PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 99 (6992) TRST, četrtek, 25. aprila 1968 25. APRIL 1 Danes se po vseJ praznu- i pela je morda v povojnih vihrah ■7 23- obletnica začetka vseljud- I in političnih zapletljajev, toda za-kega odpora proti nacizmu in (mrla ni nikoli. Ostala je živa, kajti fašizmu in osvoboditve Italije. Na a dan se je že dalj časa trajajoče odporniško gibanje prelevilo v obč-“iodpor, ki je pomenil dokončni, JJ^dvsem psihološki obračun in v Odločeni meri tudi stvarni obračun • fašistično preteklostjo. Italijansko odporniško gibanje f . VZkW° formalno s kapitulacijo asističnih oboroženih sil, prak-ično pa že s padcem fašizma 25. Jdnja 1. 1943, ker so začele nekatere politične skupine računati takoj na možnost pripravljanja obo-n°?i?ne. borbe Proti nacistom in Jihovim fašističnim podrepnikom, tzoruh oboroženega upora ni bil torej popolnoma spontan, ni ga arekovala samo stihija, temveč je .'kolikor toliko načrten. Konkretni rezultati odporniškega s banja najprej in nato vseljud-ke vstaje so se najprej pokazali a ravni spoznanja neobhodnosti sodelovanja med raznimi politič-Mi skupinami, ki so sestavljale edanji narodnoosvobodilni odbor “everne Italije, še bolj pa so po-Hab očitni, ko je bilo italijansko JUdstvo poklicano, da odloča o °doči ureditvi države, se pravi o monarhiji, ali republiki. Večina Judstva se je odločila za republi-0 m s tem tudi za ustrezno usta-'?• 'ti Predstavlja pomemben mej-•tvaV Z8odovini italijanskega ljud- _ Italijansko odporniško gibanje v hodnih pokrajinah države se je zelo zgodaj povezalo z narodnoosvobodilno borbo na Primor-em m v Sloveniji, že v prvih jnesecih leta 1944 je prišlo do sti-j°v tned predstavniki CLN in vo-J Skim partizanskim poveljstvom em rp° vol°ntari deila libertš« na ,:b strani ter političnimi in vo-mi zastopniki slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja na . bgi. Razna sporna vprašanja, t so neizgibno nastajala, so se eJevala skladno z načelom, da sk- potrebni skupni vsestran-, i napori za zlom nacističnih v fsšlstičnih nasilnežev ter ust-nti pogoje za plodno sodelova-ta ~nie^ Slovenci in Italijani. V ,) narhen so bili tudi podpisani ■ khvori za vojaško sodelovanje, t Wle — —,, /n vojasao soueiovanje, D ®9 zadevali posebno italijanske ftizanske edinice, ki so se bo-e v okviru narodnoosvobodilne 0js*te Slovenije. ,>rtč° vseh teh dogajanj je zem-^isno področje, kjer živimo mi ]23*®'ti in goriški Slovenci, postalo edno pomembno za ves nadaljuj’ r,azv°i- Ce so na eni strani bila .bik in nesoglasja, ki so imela ji® korenine v fašističnih in dlov ^stičnib konservativnih poj-jo^khjih o odnosih med «vlada-narodom» in slovensko v bjšlno, go pa na drugi strani van- 1 pog°jf za P'odno sodelo-(v, 'e v bodočnosti, za sodelovanje iste sllami> ki so se borile proti - ettlu sovražniku in za zmago de-aolje, svobode in enakoprav- •hokn bosti glav' med narodl- Prav ta je bila sJPa vzmet, ki nas je gnala v lst phi borbi z ramo ob rami proti ..bm sovražniku. To je bilo tudi hlatV° na®e borbe: nihče nikomur Vai)-ec’ toda prijatelj, brat in to-a£s soborcu. sVoja Pristna enotnost, ki sega s Sg koreninami globoko v du-cev ^Seb bivših partizanskih bor-v)st n Političnih delavcev in akti-°v' se ni nikoli izmaličila. Oto- kar so ljudje preživljali v časih strahot in nečloveških preizkušenj, nikoli ne zamre: ostane vklesano v njih srcih. Zato mi tržaški in goriški Slovenci pozdravljamo ta dan tudi kot naš dan. Ne stojimo ob strani, temveč stopamo z našimi soborci, prijatelji in somišljeniki z ramo ob rami, kot smo stopali nekoč v oboroženi borbi. Stopamo, kot smo stopali lani na nepozabnem partizanskem taboru v Bazovici, ki nam je vlil novega duha in poživel samozavest naših src. Nikoli nismo stali ob strani. Bili smo med prvimi, ki smo se dolga leta upirali fašizmu ter v tisti borbi mnogo žrtvovali. Bili smo med prvimi, ki smo se s puško v rokah dvignili proti fašistični strahovladi, še preden je bila ta strmoglavljena. Prav letos poteka 25. obletnica vseljudske oborožene vstaje na Primorskem, ki je bila zgodovinsko izredno pomembna za vse politično in drugo dognanje v tem delu Evrope. Naloge .-c) so bile tedaj pred nami, so bile ogromne ter so skoraj presegale naše moči. Toda le navidez! Naša moč je bila v ljudstvu: v partizanskih borcih, v aktivistih, v junaških dekletih kurirkah, v vseh plasteh našega ljudstva. Kjer pa je ljudstvo enotno, je ni sile, ki bi ga zlomila. Četrt stoletja tega velikega dogodka v zgodovini našega ljudstva bomo dostojno proslavili s številnimi svečanostmi. Povsod pa se bomo srečavali z našimi italijanskimi soborci, obujali z njimi spomine in utrjevali sodelovanje z njimi. Z nas bivše partizanske borce in za naše ljudstvo na Tržaškem in Goriškem je to sodelovanje še posebno važno, ker so kljub vsem naporom in prizadevanjem številna življenjska vprašanja nas Slovencev še ostala nerešena! Prepričani pa smo, da bo skupna borba prispevala k odločilni zmagi načel, za katera smo se borili med osvobodilno borbo: za enakopravnost med narodi, za svobodo in prijateljsko sodelovanje. Nekatera vprašanja, ki se tičejo neposredno bivših partizanskih borcev, so bila zadnje čase okvirno rešena s posebnim zakonom rimske vlade. To je bil pomemben dosežek, ki dokazuje, kako je potrebna tista enotnost, ki je bila značilna v času narodnoosvobodilne borbe. Utrjevanje te enotnosti, predvsem v zavesti množic je pogoj za še večje uspehe Ko danes proslavljamo 25. april in ko bomo jutri proslavljali 25. obletnico vstaje našega ljudstva, se zavedamo in se bomo zavedali, da je bila naša borba neločljivo povezana z borbo vsega človeštva, za svobodo vseh narodov v svetu, za mir. Zato stojimo danes na strani vietnamskega ljudstva, zatiranih narodov v Afriki in v Južni Ameriki. Prepričani smo, da se sporna vprašanja lahko rešijo samo s poštenimi pogajanji in ne s silo. Narod, ki tlači druge, ni svoboden in nosi v sebi kali razkroja in padanja. Nosi pa tudi kal vojne, ki bi v naših razmerah utegnila pomeniti propast človeštva. Mi pa smo se borili za mir, katerega bomo branili še nadalje z vsemi svojimi silami. V. K. NOVO OPOZORILO GLAVNEGA TAJNIKA OZN UTant obsoja ameriško stopnjevanje bombardiranja Severnega Vietnama Pozval je VVashington in Hanoj, naj se sporazumeta o sedežu razgovorov - Morda se bodo sporazumeli o Parizu - Nadaljujejo se močni spopadi na kopnem v Južnem Vietnamu NEW YORK, 24. — Glavni tajnik OZN U Tant je objavil za tisk izjavo, s katero opozarja, da nadaljevanje ostrih spopadov v Vietnamu onemogoča začetek pripravljalnih stikov med ZDA in Severnim Vietnamom. Zaradi tega poziva obe strani, naj u-stvarita ^ugodnejše ozračje« in naj se brez nadaljnjega odlašanja sporazumeta o sedežu razgovorov- Pri tem izreka mnenje, da sta Varšava in Pariz pripravna sedeža. U Tant ugotavlja, da je na podlagi dobljenih poročil zavzelo ameriško bombardiranje proti Severnemu Vietnamu v zadnjih tednih večio silo kakor kdaj koli v preteklosti, čeprav je področje napadov sedaj manjše. Nato nadaljuje: «So znaki, da se bodo boji na jugu zaostrili. Tako stanje je vse drugo kakor primerno za konstruktivna pripravljalne razgovore in jaz bi želel vroče pozvati vse neposredno vmešane v spopad, naj se trudijo, da ustvarijo ugodnejše ozračje. Poleg tega pozivam Washingtor. in Hanoj, naj se brez odlašanja sporazumeta o sedežu za pripravljalne razgovore.« Glede izbire mest i pravi U Tant: «Upoštevajoč javne izjave obeh strani glede izbire sedeža za te razgovore, se mi zdi, da se je možnost izbire sedaj skrčila na nekatera mesta in med temi bi po mojem mnenju Varšava in Pariz mogla bi- ti najprimernejša sedeža.« Na koncu ugotavlja U Tam, da so sedaj potekli že trije tedni, od kar so ZDA in Severni Vietnam izrekli pripravljenost na začetek pripravljalnih razgovorov. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja Robert McClo-skey izjavil časnikarjem, da so «sredstva za diplomatske stike s Hanojem še vedno odprta in jih je ameriška vlada nedavno uporabila«. Pripomnil je, da ni nobenega napredovanja glede sporazumov o sedežu sestankov. Predstavni* je izjavil, da je bil »oseben in neposreden stik« s Severnim Vietnamom in da je ameriška vlada poslala v Hanoj še drugo poslanico, od kar je pred enim tednom državni tajnik Dean Rusk predlagal petnajst morebitnih sedežev. Nato je izjavil, da so poskušali navezati neposredne stike med ameriškimi in severnoviet- iMiiiiiiiiiiHiiiiHiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMMiiinumiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiB Črnci demonstrirali proti McCarthyju WASHINGTON, 24 - Na podlagi poročila ameriškega pravosodnega ministrstva je bilo med neredi, ki so bili v ZDA po umoru Martina Luthra Kinga, 46 mrtvih. Poročilo so pripravile oblasti 76 ameriških mest. Med neredi je bilo 2561 ranjenih. Aretirali so 28.271 oseb. Smrtne žrtve so bile v trinajstih mestih. Lansko leto julija je bilo 43 mrtvih v Detroitu in 23 v Ne-vvarku. Občinski svet v New Yorku je danes soglasno odobril pravilnik, ki daje županu Lindsavu izredna po-ablastila, da v primeru potrebe razglasi stanje pripravljenosti za dobo, ki gre do petnajst dni. Poleg tega bo lahko prepovedal prodajo strelnega orožja, uvedel policijsko uro ter posebne omejitve za avtomobilski promet ne da bi moral o tem poročati občinskemu svetu. Lindsay je ponovil svoje stališče, da mora policija zelo omejiti uporabo orožja med neredi. V črnskem predelu mesta Newark je moral senator Eugene McCarthy prekiniti svojo volilno propagando, ker je več sto mladih črncev demonstriralo proti njemu. Očitali so mu, da je prišel k njim, «da dobi njihove glasove in ne da jim pomaga«. McCarthy je prekinil svoj ,l,l|i)iiiiiiiiii,iil,i„i„III1,,i,,i,iiii,,ain,,i,I,l„li„ilii,iiiiii,iiiiiali,li,i,„i,liii,iiimii,i„i„, „l|,n„ miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiifiiitiiitiiiiif minil DEL ZASEDANJA SKUPŠČINE OZN Afriško-azijske države zahtevajo naj se da prednost Jugozahodni Afriki Sklenile so, da drugače ne bodo glasovale za pogodbo proti širjenju jedrskega orožja - Mauritius postal 124. država članica {J!£W YORK, 24. — Danes po-se Je začel drugi del zatohla glavne skupščine OZN. Prva jejv.a dnevnega reda je bila spre-boSf„? , a Mauritiusa, ki je s tem vat 124. država članica OZN. ha ro prib°dnjih sejah bo skupšči-Hiu n'ene države so pozvale prednost „ skupščine, naj da pred-, Atriju prav' 0 Jugozahodni Afriki ke države, katerih glasovi hjenP pdločilni za odobritev omesti .Pogodbe, upajo, da bodo s važjlnrpSegla, da se posveti večja g ^ Jugozahodni Afriki. da borfAina -le kasneje sklenila, sajy6 u? .najprej obravnavali vpra-h°do j:Uzne Afrike, medtem ko lazširJapPravljali o načrtu o ne-Ptej ,, Ju atomske oborožitve naj-^ Politični komisiji. hfirgA^ki predstavnik v OZN Gold-? iVaA, danes nenadoma odpotoval e Pr« vi®1®11’ kljub ternu da se ^danin danes začel drugi del zale bi-ja SKupščime OZN. Goldberg kjer . včeraj v Washingtonu, “Phrisnn Je sestal s predsednikom ?ew Y°ni in se je nato vrnil v ,t>dojn • • °anes se je pred od-? tj T lz New Yorka pogovarjal ;kUpšisA?t’?n in s predsednikom jdpotoA^ OZN Manescom. Baje je se »7, p°novno v Washington. °b navA?Pet sestane z Johnsonom zocnosti Deana Ruska. Dom- nevajo, da bodo govorili o namu. Viet- Začetek konference v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 24. — Predstavniki 44 komunističnih partij so se zbrali v Budimpešti, da pripravijo mednarodno konferenco delavskih gibanj, ki bo v Moskvi proti koncu leta. Zasedanje v Budimpešti je nekako nadaljevanje posvetovanja komunističnih partij, ki je bilo tudi v Budimpešti februarja in marca. Tudi to pot so azijske partije večinoma odsotne LR Kitajske sicer nihče ni pričakoval, odsotni pa so tudi Severni Viet-ram, Severna Koreja, Japonska in Indija. Iz Evrope je zastopanih 18 partij; odsotna je ZK Jugoslavije in KP Romunije. Iz Latinske š-merike je 11 partij, odsotna pa je kubanska. Zoltan Komocsin, sekretrr CK madžarske partije, je s svojim govorom pričel popoldansko sejo pripravljalne komisije mednarodne konference komunističnih partij v hotelu Gellert. Delo se nadaljuje pri zaprtih vratih. 0 določanju zunanje politike SFRJ BEOGRAD, 24. — V odboru za zunanje zadeve m mednarodne od noše zvezne skupščine so poslanci nad pet ur danes razpravljali o osnutku tez, v vlogi in nalogah sveta narodov pri določanju in spremljanju zunanje politike. Splošno mnenje članov odbora je bilo, da bi zvezna skupščina morala bolj aktivno sodelovati pri ustvarjanju in razpravljanju o zunanjepolitičnih vprašanj, podobno kot je primer z drugimi, posebno gospodarskimi, kulturno-prosvetnimi, socialnimi, zdravstvenimi in drugimi vprašanji. Poudarjeno je bilo nadalje mnenje, da bi zunanjepolitični odbor moral zavzeti za to, da bi skupščina postala mesto za intenzivnejša in široka posvetovanja zveznih organov, zastopnikov republik, komun, delovnih organizacij in drugih družbeno-političnih činiteljev, ki so neposredno zainteresirani za vprašanja zunanje politike in mednarodnih odnosov. Podpredsednik zveznega izvršne ga sveta Kiro Gligorov je odpotoval danes na vabilo podpredsednika madžarske vlade Timara Mad. žaša v Budimpešto, kjer bo s pristojnimi madžarskimi krogi proučeval možnosti nadaljnjega razvoja dvostranskih gospodarskih odnosov. volilni govor kmalu potem, ko ga je bil začel. Demonstranti so obkolili avtomobil in McCarthy se je le s težavo rešil iz gneče. Vlada Venezuele odstopila KARAKAS, 24. — Venezuelska vlada je danes dala ostavko, ker so odstopili trije ministri manjšinske stranke Predsednik Leoni je pričel posvetovanja z večinsko stranko «aci'on democratica« za sestavo nove vlade. Tridnevna sindikalna borba v Španiji MADRID, 24. — Včeraj so raz. delili številne letake, ki pozivajo delavce na tridnevno borbo. Letake so izdale ((delavske komisije«, ki so dejanski ilegalni sindikat in sc v njih poziva, da delavci stavkajo v torek 30. aprila eno uro, zvečer pa naj se zberejo na štirih večjih trgih Madrida. Naslednjega dne napovedujejo tiho manifestacijo v osrednji ulici, v četrtek pa je ponovno predvidena stavka in zbiranje na trgu. V proglasu se pozivajo delavci na borbo proti zamrznjenju plač, zvišanju življenjskih stroškov in masovnim odpustov. V letaku je govor, da je sedaj preko pol milijona brezposelnih in se zahteva ustanovitev demokratične in svobodne sindikalne organizacije. Policija je uvedla vrsto ukrepov, da bi preprečila tridnevno sindikalno borbo. Zaprli so devetnajst predstavnikov ((delavskih komisij« in to že pred tremi tedni. Poročilo o zasedanju CENTO LONDON, 24. — Davi se je zaključilo zasedanje sveta ministrov CENTO. Kratko uradno sporočilo pravi, da je ohranitev miru in stabilnosti na področju, 'ki ga krije ta pogodba, omogočila stalno večanje razvojnega ritma v Iranu, Pakistanu in Turčiji. Sporočilo dodaja, da so ministri govorili o mednarodnih zadevah in drugih vprašanjih, ki se tičejo petih držav članic. Ministri so poudarili, da bodo nadaljevali in pospešili gospodarski in socialni razvoj na področju CENTO ter da bodo še dalje delali za mir in blaginjo na tem področju. Razpravljali so trdi o vojaškem vežbanju, o cestnih in železniških načrtih ter o programih za kmetijski razvoj v Iranu, Pakistanu in Turčiji. Proučili so tudi načrte za industrijski razvoj tega področja. Prihodnje zasedanje bo aprila v Teheranu. BERLIN,. 24. — Rudi Dutschke, ki že dva tedna leži v neki berlinski bolnišnici zaradi terorističnega a-tentata, katerega je bil žrtev 11. aprila, je danes prvič vstal s postelje. Zdravniki menijo, da je R. Dutschke želu dobro presta) to preizkušnjo Tudi DuL( hkejeve men talne reakciie so se v zadnjih dneh znatno izboljšale. VVASHINGTON, 24. — Veleposlanik Jugoslavije Bogdan Cmobmja, ki se je nedavno vrnil iz Beograr da, je obiskal včeraj tajnika za zunanje zadeve Deana Ruska, s katerim je v daljšem razgovoru razpravljal o ukrepih za nadaljnji napredek dvostranskega sodelovanja in izmenjal misli o položaju na Bližnjem vzhodu, v Vietnamu in o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. TURIN, 24. — Pred inštitutom za kemijo turinske univerze je prišlo danes zjutraj do kratkega pretepa med študenti, pri katerem je bil neki vlsokošolec laže ranjen po obrazu. Po pretepa je prišlo, ko so nekateri študentje skušali preprečiti svojim kolegom vhod v nštltut, kjer so se vršila predavanja. lo ameriško letalo «F-1U«, o katerem so Američani trdili, da se je ponesrečilo na Tajskem, sestreljeno 21. aprila nad Severnim Vietnamom. Celotno število ameriških letal, sestreljenih nad Severnim Vietnamom znaša 285P Močni spopadi so bili včeraj in danes tudi na področju Ke Sanha, Kuang Trija in ob delti reke Mekong. Kakor poroča severnoviet-namska tiskovna agencija, so osvobodilne sile v treh dneh spopadov prejšnji teden vrgle iz boja dvesto ameriških vojakov na sektorju Hue. Tito nadaljuje obisk v Teheranu TEHERAN, 24. — Predsednik republike maršal Tito je obiskal danes v Teheranu raziskovalni atomski center teheranske univerze, ki so ga odprli lani, in cesarsko zakladnico, ki varuje zbirko dragih kamnov, ki spada med najbogatejše zhirke na svetu. Nocoj se je predsednik Tito udeležil v narodnem gledališču predstave narodnih plesov in baleta. Izrael pripravlja vojaško parado 2. maja v zasedenem Jeruzalemu AMAN, 24. — Jordanski zunanji minister Rifai je danes sprejel veleposlanike držav, ki so stalne članice varnostnega sveta OZN (ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in Formoza), ter jim podrobno poročal o paradi, ki jo namerava Izrael napraviti 2 maja v Jeruzalemu. Rifai je podčrtal, da bi taka manifestacija vsestransko kršila sklepe varnostnega sveta. Zunanji minister je sprejel še veleposlanike Indije, Pakistana in Etiopije in jim poročal o isti zadevi. Jordanski ministrski predsednik pa je naročil stalnemu delegatu Jordanije pri OZN Mohamedu El Far-ri, naj zahteva nujno sklicanje varnostnega sveta, da bi se preprečilo, da Izrael organizira vojaško parado v zasedenem delu Jeruzalema za praznik neodvisnosti 2. maja. Izraelski list «Maariv» pa poroča danes, da je Izrael že poslal nazaj generalnemu tajniku OZN U Tantu noto, ki mu jo je bil ta poslal, da bi podčrtal, da predstavlja vojaška parada, kršitev sporazuma o premirju 1. 1949 in resolucije varnostnega sveta, sprejete julija 1967, o statusu Jeruzalema. Kot piše list, politični krogi Izraela ne prikrivajo svoje slabe volje zaradi te U Tantove pobude, češ da je sicer OZN v številnih primerih, ko so Arabci kršili premirje iz 1. 1949, pokazala svojo pasivnost. Izraelski delegat pri OZN Tekoah je baje zahteval sestanek z U Tantom. Včeraj je imel predstavnik generalnega tajnika OZN Gunnar Jar-ring poldrugoumi razgovor z izraelskim zunanjim ministrom Abba Ebanom. Jarring bo še nadalje- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiv MARŠAL SZ JAKUBOVSKI NA OBISKU V PRAGI namskimi vladnimi funkcionarji, toda do sedaj brezuspešno. Zadnji stik je bil sicer coseben in neposreden«, toda šlo je samo za izročitev nekega dokumenta. Še prej je predstavnik Bele hiše Tom Johnson izjavil, da «so kanali odprti«, in da predsednik deluje vsak dan, da bi se začeli mirovni razgovori, da pa «ni nič novega«. Johnson je sinoči sporočil, da so bili ameriški predstavniki v ponedeljek in torek v stiku s hanojski-mi predstavniki in da bodo te stike nadaljevali tudi danes, v sredo. Dejal je, da so govorili o sedežu razgovorov. Predsednik ni povedal, kje so bili ti stiki, toda ameriški funkcionarji so sporočili, da sta stik navezala ameriški in severno-vietnamski poslanik v laoški prestolnici Vientianu. Johnson je podal omenjeno izjavo na sprejemu v Beli hiši. Ob tej priložnosti se je pogovarjal tudi z Deanom Ruskom. T9 pa se je pogovarjal s sovjetskim poslanikom Dobrininom. Podpredsednik Hum-phrey pa se je pogovarjal s francoskim poslanikom o morebitni izbiri Pariza kot sedeža pripravljalnih razgovorov. V Londonu je ameriški državni podtajnik Katzenbach izjavil, da sta se ameriški in severnovietnamski predstavnik v Vientianu večkrat sestala in si izmenjala «kose papirja«. Z drugimi besedami, je Vien-tian bil samo «poštni urad«. Nato je Katzenbach izreke' mnenje, da se bodo vendarle sporazumeli o izbiri sedeža. Nato je izjavil, da se stiki nadaljujejo tudi v posredni obliki po radijskih oddajah. Ameriški funkcionarji so izjavili, da nič ne vedo o kompromisnih predlogih drugih držav, čeprav se | ve, da je Francija pripravljena sprejeti ameriške in severnoviet-namske predstavnike Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Gorše izjavil, da ni nobenega novega elementa v zvezi z začetkom ameriško - vietnamskih razgovorov. Pariški «Le Monde« piše, da »čeprav v Parizu ni za sedaj nobene diplomatske akcije, vendar pa se bodo razgovori začel, v Parizu, če se bodo začeli. Po včerajšnjih izjavah, nadaljuje list. je U Tant brez obotavljanja izjavil, da bodo razgovori v Parizu. Kakor nam je znano, so Američani že poluradno sporočili, da sprejemajo ta sedež.« Japonski list «Jomiuri Šimbun« piše, da japonska vlada hoče udeležbo tudi velikih azijskih držav na morebitnih mirovnih konferencah za Vietnam. List pravi da je japonska vlada sporočila to stališče sovjetski vladi in Veliki Britaniji, ki sta sopredsednici ženevske konference. V Južnem Vietnamu nadaljuje a-meriško letalstvo močno bombardiranje Severnega Vietnama. Tudi včeraj so ameriška letala bombardirala železniške proge in druge objekte. Severnovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da je bi- ................................................................. MED SPREJEMOM PREDSTAVNIKOV NOVINARSKE ZBORNICE val svoja posvetovanja z vsemf tremi vladami (egiptovsko, jordansko in izraelsko) ter se 00 vrnil prihodnji teden v Jeruzalem. Jordanski vojaški glasnik je povedal, da sta bila včeraj med streljanjem, ki je trajalo približno eno uro, ubita dva izraelska vojaka, eden pa je bil ranjen. Danes so spet Jordanci in Izraelci streljali drugi na druge z obeh strani reke Jordana. «Izraeiski sklep, da zgradi električno mejo vzdolž ‘ zahodnega bre ga Jordana, kaže, da Izrael nima namena spoštovati resolucije OZN za umik svojih čet z zasedenega arabskega ozemlja, pač pa hoče svoje nasilje utrditi. Izrael hoče še naprej govoriti kot zmagovalec ter vsiljevati svoje diktate.« Tako je dejal uradni glasnik ZAR Za-yat na tiskovni konferenci. Religiozni študentje, ki so se zbrali na kongresu v Tel Avivu, so soglasno sklenili zahtevati od vlade, naj se črte prekinitve ognja proglase za dokončne meje Izraela. Odobrili so tudi resolucijo, s katero zahtevajo, naj se na zasedena ozemlja začno naseljevati izraelski prebivalci. Iz Kadra pa poročajo, da se Je minister za industrijo, petrolej in rudne rezerve Aziz Sidky posvetoval s svojimi sodelavci o načrtu za naftovod iz Sueza do Aleksandrije, ki bi bil dolg 160 km. Njegova letna kapaciteta bi bila 50 milijonov ton, stal pa bd od 30 do 40 milijonov šterlingov Zgradili bi ga v enem Jetu. Pozneje bd se kapaciteta lahko povečala, dokler ne bi dosegla 200 milijonov ton. Černik je obrazložil parlamentu program nove češkoslovaške vlade Osrednja vprašanja se nanašajo na socialistično demokracijo in gospodarski razvoj PRAGA, 24. — Poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta maršal Jakubovski je danes prispel v Prago, prej pa je že obiskal Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo. Uradno poročilo pravi, da se. bo sestal s predsednikom republike in predstavniki nove češkoslovaške vlade in bo z njima obravnaval vprašanja varšavskega pakta. Na letališču je sovjetskega maršala sprejel češkoslovaški obrambni minister general Martin Dzur. Danes je češkoslovaški predsednik vlade Oldrich Cernik ob- razložil v parlamentu program vlade, ki se deli na dve poglavji: socialistična demokracija in gospodarska vprašanja. V prvem poglavju se ugotavlja, da je treba ustvariti federativno državno ureditev, pri čemer je treba zagotoviti avtonomijo vsem narodnostnim manjšinam (Nemci, Madžari, Poljaki, Ukrajinci itd.). Vlada bo spoštovala versko svobodo in pričakuje konstruktivno pomoč cerkve na načelu enotnosti socialistične družbe. Program zagotavlja spoštovanje človeških svoboščin: pravico do združenja in sestajanja, potovanja in izseljevanja ter svobodo tiska. Cenzura bo skrbela samo, da se ne bodo razširjale državne tajne. Treba je zagotoviti neodvisnost sodstva in pri preiskavah je treba zagotoviti pravice obdolžencev. Vlada bo pripravila zakon o rehabilitacijah političnih obsojencev in zakon o povračilu škode. Vse krivce za politične procese bodo sodno preganjali. Glede gospodarstva je černik dejal, da položaj ni tak, kot bi moral biti v industrijsko razviti državi dvajset let po vojni. Izdelki kvalitetno ne ustrezajo, težave so pri investicijah in delovni pogoji so vedno slabši. Vzroki so delno mednarodnega značaja zaradi hladne vojne, delno pa ker se je krepilo težko industrijo, ki je »pojedla« investicije za druge sektorje. Med resnimi vzroki je navedel novi predsednik vlade tudi politiko avtarhije, saj ČSSR izdeluje okrog 80 odstotkov celotnega asortimenta izdelkov, ki se iz- Predsednik republike Saragat o izrednem pomenu svobode tiska KPI dolži RAI-TV grobe volilne špekulacije - FIAT izdelala lani 1.340.884 avtomobilov - V poročilu je omenjena tudi tržaška tovarna «Grandi motori» RIM, 24. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel v Kvi-rinalu predsednika novinarske zbornice prof. Gonello, člane vsedržavnega sveta zbornice in organizatorje mednarodnega kongresa, ki Je bil te dni v Milanu posvečen svobodi tiska in novinarskega podjetja. Saragat je v svojem odgovoru na pozdrav podčrtal pomen tega kongresa, pri čemer je dejal, da je še zlasti značilno, da je do sprejema prišlo dan pred obletnico osvoboditve, kar nas spominja, kako težko je bilo doseči svobodo in kakšno visoko ceno je bilo treba za svobodo prispevati. Saragat je tudi govoril o izredni važnosti svobode tiska, kot tudi po drugi plati o pomembnosti last ne kontrole In etičnega kodeksa ter častnih sodišč med novinarji samimi. V petek se bo ob 9.30 sestal ministrski svet, ki bo verjetno izdal zakonske dekrete o pokojninah na osnovi zakonskega pooblastila, ki ga je sprejel parlament. V tej zvezi se je včeraj sestal minister Bosco s sindikati, vendar kaže, da niso zadovoljivo rešili vseh odprtih vprašanj. Vodstvo KPI je po sestanku zelo ostro kritiziralo sedanji sistem vodstva RAI-TV, to ga dolži da je dejanski fevd skupin, ki so na oblasti in da v volilni kampanji grobo izkoriščajo televizijo in radio za volilne špekulacije. V tej zvezi so sprejeli sklep, da bodo takoj po volitvah vložili več zakonskih predlogov in so zagrozili, da bodo v primeru, da se o njih ne bo hotelo razpravljati, pričeli s kampanjo za neplačevanje radijske in televizijske naročnine. To sredstvi vseh državljanov. Danes so po daljših peripetijah končno izvolili 12 odbornikov deželne uprave Sicilije. Včeraj so namreč glasovanja oh 3. uri ponoči prekinili, ker je opozicija zelo ostro nastopila, tako da so celo razbili volilno žaro. S tem je na Siciliji ponovno obnovljen odbor levega centra, ki ga od zunaj podpirajo tudi republikanci. Tiskovni urad RAI sporoča, da jutri ne bo običajne oddaje ((volilne tribune«, ki bo v petek ob 22. uri. Danes je bila redna skupščina delničarjev FIAT, na kateri je predsednik Agnelli obrazložil poslovne zaključke lanskoletnega dela. V celoti so iztržili 1194 milijard lir (vključena OM in Auto-bianchi) in 130 milijard lir več kot 1966. leta. Izdelali in prodali so 1.340.884 avtomobilov, od česar so 398.259 prodali v tujino. Predlanskim so izdelali 1.224.353 avtomobilov. K tej proizvodnji je treba dodati še približno 240.000 avtomobilov, to jih izdelujejo po licenci FIAT v drufph državah. Traktorjev so izdelali 45.339, obsežna je bila tudi jeklarska proizvodnja. V podjetju je bilo ob koncu leta zaposlenih 146.588 u-službencev, do česar 118.439 delavcev in 28.149 uradnikov. Investirali so 126,4 milijarde lir (1966. leta 83 milijard Ur). V poročilu je izrecno omenjena tudi tovarna ((Grandi motor! Trie-ste» in je rečeno, da se sedaj pripravlja zemljišče za to tovarno. Ob polnoči se je zaključila stavka uslužbencev ENEL. Sindikalne organizacije so že sklenile, da bodo s stavkovnim gibanjem nada- Poskus atentata na Kiesingerja zahtevo utemeljujejo, ker je RAI- j ljevali po 2. maju in to v okviru TV skupna last in se vzdržuje s 1 pokrajin. BONN, 24. — Kancler Kiesinger je danes predsedoval seji vlade, ki je razpravljala o raznih neprijetnostih nemške poUtike, med drugim o težavah pri povezavi z zahodnim Berlinom, o posledicah študentovskih nemirov ter o novem neuspehu pri pogajanjih za razširitev SET. Sicer pa Kiesinger ni pokazal najmanjše vznemirjenosti zaradi incidenta, ko je v neto restavraciji hotel 29-letni Arthur Wilhelm Buh-linger napraviti nanj atentat Kot so pokazale informacije, je Buh-linger nekoliko neuravnovešen človek. Njegova žena, s katero ima dva otroka, je povedala, da je njen mož zelo reUgiozen in hodi redno v cerkev. Kljub temu pa včasih tudi kaj ukrade aU pa tudi mimogrede krivo priseže, tako da ga že bremeni nekaj obsodb. Težko je reči, kaj ga je dovedlo do tega, da bi napravil atentat na kako »važno osebnost«. Vsekakor je i-mel revolver (to ga je ukradel) m baje ga je že nameril proti Kie-singerju, pa si je premislil. WASHINGTON, 24. — Ameriška komisija za atomsko energijo je javila, da so včeraj povzročiU v Nedavski puščavi novo podzemeljsko jedrsko eksplozijo. Za petek je napovedana nova podzemeljska delujejo na svetu. Sedaj porabijo trideset milijard kron za subvencijo industriji, ki ni gospodarsko sposobna. Narašča tudi zadolženost, pri čemer so dolgovi kratkoročni, krediti pa dolgoročni in ia-raženi v nekonvertibilnih valutah. Vladni program predvideva zaporo neproduktivnih podjetij, zmanjšanje investicij v težko industrijo v korist kemične indu-strije, gradbeništva in industrije potrošnih izdelkov. Okrepiti je treba neodvisnost posameznih podjetij in njih uprave. Centralni organi se bodo omejili na formuliranje splošnih smernic, tako da se razbije trdi monopol in da se ustvari »socialistična konkurenca«. Predviden je tudi razvoj zasebne pobude glede manjših uslužnostnih podjetij in obrtniškega značaja. Glede zunanje trgovine se teži k odprtju vseh tržišč in h konvertibilnosti krone v razdobju petih-sedmih let, s čimer bo CSSR lahko prišla do svojega mesta v svetovni trgovini. Glede «CQmem-coma» predvideva program zelo lakonično, da je treba izpopolniti finančne pogoje, da se ustvarijo pogoji za medsebojno izmenjavo. Program podrobneje govori o življenjskih pogojih, pri čemer predvideva zvišanje pokojnin, u-vedbo kratkega tedna in zvišanj« družinskih doklad. Vendar pa zelo odločno ugotavlja, da je zvišanje plač tesno povezano s povečanjem proizvodnje in narodnega dohodka. Zaradi tega se bo vlada obrnila na javno mnenje, kadar bo morala zavrniti neupravičen« zahteve delavcev. V zaključku program obravnava zunanjepolitična vprašanja, pri čemer ponavlja stališče o prijateljstvu in zavezništvu s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami na osnovi »enakopravnosti, neodvisnosti in medsebojnega spoštovanja, brez vmešavanja v notranje zadeve druge države«. Istočasno pa je potrebna bolj aktivna evropska politika, na osno. vi priznanja statusa quo, to se j« ustvaril v Evropi po drugi svetovni vojni. V tej zvezi je Cernik navedel več držav, s katerimi je možno sodelovanje. Glede Zapad-ne Nemčije pa je Cernik mnenja, da v njej še obstaja revanšizem in nacionalizem, obstajajo pa tu. di realističnejše in demokratičnej-še pozicije. Normalizacija odnosov je možna na osnovi priznanja obstoječega stanja. Samo od ZDA zavisi, če bo mogoče izboljšati odnose, pri čemer morajo predvsem vrniti češkoslovaško zlato in odstraniti diskriminacijske prepreke, to izvirajo iz razdobja hladne vojne. BUDIMPEŠTA, 24. — Ministrski predsednik Jenoe Fock je v intervjuju po radiu komentiral dogodke na Češkoslovaškem in dejal, da lahko pride do napak pri izvajanju programa partije in vlade ČSSR, vendar pa ne more priti do resnejših težav, v kolikor bodo ostali (izvesti zavezništvu s Sovjetsko zvezo in ostalimi socialističnimi državami«. VARŠAVA, 24. — Iz partije so danes izključili dvanajst vladnih funkcionarjev. Skupno so do sedaj izključili okrog osemdeset funkcionarjev. BONN, 24. — Državni tajnik za parlamentarna vprašanja baron Von Guttenberg je v intervjuju z nekim listom dejal, da upajo, da bodo lahko preučili s češkoslovaško vlado sporazum iz 1938. leta. Tajnik sicer pravi, da so že izjavili, da sporazum ni več veljaven, istočasno pa dodaja, da bi bilo treba z neposrednimi pigajanji re. prebivalstvo. FRANCOZA - TAJNA SLA V HANOJU Pariška znanstvenika sta izgladila pot stikom med ZDA in Sev. Vietnamom Sedanjim uvodnim stikom med Washtngtonom in Hanojem sta zgladila pot francoska zasebnika — dr. Herbert Marcovich in Ray-mond Aubrac — ki sta se po naročilu State Departmenta dvakrat mudila v Hanoju. «Los Angeles Times« je podrobno opisal potek njune misije. Franooza — prvi je mikrobiolog, drugi pa star prijatelj Ho-čiminha — sta prispela v Hanoj 21. Julija lani z zelo nenavadno tajno nalogo ameriških odposlancev. O njunem potovanju v sevemovietnamsko glavno mesto se je molčalo vse do pred štirinajstimi dnevi. Vendar pa se je z njunim odposlanstvom začelo novo obdobje v tajnih prizadevanjih, da bi vzpostavili mir v Vietnamu; to obdobje je doseglo vrhunec z dramatičnim sporočilom iz Hanoja 3. aprila, da so severni Vietnamci pripravljeni pogovarjati se z ameriškimi predstavniki. Mesec dni po svojem obisku v Hanoju, torej avgusta lani, sta Francoza, ki sta sodelovala s profesorjem Henryjem Kisslngerjem s harvardske univerze, sporočila Severnemu Vietnamu ameriški predlog; ta je bil bolj prožen kot prejšnji. Ko Je predsednik Johnson 31. marca napovedal delno ustavitev bombardiranja v Severnem Vietnamu, Je nedoločeno namigoval na ta predlog, ko Je dejal; «Sedaj ponavljam predlog, ki sem ga povedal avgusta lani.« Za tem skoraj neopaznim kratkim stavkom se je skrivalo delo Henryja Kissingerja, «tajnega človeka« v vietnamski diplomaciji ZDA, 47-letnega dr. Herberta Marcovicha, šefa Pasteurjevega »avoda v Parizu in 53-letnega Raymonda Aubraca, direktorja FAO v Rimu. Diplomatski stiki, ki so Jih navezali, med drugim tudi sestanek s predsednikom Ho-šiminhom, so potekali takole; Kisslnger, ki Je že 17 let svetovalec ameriške vlade za vprašanja v zvezi z nacionalno var- za A« — «Faza B». Ponudba, ki sta jo posredovala lam Francoza, je pomenila odstop od prejšnjega Johnsonovega stališča, kakršno je pojasnil v pismu Hošimlnh februarja 1967. Morda Je bilo to pismo vzrok za nenadno prekinitev pogovorov v Moskvi. Tedaj je predsednik ZDA zahteval, da Hošimlnh naredi prvi korak k deeskalacijl. Pozneje so ameriški diplomati v zasebnih pogovorih menili, da je Hošimlnh morda razumel to pismo kot ultimat. Ko so po prekinitvi pogovorov v Moskvi, spomladi leta 1967, vsa prizadevanja, da bi navezali stike, padla v vodo, so začeli Američani razmišljati, ali ne bi bil bolj uspešen širši predlog, ki bi ga posredovali neposredno Hanoju, še vedno ni jasno, kako je prišlo do prvih stikov s Francozoma. Vsekakor drži, da je H. Kisslnger Francoza pripeljal na pogovor z Avrellom Harrlmanom, kateremu je Johnson že leta 1966 zaupal mirovno misijo. Kisslnger in Marcovich sta se že poprej spoznala; ponovno sta se srečala septembra leta 1966 v poljskem mestu Sopotu na konferenci Pugwash in tu sta se izčrpno pogovorila o vietnamskem vprašanju. Najbrž je tedaj Kissin-ger zvedel od Marcovicha, da se Je njegov prijatelj Aubrac že leta 1946 sprijateljil s Hošlminhom, ki se je tedaj v Parizu pogajal s francosko vlado o neodvisnosti Vietnama. Hošimlnh Je takrat stanoval v Aubrachovi vili in bil je tudi boter njegovi hčerki Elizabeti. Ko je pozneje izbruhnila vojna med Francijo in Vietnamom, nista imela več stikov. Kis-singer Je prosil Aubracha, s katerim ga je povezal Marcovich, da prevzame težavno poslanstvo. Aubrac je takoj pristal na to. Marcovicha in Aubraca so podrobno seznanili z ameriškim stališčem in 21. julija leta 1967 sta odpotovala v glavno mesto Kambodže Phnom Penh. Od tu sta se z letalom mednarodne nadzorne komisije pripeljali v Hanoj, kjer sta ostala štiri dni. Aubrac je obiskal svojega starega prijatelja in se seznanil z njegovimi pogledi glede morebitnih mirovnih pogajanj. Po isti poti sta se Marco-vdch in Aubrac vrnila v Evropo. V začetku avgusta je prišel Kisslnger v Francijo, kjer ga je Marcovich seznanil z novicami. Takoj so poslali sporočilo ameriškemu State Departmentu. Ta je sklenil, da bodo Francoza še enkrat, tokrat z uradnim sporočilom, poslali v Hanoj, Washington in Hanoj bi se lahko pogovarjala tudi posredno, s pomočjo govorov, izjav in tiskovnih konferenc. Poti, ki vodi k miru, pa ponavadi ni moč najti javno. Neuradni predstavniki imajo veliko prednost, kot je te dni pojasnil eden od funkcionarjev State Departmenta: «Tuji diplomati, časnikarji in turisti lahko potujejo vsepovsod, ne da bi obračali nase pozornost, če pa izjavijo kaj neprimernega, lahko vsaka vlada to prekliče.« 33-letni irski barski točaj Mike Meaney je izboljšal rekord «živo pokopanih«. Meaney je ostal v krsti pod zemljo 60 dni, medtem ko je bil prejšnji rekord 55 dni. Novega rekorderja so počastili v baru, kjer je zaposlen. Med gosti je bila tudi Diana Dors, ki mu je izročila srebrni pokal iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiimimmNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiii Anketa «Domenica del Corriere« DVA TUJCA IN FOTOMODELA V RIMSKEM ZAPORU Na PiazzadiSpagna hašiš skoraj javno na prodaj Aretirana Nizozemca nočeta hrane, zahtevala pa mamila Spomladanski velesejem v Zagrebu v znamenju poslovnega optimizma RIM, 24. — Funkcionarji rimskega letečega oddelku kvesture nadaljujejo s preiskavo o tihotapstvu mamil, ki so ga odkrili pred dnevi. Danes so ponovno zaslišali oba aretirana Nizozemca Joannesa van Schaika in Franza Hoffmanna ter fotomodelo Danielo Ripetti, ki so jih aretirali pred dvema dnevoma na Piazza di Spagna. Oba Nizozem ca sta kronična uživalca mamil in sta se v zaporu lotila neke vrste gladovne stavke. Že dva dni nočeta hrane, ves čas p? v angleščini jecljata, da hočetu hašiš. Van Schaik je izjavil policiji, da si je že s 17. leti začel vbrizgavati v žile opij razredčen z destilirano vodo. To je bilo pred 10 leti. 1966. leta so ga aretirali na Danskem prav zaradi uživanja mamil. Med prestajanjem kazni se je popolnoma odvadil navade, ko pr> je prišel na svobodo se je poslužil indijske konoplje, do katere se je. lažje prišlo. Hofmann pa je preiskovalcem izjavil, da je dnevno nujno potreboval dozo opija, ki ga je žvečil. Oba tujca sta pobita in zmedena, nista pa hotela povedati, od kod sta, prišla v Italijo. Vedela sta samo, da je »rimski trg« zelo ugoden za razpečevanje hašiša, medtem ko za opij ni velikega povpraševanja. Tedaj sta sklenila preseliti se v Rim, kjer sta upala tudi, da si bosta izboljšala finančni položaj. Oba mladeniča sta v dveh dneh zapravila v Rimu 100.000 lir v glavnem v lokalih »beat«. Okoli 14. ure so fotomodelo Danielo Ripetti odpeljali v ženski za Tele z dvema glavama in tremi očmi TREVISO, 24. - V Castelminiu pri Trevisu je krava, last kmeta Giuseppa Piccollotta. storila tele z dvema glavama in tremi očmi. Obe glavi sta združeni. Tele ima dva gobca, dvoje uhljev in tri oči. Oko, ki je na središču glave, ima dve zenici. Čudna žival je zdrava in pije mleko izmenoma z obema gobcema. V Italiji večina je za razporoko Tednik «Dr,menica del Corriere« je pred kratkim zaključil največjo anketo, kar jih je bilo do sedaj Italiji, o razporoki. Na vprašanja, ki so bila navedena v posebni glasovnici, je v 120 mestih odgovorilo 12.645 oseb, od katerih je bilo 8.048 moških in 4.597 žensk. Izidi te ankete so naslednji: Z «da» je odgovorilo, to se pravi, da so za razporoko. 67,27 odst. moških, to je dva na tn, z «ne» 26,60 odst., z «ne vem« pa 6,13 odst. Od žensk je z «da» odgovorilo 49,89 odst., z «ne» 41,64, z »ne vem« 8,47 odst. Po teh podatkih lahko torej sklepamo, da je v Italiji, tako med ženskami in moškimi, večina za razporoko. To večino predstavlja 58,6 odstotka KAJ VSE LAHKO NAREDI LAŽNA PROPAGANDA 22 let zabarikadirana v hiši iz strahu pred «rdečimi» Ta ameriški vojak, katerega ime ni pomembno, je tudi za mir. On še posebno, ker je okusil in še okuša grozote vojne v Vietnamu. Zato si je obesil okoli čelade značke z imenom McCarthyja, ki se v svoji predvolilni propagandi poteguje za mir na Daljnem vzhodu nostjo je bil zveza med vlado iii«>uii»iiiiiiii««»iiiii*«i«*i»i»»«««iiiiiiiii*i|,i||»i«i«»i|«,,|<,*l,,,,,,,#,l,ll|M*,l,,,,i|i,,,,,,,,|i,iiiii,i’i,i*imiiiiii,|iiii,B ZDA in obema Francozoma. Dr. Marcovich je povezal Kissingerja z Aubracom, Aubrac, ki se je spoprijateljil s Hošiminhom že pred dvajsetimi leti v Parizu, pa je bil zadnji člen v verigi med Belo hišo in predsedniško palačo v Hanoju. Washington se je odločil za to nenavadno pot, ker so prenehala pogajanja med uradnimi predstavniki obeh držav že 15. februarja 1967, po sedmih tajnih sestankih v Moskvi. Tedaj je Le Trang, namestnik šefa sevemo-vietnamske misije v Moskvi, dejal svojemu ameriškemu sobesedniku Johnu Gunthrienu, da bodo direktni stiki uradnih oseb ostali pretrgani vse dotlej, dokler ne bodo Američani brezpogojno prenehali bombardirati Severnega Vietnama. Mirovni predlog, ki sta ga posredovala Francoza in ki so ga pozneje uporabili v tako imenovani »Formuli San Antonio« — 29. septembra 1967, je Johnson v San Antoniu omenil možnost, da bi se pogajali s Severnim Vietnamom s pomočjo misij — 'e ponovil nekoliko pozneje v Hanoju neki visoki romunski diplomat, katerega ime še vedno ni znano Romun je opravil svoje delo, ne da bi vedel za prejšnjo posredniško misijo obeh Francozov. State Department Je namreč menil, da bo romunski diplomat opravil delo bolje, če bo mislil, da je prvi. V njegovem sporočilu je bilo nekaj novih ameriških koncesij Hanoju, ki jih še ni bilo v pivem sporočilu obeh Francozov. Javnost ni izvedela za nobeno od teh sporočil, ki sta bila del prožnega ameriškega načrta, sestavljenega jeseni leta 1966. Za ta načrt je vedel le najožji krog ljudi v VVashingtonu, imenovali pa so ga »Faza A« — «Faza B». «Faza A« Je določala ustavitev bombardiranja v Severnem Vietnamu. Pred vsem svetom naj bi to prikazali kot enostransko dejanje ZDA. V resnici pa »Faze A« ne bi realizirali prej, dokler ne bi sklenili tajnega sporazuma o «Fazi B», to je o vzajemni de-eskalaciji na kopnem, pri čemer naj bi ZDA naredile prvi korak. Omejitev bombardiranja, ki jo je 31. marca napovedal predsednik Johnson, je prilagojeni načrt «Fa- tiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiHMiiiifiiiiiHiitii PRED OČMI ŽENE IN OTROK V MAM0IADI HA SARDINIJI Bandita hladnokrvno 11 Hilli Ul' II« .. i iM'i 1 !••••■ *" -IIm i»n!■»•*■» —**■* *■**“ ustrelila dve osebi Eden od ubijalcev že v rokah policije? CAGLIARI, 24. — Karabinjerji in policijski organi so celo noč pregledovali okolico Mamolade in Or-gosola, kjer sta sinoči dva neznana bandita, verjetno iz maščevanja, ubila dve osebi. Bandita sta zvečer vstopila v stanovanje zidarja Ago-stina Salvaia v predmestju Ma-moiade. Eden je stopil k zidarju in ga pred prestrašeno ženo ?n dve- por v Rebibbio, kjer bo ostala na ma otrokoma s streli iz samokresa razpolago sodnim oblastem. ROUEN, 24. — Dva prebivalca Sotteville pri Rouenu sta bila iz «strahu pred rdečimi« skoraj 22 let zabarikadirana v svoji vili. Do te bedaste ideje je prišel sedaj 75-letni Raymond Colombel, ki je s svojo 58-letno ženo Henriette že 1946. leta sklenil, da ne bosta več zapustila hiše. Hotela sta se pripraviti na «napad» osvajalcev in organizirati odpor. Mož je zapustil stanovanje le nekaj dni v tednu, ko je v najbližji trgovini nakupil vse potrebno za njuno prehrano. Čudni način vedenja in življenja zakoncev Colombel so odkrili, ko Je Rajmond, ne da M dočakal »invazije« umrl. Sosedje ga že dolgo niso videli in ker so sumili, da nekaj ni v redu, so zadevo prijavili policiji. Agenti so se morali spremeniti v pravcate napadalce, da so osvojili Colombelovo »trdnjavo«. Okna in vrata so bila čvrsto zaprta z železnimi drogovi in zavarovana z vrečami peska. Eno sobo pa sta zakonca spremenila v skladišče: v njej so našli na stotine škatel, steklenic, piškotov m druge hrane, ki je segala skoraj do stropa. V sobi prvega nadstropja so se agenti znašli pred mrtvim Rajmondom, ki se Je verjetno poslovil e tega sveta že pred dvema mesecema. V hiši so našli tudi zvezek, kjer Je Colombel, po rodu iz Breto-nlje, zapisoval dogodke iz svoje ga življenja v zabarikadirani hiši. «VoJna 1914-18 — Je napisano na prvi strani — Je ubila 50.000 Bretoncev, tista iz 1939. leta skoraj isto število. Prihodnja vojna bo atom ska.» puškami je danes oropalo oklepni tovornjak in zbežalo s plenom 43.000 funtov (približno 65 milijonov lir). Oklepni tovornjak so ustavili z drugim tovornjakom, ki mu je zaprl cesto. Dva oborožena moža sta prisilila šoferja in njegovega tovariša, da sta stopila iz vozila, osebi, ki je bila v notranjosti, pa sta naročila naj odpre vrata. Ker se je ta upiral, sta streljala, vendar nista zadela nobenega Tudi ta grožnja ni obveljala. Ko pa sta oborožena roparja zagrozila, da bosta ubila šoferja, so se vrata odprla. Vse tri so spravili v notranjost in se z dragocenim tovorom odpeljali. Nekaj km od kraja ropa so dragocenosti prenesli na majhen tovornjak in izginili brez sledu. Rop so opazovale z drugega vozila še štiri oborožene osebe, ki bi v primeru potrebe prišip tovarišem na pomoč. Enega od spremljevalcev oklepnega tovornjaka so roparji z udarcem po glavi lažje ranili. VČERAJ SREDI LONDONA 6 banditov oropalo oklepni tovornjak LONDON, 24. — Šest banditov oboroženih s samokresi in lovskimi Nov pokazatelj za gradbene stroške Znana grška igralka Melina Mer-couri, ki je pred dnevi v Londonu vodila protestni pohod proti seda-njpmn grškemu vnj»4k»mu režimu ubil, drugi pa je stopil v sobo, kjer je Salvaiev tast, mesar v pokoju, Antonio Deiana spravljal spat svojo poldrugo leto staro vnukinjo. Tu Je brez besede pritisnil na petelina in na mestu ubil presenečenega upokojenca. Oba bandita, ki sta bila maskirana, sta izginila v temi in ju ni bilo mogoče, kljub takojšnjemu posegu policijskih sil, izslediti. Agenti letečega oddelka so sinoči po krvavem dogodku ustavili na enem od številnih cestnih blokov 23-letnega pastirja Francesca Ta-deua iz Benetuttija v pokrajini Nuoro, ki ni znal pojasniti, kako se Je ranil na desni roki. Pastir Je sicer rekel, da je našel avtomatično pištolo, s katero se je po nesreči ranil. V njegovem avtu pa so našli naboj, ki ne odgovarja tistemu, ki ga Je ranil, odgovarja pa tistim, ki so Jih našli v stanovanju obeh ubitih prebivalcev Mamo-iade. Policija je zaslišala več oseb, vendar brez uspeha. Govorijo, da so Salvaia in Deiano ubili pajdaši zloglasnega bandita Giuseppa Cam-pano, ki je bil baje včeraj med streljanjem s karabinjerskimi oddelki ranjen, a Je vseeno zabrisal vsako sled za seboj. Njega še vedno iščejo. Danes se Je zvedelo, da Je štu-dent-bandlt Giovanni Pirari padel pod streli brigadirja Ennla Fo-schia. Naboji so ga zadeli v bok in v glavo, zaradi česar se Je fant zgrudil na mestu mrtev. Na kraju so karabinjerji našli v pastirski torbi, ki Je pripadala ubitemu mlademu banditu, nekaj ročnih bomb in precejšnjo vsoto denarja v glavnem desettisočakov sumljivega izvora. Zaradi tega domnevajo, da Je imel tudi Pirari, ki Je imel na vesti umor treh policijskih agentov, svoje prste pri ugrabitvah premožnejših ljudi na Sardiniji. Policija Je pod obtožbo, da so nudili pomoč banditom in enega tudi zaradi posesti orožja, prijavili sodišču štiri osebe, ki so Jih aretirali včeraj po krvavem spopadu karabinjerjev s Plrarijem. Med temi Je tudi brat bandita Campana, na katerega je razpisana nagrada 10 milijonov lir. V zvezi z zadnjimi dogodki na Sardiniji so se sestali v sodni palači v Nuoru številni državni pravd-niki, poveljniki karabinjerskih In policijskih sil. Sestanku je predsedoval generalni pravdnik prizivnega sodišča iz Cagliarija dr. Giovanni Stile, Osrednji zavod za statistiko je začel izdelovati in objavljati nov sta-tistično-gospodarskl pokazatelj, in sicer pokazatelj o gibanju gradbenih stroškov za tipično stanovanjsko enoto. Pokazatelj upošteva naslednje postavke: ceno delovne sile, ceno gradbenega materiala in 6troške za prevoz potrebnega materiala. Osnova za primerjavo Je povprečni pokazatelj za leto 1966 (1966 = 100). Razvoj pokazatelja v zadnjih mesecih kaže nenehno naraščanje gradbenih stroškov: v januarju Je že znašal 105,9. Letos sem obiskal zagrebški spomladanski velesejem tik pred njegovim zaključkom preteklo nedeljo in moram reči, da sem bil s tem razmeroma zapoznelim obiskom zelo zadovoljen: seveda so vse novosti na njem odkrili in opisali že drugi, zato pa sem jaz v zameno lahko zvedel za splošen razvoj poslov »post festum«, to se pravi tedaj ko so se poslovni ljudje pripravljali na to, da potegnejo črto pod obračunom svojega nastopa na prireditvi, vsaj kar se tiče otipljivih, na samem sejmu sklenjenih poslov. Obračuni kažejo na splošno ugodno sliko, ki bo postala še bolj prikupna, ko se bodo zaključila tudi pogajanja, ki so Jih gospodarstveniki na sejmu samo načeli. Pariška firma «Prepac» Je prodala 8 strojev za pakiranje mleka v skupni vrednosti 50.000 dolarjev, praško podjetje «Strojexport» je sklenilo kupčijo za dobavo dvigal v skupni vrednosti 110.000 dolarjev, poljska firma «Centrozap» iz Varšave je samo v enem dnevu zaključila za 3.000 dolarjev poslov, zastopnik italijanske tovarne »Marini«, podjetje «Automakedonija iz Skopja, je prodal podjetju za avtoceste iz Vranja naprave za polaganje asfaltnega sloja na nova cestišča, v vrednosti 2,5 milijona novih dinarjev, tovarna «Zanussi» iz Pordenona se je dogovorila z vrsto hotelov na dalmatinski obali, da jim bo dobavila vso potrebno opremo iz svojega proizvodnega programa, skoraj vsi razstavljeni izdelki, med temi tudi zahodnonemška jahta «Coronet», vredna 5.000 dolarjev, ki so oživljali razstavo ((Počitek na vodi«, so bili razprodani že v prvih treh dneh; na večini izdelkov na razstavi, ki je bila posvečena gradbeništvu, Je visel napis «prodano» temu in temu podjetju... Beležke so se kopičile v beležnici, da je bilo veselje. Pred italijanskim paviljonom sem se pripravljal, da bi slikal orjaški buldožer za premikanje zemlje in za velika gradbena dela, pa so me obstopili predstavniki tovarne in jugoslovanskega predstavniškega podjetja, misleč da gre za tekmeca v proizvodnji. Ko smo razčistili pojme, smo se zapletli v razgovor. Prišle so na dan številke z mnogimi ničlami, zadovoljstvo na obem straneh, pripravljenost na tesnejše sodelovanje, optimizem glede ((devizne« problematike tržišča in vedro gledanje v prihodnost. Glede omenjenega optimizma, moram reči, da sem nanj naletel tudi sicer na obširnem sejmišču, vendar dacJe bil veliko bolj •ieraeltin brez pridržkov, ko se je beseda sukala okraj, tehničnih investicijskih sredStevkakor pa okrog predmetov za široko potrošnjo. Mene je zanimal predvsem italijanski del razstave, zato sem se zadržal najdelj v italijanskem paviljonu. Italijansko sodelovanje na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu Je namreč prvič po osmih letih ponovno organiziralo ministrstvo za zunanjo trgovino v sodelovanju z zavodom za zunanjo trgovino ICE, v preteklih letih pa so italijanska podjetja nastopala na lastno pest, pomešana z drugimi podjetji na tem ali onem izmed področij, v katere se razčlenjuje vsakoletna spomladanska prireditev v glavnem mestu Hrvatske. čemu ta povratek na staro prakso, sem vprašal predstavnike ICE, ali Je bila to pobuda od zgoraj, to je od zavoda, ali od spodaj, od samih italijanskih industrijcev in trgovcev? Pobuda Je prišla od spodaj, so mi zatrdili: in sicer predvsem na pritisk nekaterih firm, ki so se že priglasile na lanski velesejem in ki jih ICE ni mogel sprejeti v jesensko kolektivno razstavo zaradi pomanjkanja prostora. V italijanskem paviljonu Je v okviru le- tošnje kolektivne razstave ICE nastopilo 85 podjetij — med njimi večja skupina furlanskih firm z lastno kolektivno subrazstavo — posamično na razstavah blaga za široko potrošnjo, na VIII. razstavi prehrane, na XI. razstavi obrtništva, na razstavi naprav za turistično industrijo, na mednarodni razstavi plastičnih mas, na razstavi gradbeništva, na razstavi merilne tehnike Itd., pa je sodelovalo direktno ali po svojih zastopnikih v Jugoslaviji nadaljnjih 71 Italijanskih podjetij. Vsega skupaj torej nad 150 italijanskih fifm od skupnega števila 500 tujih razstavljavcev, in to s površino 10.000 kv. m od skupne površine 150.000 kv. metrov. Ravnatelj stalnega urada ICE Zagrebu dr. Mario dl Gianfran-cesco je na tiskovni konferenci zadnje dni sejma naglasil, da se je jugoslovanski izvoz v Italijo v lanskem letu po vrednosti povečal za 35 odst., in da se je promet v nasprotno smer povečal za 30 odst. V Jalce težke opreme za gradnjo avtocest, dobavitelje parfumov m do* bavitelje klimatizacljskih naprav, trgovce z vinom in državno letalsko družbo Alltalia. V paviljonu ZDA pa se je izvajala še posebna oblika sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim poslovnim svetom: paviljon so opremili s težavno stezo za upravljanj« s traktorji viličarji na Dieslov M na električen pogon: to je bila nekakšna repriza lanskega tekmovanja na padovskem Tramagu. V Padovi sta se namreč lani prvič pomerili moštvi upravljavcev traktorjev iz Italije in Jugoslavije: lovor so odnesli Italijani, ki so pustili precej daleč za seboj svoje jugoslovanske kolege. Toda organizator jugoslovanske udeležbe inž. Brumat z jugoslovanskega centra za transportno industrijo, se je takrat vneto zavzel za ta tekmovanja in njegova prizadevanja so rodila uspeh na letošnji reprizi: Italijani so sicer še vedno odnesli prvo in drugo me- tem da je ključ za tolikšen nastop I sto, toda tretje in nekaj naslednjih Vse za udobnost: keramična oprema za sodobne kopalnice ustreči tudi najzahtevnejšim okusom za barve italijanskih podjetij na tej spomladanski zagrebški prireditvi. Italijanski poslovni krogi zdaj se menda nabigajo k temu, da bi sploh v prihodnje sodelovali na obeh sejemskih prireditvah v Zagrebu, in sicer na spomladanskem velesejmu pretežno s predstavniki domače proizvodnje blaga za široko potrošnjo, na jesenskem pa predvsem s proizvajalci Investicijskih proizvodov. Za letošnjo prireditev ne bi mogli reči, da bi na njej prevladovala prva ali druga skupina: med razstavljavci smo opazili proizvajalce kemičnih svinčnikov in proizvajalce buldožerjev, razstavljavce gospodinskega pribora in proizva- lllllllllllllllllllinilllllllltllllllMIItllllllllllllllllliMllltlllllllllllllllltlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIItlllllllllllllltllllllltlllllllllllllllllllliiiii} VČERAJ NA VIDEMSKI TRGOVINSKI ZBORNICI Podjetje Marini je pripeljalo v Zagreb stroj za pripravljanje asfaJ*J Napis «prodano» in naslov kupca nam pravita, da bo stroj pom«F pri izpopolnjevanju cestnega omrežja na področju Titograda Zaključeno dvodnevno zasedanje o problemih razdeljevalne mreže Zanimiva poročila arh. Di Sopre ter predstavnikov trgovskih združenj iz Trsta, Vidma in Gorice mest je ostalo trdno v rokah ju?0,’ slovanskih traktoristov. Na let°‘( njem tramagu se bo tekmoval' ponovilo, in sicer bodo to pot ® vrsti tudi Čehi in morda tudi džari. še poprej pa bo trikotno t**, movanje v Brnu, kjer se bodo pr^ pomerili s tujci tudi češki upr8* ljavd traktorjev viličarjev. ELIO FORNAZARI® V Padovi kmalu 14. salon obutve Italija je lani izvozila tržišča nad 100 milijonov P8' čevljev. Leta 1951 je izvoz zn8“\ 273.000 parov, deset let pozneje r so jih Izvozili že nad 30,5 mmL na. če računamo, da je zna*® povprečna cena vsakega izvožeh ga para lani 2 000 lir, potem fj meni ta izvoz priliv 200 mllU*^ lir za italijansko trgovinsko biiatl"f Dober del nrnlsvnrinlp Na videmski trgovinski zbornici se je sinoči zaključilo dvodnevno zasedanje o problemih razdeljevalne mreže na področju Furlanije-Julijske krajine, za katerega so dali pobudo deželno odbomištvo za industrijo in trgovino, združenje trgovinskih zbornic in stanovske organizacije trgovcev. Odbornik za industrijo in trgovino Marpillero Je ob zaključku zasedanja sprejel resolucijo, ki mu jo Je v imenu videmske trgovske zveze predložil starosta organizacije, ter se obvezal, da bo na podlagi izraženih želja v najkrajšem času predložil deželni upravi, naj bi sestavila posebno posvetovalno komisijo trgovcev, ki naj bi stalno sodelovali z deželnimi organi pri skupnem reševanju problemov na področju razdeljevalne mreže v deželi. Dopoldanski del zasedanja se Je pričel s pozdravnim nagovorom dr. Marplllera, ki je posebej pozdravil predsednika Confcommercio dr. Ca-saltolija. Nato je videmski strokovnjak arh. Dl Sopra prebral daljše poročilo o ((Novih smereh v trgovinski urbanistiki«, v katerem je živahno prikazal vrsto problemov s področja sodobnega preskrbovanja mestnih središč z blagom in sto- ritvami. Sledila so poročila predsednikov stanovskih organizacij, v katerih so včlanjeni trgovci iz videmske, tržaške in gorlške pokrajine. Za tržaške trgovce Je govoril dr. Geppi, za videmske Miccoli, za gorlške pa dr. Scarano. Njihova poročila so bila med seboj precej različna, pač po različnem ustroju in razsežnostih posamezne pokrajine, pa tudi po različnem gledanju na nekatere specifične probleme teh obmejnih krajev. Poročili dr. Scarana in dr. Geppija, ki sta za nas najbolj zanimivi, sta poudarili težave, ki Jih je povzročila na razdeljevalni prodajni mreži povojna okrnitev pokrajinskega ozemlja. Glede maloobmejnega prometa z Jugoslavijo je predstavnik goričkih trgovcev naglasil, da so nakupi italijanskih državljanov na drugi strani meje občutno prizadeli zlasti domače prodaje mesa, sira, olja in podobno. Razdeljevanju nekaterih živil v režimu proste cone (tako zlasti sladkorja, kave, masla ln mesa) ter predvsem bencina, se Je treba zahvaliti, da domača trgovska mreža ni utrpela še večje škode. Obmejni promet Je treba sicer podpirati, je dejal govornik, vendar bi morali zato carinski organi na meji strože izva- jati določbe videmskega sporazuma, zlasti glede količine blaga, ki ga smejo domačini prinašati čez mejo ob povratku s sosednega obmejnega pasu. Poročilo predstavnika tržaških trgovcev dr. Geppija je bilo precej dolgo, a podprto s številnimi podatki, ponekod pa so se njegova izvajanja tudi občutno oddaljila od osnovne tematike (tako je na primer govoril tudi o našem Krasu ter v tej zvezi izrazil mnenje, da bi bila prizadevanja domačinov za zaščito tega Krasa nacionalistične narave in brezpredmetna, kajti krasa je dovolj za vse v zaledju pa vse do Dalmacije). V bistvu je govornik ponovil znane teze o italijanskem primanjkljaju v maloobmejni bilanci nakupovanj na obmejnem pasu, o potrebi po priznanju režima proste oone tudi za Trst in o škodljivih posledicah avtocestne povezave z zaledjem čez Gorico. Geppijevo poročilo se marsikje ni ujemalo s poročilom glavnega govornika prof. Fabrizl-ja. To je sprožilo tudi živahno vzdušje med popoldansko razpravo o načetih temah, pri čemer Je žal prišla do Izraza tudi določena nestrpnost nekaterih videmskih operaterjev do gorlških in še posebej do tržaških problemov. proizvodnje dom8^ čevljev odpade na Benečijo: j lansko leto računajo, da so tova*j, v teh deželah vrgle na trg 30 lijonov parov čevljev, in sicer -j Jih od tega okoli 14 milijonov °° \ tujci, 16 milijonov pa Italijani- V vamarji iz Benečij se bodo M0*,, ponovno srečali na posebnem mu, ki bo v Padovi v času od J aprila do 1. maja. Na vrsti J»JJ razstava obutve, ki bo letos za^j,, dvakrat toliko prostora kakor 400 razstavljavcev, to je tudi dj|, ska, na njej pa bo nastopilo K' krat toliko kakor lani. Letošnji P kaz bo bogatejši od lanskega 4 jj zaradi nove razstave usnjene kožne galanterije. «Vcrde Časa ’68» Mednarodni velesejem v organizira za čas od 20. april8 ,^ 5. maja razstavo okrasne rast* , za stanovanja. Razstava, ki dali vabljiv naslov «Verde Časa “J Je nekakšna «nova, popravljen8^ daja«, predlanske «Euroflore»- Tjc-novežani pravijo, da sodobni % ves, ga ceuaije tesneje cement in asfalt, življenjsko P°l buje zelenja, rastlin in flore, «Verde Časa ’68» mu hoče ^ da si bo lahko pričaral zelenje^: cvetje V stanovanje z izbra^' okrasnimi rastlinami. Razstav8^ obsegala 12.000 kv. metrov pr^r ra, na njej pa bodo sodeloval8 Vilne družbe in organizacije, temi tudi znani magacin «La I® jt scente«. Poseben odsek razstav« j, posvečen srečnežem, ki posedaj a kaj vrta: tl bodo na »Verde % ’68» lahko našli vse, kar potr«* Jejo za njegovo obdelovanje. PRED 23 LETI V MILANU «Kolo zgodovine se je premaknilo» Odločilni trenutki pred napovedjo vstaje v severni Italiji .. čeprav se je oboroženi odpor proti nacistom in njihovim doma-Cln sodelavcem fašistom v Italiji začel takoj po 8. septembru 1943, s^ar* kot dan vstaje 25. april, ker je CLNA1 (narodnoosvobodilni oabor za severno Italijo) lega dne 1945 ukazal svojim vojaškim enotam in vsemu ljudstvu, naj se dvigne k orožju za zadnji udarec nacistom, in fašistom. Ta dan se danes proslavlja uradno, kot °an osvoboditve. Znano je, da so sestavljali CIN Al vodilni j>U(ye vseh italijanskih odporniških in antifašističnih gibanj in strank. Judje, ki smo jih in jih še danes srečujemo na vodilnih mestih l.?!janskega političnega in javnega življenja nasploh. Med člani ■LNAl je bil tudi antifašistični borec zgodovinar Leo Valiani, ki jf Je*a 1947 objavil svoj «Dnevnik nekega človeka v vojni nekega judstva». Italijansko odporniško gibanje je zapisalo veliko lepih, javnih strani. Za današnjo priložnost pa smo izbrali iz «Dnevnika* ea Valiani ja prav tisti del, ki se nanaša na današnji dan pred n fe.^‘ na dati ki je bil odločilen za antifašistično vstajo v severni miji. Teh nekaj odstavkov smo izbrali tudi zato, ker so bili zabe-ezeni neposredno po vojni, ter zato, da bi prikazali, kako strnjene *? bile tedaj italijanske antifašistične sile, kar danes, žal, niso več. leer pa prepustimo besedo Valiani ju: Čakamo. Longo je miren in go-. samega sebe, kot vedno. Sereni Je nervozen, kot vedno, in smatra, 'ja smo pogrešili, ko smo poslali “e*egacijo. Mussolini nima več no-jjene veljave, Nemci pa bi radi le Pridobili na času, radi bi nas pri-“““• da bi zamudili primeren trenutek za vsesplošno vstajo. Longo v temu pripomne, da se je vstaja ze Jjačela. Na vrhovnem poveljstvu vedo povedati, da se »Moscatelli* 'Partizanska divizija) že premika H""""IH|,il|lll|lll,||l|n.HlllllllllMllumillllll modni kotiček In ponovno nove barve Spet pridejo v veljavo rja-v«, beige in zelena barva z vsemi svojimi odtenki Le poglejte, kako je ženska mo-■a muhasta in spremenljiva. Ko-M smo v enem izmed naših član-'Oe v modnem kotičku najavile *ooom» temnoplave, bele in rdeče uarue za letošnjo spomladansko in Poletno sezono, že moramo najaviti uspeh in uveljavitev novih 0aru, ki bodo po besedah modnih Ustvarjalcev prav tako prevladova-j® o letošnji ženski garderobi. V "Uslilj imamo predvsem rjavo, bei-?e in zeleno barvo ter še vse od-£jnke omenjenih barv. Edina, ki J® vzdržala pritisku novih modnih jjotiosti, je bela barva, ki bo po-stala y prihodnjih sezonah nekak 'eTnelj celotni ženski garderobi, pa nal bo ta zimska ali poletna. , yspeti rjave, zelene, beige in ?ele barve .so jasno nakftžaf(f*K6: ‘jjkoije modelov za poletje,. jesen ? zittio, ki so se pretekle dni zvr-4BW« v palači PiIti o ■MŠCtH jjesda te kolekcije niso predstav* jote izdelkov italijanske visoke mo-jje- izdelali pa so jih prav tisti, ki usmerjajo in diktirajo italijansko jasoko modo, to se pravi lastniki rru.i Priznanih italijanskih mod-biš, ki so se na modnih revi--v. Firencah, namenjenih bolj biosni modi. predstavili z vrsto jnodelov, ki v ničemer ne zaosta-•aJ° za modeli visoke mode, ki pa ® vendarle namenjen1 širši potroš-h in predvsem konfekcijski izde-Qui in prodaji v raznih boutiques. ,Ce vam je torej moda temno-P*a«e, rdeče in bele barvne kom-i ‘Jffjeije zelo všeč in če ste se od-ociie ?a kakšno novo oblačilo v n barvah, potem vam svetujemo, a v izbiri novih obtočil v teh bar-ub ne pretiravate Zgodile bi se uu1 namreč lahko, da bi bile v Jb oblačilih, če že ne to poletje, ?? prav gotovo že i jeseni izven "Joae (čeprav bo temnomodra bar-“ vedno lepa, elegantna in v skia-.r z našim okusom, tudi če ne bo p° Po modi). „;.azen novih barv so modne reje p Firencah potrdile tudi, da Je moda kratkih kril dokončno j vfljotiila ter da se ne misli še xiu kmalu umakniH raznim cma-j' yilom», ki so se že nainvljala m r°ndbna in Pariza. Italijanski L °au* ustvarjalci so mnenja, da so kn . krila (ki jih bo seveda vsa-.a Prilagodila svoji postavi) izre-o° mladostna, ženska in prikupna kn, S,e J‘m ne nameravajo še tako feni i .odreči. Zato so svoje modne nJfbcije prilagodili temu svojemu n-fPmčanju ter so vse svoje ma-Li^fake «opremili» r izredno Ijub-s mi, a tudi zelo kratkimi krili, ki stn *ar ualofila okrog vitkih po-• QP. tako so bila bogato nagubana zvončasto krojena ren ^bko o modnih revijah v Fi-lQnc?b še nekaj povemo, potem je n ’ aa bodo letošnje poletne obleke batVu pa^° za °či. saj bodo tako Inn.’ vazen tega pa bodo izde-e še v tkaninah, ki bodo živo-nfn°st barv in lepoto nežnih in riostnih krojev še bolj pouda- po dolini Sesije in d.i bo korakala na Milan, podobno kot partizanske enote z onstran Pavie. Vstaja se je že začela v skoraj vseh mestih Lombaidije, Turin se bo dvignil ob 1. ponoči in na tc mesto se bodo zgrnile velike partizanske divizije iz vsega Piemonta. Mine ena ura, mineta dve. Delegacija ne c!a nikakršnega znaka življenja. Max nam je sporočil, da se mu ta zamuda zdi čudna. Ali ima morda prav Sereni, da gre za past? Točno šesta ura je Čas predaje, ki smo ga določili, je potekel. Stopimo iz stanovanja Foglie._ S Se-renijem se pogledava v oči. Verjetno naju prevzem', ista misel. Pred kakimi dvanajstimi leti sva v Civitavecchii sanjarila, da se bova v trenutku splošne protifašistične vstaje znašla ob Longu. Že tedaj sva vedela, da jo bo vodil. Toda nesmiselno je izgubljati besede sedaj glede tega kot tudi glede katerega koli drugega problema. Rad bi povprašal po Secchii, toda tudi to bi bilo sedaj odveč. Kdor zna brati v obrazu Longa, razume, da je poskrbel za sleherno podrobnost in da bo partizanska vojska pravočasno prišla na cilje, ki ji jih je določil.) vrhovno poveljstvo. Moj avtomobil vozi sem ter tja po mestni četrti Monforte, Porta Vittoria, Porta Romana, Piazzale Suša. Rinu sem sporočil, da je Lombardi na sedežu nadškofije in da bi morda potreboval zaščito. V avtomobil vzamem Augusta. Pred nekaj urami je prišel iz zapora S. Vittore. Oborožen je z brzostrelko, pripravljen na borbi. Niti on ne potrebuje počitka. Tudi po osvoboditvi Rima je pohitel in se s padalom vrgel v severro Italijo. Srečam s& s Cpsitppm- «To noč bomo osvobpjepi,* si rečev?, nato pa dodava: «Upajmo, da prispč Parri.» Vtem f-vjem^da se je povorka ^delavcev prerinila vse do Piazza Cordusio. Skupina «matteottijev-cev* mi zapleni avtomobil. Zasedli so komisariat v Ul Carlo Poma. Drznosti Bonfantinija je treba pripisati zasedbo tega in še drugih komisariatov javne varnosti. S težavo jim dopovem, kdo sem. Na Trgu Suša se na prostem vrši zadnji tajni sestanek mestne komande. Toda ta sestanek jc tajen le za policijo. Liberti in Oliva (Faini) imata veliko dela z neprestanim prihajanjem in odhajanjem kurirjev. Dogovorimo se za stike v noči. V avto vzamem Serenija, nato še Pertinija in odbežimo proti sedežu nadškofije. V nekem kotu Trga Fontana pustimo avtomobil, Augusta in brzostrelko. Ura je pol osmih. Pred palačo ni videti fašistov. Že po mestnih ulicah smo mogli ugotoviti, da se zbirajo v svojih vojašnicah, da bi si pripravili svoje cule. Stopimo v palačo. Naproti nam pride Ririo: «Vse poteka prav,* pravi Mussolini je že odpotoval. Marazza se je zamudil, ko je iskal Cadornn in do sestanka je prišlo šele okoli šeste ure in en četrt. Na stotine Nemcev in fašistov v uniformah se je do tedaj zbralo na dvorišču, po stopni cah in okoli palače V dvorani iv XVII l stoletja, prevlečeni z rdečim damaskom, je poleg kardinala Schusterja sedel na divanu Mussolini Delegati odporniškega gibanja pa so sedeli na divanih nasproti v nekakšnem polkrogu. Mussolini je vprašal Ma-razzo: «In tako, odvetnik, kaj mi predlagate?* «Duce» je bil v uniformi častnega kaplarja fašistične milice. Vedno mirni Marazza mu je v-tistem svojem načinu obnašanja dobrega družinskega očeta (pri vsem 'em pa je samski), odgovoril: «Zares, navodila, ki sem jih dobil, sc zelo prec*zna in omejena. Dolžnost imam, zahtevati in mor- ""•"•iiiiiiii,,,,,...„„„„„„„.............................................. da sprejeti vašo brezpogojno predajo.* «Nisem prišel sem za to,» je kriče odgovoril Mussolini. Nato pa je svoj glas potišal in hotel zvedeti za pogoje vdaje. Lombardi je izjavil, da gre za brezpogojno vdajo, v smislu vojaškega poraza ter v smislu vstaje, ki je že v polnem teku. Dodal je, da bo CLN, v duhu sporazuma z zavezniki, v primeru vdaje zajamčil ravnanje z vsemi fašističnimi silami, tudi s prostovoljci, ki bi takoj odložili orožje, kot predvidevajo mednarodne konvencije. Glede samih formalnosti vdaje pa bi se dalo pogajati. Kazalo je, kot bi Mussolini hotel predlog sprejeti: «To bi mogla biti osnova sporazuma, brez dvoma.* Vmešal se je Graziani, ki je «du-čeja* opozoril na zvestobo nemškemu zavezniku, kot jo predvidevajo «zakoni dolžnosti in časti*. Mussolinija je to presunilo in po kratkem premisleku se je obrnil na navzoče z vprašanjem: «Kaj menite o tem?* «Zavezniški odnosi z Nemčijo se nas ne tičejo — mu je odgovoril Lombardi. — Z Nemčijo smo še v vojni.* Marazza pa je dodal: »Nemci se pogajajo za vdajo že več dni. fNadaljevanje no 6. strani) — Videš, kaku je s tu tehniko: vse žiulenje nam spreminja jn prfina volivno propagando. Ke zde j je forte važno, de an političen človek gre govort tudi na tele-vižjon. — Se zna. Kej pej če. Sej videš, de shodov po kantonah nobeden ne posluša jn de grejo vsi nečko naprej. Jn taku nam televižjon pmese volivno propagando kar domov jn ti lahko poslušaš volivni shod lepu doma, pr večerji jn magari u cavatah. — Ma za politične prvake pej začnejo nove težave. Z atu ke se deni pred televižjon, ni kar taku. Narprej se je treba nekam trukirat, za-tu ke če g reš pred televižjon, tašen ku si, zgle-daš forte mižerno jn taku se morejo namazat ku jegrauci u teatri. Pole ne smejo jemet be leh srajc, zatu ke se na televižjoni preveč bleščijo jn morejo bet rajše plavkaste. Jn tudi kravata ne smej bet ane farbe, ma more bet na štrikce al pej pikce. J n pole tudi obnašanje ni kar taku. Ne smeš zgledat neroden Jn, po- staumo reč, liberalni prvak je forte u skibeh, da ne be zgledau debu. — Ja, kar se tiče obnašanja jn načina govorjenja, sm slišau, de televižjon misle naredet prfina ku ane sorte tečaj za politične može, ke mišic-jo nastopet na televižjoni. — Sej zastopem. Znaš, na televižjoni videš tašnega moža forte od blizi jn mu videš vse falerje. Če jema debu nus al pej šepast, videš uha, če so na žventolo; morbet kašne bradavice jn vse sorte. Jn an političen mož pej more gledat, de nardi lepo figuro. Jest zostopen, de se morejo tudi trukirat; se misleš, kaku be se godirau pokojni duče, če be uan jemu tabat televižjon. — Ne znam, če be blo kej. Zatu ke uan ni jemu prou posrečenga obraza za televižjon. Znaš, na televižjoni videš vsacga govornika zmiram od spred. Ma duče je jemu torte fejst profil, ma ne za odspred. Od strani je zgledau forte imperialen, koražen jn an velek voditelj ma odspred je pej zgledau še preči zabit, zatu ke je jemu oči forte blizi skupej. Sej se spouneš, de so ga zmeram slikali jn fotografirali samo od strani. Videš, zatu uan na televižjoni ne bi naredu lepe figure. Jn mu neč ne bi pomagale nanka kravate na pikce. Ma povej ti meni: kaku je pej se s honorarji? Kej jem televižjon kej plača za program? Kar jest znam, kašne jegrauce prou dobro plačajo. Denmo reč, če pride kašna Mina al Rita, so za vsako minuto pred miljoni. Jn navsezadne' tudi politična tribuna je program jn kašenbot prfina bol zabaven koker tisti od kričačev. Kej jemajo politiki višji al nižji honorar od pevcev? — E, Mihec moj, ti moreš vedet, de na televižjoni je dveh sort programov. So programi, ke plača jegrauce televižjon, jn pole so pej programi, ke spadajo u reklam jn ke televižjon, namesto plačat, inkasira soude. Zdej treba videt, al spada politična tribuna med reklamo al pej med, ku be reč, umetniški program. — Ja, jest be reku, de be tu spadalo u umetnost. Sej so tudi politični voditelji ane sorte zvezdniki jn tudi so umetniki besede jn poie, če se morejo še trukirat jn dent posebno obleko, so prou celi jegrauci. Jn jegrauce pej televižjon zmiram plačava. — Ne rečem, de ne. Ma velike jegrauce plača dobro; tiste bol majhne pej rajše slabo. — Ben, tu se zna. Povsod vela selekcija. liiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulMiiiriiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii V POČASTITEV 25-LETNICE VSTAJE Partizanska pesem y Kulturnem domu s koncertom zbora «Vasilij Mirk» Prvič pri nas bomo poleg bolj ali manj znanih partizanskih napevov slišali Cobčevo kantato za moški zbor, tenor in bariton soli s klavirsko spremljavo z naslovom «Svobodna zemlja» »- d«?VEN ("d 21.3. do 20.4.) Uspešen Um i a Vse* ki delajo na področju bTONti. Ponovno srečanje z ose-i„S J° ljubite. (od 214. do 20.5.) Z večjo * 'fajnostjo boste svoj smoter go-hJi? dosegli. Skušajte biti bolj op-‘JUsUčni. u DVOJČKA (od 21 5 do 21.6.) Na-niih se Prenesti neuspehe ker brez u j ne gre. Popolno razumevanje n iVžini- ol?AK (od 22 6. do 22.7.) Ozrite se sebe in vide'i boste, da ni r0Ajj°d vse zlato, kar se sveti. Spo-r v® neki osebi svo: naslov, ščtu (od 2a-7- do 23.8.) Ne spu-, i • se v pustolovščino, ki jo ne-pripravljajo. Odkrili boste te[j^°st nekega navideznega prija- J&EVTCA (od 24.8. do 22.9.) Še en-nPJ" Pomagajte nekemu lahkomisel-nii?U ,p.ri.jatelju, toda naj bo to zad-d ^ustvenem pogledu razgi- TEHTNICA (od 39. do 22.10.) Zadnji hip boste nekega dobrega znanca rešili pred popolnim polo- HHP popolnim poli mom. Odlično 'sodelovanje med s< sedi ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Priporočljiva je večja previdnost v denarnih zadevah Uveljavili se boste v krogu umetnikov. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaš sistem dela ne drži več, v najkrajšem času ga nadomestite z dru-gihn. Ne zapirajte se pred ljudmi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Primerneje bo, če neko perečo zadevo rešite na miren način. Udeležili se boste prijetne zabave. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne hrepenite po tem, kar ne boste nikdar mogli doseči. Z eno samo lepo besedo bi lahko uredili star spor. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Novico, ki ste jo pravkar prejeli, ne zaupajte svojim sodelavcem. Ljubljena oseba vas bo užalila, vendar ji bo tega žal. Že na zadnjem obenem zboru Slovenske prosvetne zveze in kasneje na raznih posvetovanjih predstavnikov prosvetnih društev, je večkrat prišla do izraza misel, naj bi naša prosvetna društva na razne načine počastila spomin na vstajo primorskega ljudstva v septembru 1. 1943. Prvi izmed naših prosvetnih kolektivov bo to misel uresničil pevski zbor «Vasilii Mirk* s Pro-seka-Kontovela s svojim celovečernim koncertom partizanskih umetnih in borbenih pesni, ki bo v so boto, 27 t.m v Kulturnem domu. Ob tej priložnosti smo zaprosili za razgovor pevovodjo Ignacija Oto, ki vodi proseško-kontovelski zbor, o pripravah in o samem koncertu. — Kdaj ste se ogreli za pripravo tega koncerta? — Res je, da je pobuda na naslov naših prosvetnih društev prišla z občnega zbora SPZ. res pa je tudi, da smo mi že sami pred to pobudo razmišljali o taksnem koncertu, na katerem bi peli samo partizanske pesmi K temi nas je vodila pač želja, da na tak način počastimo vstajo našega ljudstva proti okupatorju ob 25-letnici tega velikega dogodka, po drugi strani pa tudi občutek, da moramo nekoliko poživiti naš koncertni repertoar, saj smo ml sami in tudi drugi zbori imeli v zadnjih letih že celo vrsto koncertov s klasičnim sporedom narodnih in umetnih pesmi. Poleg tega so redke partizanske pesmi, ki smo jih tu in tam vključevali v te klasične repertoarje, kolikor veljajo že za ponarodele ljudske napeve, pri naših poslušalci1 vedno vžgale in izzvale navdušenje. kar pač pomeni, da je našim ljudem partizanska pesem še vedno mnogo več kot samo slovenska pesem, ker z njo še vedno čutijo in ob njej podoživljajo vso slavn« epopejo narodnoosvobodilnega boja. — Kako pa ste zasnovali program koncerta? — V prvi del smo vključili umetne partizanske pesmi, to je take, ki so v glavnem nastale po osvoboditvi, vendar na besedila, ki so nastala že med samo borbo. Mislili pa smo, da je naša prva dolžnost, da se s pesmijo prav ob tej priložnosti najprej poklonimo vsem našim padlim borcem in vsem, ki so v borbi darovali svoja življenja za svobodo. Zato bomo spored začeli z. žalostin-ko «Zrtvam», ki jo bo izvajal zbor mrmraje vmes pa bo recitator podajal besedilo. Tu in tam se bo recitator povsen umaknil zboru, nato pa zopet zbor recitatorju, dokler se oba ne bosta združila v isočan a-kord, ki se bo brez odmora spojil s prvim akordom prve pesmi na sporedu Maksa Pirnika *Smrt v Brdih*, vso prežeto z liričnim besedilom in prav takim napevom. V prvem delu bodo nato sledile še Alojza Srebotnjaka »Kolona*, Rada Simonitija «Podgorski mornarji» in Radovana Gobca »Svobodna xem Ija», kantata za moški zbor, tenor in bariton solo s spremljavo klavirja. — Prve tri pesmi smo it slišali na nekaterih koncertih domačih in zborov iz Slovenije, Gobčeva kantata pa bo za nas novost, čeprav je menda nastala že pred več leti. Kako to, da ste se odločili zanjo? — Naš namen je bil predstaviti na tem koncertu poleg že znanih tudi nekatere manj znane ah celo doslej pri nas neznane pesmi Gobčeva kantata se m', je zdela najbolj primerna, zatu ker ima vse elemente pesmi, ki lahko navduši občinstvo, ki pa lahko tudi uveljavi raznolike kvalitete našega zbora. Tako po vsebini kot po melodiji je ta kantata zelo pestro grajena in v njej se prepletajo zanos, žalost, poletnost, elegičnost in himničnost v finalu. Počasnemu tempa sledi hiter v crescendih ir. decrescendih, tempo koračnice se prelije v sproščenost. solista prehajata v ospred- je in se zopet zlivata z zborom, posamezni stavki pa so med seboj povezani z glasbeno spremljavo, ki je v originalu poverjena sicer orkestru, pri nas pa bo orkestrovo vlogo iz razumljivih razlogov opravil pianist. Prepričan sem, da bo kantata tako zaradi svoje ljudske melodičnosti kot zaradi idejnosti ljudem všeč, kot je b’!a pevcem med vajami. — Kaj pa v drugem delu, je zanj velja) kakšen poseben kriterij? — Drugi del zajema 12 pesmi. Skoraj vse smo že kdaj slišali, saj so nekatere tako rekoč že ponarodele Omenim naj samo Matetič-Ronjgovo ePjesmo siobodh, Šafra-nekovo tKonjuh pianinom», ki jo je naš zbor prvič naštudiral še pod vodstvom pokojnega Milana Pertota. potem slovito makedonsko v Simonitijevi priredbi tBolev mi lezi», pa špansko naro plan. Na razgovorih ob proslavi dneva železničarjev v Kopru P* s®o slišali, da je postojnsko železniško podjetje že sprožilo pobu-uo Za čimprejšnjo ureditev potnl-“Kega prometa. Konkretno gre za da, se mobilizirajo sredstva bank n zainteresiranih občin za nabavo "pdobnih diesel motornih vlakov. Ce ^akelja postojnskega železniškega ^djetja naletela na vsestransko razumevanje, potem lahko že letošnjo sezono pričakujemo na koprski P'ogi prve turistične-kopalne vla-In potem postopoma tudi stalni Potniški promet. * * ♦ 0(5^ahi Postojne so proslavili svoj oocinski praznik v spomin na drzno »Kcijo minerskega voda IX. korpusa V noči med 22. in 23. aprilom 1944. pred 24- leti so Partizani iouHa v F\:.ojnskl jami velike ko-cine benc' \, k1 so jih tam spra-nemški okupatorji. _J™reditve m se začele že navse-■KOdaj s partizanskim pohodom u-eneev in dijakov. Dopoldpe je bila avnostna seja občinske ssupščlne, “a kateri je predsednik občine Mi-:“n Fajdiga govoril o doseženih uspehih in o perspektivah postojn-?osPodarstva, ki temelji pred-.Jf.ni na lesni predelovalni indu-*C»iJl. turizmu in kmetijstvu. v Postojni in na Pivki je bila da-“es vrsta pomembnih dogodkov. Tako so v Postojni izročili prome- globoko vodo. Peroša se je takoj tu avtomatsko telefonsko omrežno | pognal v vodnja.c in jo potegnil skupino hkrati pa so odprli razstavo razvoja PTT stroke in filatelije. Na Pivki je bila velika slovesnost pred tamkajšnjo osnovno šoio, ki bo odslej nosila ime bratov Vodopivec, padlih borcev iz vasi Petelinje. Končno naj še omenimo, da so iz «sklada 23. april« podelili nagrade najzaslužnejšim občanom za u-spehe na gospodarskem in kulturnem področju ter za aktivno udejstvovanje v družbenem življenju. Cestno podjetje* v Novi Gorici je začelo'"čistiti cesto čez Vršič, tako da bi bila usposobljena do prvomajskih praznikov Težave pa so s čiščenjem na gorenjski strani. Predstavniki Nove Gorice bodo intervenirali pri kranjski občini, da bi to vprašanje takoj rešili, kajti tu ne gre za regionalne interese, ampak za turistični interes celotne Slovenije. Na tretjem bienalu industrijskega oblikovanja v Liubljani sta prejela najvišje priznanje — zlato medaljo uslužbenca koprskega Tomosa Janez, Imperl in Cedomir Vučič. Predstavila sta izvirno oblikovan Tomosov moped, ki bo v kratkem prišel tudi v prodajo. * * * 47-letnega kmetovalca Ivana Pe-rošo iz Pomjana je sprejel predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in se mu zahvalil za pogumno dejanje, s katerim je rešil življenje 3-letni deklici. Otrok se je pred dnevi igral v bližini vodnjaka in padel v sedem metrov Septembra letos bo pri založbi MLADINSKA KNJIGA izšla nova ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA univ. prof. dr. Antona Slodnjaka To bo prva povojna slovstvena zgodovina, ki bo v eni sami knjigi in v pregledni obliki spregovorila o naši napisani in natisnjeni leposlovni besedi v celoti, od njenih začetkov do današnjih dni. ZGODOVINA SIJ TINSKEGA SLOVSTVA bo edinstvena tudi po tem, ker bo prvikrat ovrednotila slovensko knjigo, ki je izšla v zamejstvu. Svojo ceno bo knjigi dalo tudi skrbno izbrano ilustrativno gradivo. Delo našega uglednega slovstvenega zgodovinarja ni obnovljen «pregled,> slovenskega slovstva iz leta 1934, ampak na novo napisano delo, zaradi katerega je avtor znova prebral in' ocenil vse poglavitne dosežke slovenske književne ustvarjalnosti. Knjiga bo izšla v reprezentativni obliki in opremi, v velikem formatu 16,5 x 24 cm, vezana v umetno usnje bo obsegala čez 600 strani. ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA je tehtno dopolnilno in smotrna zaokrožitev zbirke NAŠA BESEDA, ki vsebuje vrhunske dosežke slovenske književnosti. tAi&ika. linfioabna TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-772 nmena Predvaja danes, 25. t. m. ob 15. uri Titanus film: HORST BUCHH0L2 • GREGOIRE ASIAN-ROBERT HOSSEIN • ELSA MARTINEUI AKIM TAMIROFF con OMAR SHARIF . ORSON VVELLES U MERAVIGLIOSEANVENTURE Dl IHARCO POLO • LO SCACCHIERE Dl DlO v .. _________________________________ ANTHONT QUINN Misa»aRmii.««nnmBcmi BRUNO CREMEH-fOUIO UJUJ JlUEUES MON0D MICAORLOVIC• LTNNt SUE MOON ***«wio»UH»MAN$URAIf RIHAJ •DEMTS Ot LA RATEUlfRE C o,DENIS DELAMTfUKRE RAUL J IM PRODI CINEMATOGRAEICAROMA IIIAC PARICI (Čudovite dogodivščine Marca Pola) KlUO «1 K1M» PBOSEM Predvaja danes, 25. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni avanturistični Walt Disnejev film: II principe di Don egaI (PRINC IZ DONEGALA) Jgrajo: PETER MCENERY — SUSAN HAMPSHIRE iz vode. S takojšnjo intervencijo jo je rešil gotove smrti. * * * V Ljubljani je bila redna letna skupščina italijanskega kulturnega krožka «Paolo Morgan«. Kakor je znano, ta krožek združiš? nad 150 pripadnikov italijanske etnične skupine, ki študirajo v glavnem mestu Slovenije. Iz poročila predsednika Danila Srebrniča Argentinlja in iz razprave je bilo razvidno plodno delo krožka, ki s! močno prizadeva razširiti most prijateljstva s Slovenci V ta krožek zahajajo namreč tudi Slovenci, ki se zanimajo za delovanje krožka, za razne turistične in kulturne informaclte o Italiji ter za razne prevode, članstvo je bilo lani zelo aktivno, saj so organizirali več zabavno glasbenih večerov, več obiskov slovenskim kulturnim ustanovam in več poučnih ekskurzij. * * * V Novem gradu je bila v nedeljo revija italijanskih osnovnih šol v organizacij! Italijanske unije za Istro in Reko. Sodelovale so šole iz vseh krajev, kjer živi italijanska etnična skuprna, med drugim iz Kopra. Izole. Pirana, Poreča. Novi-grada. Umaga, Galižan, Poreča. Pulja., Buj, Sečovelj, Brton'gle, Rovinja in z Reke Ob tej priložnosti so tudi odprli razstavo otroških risb in organizirali tekmovanje med šolami. * * * Medtem ko je lepo vreme privabilo od sobote do torka več tisoč kopalcev za koprsko obalo in ko so turisti naravno-• navdušeni nad julilskim vrem'- v Istri ter na >vskem in na Krasu v resnih neh zaradi dolgotrajne suše. V zadnhh dveh mesecih je na tem področni padlo namreč le nekaj milimetrov dežla. V številnih primerih so kmetle posadili grah in kromolr, pa semena še zmeraj niso vzklTa. Močno prizadeti so tudi gojitelii vrtnih jagod. sai jim suša pret’ urVCti celotni letošnji pridelek V mszmez-nih istrskih in kraških va=eh je začelo primanjkovati tudi pitne vode PROSLAVE OB DNEVU VSTAJE Polaganje vencev pred spomenike in na grobove naših padlih borcev Svečanosti v Gorici, So vodnjak, Doberdobu, Tržiču in drugod - Svečano pobratenje med Ronkami in Metliko V Izoli so odorli novo blagovnico podjetja Nanos Postojna. Blagovnica je na Kidričevem nabrežju in sodi med naimodernejšp trgovske lokale np. Primorskem. Kuncem le na razpolago široka Izbira tekstilnega blaga, konfekcHe. šoortn'h rekviz'tov, obutve ln usn'ene galanterij. Obseg razstavnega predora je 300 kvadratn'h metrov. V blagovnici je zaposlenih U. orodaiai-cev, ki so hkrati specializirani tudi kot svetovalci pri nakupu. Podfet-ie Nanos je vložilo v novi objekt 72 milijonov starih dinarjev. orga: Idriji tiskovno,, konferenco, na kateri so seznanili novinarje z dosežki kolektiva. Glavna proslava bo 27 aprila, ko bodo v rudniški topilnici izročili namenu tretjo rotacijsko peč. Danes, na dan vstaje, se bodo bivši borci in predstavniki napred nih organizacij iz Gorice spomnili tudi tistih, ki so dali svoje življenje za zmago nad nacifašizmom. Ob 10. uri dopoldne se bodo zbrali na trgu v štandrežu, odkoder bodo v povorki ponesli vence na mestno pokopališče ob Tržaški ce-sti, kjer jih bodo položili na grobove padlih borcev. Podobna svečanost ob ob 11. uri v Sovodnjah, kjer bodo župan in odborniki položili v imenu občinske uprave venec pred spomenia padlim pred županstvom. Goriški župan je objavil poseben proglas, v katerem poveličuje pomen tega praznika in spomin padlih za svobodo. Občinska uprava bo poskrbela tudi za položitev vencev pred spominsko ploščo na že-ležniški postaji, v goriških zaporih, pred partizanskim spomenikom v Ločniku, pred spominsko ploščo ustreljenim na goriškem Gradu; tu bodo položili vence po svečanosti na pokopališču tudi bivši partizani in predstavniki naprednih organizu-, cij. V parku Rimembranze pa bodo 1 položili venec v imenu pokrajin ™ ske uprave Proslava s polaganjem vencev b i tudi v Doberdobu, kjer bo govoril župan Andrej Jarc o pomenu tega praznika. V Tržiču bo ob 9.J0 proslava pred spomenikom padlim na novem pokopališču, kjer bosta govorila župan Romani in partizanski poveljnik Mario Fantini-Sassc. ob 10.30 pa bo zborovanje na Trgu republike, kjer bo govoril posla nec Mario lizzero V Ronkah se bo danes nadaljevalo bratsko srečanje s pobratimstvom med mestoma Metlika v Beli krajini in Ronkami. Ob 10.30 bo slavnostna seja občinskega sveta na kateri bodo izročili gostom iz Metlike pergament o pobratimstvu popoldne ob 15. uri pa bo v dvorani Ekscelsior proslava tega dogodka z govori in kulturnim programom, katerega začetek je bil že sinoči z nastopam pevskega zbora «Srečko Kosovel« iz Roti k, godbe «Kras» iz Doberdoba in folklorne skupine iz Metlike. Danes ob 20. uri bo prosvetno društvo Jezero iz Doberdoba priredilo akademijo pa, čast 25. aprila v svoji dvdratii, kjer bo o pomenu tega dne spregovoril župan Andrej Jarc, nakar bo Goriški oktet imel celovečerni koncert. Sindikati in pokojnine Predstavniki treh sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL so proučili problem novih pokojnin v luči zakona 238, ki predpisuje, da mora vlada izdati podrobna navodila do konca tega meseca. Ministru za delo so v tem okviru poslali pismo, v katerem zahtevajo pred izdajo takih navodil, da se upoštevajo predlogi in nasveti treh sindikalnih organizacij zaradi zaščite koristi delovnih ljudi in za izvajanje omenjenega zakona v tem smislu s posebnim ozirom na postopno zvišanje količnika, s katerim se pokojnine povezujejo na zadnjo plačo. Dejavnost karabinjerjev za prometno varnost V okviru kampanje za cestno prometno varnost med velikonočnimi prazniki, ki jo je priredil) ministrstvo za javna dela, so goriški karabinjerji opravili dokaj pomembno delo. Njihove patrulje so posredovale v 14 prometnih nesrečah, pomagale so 11 avtom ibilistom, katerih vozila so se zarodi okvar ustavila na cestah, prisodili so 105 glob za prekrške cestnega zakona Vsak nan so krožile po štiri motorizirane patrulje, ki so jih z,- to priliko tudi okrepili; prevozile so skupno o-koli 4.800 kilometro’ poti. V tej kamnanji je sodelovala tudi prometna policija podatke o njenem delovanju borne objavili prihodnjič Motociklist trčil cb že'ezn'ško postajo Včeraj opoldne se je motociklist z Videmskega zalete' v poslopje železniške postaje v Gorici ter si povzročil izredno hude rane na g'a-vi. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ga nemudo ma operirali Luciano Pagoben tako se pone j trečenec kliče, je star 22 let ter stanuje v okolici Vidma. Včeraj opoldne se je s svojim motociklom s precejšnjo brzino peljal po Kor zu proti ŽefSz/iiSki postaji Tamkaj je skušal zaviti okoli prometnega otoka, vendar je zaradi prevelike brzine trči’ ob pločnik. Vrglo ga je ob zid, v katerega je priletel z glavo. Na temenu s' je kožo prerezal v dolžini 25 cm, udaril se je v ličnico ter mu je izstopilo oko. Prvomajska proslava CISL v Huminu Letošnji prvi maj bo CISL slavila v Huminu (Gemoni), kjer se bodo zbrala pripadniki te sindikalne organizacije iz vseh štirih pokrajin naše dežele. Goriška CISL bo dala na razpolago dva avtobusa, ki bosta odpotovala iz Gorice in Tržiča. Udeleženci bodo plačali za prevoz tisoč lir ter si bodo ogledali Lago di Cavazzo; kosilo bo v Huminu, kjer bo popoldne prvo PISMO IZ DIJAŠKEGA DOMA V GORICI Prijateljska dijaška srečanja bi bilo moč še bolj razširiti Gojenci Dijaškega doma so se srečali z zavodom Lenassi ter vrstniki slovenskih dijaških domov, ki so se zbrali v Novi Gorici Medtem ko so v soboto štirje na- . naših gojencev pred fizično moč- ši gojenci kot predstavniki Dijaškega doma šli na gostovanje v Novo Gorico, kamor so bili povabili predstavnike vse domov iz Slovenije in zamejstva, smo mi odigrali nogometno tekmo z zavodom Lenassi na igrišču gluhonemih. To je bilo drugo naše srečanje s tem italijanskim zavodom. Na prvem srečanju smo v odbojki premagali Lenassi z rezultatom 3:2. V soboto pa se je ta zavod izkazal za tršo kost, zato jim nismo bili kos. Morali smo se zadovoliti z neodločenim rezultatom 3:3. V naših vrstah je bilo zelo očitno pomanjkanje Davida, id je šel v Novo Gorico. Skušal ga je nadomestiti napadalec Boris; to pa je bil vzrok, da je bil napad manj učinkovit. Čeprav je bila naša o-bramba okrepljena, so gojenci Le-nassija želi prvi gol kmalu po za četku tekme. Vzrok te žoge v mreži je bila predvsem boječnost majski shod. PO SKLEPU DEŽELNE UPRAVE Obratna posojila obrtnikom podaljšana na 18 mesecev Podrobnejša pojasnila daje ESA in pogodbeni denarni zavodi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi prepozno spuščenih zapornic je lokomotiva zmečkala osebni avte V v Življenje so izgubile štiri osebe . Čuvajeva žena tudi v prizivu spoznana za krivo, vendar so ji prvotno kazen znižali prihajajoči vlak. Strojevodja je zagledal avto morda kakih 50 ali 60 metrov pred seboj. Pritisnil je na hitre zavore, toda brez uspeha. Lokomotiva je trčila \ avto, ga odvlekla nekaj desetin metrov naprej ter se ustavila šele po 300 metrih od kraja nesreče. Iz razbitega avta so zletela ob progo štiri trupla, a ena oseba je bila hudo ranjena. Nesreča je prizadela družino tedaj 48-letnega Alfreda Croatta iz Vidma. Pri priči so bili mrtvi: Alfre-do Croatto, njegova sinova Alberto in Enrico, stara 7 oziroma 5 let in 19-letna služkinja Luigina Vidoni. Croattova žena Carla Bonfandini je bila hudo ranjena, toda ostala je pri življenju. Preiskovalni organi so prijavili sodišču Marderovo iti kot civilno odgovornega ministrstvo za prevoze v osebi ministra Videmsko kazensko sodišče je spoznalo 19. maja lani Marderovo za krivo ter jo obsodilo na 2 leti in 8 mesecev zapora ter 200.000 lir globe. Poleg tega je sklenilo, da se o odškodnini prizadetim razpravlja na pristojnem civilnem sodišču. Vendar pa je obsodilo obsojenko (in seveda tudi ministrstvo za prevoze) na iz- IIIIIIIIIIMHIIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIHtllltmilllllllllHMIIIIIMIIIIItllllUinUlllllllllllllllUlMIIIIIHIIIia TRAGIČEN DOGODEK V STANOVANJU V UL. TOTI Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravilnik De Franco, zapisnikar Mosca Riatel) so ponovno obravnavali strahovito prometno nesrečo, ki se je zgodila 19. oktobra predlani na železniški progi Videm — Trbiž blizu Tarčenta. Pri trčenju lokomotive vlaka v avto znamk.: «fiat-bianchi-na» so izgubile življenje štiri osebe. Tisto popoldne okoli 19.30 se je na železniškem prehr.du pri Collalto di Tareento zbila dolga vrsta vozil, ker so bile zapornice spuščene. Prav tedaj bi moral namreč privoziti mimo potniški vlak Videm — Trbiž. Zapornice je spustila čuvajeva žena Angelina Mardero, stara 37 let iz Tarčenta. Ker pa je imel vlak zamudo, je ženska dvignila zapornice in šla v čuvajnico, da bi telefonirala na bližnjo železniško postajo ter vprašala, kdaj bo vlak prišel. Ker se ji ni posrečilo dobiti zveze, je šla spet iz čuvajnice in prav tedaj je zaslišala žvižganje prihajajoče lokomotive. Planila je k škripcu da bi spustila zapornice, toda žal prepozno. Prav tedaj se je pripeljal po cesti avto «fiat-bianchina>, UD 76366 v katerega se je z vso silo zaletel PADLA JE V KOPALNO KAD IN ZARADI POŠKODB UMRLA Nesrečnica je izdihnila med prevozom v bolnišnico Pri padcu v svojem stanovanju v Ul.. Toti 9 se je včeraj smrtno ponesrečila 62-letna Rosa Vercion por. Rapozzi. Okrog 8.30 je bila žena v kopalnici, ko je morda zaradi nenadne slabosti ali pa, ker je zdrsnila na mokrih tleh, padla v kopalno kad ter se hudo udarila po čelu in levi rami. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa, ki so ponesrečenko položili v rešilni avtomobil in odpeljali proti bolnišnici, priletna žena pa je med potjo podlegla poškodbam. Njeno truplo so položili v mrtvašnico, kjer Je na razpolago sodnim oblastem. O nesreči so bili obveščeni tudi agenti komisariata na Trgu stare mitnice, ki so u-vedli preiskavo. • • • Na pločniku pred svojim stanovanjem v Ul. Vignola 6 se je vče- raj zjutraj spotaknil in padel 67-letni uradnik Giuseppe Novi Ussai. Moža, ki se je pri padcu udaril po zatilju, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico Tatvine motornih vozil 76-letnemu trgovcu Ugu Margonu iz Ul. Trenovie 18 so neznanci preteklo noč ukradli fiat 1500, ki ga je bil parkiral v bližini svojega stanovanja. Margon je tatvino prijavil agentom komisariata na Ko-lonji; škoda znaša 800 tisoč lir. Žrtvi tatov sta bila v preteklih dneh tudi 59-letni Ermando Be-nedetti iz Ul. Marco Polo 24, kateremu so ukradli fiat 600, ter 41-letni Gaetano Grisancich iz Ul. Boito 2, ki so mu izmaknili lam-breto. plačilo predujma v višini 10 milijonov lir Carli Bonfandinijevi, 1 milijon lir sorodnikom pokojnega Croatta in 1,5 milijona lir sorodnikom pokojne Vidonijeve. Marderova se je pritožila proti razsodbi na tržaško prizivno sodišče. Trdila je, da je bila sicer kriva nesreče, toda po njenem mnenju je bila kazen prehuda. Sodniki bi morali namreč upoštevati dejstvo, da se je uri železniških čuvajih nekako udomačila navada, da v primeru zamude vlakov telefonirajo na bližnje postaje da bi zvedeli, približno kdaj bo vlak prispel. Tako ravnajo, da bi se ne ustvarjale pred zapornicam' predolge vrste avtomobilov. V bistvu je torej zahtevala, da bi ji sodniki nekoliko znižali kazen. Na včerajšnji obravnavi so zastopniki zasebnih strank in generalni pravdnik zahtevali potrditev razsodbe prve stopnje. Prizivni sodniki pa so deloma ugodili Marderini zahtevi. Menili so namreč, da je bil Croatto sam kriv nesreče za 20 odst. ter so temu primerno znižali kazen na 1 leto in 4 mesece zapora ter 300.000 lir globe. Marderova se je že pritožila na kasacijsko sodišče. Deželni odbor je na eni zadnjih sej odobril tudi sklep, s katerim se podaljša kreditna doba za obratna posojila obrtnikom od dosedanjih 12 na 18 mesecev. Ker dobijo orosilci aka posojila s prispevkom ustanove /o razvoj obrtništva (ESA) in ioro plačujejo zanje nižje ob«esti. so prizadeti z zadovoljstvom sprejeli ukrep o po-dališanju roka za povračilo. Ukrep je stopil že v veljavo, ker so pristale ne kreditno podaljšanje tudi banke in drugi denarni zavodi, ki imajo v zadevi z ESA pogodbo. Med temi je tudi Tržaška kreditna banka v Trstu ter Goriška posojilnica, ki so v skladu s tem spremenile poslovni postopek. Kreditiranje potrebnega obratnega kapitala že od samega začetka zbudiio zar.imani obrtnikov tudi na Goriškem in po tej spremembi -se--ho- nedvomno še ■ povečalo. Ustanova ESA pa vsekakor priporoča prizadetim obrtnikom, naj bodo umerjeni pri svoj:h zahtevah in naj se omejijo le na tisto glavnico, ki je dejansko potrebna kot obratni kapital za določeni, poslovno leto. Le na ta način bodo lahko u-stregli čim večjemu številu prosilcev. Zato priporočaj, vsem prizadetim, naj se pred vložitvijo prošnje za tako posojilo obrnejo za nasvete na urad ESA ali do poverje nih bančnih zavodov, kjer bodo lahko dobili vse podrobnejše informacije v zadevi. svojih izleta. V večernih mah so se izletniki, med katerimi so bili poleg Goričanov tudi udehženci iz štan-dreža, Podgore in Brd. vrnili z najlepšimi vtisi na svoie domove. S SPD na ogledu tovarne v Anhovem Slovensko planinsl-i društvo je svoj prvi družinski izlet letos usmerilo prejšnji teden v Anhovo v Soški dolini z ogledom tamkajšnje tovarne cementa in cementnih izdelkov. Z avtobusom in lastnimi avtomobili se je izleta udeležilo okrog 90 ljudi. Pred tovarno sta jih ob napovedani uri čakala dva tehnologa tovarne, ki sta jim kot vodiča raz kazala vse oddelke in obrazložila njihovo delovanje. Udeleženci so si z zanimanjem ogledali mline in veliko peč za cement, proceduro za azbestne in cementne proizvode ter že gotove izdelke Ugotovili so, da je tovarna modernizirana ter ima proizvodnjo močno avtomatizirano, s čimer so lahko skrčili število delovne sile ter pocenili proizvodnjo, ki se je dobro uveljavila tudi v inozemstvu Ker pa so obrat povečali in razširili, je v podjetju zaposlenih kakih 160(: delavcev in uradnikov. Ogled ji' trajal skoro dve uri. Večina izletnikov se je potem odpravila v Kanal, kjer so pripravili družabno prireditev s srečolovom. Za veselo razpoiožen.ie je poskrbel tudi harmonikar iz Ročinja, ki ga je za to priliko povabilo vodstvo Na pragu Gorice je že pred leti namestila občinska uprava napis z dobrodošlico vsem, ki se pripeljejo v naše mesto. Takšen napis je tudi na Tržaški cesti. Njegova učinkovitost pa ni več kdo ve kolikšna, odkar so poleg njega namestili vrsto reklsunnih napisov. Ali ni za takšno reklamo drugih, primernejših krajev? Zlahka pa bi shajali tudi brez nje Predavanje v Novi Gorici o slovenskem narodnem vprašanju Danes, 25. aprila, bo v predavalnici v sodni palači v Novi Gorici govoril profesor Josip Vidmar, pred sednik Akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane o ^Slovenskem nacionalnem problemu*. Začetek predavanja bo ob IG uri. Ker je tema zelo zanimiva, se bodo predavanja udeležili prav gotovo tudi številni rojaki s te strani meje. Gledališki sliki med Italijani in Slovenci Predavanje pod gornjim naslovom je imel pretekli torek ob IS.15 uri prof. Janko Jež iz Trsta v krožku za svobodo kulture v Gorici. Po predavanju Borisa Pahorja o Kocbeku in Marka Kravosa o sodobnih slovenskih pisateljih v Trstu, je bilo to že tretje zapored no predavanje v tem krožku o slovenski kulturi. Predavatelj je najprej navedel vrsto zanimivih podatkov o gledaliških stikih med Italijani in Slovenci v zadnjih 200 letih najprej m dramskem in potem na glasbenem oziroma operetnem in oper nem področju Glede drame je zaključil z italijanskimi deli, ki jih je prikazalo Slovensko gledališče iz Trsta pri operi pa je omenil zadnje gostovanje ljubljanske Opere s vKnezom Igorjem» v Trstu, ki je zelo dobro uspelo. V svojem predavanju je navedel celo vrsto izvirnih podatkov, ki so plod predavateljevega raziskovanja ter so javnosti še neznani. Zaključil je z željo, da bi nova avto cesta Gorica - Ljubljana pomenila tudi novo kulturno pot med obema sosednjima narodoma. Govornika je predstavila ga. Pel-legrini in se mu tudi zahvalila za izvajanje. Udeležba občinstva je bila manjša kot pri prvih dveh predavanjih, vendar pa še vedno zadovoljiva. Na delu se ji je spodrsnilo Včeraj dopoldne ob 10.35 so v goriški civilni bolnišnici pridržali za 4 dni na zdravljenju 39-letno Luigio Menon iz Gorice, Ul. Vittorio Ve-neto 14, zaradi udarca v lobanjo. Žena se je malo prej ponesrečila v kemičnem oddelku tekstilne tovarne v Podgori, ker ji je spodrsnilo na mokrih tleh, da je padla. nejšimi nasprotniki. Toda naši so si hitro opomogli in z vsemi silami napadali, dokler ni Danilo izenačil. Pred koncem prvega polčasa so Lenassijevi še enkrat prišli v vodstvo; tokrat z odličnim igralcem Konstantinom. V drugem polčasu ni bilo dolgo gola, šele 15' pred koncem Je Konstantin zabil svoj drugi gol. Tedaj smo mi začeli ostro napadati. Dosegli smo dva gola z Borisom in tako izenačili rezultat. Tekma je bila zanimiva, polna nepričakovanih posegov. Mi smo z veseljem sprejeli rezultat, čeprav bi lahko dosegli čisto zmago. Kot sem že prej omenil, je bil sobotni dan za nas gojence zelo pomemben. Naši predstavniki so se udeležili kulturnega večera v Gorici in tako so se skupno s Tržačani odzvali prijateljskemu povabilu. To je bilo že šesto srečanje v okviru srečanj med Dijaškimi domovi. Vsak dom Je pripravil svoje udeležence za športno in kulturno udejstvovanje. Tako so se na igrišču Dijaškega doma iz Nove Gorice pomerili med seboj gojenci iz Celja, Murske Sobote, Kopra, Nove Gorice, Novega mesta, Kranja ter Gorice in Trsta. Srečanje je bilo dvodnevno, toda naša delegacija se je mudila tam le nekaj ur. Udeležili smo se predvsem kulturnega programa in k temu pripomogli s kratkim govorom in recitacijo, katero je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. Bili smo prvič na taki proslavi in upanje je, da bi na prihodnjih proslavah in srečanjih ne bili prisotni samo z delegacijo, ampak ua bi se res udeležili tega tekmovanja in tako navezali stike z domovi iz matične domovine. Zelo žalostno pa je, da ne moremo pripraviti srečanja s kakim go-riškim slovenskim domom. Boris Cotič Martin Tomažinčii Gorica VERDI. 15.00: «Love vuol dire amo-re», J. Lemon in P. Falk. Kl-nemaskop v barvah. CORSO. 15.15: «Troppo per vi- vere, poco per morlre«. C. Brook in D. Biančni. Italijanski kinema-skop v barvah. MODERNISSIMO. 15.15; «L’arpi-gllo blu» Klaus Kiuskl in Harald Lelpnis. Angleški barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 15.00: «Cinque mari-nes per Singapore«. S. Flynn in M. Mitchell Kinemaskope v barvah VITTORIA. 15.15: «La pdu bel- la coppia del mondo«, W. Chiari in P Quattrini. Italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. 14.00: «Lyttle Rita nel West», Rita Pavone; v kinema-skopu in barvah. EXCELSIOR. 14.00: «1 due vl- gili« F Franetu tn C. Ingrassia. Barvni film. PRINCIPE. 14.00: «GU occhi della notte«, A. Hepburn in K. Har-kin. Barvni film. SAN MICHELE. 14.00: «11 de- linquente delicato«, Jerry Lewis; barvna slikanica. H trnke EXCELSIOR. 15.00: «Tre gen- darmi a New York», L. De Fu-nes; v kinemaskopu in barvah. RIO. 15.00: «11 iungo, il corto, il gatto«, Franco Franchi in Cio-cio Ingrassia. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10 - tel 25-76. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. Nicolo, dr. G. Olivetti, Ul. 1. maggio 94, tel. 73328. RUN KB Danes ves dan ln jutri je odprta lekarna «AH'Angelo», dr. S. Matit-ti, UL Roma 22 — tel. 77019. P. D. BRIŠKI GRIČ* V ŠTEVERJflNU priredi od 1. do 5. maja v gostilni «NA DVORU* z naslednjim programom: 1. 1. maja ob 11. uri otvoritev vinske razstave, ki bo odprta vse do nedelje 5. maja; 2. ob 16. uri polaganje venca pred spomenikom padlih; 3. ob 16,30 koncert godbe iz Nabrežine, zbora s Proseka kvinteta »Briški slavček« in domačega kvarteta; 4. od 19. ure dalje ples; 5. v nedeljo, 5. maja ob 16. uri tekmovanje ansamblov ttbeat« za pokal in denarne nagrade; 6. zvečer ples do 1. ure. DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE’ K Številni udeležbi vabi ODBOR NOGOMET EVROPSKI POKAL NARODOV Jugoslavija premagala Francijo s 5:1 in se uvrstila v polfinale tekmovanja Prihodnji nasprotnik Jugoslovanov bo zmagovalec tekme Španija Anglija JUGOSLAVIJA — FRANCIJA 5:1 (4:1) JUGOSLAVIJA: PantcUč; Fazlagič, Holcer; Belin, Ramljak, Mi- hajlovič; Petkovič, Osim, Muse mi d, Trivič, Djajič. FRANCIJA: Aubour; Esteve, Baeza; Quittet, Bosquier Herben, Szepaniak, Djorkaeff, Guy, Di Nallo, Loubet. SODNIK: Schiller (Avstrija). STRANSKA SODNIKA: Babauschek in Marschal. STRELCI: v 2' Petkovič, v 12' Musemič, v 13' Djajič, v 32' Petkovič, v 33’ Di Nallo, v 80’ Musemič. Na stadionu Crvene zvezde v Beogradu se je v vročem popoldnevu zbralo nad 60.000 gledalcev. Kotov je bilo 7:6 (6:3) v korist Jugoslavije. Laže se je poškodoval Osim, ki je odSel za nekaj minut z igriSča. Jugoslavija s1 je z visoko zmago do nastopa v fi- priborila pravico nalnem delu tega tekmovanja, kjer se bo v polfinalni tekmi v Firencah srečala z zmagovalcem dvoboja Španija - Anglija. Strah pred Francozi, ki smo jih že po tradiciji poznali kot žilave nasprot- Ilija Petkovič, strelec prvega in četrtega gola za Jugoslavijo nlke tudi na jugoslovanskih igriščih je bdi tokrat neutemeljen. Moštvo je bilo povsem nedoraslo za tak nastop, to pa je glavni vzrok, da je bila tekma že po 14’ praktično odločena in da so gledalci kljub visoki zmagi domačinov zapustili igrišče nezadovoljni z igro. Hladna prha v drugi minuti igre je verjetno potrla goste, ki so takoj pokazali vse svoje slabosti v obrambi. Osim in Petkovič sta brez težav prodirala do Aubourje-vih vrat, tako da se je po desetih minutah razlika zopet povečala. Za Francoze ni bilo več upanja, Jugoslovanom pa se ni bilo treba več preveč truditi. Igra je tako kakovostno precej padla, pro. dori so bili v glavnem le sad o-sebnih akcij, ki so ss pa navad no končale tako, da je tretji ali četrti branilec končno le ustavil napadalca. Jugoslovani niso prikazali vseh svojih vrlin. Napad, ki je že v zadnjih tekmah pokazal svojo prodornost je z veliko lahkoto obšel vse ovire, obramba pa sploh ni imela dela. Omembe je vreden le nastop nekaterih poedin-cev, zlasti novinca Petkoviča, ki je predvsem v prvem delu tekme z navdušujočimi prodori zbegal celotno francoske, obrambo. Odlično je zaigral tudi Osim, ki je hladnokrvno režiral vse napade, na žalost pa tudi trmasto vztrajal v preigravanju, ki je sicer navduševalo občinstvo toda vsakokrat se je končalo brez sadu. Takoj za njima pride Djajič, ki je sicer zadovoljil bolj v drugem polčasu, ko je Petkovič popustil in je on prevzel njegovo vlogo, medtem ko je Musemič pričakoval žogo pred vrati in je dvakrat prisebno izkoristil priložnost. Z mnogimi prodori se je proslavil še Belin, medtem ko je celotna obramba zaigrala premalo, da bi jo lahko ocenili. O Francozih res ne moremo govoriti. Druge razlage za njihov slab nastop ni, kot da je moštvo imelo popolnoma negativen dan, sa| bi bilo sicer negomoče, da bi se uvrstili v četrtfinale. Lahko jih pohvalimo zaradi požrtvovalnosti, s katero so se borili tudi ko je bil izid že odločen. Francozom je zmanjkala podpora obrambe, ki se je zbegala že v prvih minu- STEFAN OLIVIER tah, na splošno pa lahko rečemo, da jih razigrani domačini sploh niso pustili do besede. Avstrijski sodnik je bil nad vse poprečen. 2vižgal je večkrat po nepotrebnem, mnogokrat pa prezrl prekrške tudi v kazenskem prostoru. Vsekakor je bila to nezanimiva tekma, katero so poživili le številni goli, ki so v prvem polčasu obetali pravo katastrofo francoske reprezentance. Kronika golov: V 2' je Fazlagič prodrl z leve in podal na sredo, Musemič je z napačnim startom spravil v zmoto še Aubourja in prosti Petkovič je v teku potisnil žogo v mrežo. V 13’ je Baesa podrl Petkoviča. Ta je izvedel prosti strel, katerega je Musemič prestregel z glavo in poslal v mrežo. Minuto kasneje je Osim preigral tri nasprotnike in podal na sredo kazenskega prostora prostemu Djajiču, ki je žogo ustavil, se obrnil in še vedno nekrit streljal točno v zgornji kot vrat: za Aubourja tudi tokrat ni bilo pomoči. V 32’ četrti in vsekakor naj lepši gol. Petkovič Je začel prodor na sredini igrišča, preigral tri nasprotnike in nato še vratarja ter streljal v prazna vrata. Jugoslovani se še niso niti nehali veseliti dosežka, ko je Di Nallo v protinapadu prehitel Ram-ljaka in Holcerja ter ukanil nemočnega Panteliča. Drugi polčas je potekal pred vrati Francije, jugoslovanski napadalci pa so raje preigravali nasprotnike kot streljali v vrata. Kljub temu je padel še en gol, in to v 35’ ko je Djajič prodrl z leve in podal na sredo, kjer je Musemič komaj en meter pred vrati potisnil žogo za Aubourjev hrbet. u. k. tako mišljenja deljena, medtem ko so bili člani zahodne lige vztrajali pri dosedanjem sistemu. O vseh vprašanjih bodo sklepali na letni skupščini nogometne zveze. Meddržavni nogomet MOSKVA, 24. — V prijateljskem mednarodnem srečanju je Sovjetska zveza premagala Belgjio z 1:0 (0:0). * • • LEIPZIG, 24. — V kvalifikacij- J ski tekmi za olimpijski nogomet- mo od Cesarja le v disku. Aleksan-ni turnir je Vzhodna Nemčija od- ,nn m T’t''v ™,rlon ATLETIKA Nastop Bora v Gorici Atleti Bora bodo nastopili danes zjutraj na 6. velikonočnem mitingu v Gorici s šestimi tekmovalci od katerih imajo nekateri možnost dobre uvrstitve. Največ obeta Emil Sedmak v disku in kladivu. Presenečenje lahko pripravi zlasti v metu kladiva. Njegov društveni rekord je nad 46 metrov (postavil ga je lani ob koncu sezone), osebni pa 48,33 metrov iz prejšnjih let. Duško Švab, ki je trenutno eden najboljših pripravljenih atletov Bora bo tekel na 800 metrov. Njegov zadnji čas 4’31”6 na 1500 m iz Nove Gorice je soliden dosežek. Mnogo bo vsekakor odvisno od vročine in od vrednosti atletov, ki bodo nastopili v isti skupini. Prvič bo letos na startu Vojko Cesar, najboljši domači atlet. Od njega žal še ne moremo pričakovati izrednih dosežkov ker zaradi službenih obveznosti še ni dovolj treniral. Njegov nastop bo zato bolj preglednega značaja. Boljšo uvrstitev pričakuje- pravila Bolgarijo s 3:2 (3:1). • • • CHORZOW, 24. — Prijateljsko srečanje: Poljska-Turčija 8:0 (2:0). der Košuta na 200 m, Iztok Furlan v skoku s palico in Bruno Križman v metu diska bodo dopolnili nastop Borove ekipe. Od teh atletov še ne pričakujemo izrednih rezultatov. NOGOMET III. AMATERSKA KATEGORIJA Izdatna zmaga Primorca po napeti igri z Gretto Trebenci so se tokrat izkazali z odličnim napadom PRIMOREC — GRETTA 5:2 (3:2) PRIMOREC: Kralj V.; Papatico D., Škabar M.; Kralj R„ Križ-mančič R., Milkovič S.; Možina T„ Morgan S., Suber M., Možina V., čuk E. GRETTA: Butkovich M.; Maschietto B., Radovich C.; Fasano A., Fasano V., Tron M.; Santonastasio B., Mamillo C., Papini G., Peroni L., Clarot L. Po tolikih porazih so tudi Tre- benci le prišli do zmage. Igra je bila oba polčasa zelo razgibana, napeta, tehnično na zadovoljivi ravni in polna lepih akcij ter strelov v vrata, kot nam zgovorno priča izid sam. Zelo dobro se je tokrat odrezal trebenski napad. Izredno borbeni Teodor Možina je sam dal kar tri gole in je s svojimi osebnimi akcijami ter hitrim preigravanjem neprestano spravljal v težave Tržačane. Lepo .......„„„..............lili.........mil.....n....m...........................lini«"""................mini........................ ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Odbojkarska sezona v polnem razmahu Tudi danes več prvenstvenih srečanj Trenutno nastopa v raznih deželnih ligah dvanajst slovenskih ekip V ženski B ligi je Borova šesterka B in Borom C se je zaključil z glad POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Manchester-Rcal Madrid 1:0 MANCHESTER, 24. — Angleški prvaki so v prvi polfinalni tekmi na lastnem igrišču odpravili Spance s tesnim izidom 1:0, ki jim verjetno ne bo zadoščal za takojšnjo uvrstitev v finale. V živahni tekmi sta obe moštvi potrdili, da sodita v najožjo evropsko elito. Angleži so vso tekmo obdržali pobudo, toda Spanci so z odlično igro v obrambi in zavlačevanjem na sredini igrišča prekinjali njihovo ofenzivo In so dali možnost obrambi, da je prihajala do sape. V prvem delu so kljub temu domačini večkrat skoraj prisl' do gola. Desno krilo Best je bil najnevarnejši napadalec Manchestra in Je tudi dosegel gol v 36’, ko je prestregel točno podajo Astona ter je s silovitim strelom presenetil vratarja. V španskih vrstah sta bila najboljša Pirri in Zocco. Med Angleži so se poleg Besta proslavili še Cre-rand, Charlton in Aston. uk Jugoslovanska prvenstva v bodoče po novem sistemu BEOGRAD, 24. — Jugoslovansko zvezno nogometno ligo bodo verjetno povečali na 18, oziroma 20 članov. Za povečanje so se izrekli včeraj zastopnik! vseh klubov na seji izvršnega odbora nogometne zveze, niso pa bili enotnega mišljenja, kdaj naj bi se to izvedlo. Polovica klubov je bila za to, da se zvezna liga poveča že v prihodnji sezoni, ostali pa, da se to opravi šele v sezoni 1969-70. Glede reorganizacije druge lige so bila prav okusila prvi poraz v letošnjem pr venstvu. Borovke so slabo zaigrale in predvsem v zadnjem setu zagrešile neverjetno mnogo napak, kar so izkoristile nasprotnice in osvojile zmago ter so ostale neporažene. Presolana je zmagala tudi v Jutranjem srečanju s FARI in tako še povečale svoj naskok. Borovke so s tem porazom nekoliko zmanjšale svoje upe na prvo mesto v C skupini, prvenstvo pa še ni končano in se lahko še marsikaj spremeni. V drugi skupini je bil na sporedu slovenski derbi med Bregom in Sokolom. Nabrežlnke so bolje prenesle sonce in vročino in so po petih setih zasluženo osvojile zmago. IZIDI Presolana — *Bor Presolana — ‘Fari Trst Sokol — *Breg LESTVICI (Skupina C) 3:2 3:1 3:2 Presolana 4 4 0 12 3 8 Bor 3 2 1 8 6 4 FARI PD 2 1 1 3 4 2 La Bollita 3 1 2 5 6 2 FARI Es te 3 1 2 5 7 2 FARI TS 3 0 3 (Skupina D) 2 9 0 AGI 3 3 0 9 0 6 Marzotto 3 3 0 9 3 6 Sokol 4 2 2 7 10 4 Casagrande 3 1 2 6 7 2 Breg 4 1 3 6 10 2 Porzio 3 • • 0 3 2 9 0 V nedeljo se je začelo prvenstvo ženske C lige. 2e v prvem kolu je prišlo do organizacijske napake in tekme Porzio B — Zarja niso odigrali. Ponovitev te tekme bo verjetno prvo nedeljo po zaključku prvega dela prvenstva. Bor B Je v Dolini gladko odpravil šesterko Brega B. Tekma, ki je bila v zgodnjih urah nam je pokazala vrsto mladih igralk, ki že precej obvladajo tehniko. Izidi prvega kola: Bor B — ‘Breg B 3:0 (15:7, 15:2, 15:0) •AGI B — Corridoni 3:2 (15:8, 15:4, 12:15, 9:15, 15:5) •Porzio B — Zarja (neodlgrano) Prihodnje kolo (25. l.tn.) Corridoni - Bor B, Zarja - Breg B, Porzio B - AGI B. * * • Tudi žensko promocijsko prvenstvo je napravilo prvi korak. Na tem prvenstvu prvič nastopa tudi Gaja, ki je v nedeljo okusila grenkobo poraza. Dekleta iz Padrič in Gropade so prvič nastopile na prostem in to je v veliki meri pripomoglo, da so morale prvi dve točki prepustiti nasprotnicam. Mali slovenski derbi med Sokolom ko zmago prvih. V tej tekmi so prišli najbolj do veljave servisi, ki so skoro vedno zadeli v črno. Mlade Nabrežlnke so bile bolj spretne in so tako ukanile borovke. Izidi prvega kola: •Sokol B — Bor C 3:0 (15:10, 15:10, 15:11) OMA — »Gaja 3:1 (7:15, 15:3, 15:12, 15:4) FARI C — FARI B 3:1 (13:15, 15:5, 15:13, 15:3) Prihodnje kolo 25. t.m.) FARI - Bor C, FARI C - Gaja, OMA - Sokol B. • • • V moški D ligi je bilo na sporedu tretje kolo. Medtem ko je šesterka Bora počivala je Kras moral nastopiti proti favoritom tega prvenstva. Druga postava tržaških gasilcev je precej močna in proti tej so fantje iz Zgonika dobro zaigrali a proti veliki izkušenosti predvsem Giane-sellija niso mogli ničesar. Goriška Olimpija Je v tem kolu slavila prvo zmago. Njena žrtev Je bila postava Torriane. Izidi tretjega kola: •Gasilci TS B - Kras 3:1 (15:5, 7:15, 15:4, 16:14) •AGI — Gasilci GO 3:2 (12:15, 10:15, 15:7, 15:6, 15:12) •Olimpija — Torriana 3:1 (15:5, 15:12, 11:15, 15:13) •OSI Friuli — Turriaco 3:0 Gasilci TS LESTVICA B 3 3 0 9 2 6 CSI Friuli 3 3 0 9 2 6 AGI 3 3 0 9 4 6 Turriaco 2 1 1 3 3 2 Gasilci GO 3 1 2 6 7 2 Olimpija 3 1 2 4 7 2 BOR B 2 0 2 2 6 0 Kras 2 0 2 2 6 0 Torriana 3 0 3 2 9 0 Prihodnje kolo (25. t.m.) Kras - AGI, Gasilci GO - CSI Friuli, Turriaco - Gasilci TS B. Torriana - Bor B, počiva Olimpija. f. v. AVTOMOBILI JEM Avtomobilski rally ob proslavi priključitve Primorske Jugoslaviji Avto-moto zveza Jugoslavije se bo pridružila proslavam 25. obletnice priključitve Primorske in I-stre k Jugoslaviji. Zveza bo v okviru teh proslav organizirala avtomobilski rally skozi Istro s star- tom v Novi Motovunu. Gorici in ciljem v Samo Šurbek je zmagal LYON, 24. — Med Jugoslovani se je samo Surbeku uspelo uvrstiti v četrtfinale moških posameznikov na evropskem namiznoteniškem prvenstvu. V osminki finala je premagal Nemca Schoelerja s 3:1. Anglež Neal je gladko premagal drugega Jugoslovana Korpo s 3:0. itiiiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiitMiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiia DOMAČI ŠPORT Danes, v četrtek 25. aprila ODBOJKA Moška D liga Ob 10.30 v Zgoniku KRAS — AGI Ob 10.30 v Gradiški TORRIANA — BOR • • • ženska B liga Skupina C Ob 10.30 v Trstu v šoli Zandonai FARI TRST — BOR * Skupina D Ob 10.30 v Nabrežini SOKOL — PORZIO *** ženska C liga Ob 10. uri v St. Petru ob Soči CORRIDONI — BOR B • * • Ob 11.30 v Bazovici ».ARJA — BREG B *** Ženska promocijska liga Ob 8.30 v Trstu v šoli Zandonai FARI B — BOR C • • • Ob 16. uri v Trstu v šoli Zandonai FARI C — GAJA * • * Ob 10.30 v Trstu v Istrski ulici OMA - SOKOL B sta tokrat zaigrala v napadu tudi Valdi Možina in Suber. Svojo o-brambno vrsto pa je vodil Renato Kralj, ki je prisebno odbijal napade Grette in ji onemogočal večje podvige. Preidimo k igri. že v prvi minuti je Valdi po podaji Teodora z desne, močno streljal ter le za las zgrešil cilj. Trebenci so takoj začeli pritiskati, toda hiter protinapad Grette jih Je za trenutek zmedel. Papplni je pritekel z žogo, jo podal nekritemu Clarotu, ki jo je iz Bližine streljal v vrata in realiziral za svojo enajsterico prvi gol. Toda Trebenci so si kmalu opomogli. V 11’ Je z povsem osebno akcijo Teodor M. preigral več nasprotnikov ter s silovitim strelom dosegel za svojo enajsterico prvi gol. Tri minute kasneje že drugi gol: Suber je z žogo, ki mu je prišla z nasprotnikove strani, preigral nasprotnega igralca, se približal vratom, močno streljal in dosegel drugi zadetek. Igralci Grette so skušali skrajšati razdaljo, toda zaman. Trebenci so spet prevzeli vajeti v svoje roke. V 30’ je prišlo do tretjega gola. Valdi M. je z žogo, ki mu jo je podal Morgan, z lepim strelom dosegel tretji zadetek. V nadaljevanju so Trebenci takoj začeli napadati. V četrti minuti je vratar Butkovich odbil žogo iz kota, toda borbeni Morgan jo je prestregel in podal Teodoru M., ki jo je potisnil v vrata. Le tri minute kasneje nov gol za Trebence: tokrat je Teodor M. dosegel gol iz kota: žoga Je zletela naravnost v vrata in vratar je ni mogel ustaviti. Kljub razliki v golih, niso Tržačani povsem zgubili poguma. V 23’ je Clarot na podajo Santanastasia dal svoj drugi gol. Do konca tekme je bilo še mnogo osebnih akcij, predvsem na trebenski strani. Teodor M. je v tem morda pretiraval, toda kljub temu je še enkrat dokazal svoje tehnične sposobnosti z golom. RENATO KRALJ Danes govorimo o... | V tem mesecu je bilo športno udejstvovanje naših društev živahno. Med važnejšimi rezultati pa moramo omeniti naslednje: - moška ekipa S. Z. Bor je zasedla tretje mesto na lestvici odbojkarske B lige; - Lukač Sonja je dosegla odlične rezultate v metu krogle; - Po nedeljski tekmi je Breg spet v borbi za prvo mesto lestvice III. nogometne kategorije. NOGOMET II. KATEGORIJA OLIMPIJSKE VEST! Južna Afrika izključena LAUSANNE, 24," — Predsednik MOO Brundage je danes podal u-radno izjavo o izključitvi J. Afrike z letošnjih olimpijskih iger. Od 54 držav se je pri glasovanju 41 izrazilo za, 13 pa proti izključitvi. 1-2 1-0 2-0 1-2 1-1 0-0 3-2 2-1 2-2 3-2 3-2 1-2 0-2 2-0 3-1 2-2 5-2 8-0 0-0 2-3 1-2 3-2 3-1 3-1 3-2 3-2 SO 3-2 32 3-0 3-1 31 3-2 3-0 31 30 3-1 30 3-0 3-1 32 31 3-0 NAMIZNI TENIS 13., 14. in 15. aprila nastopijo tekmovalci S. Z. Bor in rojanskega Doma na turnirju petdesetletnice v Trstu. ATLETIKA 14. aprila nastopi Bor na otvoritvenem atletskem mitingu v Novi Gorici. S. Lukač zasede drugo mesto v metu krogle. — 21. aprila-Sonja Lukač zmaga v metu krogle pa atletskem tekmovanju v Trstu. BALINANJE 31. marca - Gaja nastopi na turnirju S. Giacomo — 7. aprila • Gaja nastopi v tekmah C lige. 31. marca Vesna - Farra Juventina - Dole gnano 7. aprila S. Lorenzo - Vesna 14. aprila Vesna - Mariano 21. aprila Itala - Vesna Juventina - Ločnik III. KATEGORIJA 31. marca Breg - Tecnoferramenta Aurisina - Primorje Union - Gretta 7. aprila Aurisina - Union Primorje - Gretta Zarja - Breg 14. aprila Alabarda - Zarja Primorje - Primorec Breg - Rupingrande 21. aprila Union - Alabarda B Primorec - Gretta Breg - Roianese Primorje - Zarja POKAL MENON: 31. marca Breg - Cremcaffč 21. aprila CRDA - Breg O D B O J K A Moška B liga 31. marca Bor - Robur Zenska B liga 31. marca Marzotto • Sokol Casagrande - Breg Bor - Fari Este 7. aprila Sokol - Casagrande AGI - BREG 21. aprila Presolana - Bor Sokol - Breg Moška D liga 6. aprila Gasilci TS • Bor 7. aprila CSI FRIULI-Kras Gasilci GO-Olimpija 15. aprila AGI - Bor Turriaco - Olimpija 20. aprila Gasilci TS - Kras Zenska C liga 21. aprila Bor B - Breg B Zensko prom. prv. 21. aprila OMA - Gaja Sokol B - Bor PRIJATELJSKE TEKME Zenske 1. aprila Zarja - Gaja 15. aprila Sokol • Zarja Moški 31. marca Breg - Kras Breg - Bor B 12. aprila Kras • Sokol KOŠA R K A 21. aprila Libertas Pordenone • B llllllllltlllliliiniii!illtllllli«iiiiillliliiiilillillillllliiiliillllllMlliilitliiillllimilllllllllllllllliillllilltltlllllllllliliiiiiliiiiillilllllliilllllllllllllllllilllllllllilllllliil"l,'F pred še svobodnim Nemcem. Ra*’ pravo zaključimo / ugotovitvijo KOŠARKA Promocijsko prvenstvo Ob 17.30 v Pordenonu ROMOLO MARCHI — BOR ATLETIKA Velikonočni atletski miting Ob 10. url v Gorici SODELUJEJO ATLETI BORA (Nadaljevanje s 3. strani) in, kot kaže, niso o tem obvestili vlade socialne republike.* «Oh! Nemci so me izdali!* je vzkliknil Mussolini. »Vedno so ravnali z nami kot s hlapci!* Sledila je konfuzna razprava med fašističnimi hierarhi, diskusija, katere sta se udeležila tudi kardinal (Schuster, op. prev.' in don Bic-chierai, ki sta potrdila, da se Nemci pogajajo za vdajo. Cadorna je lakonično ponovil ultimat CLNAI in vrhovnega poveljstva. Sledil je kratek oster dvogovor med Mussolinijem in Grazianijem in nato je «duce» zaključil: »Odločil sem se. Stopil bom k Nemcem. Čez uro se vrnem.* Ko je odhajal, je rekel Graziani: »Dal bi postreliti vse.* Bila je sedma ura in en četrt. Razgovor je trajal približno eno uro. Naša delegacija ni šla preko meja svojega mandata. Pred 23 leti v Milanu Stopimo v dvorano Tu opazimo generalnega konzula in nekega nemškega čast- nemškega IVVolffa in nika, ki sta prišla malo pred nami z zahtevo, da oi se podaljšal termin za vdajo njihove vojske, termin, ki j° bil določen za šesto uro. Sereni je zace: kričati. Zatrdil je, da se CLNAi ne more pogajati z Nemci, ki niso sprejeli vdaje, in zahteva, naj se VVolff umakne iz dvorane Konzul Wolff prevzame besedo in prosi, naj bi se nemškim vojakom dopustilo, da nemoteno zapustijo Lombardijo in odnesejo s seboj svoje orožje. Per-tini mu seže v besedo in zahteva takojšnio položitev orožja. Wolff se nato umakne in obljubi, da se bo vrnil čez pol ure s proglasom generala von Viechtinghoffa. Sledi diskusija med nami glede tega, kaj je delegacija dosegi? Pri razpravi sodelujejo vsi člani CLNAI, ki so medtem prihiteli v palačo. Sereni je zelo razsrjen, ke> se je znašel da so se razmere razvijale tak0, kot so se morale. Mussolinijev* ura je minila. »Duce* ni dal glas1* o sebi. Prispe proglas von Vieck' linghoffa. Poveljnik nemške voj" ske v Italiji se izraža dvourne^ Priznava, da je vojaško stanje te*' ko in napoveduje pomembne skif pe ter poziva vojake, naj ubogal® svojim častnikom. Proglas pa ** konča z vzklikom «Fuehrerju». ni akt vdaje. Kardinal ukaže tele' fonirati prefektu fašistične rep*! blike. Ta sporoči, da je Mussoli1* že odpotoval iz Milana. Ne preostane drugega, kot ra*j viti borbo. Ukaz za vstajo, ki *f je v Milanu vršila že od zgodnja1 jutranjih ur, se razširi na vso & verno Italijo Ura je 9. zve#*' Kardinal Schuster je za skrbi jef »Vaš škof sem,* pravi. »Kaj sedaj?* »Kolo zgodovine se je prem8*' nilo,» mu je odgovoril Pertini. pil NOVI ŠEF Gina mu Je telefonirala, kaj naj ukrene glede stanovanja. Ima dva krasna načrta, je povedala. Za katerega naj se odloči? — Seveda ji bo moral svetovati. Pri gospe Grtin se je že naveličal. Ker mu je iskanje stanovanja vzelo precej časa, ie težke operacije prepustil Neugebauerju. Govoril mu je. «Zelo mi je žal, toda če bi imeli moje skrbi... Poiskati moram stanovanje, v katerem se bom dobro počutil. Upam, da je to zadnjič. Se strinjate? Odlično. Ob priložnosti vam bom vse povrnil.« . , ... Neugebauer Je z obema rokama zagrabil za priložnost. Je to obrat? Je Feldhusen spoznal svoje zmožnosti? Prepustil mu je tudi privaten primer. Najmanj dvesto marš. Liselotte bo vesela. , , . Feldhusen se je dolgo pogovarjal s stanovanjskim agentom. Končno se je odločil za štirisobni pristrešek v veliki, novi stanovanjski stavbi. Razsežen pogled na mesto. Zelo mirno. Dobre zveze na vse strani. Telefoniral je Girn. "Natančno si ga bova še enkrat ogledala, Willi. Prišla bom konec tedna.» Ves teden Jo je pričakoval. V petek zvečer, ko je privatna ordinacijska ura že potekala, je prišla še pacientka Vera Manders. Bila Je sijajna kot vedno. Nasmehnil se Je. Poslala mu je že tri svoje prijateljice. Sami preprosti primeri — in nobena ni bila revna. Sklenil je, da gospe Manders ne bo kar tako izpustil. «Moja zdravila so napravila čudež,» je rekel, odslej jih bom jemal tudi sam.» «Zakaj ?» «Ker ste videti še bolj zdravi kot zadnjič.)) «Res? O, ne vem. Ko igram tenis, me še vedno...» cBilo bi dobro, če tri tedne tenisa ne bi igrali. Prenaporno je, nič drugega ni.» «Ali res? In kaj bo z mojo postavo?« Zresnil se je in jo ogledal od vrha do tal. «Vaša postava, gospa Manders? Rekel bi, da ste fizično privlačna mešanica atletskega ln lepo raščenega tipa. če telovadite ali ne, nikoli se ne boste zredili.« Pozvonil je telefon. Gospodična Rieck je tiho povedala: «Doktor, gospa Feldhusen je prišla. Noče vas motiti, čaka vas na hodniku.« Bil je prijetno presenečen, a tega ni pokazal. «Hvala lepa, gospodična Rieck, vsak čas bom prost.« Odložil je slušalko in se takoj obrnil k pacientki. ((Potemtakem vam za vašo postavo ni treba skrbeti.« »Potem mi ni treba več priti?« je vprašala. «To ne, še boste prišli,« Ji Je vedro odgovoril. ((Pridite vsakokrat, ko se ne boste dobro počutili. Poglavitno delo moderne medicine je preventiva.« Zares napravi dober vtis, si je mislila. Kmalu bo morala spet priti. «Polem Je za danes končano?« ((Končano, za vas ln zame.« Spremil jo Je do vrat. «Na svidenje, gospa Manders. In kot sem vam rekel, s telovadbo ne pretiravajte.« Ko mu je ponudila roko, ga Je gledala v oči. «Vem, da ste res dober doktor.« Ko je bil sam, ni Imel več svoje ordinacijske maske. Pomislil je na Gino, njegov nasmeh je bil spet naraven. Hitro Je stopil na hodnik. «Halo, draga! Kakšno presenečenje! Računal sem, da boš prišla jutri.« «Vem. Toda vse sem opravila ln preprosto nisem mogla več čakati.« Veselo jo je prijel za roko. «Pridi. Samo nekaj pisem moram še podpisati, potem bom prost.« Odprl je vrata v tajništvo. ((Gospodično Rieck že poznaš, ali ne?« Gospodična Rieck je na pol vstala. «Da, doktor,« je zašepetala. ((Najbolj sposobna tajnica, kar sem jih doslej videl,« je veselo dejal. Gospodična Rieck je zardela ln Gina Ji Je simpatično pokimala. Ko je zaprl vrata ordinacije, jo Je objel in poljubil. «Dr. Feldhusen. V tvoji ordinaciji?« «Hvala bogu, da ne kot pacientko. Sicer pa naju straži gospodična Rieck.« «Veš, da je zaljubljena vate?« «Ne bodi smešna.« «Da, res je. Kako me Je pogledala, ko sem vstopila in rekla, da sem prišla k tebi! Ne morem, zaseden si! Za kaj gre? Feldhusnova žena sem, sem pojasnila. Kakšen šok! Postala je rdeča. Res je zaljubljena vate, verjetno so vate zaljubljene vse ženske.« «Res ne bodi smešna. Tu imamo opravka z drugimi stvarmi. To moram še opraviti.« Sedel Je za mizo in segel po kupu papirjev. «Si morala dolgo čakati?« Sedla je tik njega. «Ne. Opazovala sem ljudi, ki so hodili po hodniku Mislim, da sem videla tudi Neugebauerja.« »Kako? Saj ga ne poznaš.« «Po tvojem opisu ni mogel biti nihče drug. Kak tepec! Hotela sem si našminkati ustnice, ko je prišel mimo. Gledal me je in gubančil čelo, kot da šminke ne bi še nikoli videl. Nič ni rekel, obrnil se Je in me še enkrat pogledal, čemerno se je namrdnil. In kdo bi po vsem tem mogel biti?« Feldhusen se je nasmehnil. «Gotovo je bil Neugebauer. NI tako slab. Z njim moraš biti prijazna, saj boš? Dober človek je. Meni Je v veliko pomoč.« Stresla Je z glavo. «Ti in tvoja etika! Ti ne boš niK°J dovolil, da bi kdo kritiziral kolega. Verjetno je bil potreb aO/* Večerjala sta v odlični restavraciji, kjer so ga že pozh8 Gini je bilo všeč, da so bili natakarji in lastnik nanj tvoje pomoči kot pa tl njegove.« »Draga,» je odgovoril resno, «ml smo osebje, ki sodelovati. Vsak med nami je odvisen od drugega.« , «Vem. Vem. Bodi brez skrbi, če nas bo prišel kdaj obis^1 bom z njim zelo ljubezniva. Si zdaj končal?« Podpisal je zadnji papir in vstal. «Konec,» Je odvf1: zadovoljno, «poJdiva. Najprej bova šla v kako sposobno 9 stavracijo.« . pozorni. «Gotovo, doktor .Seveda, gospa.« Bila Je ponosfl> da ima takega moža. Pobožala ga Je po roki. «Imaš veliko dela?« «Zelo veliko.« «In privatna praksa?« Kar raste.« Pomislil Je na gospo Manders. «Imam P’ cientko, ki je pripeljala vse svoje prijateljice.« «Je bogata?« «Onn ne, pač pa njen mož.« «Je lepa?« , «Dragi otrok, o tem nimam pojma. Dober zdravnik 9 to nikoli ne gleda.« ,, 2ivahno ga Je gledala. «Veseli me, da si dober zdravnik Bil je lep konec tedna. Feldhusen je bil samozavesten . tudi misel na prihodnje operacije mu ni mogla vzeti te' občutka. ,, V soboto sta si ogledala novo stanovanje. Belili so še, t°®( Gina je bila s pogledom na mesto ln z razvrstitvijo sob zadovoljna. Napravila sta pogodbo. V štirih tednih se b0^ lahko vselila. «To se odlično sklada,« je rekla Gina, «matl , šla rada na morje, a noče iti sama. Za tri tedne bom njo. In ko se vrnem, se bova vselila. Prav?« « Strinjal se je Strinjal se je z vsem, kar je Gina predla?1* (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL. MO NTECCHI 6, U., TELEFON 93808 ln 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 93823 - NAROČNINA: mesečno 800 9*, u . tetrtietaa 2 250 Ur polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškegp b* ■IV*? 115374 — Za SFRJ- ADIT D2S Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širin) enega stolpca- treovskt ISO. finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 4® 1 : beseda - Oglasi’za tržaško in goriško pokrajino w naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Sodeti Pubblicltk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja m tiska Založništvo tržaškega tlaka, Trst