetence: ali upravni odbor, delavski svet ali pa sindikalna organizacija in še morda kdo iz uprave podjetja. Te škodljive tendence so vsekakor kvarno vplivale na enotnost volje in akcije tako delavskega sveta, upravnega odbora podjetja, kakor tudi na. samo vodstvo sindikata.
Člani upravnega odbora podjetja bodo morali v bodoče bolj kot doslej upoštevati dobre in koristne predloge delavcev iz. proizvodnje. Naj navedemo samo en primer, ki je zelo značilen. Že nekajkrat je bilo posameznim članom upravnega odbora, kakor tudi odgovornim v oddelku predlagano, da bi v januarju in februarju bolj ekonomsko zaposlili strokovne delavce iz montaže, ki zaradi slabe organi-
zacije dela včasih nimajo polne zaposlitve v svojem oddelku. Prav nič čudno ni, če se zato drugi delavci upravičeno vprašujejo, zakaj nekaj desetin ljudi nima dela, medtem ko na drugi strani delavcev tako zelo primanjkuje. Nekateri tovariši so predlagali, da bi se formirale skupine, ki naj bi med tem časom izvršile pregled reparacijskih naprav, ki ležijo na odprtem prostoru, kakor tudi, da bi ogradili notranje skladišče z železno konstrukcijo. Toda vse to še ni sedaj rešeno, kar vsekakor slabo vpliva na razpoloženje delavcev, ki vedo, da stojijo v tem letu pred kolektivom Litostroja velike in odgovorne naloge našega plana 'elektrifikacije.
Da pa bodo planske naloge v tem kolektivu z uspehom izvršene, kar nedvomno tudi bodo, jamči visoka zavest delovnega kolektiva, ki se z dneva v dan vedno bolj poglablja v vodstvo gospodarjenja tovarne. Vsako podcenjevanje sposobnosti neposrednih proizvajalcev, to j'e delavcev, ni samo nepravilno, temveč je tudi v nasprotju s cilji in razvojem naše socialistične domovine. Sindikalna organizacija v podjetju bo morala v bodoče bolj energično reševati politiko službe delavske preskrbe in s tem dati vso podporo ljudski inšpekciji, ki se je v zadnjem času resno poglobila v ta in še nekatera druga gospodarska vprašanja.
Malo je delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, ki so pretresli vprašanje proizvodnih stroškov, naredili globljo analizo polne lastne cene, ali pa, da b*i se resneje zanimali za povečanja produktivnosti dela v svojem podjetju, kakor tudi, da bi analizirati vprašanje rentabil-
nosti podjetja. V kolikor pa so nekateri delavski sveti in upravni odbori podjetja to izvršiti, pa so se zadovoljiti le s formalnimi in zamotanimi poročili strokovnjakov. Zato se marsikje delavski sveti še niso v celoti uveljaviti.
V Mariborski livarni je posle delavskega sveta prevzel upravni odbor podjetja, ki samostojno rešuje vsa gospodarska vprašanja, kajti doslej se je delavski svet sestal le trikrat, kljub temu, da imajo vedno dovolj problemov, ki čakajo rešitve. V Utensiliji v Ljubljani je DS za-menjal predsednika upravnega odbora, kateremu je izrekel kolektiv na izrednem sindikalnem sestanku nezaupnico, ker ni imel pravilnega odnosa do ljudi, kakor, tudi ne do ljudske imovine!
Velika večina delavskih svetov in upravnih odborov kovinskih podjetij z vso smelostjo in odločnostjo rešuje še zelo zamotana gospodarska vprašimja in si na vso moč prizadeva, da bi kolektivi čimuspešneje izvršiti svoje obveznosti do splošnih planskih nalog. Nedvomno pa so se doslej najbolj izkazati delavski sveti v tovarni- avtomobilov v Mariboru, v Iskri Kranj, Unitas Ljubljana,. DES-okrožna uprava Ljubljana, kjer so pravilno doumeli pomen in bistvo zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji. Pri delu delavskih svetov in upravnih odborov pa igra veliko vlogo predvsem aktivnost sindikalnih organizacij, ki morajo biti tolmač in mobiti-zator delovnih kolektivov za vso dejavnost na vseh področjih tako v tovarnah kakor tudi izven njih.	K. J.
ODGOVORI MARŠALA TITA
DOPISNIKU REUTERJA
Prejšnji petek je maršal Tito odgovoril na več vprašanj s področja naše zunanje in notranje politike, ki jih je postavil g. Preston, dopisnik agencije »Reuter«.
Gospoda Prestona je predvsem, zanimalo, kakšno bi bilo stališče naše države do pomoči zahodnih držav v primeru napada sovjetskih satelitov na Jugoslavijo, naše mnenje o Rdeči armadi, Atlantskem paktu, morebitni konferenci štirih zunanjih ministrov ter o ponovni oborožitvi Nemčije.
Maršal Tito je dejal, da bi v primeru napada vzhodnoevropskih držav na Jugoslavijo ne bili osamljeni. Zatorej ni potrebno, da pristopimo k Atlantskemu ali kakšnemu drugemu paktu, ker bi s tem storili samo veliko uslugo mformbi-rojevski propagandi.
V zadnjem času se število incidentov na mejah z informbirojevskimi državami ni povečalo, niti zmanjšalo. Ti incidenti, ki jih madžarski in drugi sovražniki naših narodov že skoraj tri leta uprizarjajo na naših mejah, so preračunani na to, da bi motili našo borbo za socializem in vnesli v naše vrste malodušje, preplah in vojno psihozo.
Ne delamo si nikakih utvar o tem, da želi Sovjetska zveza zavladati nad vsem svetom. Na drugi strani pa popolnoma drži, da je moč Rdeče armade v zadnji vojni igrala zelo pomembno vlogo v skupni zavezfliški fronti proti silam Osi. Dvomljivo pa je, če bi sovjetska vojska pokazala toliko junaštva in heroizma v morebitni novi vojni, ki bi bila napadalna in imperialistična.
Naši narodi ne bodo šli nikdar v boj za interese drugih, nimamo niti nobenih napadalnih namenov do drugih držav, odločne? pa se bomo postavili po robu vsakomur, ki bi poskusil ogrožati svobodo in neodvisnost naše socialistične domovine.
Za nas vojske sosednih informbirojev-skih držav ne predstavljajo posebne grožnje. razen v primeru, da bi se na njihovi strani pojavili >prostovoljci«. To bi pa pomenilo, da se je v vojno aktivno vmešala Sovjetska zveza, ki bi se s tem vzpostavila moralni obsodbi vsega miroljubnega človeštva.
Naši narodi iskreno zagovarjajo ohranitev svetovnega miru. Zato z zaskrbi j e-
Kriza francoske vlade še vedno ni rešena
Francija je brez vlade. Prejšnji teden je namreč odstopila Plevenova vlada, potem ko v parlamentu ni mogla prodreti z nekaterimi predlogi o novem volilnem zakonu.
V	Franciji so se doslej vršile volitve po proporciainem sistemu. S tem je bilo vsaki stranki praktično skoraj nemogoče, da bi si v parlamentu zagotovila znatnejšo večino. Zaradi tega so bile tudi zelo pogoste vladne krize, saj se skoraj, nobena vlada ni mogla obdržati dalje kakor 13 mesecev.
Letos bodo šli Francozi spet na volišča. Vsaka stranka si prizadeva, da bi bil novi volilni zakon, o katerem razpravlja parlament, sestavljen tako, da bi imela vsaka izmed njih čimveč možnosti zmage pri volitvah.
Od tod tudi nasprotja v zvezi z novim zakonom, ki so povzročila padec Plevenove vlade.
Kljub temu, da je predsednik republike Vincent Auriol že poveril mandat za sestavo nove francoske vlade predstavnikom skoraj vseh večjih političnih strank, dosedaj niti enemu izmed njih ni uspelo, da bi si pridobil naklonjenost oziroma podporo ostalih strank.
Informbirojevoi skušajo seveda čimbolj izkoristiti obstoječa nasprotja. Sekundi ra.jo zdaj enemu zdaj drugemu, samo do bi sejali spore, in tako onemogočili stabilizacijo političnega življenja v državi.
Kriza, ki traja že več kot teden dni lahko znatno oslabi vlogo francoske delegacije pri morebitni konferenci štirih zunanjih ministrov.
V	današnjem napetem položaju v svetu bi Francija nedvomno potrebovala enotno, močno in stabtino vlado in je torej stališče posameznih strank, ki trmoglavo zastopajo svoje stališče v zvezi z novim volilninuzakonom še toliko bolj nerazumljivo.
n os tj o gledajo v oboroževanje Sovjetske zveze in drugih držav vzhodnega bloka, ter menijo, da bi moralo biti to vprašanje predmet razpravljanja na morebitni konferenci štirih zunanjih ministrov.
Glede Nemčije je maršal Tito dejal., da bi morale velesile predvsem stremeti za tem. da se združi in ustanovi enotna in miroljubna Nemčija.
Vse tiste, ki verjamejo, da bo Sovjetska zveza spremenila kurz svoje politike do Jugoslavije, lahko imenujemo samo. optimistične naivneže. Vsekakor bi bilo to v interesu ohranitve miru v svetu, vendar moramo žal ugotoviti, da za to ne obstajajo nobeni znaki.
Zadnji dogovori v ČSR kažejo, da je češkoslovaško ljudstvo odločno proti praški vladi, ki predstavlja navadno agenturo moskovske birokracije. Odpor proti informbirojevski politiki, ki je prišel do zelo vidnega izraza predvsem v ČSR, pa nedvomno obstaja tudi v drugih državah vzhodnega bloka.
Na koncu svojega razgovora z g. Pre-stonom je maršal Tito odgovoril še na nekoliko vprašanj s področja našega notranjega življenja.
Novi kazenski zakon j e nedvomno n'a-ptedneiši od onega v SZ. kakor tudi od nodobnih zakonov v državah zahodne Evrope. Prednost našega zakona je predvsem v tem,ker je le-ta zgrajen na prepričanju, da je treba kriminaliste in druge moralno pokvarjene ljudi prevzgojiti, ne pa uničiti in brezsrčno likvidirati, kot to delajo Sovjeti s celimi narodi.
Maršal Tito je dejal, da nam je ameriška pomoč v živilih izdatno pomagala pri premagovanju posledic lanskoletne suše, vendar nam kljub temu še primanjkuje nekaterih živil, zlasti sladkorja, maščob in žita. To vprašanje bomo skušati rešiti’ ne da bi pri tem nalagali prevelike obveznosti našim kmetom.
V Parizu so se sestali
n3inBStPifei^zunsnjif?ministroy
V ponedeljek so se v Parizu sestali namestniki štirih zunanjih ministrov, ki imajo nalogo pripraviti dnevni red morebitne konference zunanjih ministrov.
Na prvi Seji sta bila predložena dva predloga dnevnega reda, in sicer predlog zahodnih sil in predlog SZ.
Po predlogu zahodnih držav bi bilo treba na konferenci štirih zunanjih ministrov raziskati vzroke današnje mednarodne napetosti, vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo in Nemčijo, ter vprašanje enotnosti Nemčije.
Po sovjetskem predlogu naj bi se obravnavalo vprašanje izvedbe potsdamskega sporazuma o demilitarizaciji Nemčije, vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo, umik okupacijskih čet m zmanjšanje ob o-roženih sil štirih velesil.
- Na drugi seji so zastopniki SZ kakor tudi zahodnih držav trdovratno vztraiali pri svojih predlogih. Gromiko je ves svoj govor posvetil ostrim napadom na zahodne države, katere je obtožil, da so krive za današnji napeti položaj v svetu.
Medtem ko so bili prvi komentarji precej optimistični, pa tega ni več ooa-ziti pri zadnjem Gromikovem govoru. Večina časopisov je mnenja, da ta predstavlja samo propagandni manever sovjetske diplomacije.
Vsekakor bomo lahko že v bližnjih dneh videli, v koliko ie SZ res do tega, da pride do konference štirih zunaniih ministrov, ki naj bi rešila vsa nasprotja, ki ločijo vzhodni blok od zahodnega, in s tem povrnila upanje miroljubnega človeštva v možnost ohranitve miru.
LETNA SKUPŠČINA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRAFIČARJEV BO V NEDELJO 1. APRILA 1951 OB 8. URI DOPOLDNE V DVORANI »GRAFIKE«
V februarju 1950 je naš delavski razred dobil nov zakon o socialnem zavarovanju delavcev, uslužbencev in njihovih družin. Ta zakon ni samo najboljši, kar smo jih do sedaj v pogledu socialnega zavarovanja imeli v Jugoslaviji, pač pa je eden najboljših, kar jih do sedaj sploh poznamo kjer koli na svetu. V tem zakonu se dejansko in materialno izraža velik napredek v naši graditvi socializma, saj je vsak naš delavec in uslužbenec popolnoma preskrbljen, kadar ga bolezen ali nezgoda za krajši ali daljši čas onesposobi za produktivno delo. Po prevedbi upokojencev in rent-nikov na z uredbo določene pravice, ki se sedaj izvaja pri nas, ne bo več delavca ali nameščenca, ki ne bi prejemal pokojnine, če je bil predpisano dobo kadar koli ali kjer koti v delovnem odnosu.
Dajatve, ki jih prejemajo delavci in uslužbenci, so tako ogromne, da so mnoge, celo strokovnjake, oplašiti, češ, od kje naj bi država vzela tako velike kredite. Sovražne parole »to so samo obljube« so se kmalu razblinile. V mnogih primerih, zlasti ob težjih obolenjih, nezgodah ati ob porodu, prejema namreč zavarovanec dejansko več, kot če bi delal,
V proračunu Zvezne vlade je bilo leta 1950 določeno za socialno in zdravstveno zaščito 23 milijard dinarjev, d o čim je v letošnjem proračunu že 26 milijard in 95 milijonov dinarjev, kar predstavlja več kot 15% vsega državnega proračuna. To je ogromno, ker proračun v socialistični državi zajema poleg celotne uprave tudi vso kapitalno graditev, obrambo države itd. Od tega je predvideno ' 334 milijonov za prevedbo staroupokojencev po uredbi, ki se je v teh dneh že pričela izvajati, eno milijardo 300 milijonov pa je predvideno za povišano število upokojencev, za otroške doklade, za noseče žene, za opremo novorojenčkov in za boljšo prehrano, mater.
Kako veliko skrb posveča ljudska oblast za socialno in zdravstveno zaščito (brez stroškov za bolnišnice, zdravilišča, zdravnike in zdravila), dokazuje že sam porast dajatev iz uprave socialnega zavarovanja v Sloveniji, ki so bile naslednje:
Pogledi na sodobna družbena vprašanja
Sindikati in socialno zavarovanje
nega zavarovanja in nadzorovati priznavanje pra zavarovancem in delo organov, ki so pristojni
	1939	1950
Plačila v času bolezni	23,169.000—	518,440.000,—
Porodniške dajatve	4,086.000,—	152,424.000.—
Pogrebnine	813.000—	16,035.000.—
Invalidnine (rente)	15,905.000—	93,031.000—
Odpravnine	164.000.—	19,528.000—
Pokojnine iz social-		
nega zavarovanja Pokojnine državnih	32,096.000.—	574,051.000,-v-
uslužbencev	ni podatkov	496,104,000—
Otroške doklade se	ni izplačevalo	409,923.000—
2
STRAN 'tz 9. marca 1951
V letu 1950 je bilo v Sloveniji 18v796 osebnih upokojencev, 16.824 družinskih upokojencev, in 7022 rentnikov (brez državnih uslužbencev). Otroške doklade so se izplačevale za 138.175 otrok. Odstotek bolnikov napram zaposlenim je znašal povprečno v Sloveniji leta 1939 — 2.93%. leta. 1949 pa 5.90%.
Vse te ogromne vsote so rezultat delovnih uspehov socialističnega tekmovanja naših kolektivov, ki vsak dan z delovnimi napori ustvarjajo materialne pogoj e tudi za dajatve pravic iz socialnega zavarovanja. Ne samo za nove tovarne, hidro-centrale, stroje itd., ampak tudi velik del družbene akumulacije, ki jo ustvarjajo delavci, gre za gornje namene. Nekdaj pa so vse dobičke delovnih uspehov spraviti kapitalisti v svoj žep.
Sindikalne organizacije imajo pri tem velike in odgovorne naloge. Predvsem morajo čuvati pridobitve socialnega zavarovanja, neprestano pojasnjevati delavcem, v kakšnem primeru in kakšne pravice jim pripadajo, hkrati pa preprečevati vsako škodljivstvo in zlonamerno izkoriščanje tistih, ki nimajo pogojev in si niso pridobili pravic. Tako pravico in dolžnost pri izvajanju socialnega zavarovanja daje sindikalnim organizacijam celo sam zakon o socialnem zavarovanju v posebnem —
V. poglavju, ko je v 106, členu rečeno: »Sindikalne organizacije imajo pravico sodelovati pri izvajanju social-

avic za
zadeve socialnega zavarovanja.«
Poleg važnih pravic in dolžnosti, ki jih daje zakon Centralnemu odboru ZSJ in glavnim odborom v republikah, da st avl ja jo predloge, sodelujejo pri izdajanju predpisov in navodil za izvajanje zakona itd., pa imajo zlasti okrajni in krajevni sveti, posebno pa podružnice v podjetjih in ustanovah po členu 1C8 — »pravico in dolžnost:
1.	sproti opravljati nadzor nad pravilnim izvajanjem socialnega zavarovanja in nad priznavanjem pravic zavarovancem, posebno glede zdravstvene oskrbe zavarovancev;
2.	dajati mnenje in pomagati voditeljem oziroma starešinam vseh podjetij in ustanov v vseh zadevah socialnega zavarovanja pri podjetjih oziroma ustanovah;
3.	dajati mnenja stalnim in višjim zdravniškim komisijam pri odločanju o prestavitvi zavarovanca na drugo delo, in o prekvalifikaciji;
4.	dajati mnenje voditeljem oziroma starešinam podjetij in ustanov pri odločanju o bolniškem dopustu;
5.	opravljati vse druge zadeve, ki so določene v tem zakonu in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,«
Prav tako imajo okrajni in krajevni sveti ter vse . podružnice po členu 109 »pravico sporočati voditeljem podjetij in ustanov ter okrajnim, mestnim in rajonskim poverjeništvom za socialno skrbstvo svoje ugotovitve glede -stanja, ki so ga našli pri kontroli, in predlagati potrebne ukrepe za iz-. popolnitev organizacije in delovanja socialnega zavarovanja v njihovem območju.
Voditelji oziroma starešine podjetij in ustanov morajo izpeljati predložene ukrepe, če pa jih ne izpeljejo, morajo sporočiti prizadeti sindikalni or. ganizaciji, da jih ni mogoče izpeljati in tudi utemeljiti, zakaj ne. V tem primeru morajo voditelji obenem sporočiti tudi svojemu prvemu višjemu vodstvu.«
Do sedaj večina sindikalnih organizacij teh
vprašanj ni zadovoljivo reševala. To so velike pra-
vice, ki jih imajo sindikalne organizacije do socialnega zavarovanja, in zajcon pravi, da je to tudi njihova dolžnost. Dolžnost predvsem v interesu zavarovancev, katerim se tu in tam še vedno godi krivica, ker ne poznajo predpisov in pravic, ki jim pripadajo. Prav tako pa je dolžnost preprečevati vsako izrabljanje in neupravičeno črpanje sredstev ter neodgovorno razmetavanje fondov državnega socialnega zavarovanja po za to pooblaščenih in odgovornih osebah. Prav v socialnem zavarovanju zlasti še prihaja do izraza zaščitna vloga sindikalnih organizacij Tu je treba ščititi interese zavarovancev na eni in zavarovanja na drugi strani.
Prav redki so primeri, da fia sejah sindikalne organizacije obravnavajo stanje izkoriščanja, organizacijo poslovanja, izdajanje odločb itd. iz naslova pravic v socialnem zavarovanju Skoraj nobeno sindikalno upravno poročilo, še manj pa poročila o tekmovanju, ne prikazuje, kako podružnica ter okrajni in krajevni sveti (KOS, O OS) sodelujejo in rešujejo probleme, ki nastajajo pri izvajanju socialnega zavarovanja. Zaradi takega neodgovornega odnosa do teh nalog in dolžnosti se člani sindikata le redko obračajo po pomoč in nasvet na svojo podružnico, zato pa jih je vedno več, ki iščeio pojasnil in pomoči pri višjih sindikalnih vodstvih, čeprav bi se problemi v glavnem lahko rešili bodisi v podjetju in ustanovi ali pa na okrajnem, mestnem ati rajonskem poverjeništvu za socialno skrbstvo.
Čeprav sta bila vsebina in pomen zakona o socialnem zavarovanju od njegove uveljavitve tolikokrat obravnavana, sindikalne organizacije svojih nalog še vedno niso vzele dovolj resno. Skrajni čas bi bil, da. se vse sindikalne organizacije zavedajo, da je socialno zavarovanje važno področje njihovega udejstvovanja, ne samo zato, ker imajo to pravico in dolžnost po zakonu, ampak zato, ker s tem delom lahko ogromno koristijo tako svojemu članstvu kakor zavarovanju samemu. Prav zato bomo v prihodnjih številkah »Delavske enotnosti »obravnavali, v kateri pristojnosti se rešujejo posamezne pravice in dajatve, določene z zakonom o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin.
Zakon je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ štev. 10/50 od 8. II. 1950 in v prilogi »Delavske
enotnosti« 3. marca 1960.
Žene so proslavile 8. marec
Včeraj so naše žene skupaj z vsemi demokratičnimi ženami sveta praznovale 8. marec j— mednarodni dan žena.
Letos'so miroljubne žene praznovale ta praznik v znamenju odločne borbe za ohranitev miru in neodvisnosti narodov.
Naše žene so si v veliki narodnoosvobodilni vojni same priborile socialno, politično in gospodarsko enakopravnost. Pri nas so žive ideje 8. marca.
To so naše žene že neštetokrat dokazale s svojimi velikanskimi uspehi pri socialistični graditvi domovine.
Tudi 18. marca bodo naše žene z glasovanjem za kandidate Ljudske ironte znova dokazale, da so proti sleherni vojni, da so za mir, svobodo in neodvisnost naše socialistične domovine.
Ob obletnici šahovskega načina tekmovanja
Delovni kolektiv predilnice in tkalnice v Mariboru je imel v nedeljo 25. februarja skromno proslavo, na kateri je predsednik sindikata razglasil dosežene rezultate drugega dela tekmovanja v počastitev 10. obletnice OF.
Na ta dan je minilo eno leto, odkar so začele brigade PT po zamisli tov. inženirja Burgerja medsebojno tekmovanje po šahovskem načinu.
Da so brigade delovnega kolektiva PT pristopile k tekmovanju pripravljene, je razvidno iz doseženih uspehov. Tako je v I. kategoriji dosegla predilniška brigada Kocbek Terezije 2. mesto, brigada F a š i n g Urše 4. mesto in brigada S i m en č i č Olge 5. mesto. V II. kategoriji pa je zasedla brigada J e 1 en Francke 1. mesto, brigada tov. Baloh 4. in brigada Ules 5. mesto. V III. kategoriji je zavzela brigada V a k e Marije prvo mesto.
Tkalniške brigade so morale pri svojem tekmovanju premagati precejšnje tehnične ovire. Kljub temu pa so imele lepe uspehe. Tako je v III. kategoriji zasedla brigada »Rdeča« 3. mesto, v IV. kategoriji pa brigada »Pohorska« 1. mesto, »Koroška« 5. mesto in »Bistrica« 6, mesto.'
Velik delovni polet, ki ga kažejo vse brigade, je zagotovilo, da bo končni uspeh dober.
Ob koncu proslave je sledil spored SKUD Slave Klavore. Moški pevski zbor je ubrano zapel 6 pesmi, folklorna skupina pa je predvajala gorenjske, štajerske in panonske plese	T. R.
»Slovenska matica" oživela
»Slovenska matica«, ki je že med prvo vojno, še bolj pa v razdobju od prve do druge vojne letno izdajala za svoje naroč-. nike leposlovne in znanstvene knjige ter razne publikacije, je z letom 1941 stopila v kulturni molk in prenehala — v soglasju z Osvobodilno fronto — s svojimi delovanjem. Po osvoboditvi je stala pred žalostnim dejstvom. da je porabila ves svoj kapital, zaradi česar ni mogla spet vzcvesti v isti razmah, kakor ga je imela prej. Izdala je sicer nekaj knjig, a naročniški sistem se je podrl —• bilo je videti, kot da bo konec te naše pomembne ustanove. Mnogoteri naši kulturniki — pa tudi naša ljudska oblast sama — so spoznali, da bi bilo v redu in prav, da bi ta. naša kulturna institucija, spet zasedla tisto mesto v našem kulturnem življenju, kot ga je že imela, in še več, da se preosnuje v izdajateljsko institucijo posebne vrste. Zato se je lansko leto osnoval odbor z namenom, da bi oživeli »Slovensko matico«, jo preosnoval v njenem jedru, postavil primeren načrt izdajanja knjig in omogočil delovanje. Pod predsedstvom dr. Antona Melika je odbor na raznih sestankih, disku; sijah in pogovorih postavil program novi »Slovenski matici«, ki vsebuje načelo, da bo »Slovenska matica« izdajala vredna domača in tuja leposlovna dela, poleg tega pa še tista znanstvena dela, ki ne spadajo strogo pod izdajo »Akademije znanosti In umetno; sti«, niso pa tako popularno pisane, da bi jih lahko izdajale založbe v svojih ljudskih izdajah. Delo, pri katerem je priskočila na pomoč Državna založba Slovenije do tedaj, ko se bo »Slovenska matica« lahko osamosvojila. se je takoj začelo. Dela, ki so postavljena v načrt, so že bila deloma dana v tiskarne, druga, pa še pridejo na vrsto, tako da bo »Slovenska matica« letos in prihodnje leto dala tole knjižno žetev:
Goetheja »Ifigenijo na Tavrldl« v prevodu pesnika Frana Albrehta, biografski roman poljskega književnika Jastruna »Adama Mlcklewlcza.« ki ga je prevedel znani poznavalec poljske literature pesnik France Vodnik, dr, Ivana Prijatelja »Eseje« I. del, z uredništvom dr. Antona Slodnjaka, kjer
bodo zbrana razmotrivanja o dobah in možeh naše umetniške rasti. Zbornik o prote-stantovskl književnosti, ki ga je uredil dr. Mirko Rupel in ki bo tako najlepši spomenik za proslavo 400 letnice prve slovenske knjige in -dr Izidorja Cankarja »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, III. del, ki ji bodo sledili nadaljnji deli. tako, da bomo v doglednem času dobili Slovenci popolno delo iz tega okrožja likovne umetnosti. Poleg teh pa izideta, še dve pomembni knjigi:	Silvija S. Kranjčeviča »Izbrane
pesmi« v prevodu Alojzija Gradnika in z uvodom dr. Emila Štamparja ter »Spomini« prof. dr. Matije Murka. Vse te knjige izidejo letos.
»Slovenska matica« si je postavila tudi za naslednje leto svoj načrt. Kot najvažnejše bi omenili, da izide Dantejeva »Božanska komedija« v predelanem prevodu dr. Josipa Debevca, kar bo vsekakor ed*n naj večjih, dogodkov v naši prevajalni zgodovini, nadaljevalo se bo delo dr. Antona Melika »Slovenija«, ki izide s svojim II-zvezkom, ponatisnila se bo »Zgodovina Slovencev« dr. Milka Kosa, izšla pa bti prepotrebna »Zgodovina elovensega slovstva« dr. Antona Slodnjaka, ki bo ilustrirana in dopolnjena z vsemi novimi izsledki, nadaljevala se bo že omenjena »Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi« dr. Izidorja Cankarja, vmes pa bodo izšle še druge knjige, kakor iz prirodoslovja (dr. Pavel Grošelj), razna pesniška, epska in dramska dela itd.
Iz tega sledi, da je »Slovenska matica.« popolnoma oživela, še več, razširila je svoj načrt, tako da bo s polnimi rokami delila kulturne vrednote med slovenski narod. Spremenila bo tudi sistem razdeljevanja. Xe bo se več naslanjala na naročniški kader, kakor prej, temveč bodo knjige po izidu na razpolago vsakomur; le kdor se prijavi prej, ima to prednost, da jim bodo knjige rezervirane za določe-n čas. Knjige tudi ne bodo, kot. je bila tradicija, izšle istočasno, temveč bodo izhajale druga za drugo, vsekakor Pa v predvidenem obdobju.
Doe pesniški zbirki
Žene na dnevnem kopu v Trbovljah
Veliko predvolilno zborovanje mladine v »Litostroju«
1. marca je bilo v delavskouslužben-6ki restavraciji »Litostroja« veliko predvolilno zborovanje II. rajona Šiška. Več kot 500 naših delovnih ljudi, mladincev je zasedlo prostore restavracije in z zanimanjem poslušalo izvajanje govornika.
Zborovalce je pozdravil sekretar rajonskega komiteja in kandidat za Ljudsko skupščino LRS' Zupet Avgust. Govoril je o zunanjepolitičnem položaju in o borbi naših narodov za mir. Precej je obravnaval o delu naše mladine,x na katero zadnje čase pada kritika. Govoril je tudi o delu na progi Doboj—Banja Luka in priporočal, da se te delovne akcije udeleži tudi mladina II. rajona.
Mladina iz »Litostroja« je na zborovanju sprejela Obveznost, da bo tekmo-, vala in sicer, da bo zboljšala, mladinsko organizacijo, organizirala v podjetju 7 centralnih in 30 manjših predavanj. Predvsem pa bo organizirala in ustanovila mladinski pevski zbor. V proizvodnji bo sestavila 7 proizvodnih mladinskih brigad, od tega 3 v livarni, po 2 pa v orodjarni in ključavničarski delavnici.
Sam »Litostroj« je dal kandidata 119. volilne enote tovariša Turka Dušana, petkratnega udarnika, odlikovanca z redom za hrabrost, redom zasluge za narod III. stopnje in medaljo zasluge za narod. Namestnik kandidata je Grtavner Stane, tudi iz »Litostroja«,
NOVA ZMAGA VELENJSKIH RUDARJEV
Na pobudo direktorja rudnika lignita v Velenju tov. Nestla Zganka je delovni kolektiv rudnika nedavno dosegel nov rekord v proizvodnji. V tekmovanju za 10. obletnico OF so velenjski rudarji dosegli najvišjo proizvodnjo, od kar obstoji rudnik, saj so izkopali v enem dnevu 2537 vozičkov lignita. To predstavlja 158%. napram povprečni dnevni proizvodnji v lanskem letu.
Tekmovanja se je udeležil ves delovni kolektiv. V počastitev 10. obletnice OF so napovedali tekmovanje rudnikom Trbovlje, Hrastniku, Zagorju in Senovo.
Tekmujejo v povečanju proizvodnje, zmanjšanju neupravičenih izostankov z defa, zmanjšanju nezgod ter v varčevanju z materialom. Tekmovanje se je začelo v začetku januarja.	K. T.
Obiskan smo RUDNIK KHOLIHH V ČRNI
Rudnik kaolina v Črni leži 8 kilometrov od Kamnika v smeri proti Gornjemu Gradu. Ob cesti v Črni stoje mogočna poslopja velike čistilnice, kalorične in zračne sušilnice, upravno poslopje, rudarski dom, razne delavnice, v hribu nad cesto pa stoje rudarske stanovanjske hiše.
Predsednik delavskega sveta tovariš Urh Vinko, ie pravkar pripravljal prikupno sejno dvorano, ves nasmejan je rad odgovarjal na različna vprašanja ifl je povedal tole:
»Kaolin je sila važna ruda. Potrebujejo ga tovarne papirja, kemične tovarne in keramična industrija. In ker je naš rudnik edini rudnik kaolina v Jugoslaviji, kar dežujejo naročila in krepko moramo pljuniti v roke, da dosegamo in presegamo plan. Za zdaj imamo 3 jame: glavni rov, Pirčevo jamo in osnovni rov, ki se na novo odpira in ki nam je jamstvo, da bomo s temi tremi rovi kopali kaolin še leta in leta, vmes pa bomo odpirali nove. sai so vsi ti. hribi, ki jih vidite tu naokrog, polni kaolina. Lansko leto smo plan presegli za 4%, kljub temu, da smo zaradi sistematizacije zgubili 20 rudarjev. Tudi letos nam gre izpod rok; v januarju smo namreč plan presegli za 2%, februarski pa je že dosežen. Le s prevozom je križ. Imamo namreč le dva kamiona, enega 8-tonskega in enega tritonskega. Zaradi tega smo navezani na voznike, privatne kmete, katerim izplačujemo tudi po 40.000 dinarjev mesečno na vozninah. Če bi imeli še en kamion, ali pa da bi mogli tritonskega zamenjati za 8-tonskega, bi prihranili mesečno po 150.000 dinarjev. Torej, kakor rečeno, plan kljub tej težavi dosegamo, čemur gre zahvala dobri organizaciji dela in našim rudarjem, ki so kar po večkrat udarniki. Rudarji, kakor Ga-lin Ivan, ki je največkratni udarnik, To-min Luka,- Hribar Anton, Hlatinik Lovrenc. Medvešček Janko, Pusfoslemšek Jože in drugi, pa delavke Sušnik Francka, Sušnik Marija, Pirc Mara itd. pa so nam jamstvo, da bo šlo z istim poletom tudi naprej.«
Rovi so od čistilnice oddaljeni po če-trt ure, čistilnica pa se mehanizira. Za-mmivo je. kako se ruda v vodi raz-mehča in kako teče po koritih, v katerih se. seveda pesek in druga primes, čisti kaolin pa teče v velike bazene, Iz teh ga črpajo v stiskalnice, kjer ga stisnejo v plošče 80/80 cm 2 cm debele. Stisnjene plošče odpremijo nato v sušilnice, ko pa so posušene, jih takoj natovorijo in odpeljejo na postajo v Kamnik ali v Domžale za potrebe naše industrije.
Kakšen je bil rudnik, ko ga je prevzela ljudska oblast, pripoveduje direktor rudnika Karničnik Anton, ki je 25 let kopal premog, po rudarski nesreči nekoč pa odšel v rudarsko šolo:
»Vsega tega, kar vidite tu, takrat ni bilo. Tamle, kjer stoji naš lepi rudarski dom, je bil star hlev, upravnega poslopja, razen ene pisarnice ni bilo, ni bilo tudi nobene stanovanjske hiše. prav tako ie bila čistilnica zanemarjena in majhna. Vse to smo napravili mi, ko je rudnik Postal naš. Poglejte grafikone! Tu vidite, kako nizka je bila produkcija leta 1931. Toda že v letu 1945 začne rasti in se neznansko dvigne leta 1946, raste naprej in poglejte, lansko leto dosežemo 10 krat
večjo produkcijo kot je bila leta 1945! Posebno pozornost posvečamo rudnim investicijam in damo samo za raziskovanja ležišč letno po 3 milijone dinarjev. Ko smo rudnik prevzeli, smo imeli ležišč za 4 do 5 let, danes pa smo zagotovljeni že s temi dosedanjimi izsledki za 50 let! Samo od leta 1946 do danes smo dvignili proizvodnjo za 206% in jo bomo še dvigali ob novih rovih in novih rudarjih. Rudarjem posvečamo največjo pozornost. Postavili smo jim dom in v njem menzo, dve družinski stanovanjski hiši z 12 stanovanji, samska stanovanja, magacine in napeljali elektriko. Zdaj imamo 200 rudarjev in delavcev. Nekateri so domačini, večina pa jih je iz drugih krajev: Štajerske, Prekmurja, Bele Krajine. Zdaj uretuiemo separacijo na 12.000 ton letne Pi^roduie, saj iz izkopane rude dobimo le 2o% kaolina. Prav tako bomo vso pre-■ delavo mehanizirali.«
V rudarskem domu se je trlo ljudi. Prišli so na obe predstavi tudi po 3 ure daleč. Nagnetli so se do zadnjega kotička in napeto sledili tragediji Mraka »Rdeči logan«, ki so jo Robovei odigrati z vso resnostjo in doživetjem. Tu in tam se je kdo nasmejal ob najbolj tragičnem dogodku, pa ni čudno, saj so šele prvič videti resno delo, edino, kar jim je bilo prikazanega do 'sedaj je bil »Začarani
ženin«.
O vsem tem je pravil predsednik kul-turnoumetniškega društva »Mirko Jerman« tov. Pustoslemšek Jože tole:
»Ko smo ustanoviti društvo se sprva nismo znali pomagati. Nato smo sklenili osnovati pevski zbor. Toda kateri pevovodja bo prišel v ta zapuščeni kraj? Nato smo odprti knjižnico, si kupiti okrog 200 knjig, potem pa smo postaviti dramski odsek in naštudirati, če smem to reči, burko »Začarani ženin«. Kaj hočete! V rudarski dom smo v prostorih postavili zasilni odrček, soba je kot vidite majhna — in prav zato ne pride k nam nihče gostovat. »Ivan Rob« je prvi, ki je to storil brez vsakega pomisleka. Toda drugo leto bo že boljše. Iz velike barake, kjer so zdaj mizarske delavnice, bomo napraviti začasno dvorano, ki bo petkrat in več bolj prostorna, oder bo stalen, povezati se bomo z drugimi društvi. Trdno sem prepričan, da bo šlo!«i
Rudarji, delavci, delavke, kmetice, otroci so se vsuli iz 'dvorane, direktor-rudnika kaolina v Črni pa se je od Ro-bovcev poslovil s tčmile besedami: »V imenu rudarjev se vam zahvaljujem za obisk, s katerim ste našim ljudem dali tako lepa doživetja. Upam pa, da tudi v naprej ne boste pozabili in boste še prišli med nas, na kar vam kličem naš rudarski: srečno!«
Pakete le treba pravilne odpremill
pa ne bo jeze ob predaji na pošti
Novi poštni predpisi za paketno službo, zaradi katerih pošte zavračajo slabo ali nepravilno opremljene pakete, so vzbudili med pošiljatelji precej jeze. Ker je vzrok jeze večinoma nepoznavanje poštnih predpisov, je uredništvo zbralo nekaj kratkih nasvetov, ki bodo koristili vsem pošiljateljem paketov.
ZUNANJA OPREMA PAKETA
Naslov prejemnika mora. biti napisan oez sredino na spodnjem desnem delu paketa, naslovna posta pa v spodnjem desnem kotu z jasnimi debelimi črkami brez okrajšav. Naslov pošiljatelja se napiše v zgornji-levi kot m ga je treba obrobiti. Naslov na paketu ne sme biti napisan z navadnim svinčnikom Oba naslova naj pošiljatelj napiše tudi še na poseben list papirja, ki ga ' vloži v paket.
Na vsakem paketu je po predpisih treba označiti tudi vrednost vsebine, ki-.mora odgovarjati ceni stvari, ki jih pošiljatelj v paketu pošilja.
Za zavojnino se lahko uporablja pri paketih do vrednosti 2.000.— din dvojni zavojuj papir, različne škatle, zaboje, košare, kletke ipd., če pa je paket vreden več ko 2.000.— din. pa le platno ali druga tkanina, škatla iz lbsa ali pločevine, košara, sod. pletenka ipd.
Vsak paket mora biti navzkriž povezan z močno vrvico ali motvozom ter opečaten oziroma zaprt z gumiranim trakom, zalep-nieo, pečatnim voskom ali s pločevinasto plombo (če je vrednost do 2.000.— din, če pa jo večja pa samo s pečatnim voskom). Ker vrvica olajšuje poštnim uslužbencem manipulacijo s paketi, pečat ne sme seči čez vrvico, temveč mora-samo zapirati zavojnino. Za pečatenje je prepovedana uporaba koketna skupščina sindikata kovinarjev za Slovenijo bo v dneh 31. marca in L aprila 1951 v Titovih zavodih »Litostroj« v Ljubljani, Začetek ob 16. uri.
Delegati naj si pravočasno izposlujejo -tela prost dan za udeležbo na skupščini.
Sindikat kovinarjev Jugoslavije Republiški odbor za Slovenijo
vapcev in drugih predmetov. Vsak paket mora biti opečaten edinole s pečatnikom, kl rS.,',0 tre6a odtisniti tudi na spremnici.
uolika paketa ni predpisana, edina omejitev je, da seštevek dolžine, širine in višine paketa lahko znaša od 50 do ‘ 200 cm ter da je največja dovoljena teža 20 kg, za filme pa • 25 kg.
PAKET OPZIH!
7aAO££. pa SfAff i SO (SOUBiL /

Ce je vsebina paketa občutljiva, lahk< pošiljatelj zahteva, da pošta s paketom pazljivo ravna, za kar zadostuje, da n;, paketu vidno napiše »Pazi«, »Steklo«, »žive živali«, »Ne premetavaj«, »Filmi«, >Pa.zi radio aoarat« Ipd.
Slovenska literatura je v zadnjem času dobila dve novi pesniški zbirki. Zbirko iz znane in priznane pesnice Vide Tauferjeve, ki se je tokrat predstavila s cvetoberom svoje poezije, in za ime doslej sicer manj znane pesnice Maričke Žnidaršičeve, ki je zdaj stopila pred čitajoče občinstvo s prvo pesniško žetvijo in se z njo — lahko rečemo — kar vidno uveljavila.
Pesniško delo Vide Tauferjeve — »Izbrani listi« — je izbor iz dosedanjega dela. Nekaj pesmi je novih. Prvo, kar občuti bralec, je gladko tekoč pesniški jezilk in prizadevanje po dovršeni obliki. Ker podobe, ki jih pesnica stavi pred nas, niso neposredne, stvarne, življenjske, temveč podobe neke nove, v pesničini notranjosti več ali manj predelane stvarnosti, si mora pesnica ustvariti tudi tej svoji stvarnosti ustrezajoč izraz. Zato je ta izraz v svojem končnem učinku zakrit in nejasen, prepoln podob iz osebnostno trpečega življenja.
Pesmi Tauferjeve so dokaz, kako pogosto odmeva v duševnosti literarnega delavca neskladnost med osebnimi, subjektivnimi in neosebnim, objektivnim življenjem; nazorsko je Tauferjeva idealist in romantik, a ne tolikšen, da bi se njene literarne izjave povzpele do literarnega protesta ali obtožbe, temveč se prej vdano skrušijo v otožnostnem pasivnem spoznanju neuspešnosti svojega boja. Pesnica zato niti ne poskuša izravnavati neskladnost med svoj o osebno bolečino in življenjsko objektivnostjo, pač pa se vdaja le opisovanju svojega trpnega duševnega stanja. Na bralca učinkuje taka pesem le kot lep opis; pesem ga ne pretrese.
Elementi, iz katerih raste pesem Vide Tauferjeve, so:	tišina, samota,
strah pred človeško majhnostjo Spričo »večnega nihanja«, spoznanje, da svet ni lep, da so ljudje brezčutni. Pesniške stezice, po katerih rahlo stopa muza Vide Tauferjeve, ne vodijo skozi hrup in šum našega življenja, temveč se vijejo na obronkih vsega dogajanja zadnjih let v nekem mističnem strahu pred človeštvu sovražnimi silami.	%
Verifikatorsk'0 spretno, vendar pa kar prenežno izpredene so pesmi v zvezi z naravo, ki budi v pesnici vrsto priložnostnih čustev in misli: Marsikatere podobe so ekspresionistično umetne in nenavadne: gore so bela strd, voda bobni kot smeh, veje so jokale, čoln se ziblje ko peruti čaplje, mesec sveti v breg s plamenom sveče, jaz sem le trta, sence boleče ječijo z menoj itd.
Oblikovno dovršen je zadnji del zbirke, ki odseva dogodke medvojnih in povojnih let statična, poetična predmetna opisnost, manj pa sproščena, razgibana, podirajoča im ustvarjajoča umetniška sila (Bratu, Deklica v mesečini, Jasmin, Rože, Žrtvam, Tovariš, Pomlad).
Celotna podoba Izbranih listov dokazuje, da je njihova avtorica v oblikovnem pogledu dogradila svoj pesniški izraz v dobri šoli narodne in moderne slovenske pesmi, idejno in vsebinsko pa se kot pesnica in človek oddolžila času in struji, ko je poet pel bolj sebi kakor ljudstvu, in sicer v jeziku, ki je besedo prilagodil svojim vsakdanjim -podobam.
Pesniška zbirka Vide Tauferjeve je izšla v 1500 izvodih pri Slovenskem knjižnem zavodu konec 1950.
V marsičem docela drugačna pesnica je Marička Žnidaršičeva, katere »Pesmi izpod Snežnika« so izšle v 1500 izvodih v Mladih poteh pri Mladinski knjigi v Ljubljani. e
Prvo, kar moremo ugotoviti pri novi pesnici, ki s,i je oblikovala pesniški izraz kot samouk, je dejavno živlienisko občutje. V tem se loči od Vide Tauferjeve, ki pravi o svoji pesmi: Raztrgana si kakor dan na dvoje. Z menoj: se smeješ in z menoj ihtiš, me vežeš trpko kakor smrt v ovoje, si kakor luč in kakor temen križ.
Žnidaršičeva pa poje Srcu, ki je občutilo viharje, obup in smrt, a zdaj vendar ne klone.
Prvi vtis pri branju Pesmi iznod Snežnika pravi še, daje njihova oblika mani iskana, izraz tu in tam še pogosto umetniško nedognan, vsakdanji, da rime večkrat šepajo, da je v^pesmih več praz-
nih doživetih besed in misli, da pa je v pesmih v splošnem toliko zdrave preproste življenjske sile da jo po pravici lahko pozdravimo. Prebiranje teh pesmi kaže da je Marička Žnidaršič kot samouk prikupen pesniški talent, da pa. potrebuje literarne šole, vzgledovanja pri velikih pesnikih, da si svoj izraz obogati in oplemeniti, kajti le tako se bo in bi se tudi sedaj že v marsikateri pesmi lahko izognila napakam, ki jih dela — iz literarne nepoučenosti, katerim pa se znajo šolani in rutinirani pesniki spretno izogniti.
Pesem M. Žnidaršičeve odmeva današnjemu času in realno odgovarja na dogajanje v družbi in naravi. O tem govore . poglavitni skupni naslovi njenih pesmi: Vihar, Snežnik, Pesmi o Cerkniškem jezeru, Pesmi ljubemu, Pomladni razgovor.
Notranjska pokrajina je z Maričko Žnidaršičevo dobila svojega prvega navdušenega pesniškega oblikovalca podobno, kakor so svojo rodno zemljo opevali nekateri ostali pesniki: Gruden, Kosovel (Kras), še,prej pa Jenko (Sorško polje!), Prešeren (O Vrba..) itd.
M. Žnidaršičeva oblikuje v pesmi tudi ljubezensko čustvo. Take pesmi so: Pesmi ljubemu, Svetla gaz, Slednjo noč, Ti bel; listi, Ure ljubezni, Himna ljubezni, Moj nočni gost... itd. Spominu slikarja in kiparja Nikolaja Pirnata je posvečena pesem: Obljubil si da boš prišel... ; pesem dokazuje spretno in zrelo oblikovanje toplega doživetja, ki se budi v pesnici ob lepotah notranjske pokrajine.
Pesnica je s svojo prvo pesniško zbirko »Pesmi izpod Snežnika« pokazala pesniško nadarjenost, življenjsko živost in temperament; njeno zdravje se kaže v tem. da korenini v resničnosti in domačih tleh, a bo iz teh tal še mo-rala
iskati svojo pot v svet. Žnidaršičeve ne muči bolestno iskanje neke namišljene globine, zato ji je priporočiti, da svoj realistični smisel še poglobi ob najboljših pesniških zgledih iz svetovnega slovstva in se posveti študiju narodne pesmi, Iz pričujoče pesniške zbirke je viden njen smisel za iskanje motiva, za realno preprosto in živo upodabljanje in za tekoč izraz Poglabljanje življenjskih izkušenj in literarni študij vsebinske in glasovne strani besede bosta — Upamo — njeno novo pesem umetniško obogatila in izčistila.
Slikarsko je zbirko preveč togo opremil akad. slikar Stane Kregar, reči pa je treba, da je tiskarska oblika črk v naslovih in ostali razvrstitvi neskladna; njihova primernejša oblika bi zbirko,lahko še polepšala.	—sjž—
»Zena s trojnim življenjem«
Ameriška produkcija »Warner Bross« jo. v letu 1940 izdelala film »Žena s trojnim življenjem« po scenariju Caseya Robinsona tn v režiji Anaiola Litvaka. Filmsko glasbo je zložil Mas Steiner, glavni vlogi pa sta Igrala Bctte Davis in Charles fiojer. Če postavimo, da prava umetnina nastane v popolni soglasnosti vsebine In oblike, vidimo prav v tem filmu, kako se celota razbije, kako se delo razblini, kako nastane strahotno navzkrižje, če je oblika dovršena in dognana, vsebina pa prazna tn neresnična. Režijska stran in Igralske ustvaritve v tem filmu so namreč na višku. Dognanost slike, preciznost prikaza, živo podane nastopajoče figure In nazadnje še skladnost glasbe, zvoka.. f°J°srratlj6 tn igre — vse t,o Je kakor čudovito brušena kristalna čaša, v katero pa je. zal natočena najslabša pijača vsebine: neverjetna zgodba, na solze množic preračunana sentimentalnost, zlagana romantika življenja, ukrivljenost zgodovine, hotč napačno prikazovanje družbene stvarnosti, vsa i . ,zmes najslabše literaturne pijače, ki sc lahko kosa z najslabšlml izdelki kiča. ttori vsebino filma, ki je s tem Izgubil vsa umetniško vrednost tn je kljub popolni obliki postni neumetniški, prazen, zlagan In morda ustvarjen samo za varanje množic.
Da so producenti film s tako vsebino ustvarili res zavestno, je dokaz, da so izbrali umetnika, kakor sta Charles Boyer in Rette Davis, ki naj bi s svojo dognano Igro dokazala, da je resnica laž. da je življenje drugačno, kot te in da je zgodovina taka, kot sl jo zamišljajo oni. Toda kljub dobri Igri In režiji tega niso dosegli — preveč zlaganosti se je nabralo na enem samem kupu.	J. k.
POZOR - SNEMANJE!
Od kratkega povelja »pozor, snemanje«, pa do zaključne besede v magnetofonskem posnetku poteče morda le pet ali deset minut. Katerikrat seveda ne gre tako gladko in je treba snemanje ponoviti.
Športni reporter pri delu
Toda to ni vse. Človek se namreč največ zamudi s pripravami, s spoznavanjem okolice objektov ki jih namerava opisati, z dogovori, z iskanjem učinkovitih šumov in š spoznavanjem kraja, objekta, ansambla, ljudmi, skratka vseh mrtvih in živih stvari, ki jih hočeš opisati ali pa bodo same spregovorile. Tu imam v mislih predvsem pravo reportersko delo, kateremu za delavnico ne služi dobro opremljen in udoben studio, marveč gigantski objekti naše petletke, v kateri so ti objekti, športnemu reporterju pa živa nogometna tekma ali skakalnica v Planici. Snovi je za dobrega reporterja povsod dovolj. Reporter, z drugo besedo radijski novinar, pa mora imeti obilo lastnosti, ki jih terja ta poklic: precej izobrazbe mora imeti, dobršno mero trdih živcev in tudi nekaj napovedovalca mora biti. Zamislite si samo njegovo delo na kakem gradbišču, v tovarni ali v hidrocentrali, kjer hrumijo stroji ali pa pravkar montirajo turbine, n. pr. v hidrocentrali Moste pri Žirovnici. Sam sem bil tam pred kratkim z magnetofonom in s tovarišem, ki skrbi za tehnično stran snemanja. S šefom gradibšča, inženirjem Omerso, sem se dogovoril, da mi bo kot star Izkušen strokovnjak za vodograd-nje, dal nekaj odgovorov na vprašanja, ki zanimanijo našo najširšo javnost. Kmalu sva se sporazumela in sem se zato lotil drugega posla. Začel sem iskati šume, ki so najbolj značilni za gradibšče in ml bodo najbolje služili za zvočno kuliso. Kot nalašč se je od drugega brega oglasil/e zdaj pa zdaj prekinjeno drdranje vrtalnih naprav. malo dalje od nas pa bučanje kompresorja, ki te naprave poganja. Poleg mene je stal žerjav — velikan, vendar ni bilo čuti njegovega težkega hrumenja. Prosil sem zato mehanika, ki se je zibal visoko nad menoj v kabini žerjava, naj ga požene. Storil mi je to uslugo in imel sem zdaj vse šume, ki sem jih želel. Kar je najvažnejše, mi je še manjkalo. V te' šume, ki ne smejo biti sami sebi namen, sem moral nekako vriniti jedro posnetka, razgovor z graditelji, pogovor med njimi samimi ali po neposredno zvočno reportažo. Za eno teh oblik sem se moral odločiti, ali pa za kombinacijo med njimi. Slednja je končno tudi obveljala.
Iz velike zmešnjave šumov, govora in vtisov mora nato reporter izluščiti elemente, ki naj bodo med seboj skladni, vsak za sebe pa stvaren in prepričljiv. Najčešča oblika reporterskega dela je ponavadi kombinacija med uvodno reportažo in med tako imenovanim živim delom, med dokumentacijo, t. j. izjavami, pričevanjem samih očividcev. Če se odločiš za tako obliko, je treba v uvodu poslušalca uvesti v dogajanje, s prepričljivim opisovanjem razsežnosti, kolorita in drugih izrazitosti, ki jih vidiš, pa ustvariti vtis, da smo vsi skupaj, ne samo reporter, v hidrocentrali ali na gradbišču. Ker je radijsko sredstvo prikazovanja edinole zvok, dobro služijo primerjave, kakor n. pr.: ta pregrada je visoka približno tako, kakor planiška skakalnica ali podobno.
Načrt posnetka je torej pred nami. ljudje so pripravljeni šumi izbrani. Še kratko posvetovanje sl tehnikom, ki je ta čas že nared, postavil je mikrofon in preizkusil šume, glasove in razmerje do mikrofona. Nato pade usodno povelje: »Pozor, snema-
;;
nje!« Zdaj šale ni več, vse mora teči gladko. če je le mogoče neprekinjeno. Treba pa je seveda, če se posnetek ne posreči začeti znova, potem ko je reporter ali tehnik snemanje ustavil. Reporter nato pusti teči trak, na katerega pride najprej reporterjevo opisovanje kraja, oziroma prostora, med njegov vezni tekst pa prepričljive izjave preprostih ljudi, izobražencev, delavcev, kmetov. Najbolje je, da govorijo ti ljudje na izust, brez kake pisane besede, kajti le tako vstanejo pred poslušalcem podobe živih ljudi, kakršne poznamo iz življenja. V nasprotnem primeru o lutnji nevarnost, da niso več niti prepričljivi, niti stvarni ljudje, kakršne potrebuje radijsko prikazovanje. Nekje na Dravskem
II
i	|
! NAPRAVA ZA MEHANIČNO * 1 IZMETAVANJE IZ STISKALNICE $
Kako enostavna naprava lahko pospeši proizvodnjo, kaže racionalizacija tovariša Blažiniča Viktorja iz tovarne »Metalbakelit«. Razni tipi naprav za izsekavanje z roko ne omogočajo povečanega in pospešenega dela, poleg tega pa predstavljajo tudi neprestano nevarnost, ker lahko stroj zagrabi roko. Z napravo tovariša Blažiniča pa so odstranili ročno pobiranje izdelkov, ki se . izdelujejo na tem stroju in zamenjali z mehaničnim izmotavanjem, kar znatno pospešuje tudi samo delo.
.j>olju smo pred krat-
naproslli preprostega kmeta, naj nam pove kaj o svojem življenju, ker so ga na okrajnem zboru OF zbrali za kandidata za volitve v Ljudsko skupščino. Takoj je privolil in že smo postavili mikrofon v njegovo hišo. Pričel je govoriti, pa ga je nekaj zmotilo in ni mogel naprej. Do sem Je govoril preprosto, v govorici domačega kraja, ki pa je bila kljub temu vsem umljiva. Snemanje smo morali ustaviti in smo se potem dogovorili, da si bo svojo izjavo napisal na košček papirja. Zdaj so šele nastopili križi in težave: prej tako preprosta, izvirna govorica se je na mah izrodila v enolično branje. Vsi napori, da bi to branje spremenili v pripovedovanje, so bili zaman. Snemanje smo morali opustiti.
Naprava v principu sestoji iz vzvoda, izmetalca (5), s koničastim koncem, nato iz izmetalca (4) in peresa izmetalca (6). Vzvod izmetalca (5) z dviganjem in spuščanjem matrice (XI deluje na zatik (4) tako, da ta z delovanjem peresa (6) izvrže predmet (3) s podlage matrice (2).

Planiški teden 1051
Planica je zaslovela po svetu že leta 1334, ko so bile na novi Bloudkovi skakalnici prve tekme v smučarskih skokih. Takrat sta bila od naših tekmovalcev najuspešnejša Palme (62 m) in Novšak (66 m) . Od prvega leta naprej prirejajo naši smučarji »Planiški teden«, ki se je razvil v tradicionalno mednarodno prireditev, za katero vlada tudi v inozemstvu veliko zanimanje.
16 let je v smuških skokih vodila Planica. Nikjer na svetu ni bilo skakalnice, na kateri bi bilo možno doseči take uspehe kakor pri nas. Lani pa so zgradili v Oberstdorfu na Bavarskem še večjo skakalnico od naše planiške, pozorišče svetovnih rekordov v skakanju na smučeh se je preneslo v Nemčijo. Inž. Bloudek se je sicer odločil, da bo tudi veliko planiško skakalnico povečal, vprašanje pa še ni popolnoma dozorelo.
Letošnji mednarodni Planiški teden traja od 7. do 11. t. m.
Začeli so preteklo sredo z mednarodnimi tekmami v slalomu, v četrtek je bilo tekmovanje v smuškem teku na 18 km, v petek pa je na vrsti konkurenca v smuku.
V soboto 10. t. m. bo štafeta v smuškem teku 4X10 km, v nedeljo pa bodo skoki na SO m skakalnici. Vsak dan vozijo v Planico posebni vlaki, ki jih organizira Putnik.
Največ zanimanja je med našim občinstvom • za nedeljsko skakalno tekmo. Jnž.
Bloudek je lani preuredil 80 m skakalnico, zdaj ima lepo oblikovan iztek, polkrožen nasip za gledalce in galerije za tiste, ki bi želeli gledati skoke od strani. Rekord planiške skakalnice ima Polda Janez z skokom 86.5 m. O Klančniku smo zvedeli, da ne bo nastopil, ker sl je na skakalnih tekmah v Blschofsho-fenu poškodoval ramo.
Konkurenca bo zelo težka. Poleg naših najboljših bodo nastopili tudi Nemci in Avstrijci. Švicarji so prijavili bivšega svetovnega prvaka Fritza T s c h a n n e n a, ki je bil nedavno na znameniti prireditvi v Oberstdorfu.
Vsak tekmovalec Jma v konkurenci pravico do dveh skokov. Kdor pade, izgubi toliko točk, da ne pride v poštev za najboljša mesta. Sicer pa je znano, da so Bloudkove skakalnice vselej izvrstno pripravljene in so zaradi tega padci zelo redki. Pri skokih ne gre samo za dolžine, temveč v enaki meri za pravilnost izvedbe, za lepoto ln sigurnost.	'
Planica na dan poletov
ZANIMIVOSTI
NOVI SKLADI PREMOGA V SLAVONIJI
Na obronkih planine Dilja, ki se razprostira od Brodskega Stupnika in Sibinja pri Slavonskem Brodu do Nove Gradiške se na prostoru več kot 40 km vršijo raztska-vanja za odkritje novih skladov lignita. Po dosedanjih ugotovitvah se pri Bilji nahaja več kot 4 milijone ton lignita, ki ima 2 do 3000 kalorij. Na mnogih krajih so skladi tega premoga debeli 4 do 5 m ponekod pa tudi do 16 m.
Kaj vemo o noju
Noj je danes naj večja ptica, velikih, toda v rasti zaostalih kril in močno razvitih nog. S svojimi dolgimi nogami se zelo hitro premika. V pesku, po katerem leta, pušča odtise svojih prstov na vsaka dva do tri pa tudi štiri metre. Noj se v teku lahko kosa z najboljšim konjem, pa ga pri hladnejšem vremenu in če tekma predolgo ne traja, tudi prehiti.
Noj je visok okoli 2.75 m, dolg od vrha
KOLIKO JEZIKOV GOVORIJO NA SVETU
Francoska akademija znanosti, ki je proučevala razširjenost posameznih jezikov in narečij, je v zvezi s tem objavila rezultate svojega raziskovanja. Po njenih podatkih se danes na zemlji govori 2796 jezikov. Če pa k temu številu prištejemo tudi izumrle jezike, tedaj se te število dvigne na 6.760 jezikov. Najbolj razširjen jezik je — če ne upoštevamo azijskih narodov — angleški, za njim pa sledi španski, francoski in ruski jezik.
NOV USPEH V BORBI PROTI RJI
V borbi proti rji na lokomotivah in vagonih, ki so izpostavljeni vremenskim ne-prliikam, so v laboratorijih iznašli novo sredstvo plaskoibit Namesto z barvo, se z njim namažejo deli, ki so izpostavljeni rjavenju. Z uporabo plaskoibita se prihrani polovica vrednosti dosedanjega mazanja in ena tretjina delovne sile. znatno se pa podaljša čas zaščite delov.
«1?
kljuna do konca repa pa je najmanj 2 m. Težak je čez 100 kg. Jajce noja je večje od jajc vseh ostalih ptic. Povprečna teža enega jajca znaša skoraj kilogram in pol, ali kolikor tehta 24 kokošjih jajc. Noj je bil nekdaj zelo čislan. Najdemo ga na egipčanskih slikah, start Asirci pa so ga spoštovali celo kot sveto ptico. Veliko množino teh velikih ptic so pripeljali Rimljani v Evropo in z njimi .	prirejali razne lovske
igre. Objestnost Rimljanov je neusmiljeno uničevala noje. Pripoveduje se, da je cesar Heliogabal znan tiran in razsipnež (218—222) dal za neko pojedino prinesti na mizo 600

nojevih glav, da jim pojedo možgane. Tirana Fimija v Egiptu so vozili vpreženi noji, ohranjena pa je tudi slika egipčanske kraljice Arsinoje. kako jaha na noju.
ŽIVLJENJE VRABCEV VEČINE LJUDI NE POZNA
Zaradi tega ker je vrabec naš najbolj navaden in najbolj razširjen ptič, ki neprestano obletava hišni prag. se za njegovo življenje ljudje prav malo zanimajo. To je tudi krivo, da se proti temu ptičku obnašajo tako neprijazno in ga dolžijo, da škoduje posevkom,	sadju in povrtnini. Ne	da se
•	oporekati, da	vrabec
—dela škodo na polju in vrtovih, vendar je škoda velikokrat mnogo manjša, kakor iz-gleda po navadnem opazovanju. Koristi, ki nam jih vrabec prinaša z uničevanjem tisočev in tis oče v črvov škodljivcev pa daleč presega tisto malo	škode,
ki nam jo povzroča na .	žitaricah, sadju	in po-
vrtnini. Zato bi z našim vrabcem morali postopati kot s prijateljem ne pa kot s sovražnikom.
Radioamaterski krožek Mariborske tiskarne najboljši v Mariboru
Na letni skupščini Radioamaterskega kluba v Mariboru je bil kot najboljši .ocenjen radioamaterski krožek tiskarjev v Mariborski tiskarni ter nagrajen z materialom za štirtoevni superhaterodinski radijski sprejemnik, trije člani krožka pa so prejeli knjižne nagrade.
Krožek v Mariborski tiskarni je pričel delovati prav pred letom dni ter ga sestavljajo izključno člani te sindikalne podružnice. Lani junija je 9 članov delalo praktični izpit iz osnovnega A tečaja, katerega so Opravili z odličnim uspehom, med njimi ena tovarišica.
Vratolomnost
»Meteorja 8<
Posnetek, ki ga prinašamo, prikazuje »Glositer Meteor 8t, kako se navpično dviga v času priprave, da izvede luping. Na sliki se vidi izredna gibčnost »Meteorja 8«, ki je bil posnet z nekega drugega meteorja, kateri je spremljal izvajanje lupinga.
»Meteor 8< nosi osem 45 kg težkih raketnih projektilov v dveh kanalih, ki so montirani pod vsakim krilom.
TEMPO — del razvojne prednosti je včasih tudi več vreden kot materialna prednost
Na mrzlem severu sta neki Jofte in Bjo-rek po hudo vročekrvni borbi partijo pripeljala do naslednje pozicije: črni na potezi je remiziral!
Čeprav ima beli trdnjavo in kmeta več, izkoristi črni dejstvo, da ima tempo več. to je, da je na potezi, za rešitev.
Kako? Uganite — poizkusite ali znate kombinirati; v prihodnji številki bomo objavili ali ste prav uganili!
Sedaj predelujejo snov, ki jo predvideva B tečaj, in sestavljajo tricevni sprejemnik. Sestajajo se dvakrat tedensko po 3 ure, včasih pa tudi trikrat na teden. Disciplinirani so in skoraj vedno vsi navzoči ter je to poleg močne volje po znanju, tudi pot k njihovim uspehom.
Rešitev zlogovne križanke
Vodoravno:
1. ba-la-da; 3. Sa-mo-a; 5. Ma-ri: 6. Vi-pa-va; 8. la-ma; 10. ka-ka-du; 11. Ti-ro-li; 32. o-da; 13. Ra-ci-he; 15., di-ne; 16. Ti-sa; 17. stor-ži; 19. ve-te-ran; 21. Da-ki-ja; 24. ges-la; 25. na-go; 26. ci-ka; 28. bo-ri; 29. ja-nu-ar; 31. ga-li-ca; 32. No-bel; 34. ma-ma; 35. mo-ka; 37. ka-me-ra; 39. E-ma; 41. ra-ni-ti; 42. sa-ti-re; 43. La-ba; 44. Lu-ci-ja; 46. ke-la; 47. li-mo-na; 48. va-le-ta.
Navpično:
1. ba-ri-ka-da; 2. da-vi; 3. Sa-va; 4. A-la-ro-di; 5. ma-kao; 7. pa-ja-ci; 9. ma-Ii-ne; 13. ra-sa; 14. Ne-stor; 16. ti-ran; 18. ži-da.; 19. ve-ge-ta-ci-ja; 20. Tes-la; 22. Ki-na; 23. ja-go-da-ri-ca; 27. ka-nu; 28. bo-li; 30. Ar-no; 31, ga-ina; 33. bel-ka; 34. »Ma-ra; 35. mo-ra-la; 36. Ka-ni-ba-li; 38. Me-di-ci; 39. e-ti-ke-ta; 40. ma-re-la; 44. pla-net; 45. Ja-va.
d .
Urejuje uredniški odbor — Glavni a rednik Tone Seliškar - Uredništvo telefon 45 38 ln uprava telefon 49 70, Maaarvkova 14 II v Ljubljani - Izhaja vsak petek. - Mesečna naročnina din 15.—» četrtletna din 15.—, polletna din 90 celoletna din 180,—	—
Štev ček položnice 604 90321 4. - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
$
učka — Vida Janežičeva
Tiho in temno stoji ob desnem bregu Ljubljanice poslopje, ki je bilo zgrajeno v dobi stare Avstrije za prisilno delavnico. Greh mimo, pa ga niti ne opaziš kljub temu, da je silno veliko. Park zakriva pročelje, živa meja na zunanji strani in vmesni vrt zagrinja visoko zidovje, ki obdaja notranjost z ločenimi dvorišči. Ko sem prišla v to hišo', sem spoznala, da izza zamreženih oken in debelih zidov ni nikakega izhoda. Kakor je hiša mrtva na zunaj, je živa v svoji notranjosti. Tisoči in tisoči so šli skozi njene ječe in hodnike, v dolgih dnevih brezupnega bivanja v njej so se pogovarjali s belimi stenami.
Bilo je lepo poletno jutro in sonce je lilo svetlobo in toploto preko črnih streh v malo predelno dvorišče, ko smo v vrsti^ stale in so nam delili čaj za zajtrk. V nasprotnem traktu, kjer so bili zaprti moški, je za zamreženim oknom stal mladenič, ki je dajal znake za naš hodnik: »Vido Janežičevo imajo na policiji, prignali so jo nazaj iz nemškega taborišča, bila je uklenjena — pozor,« Nič drugega. Spogledale smo se in prebledele, posebno tiste, ki smo jo poznale in smo imele veze z njo.
Vida je bilo čedno dekle, zavedna in korajžna politična delavka. Po poklicu je bila profesorica. Aretirali so jo v zgodnji pomladi l. 1944. Zasliševali so jo, mučili in nekaj dni nato mi je sporočila iz zapora: »Povej vsem našim, da je najboljše vse tajiti, nič manj in nič več udarcev ne dobiš, kolikor so ti jih namenili, če priznaš ali tajiš, če vse tajiš imaš prijetno zavest, da zaradi tebe ni nihče »padel notri«.
Pepejevci so poslali oboroženo stražo v Vidino taborišče in jo uklenjeno prignali na. policijo. Takoj so jo začeli zasliševati, ona pa je ponosno, uporno vse tajila. Dolge ure so jo zasliševali, ves večer, vso dolgo noč in ko se je začelo daniti so do smrti pretepeno prisilili, do je izpila neko pijačo. Pekli so ji, da jo bo to pomirilo, zraven pa so se ironično smejali. Takoj, ko je izpila, so jo odgnali v samotno celico v drugem nadstropju policije. Ni še dobro stopila v sobo, ko se ji je v glavi začelo vrteti in to s tako silo, da ji je jemalo zavest. Vida je bila dovolj pametna, da je takoj presodila svoj obupni položaj, da so ji dali omamno pijačo z namenom izkoristiti njeno polzaveslno stanje in iztisniti iz nje priznanje.
»Nisem bila in ne bon\ izdajalka« se je odločila Vida »pa čeprav žrtvujem svoje življenje«. Z bliskovito naglico je razbila kozarec in si z ostrim steklenim robom globoko prerezala žile na levi roki. Z močnim curkom je udarila kri iz velike rane, oškropila umazane stene samotne celice. Vida je z bolestnim nasmehom gledala na ranjeno roko in zagrnila jo je tema.
Ko se je prebudila se je znašla v ogromni sobi s šestimi praznimi posteljami. Hotela je vstati, pa ni imela moči. Oglasila se je pekoča rana v zapestju leve roke, ki je bila ovita s krvavo cunjo. Nepremično je ležala dolge ure in počasi se je začela spominjati ponov-
ne aretacije, zasliševanja in kako so jo prisilili, da je izpila grenko čašo omamne tekočine in temei ki jo je zagrnila.
V bolniških sobah so bile tri sestre. Sestra Cirenija, ženska brez srca, mala in okrogla, ki je prišla kot »dobro ver-zirana moč iz begunjske kaznilnice; mlada, kot šivanka ostra sestra Cirila, katera si je pridobila strokovno znanje za delo s pripornicami na ljubljanskem sodišču in sestra Dragotina, resnično dobra žena, ki je bila kazensko premeščena na to mesto. Naredila je neki prekršek umskega reda in prednica ji je rekla: »Za kazen greste na najslabše — tam so komunisti«.
Več kot mesec dni je Vida samevala v velikanski sobi. Po tem času so ugotovili, da se je Vida opomogla in premestili so jo v samotno celico v pritličju, ki ni imela nič oken, niti luči. Vzeli so ji vso obleko, v sami spalni srajci je prišla v to grobnico in tam ostala zopet en mesec. Dobro je bilo samo to, da smo imele z njo živ kontakt. Ponoči se je zdaj eni, zdaj drugi posrečilo za hip odpreti linico na njenih vratih, jo poklicati, ji povedati novice in ji izročiti kak priboljšek. Roka se ji je sicer zacelila, a kite so se ji skrčile in je imela levico pokvarjeno, čeprav je bila jesen sorazmerno topla, je Vida vedno tožila, kako jo zebe. Kako tudi ne, saj je bila še vedno zelo slaba, lačna, vedno sama v črni temi; vsa topla oblačila, ki smo jih stlačile skozi malo vratno linico niso mogla ogreti njenega premraženega telesa.
Neko noč ob enajstih pa je zaropotal policaj po njenih vratih. Rezko je odjeknilo po vsem dolgem hodniku: »Vida
Janežičeva — na zasliševanje«. Po vseh
sobah so se prebudile pripornice, v zgornje nadstropje smo dale znak o novici. Trdno sem prepričana, da nas je bilo več kot polovica, ki bi bile pripravljene iti namesto Vide na trnovo pot.
Policaj ji je prinesel obleko in zahteval,. da še hitro obleče. Njena roka pa je bila še vsa boleča in v celici ni bilo luči, zato smo prosile stražnika, naj jo izpusti v našo sobo, da ji bomo pomagale obleči se. Domobranec je sicer debelo pogledal, me pa smo ga vneto prosile in ga uspele pregovoriti. Vida je stopila v našo sobo, dvainpetdeset pripornic se je dvignilo, na vseh obrazih je zasijal prijazen nasmeh, izraz velike ljubezni — mučenici Vidi v pozdrav.
»Vida! Saj ne bo hudo, korajžna bodi, saj ne boli tako, če te tepejo, glej, kmalu, prav kmalu bo prišla svoboda«, sipo govorile, ko smo jo oblačile. Ko je bila gotova in je policaj že priganjal k odhodu, je Vida slovesno-resno rekla: Dekleta, hvala vam za vašo ljubezen,
toda črno slutnjo imam, da svobode ne bom dočakala«.
Nato je poteklo sedem dni in sedem noči, ko so Vido zasliševali. Junaško se je držala. V cvetljičnjaku je en dan pred odhodom povedala žalostno zgodbo svojega življenja. Nikogar ni imela na svetu,' ne očeta, ne mame, tudi bratov in sester ne. Imela je samo fanta, ki je bil partizan. Težko življenje jo je privedlo do tega, da je postala borec za pravice delovnega ljudstva.
Ko so tretji dan po njenem prihodu delili večerjo, je policaj glasilo klical Vido k lini, da ji dd jed. Vida pa se ni oglasila. Odklenili so celico in nudil se je grozen prizor. Uboga, zlata Vida je bila na koncu pograda obešena.
Kdo je to storil? Kdo je bil popoldne v njeni sobi? Tega pripornice nismo mogle ugotoviti. Vsaka izmeči nas pa si je o tem strašnem dejanju ustvarila svoje mnenje, katero je bila podkrepljeno z izjavo Hlebca, ki je pol ure potem divjal skozi naše sobe. »Proklete babe, kaj tako molčite nocoj, kaj ne, k srcu vam gre, ko pri sosedu šunka visi, ha, ha!«
Ob enajstih ponoči so Vido odpeljali. Naša srca so jo zvesto spremljala na poti iz živega groba v prerano gomilo.
[ STRAN ★ 9. marca 1951