List 29.
Gospodarske stvari.
Dragina govejega mesa.
Goveje meso je čedalje dražje. Že bo kilo pri nas kmalu po 60, na Dunaji in v več druzih mestih je cel6 že po 80 kraje, in še čez. Vselej pa je lačni želodec bil slab patriot. To smo skusili leta 1848. Leta 1846., ko je dragina čedalje veča postajala, je bolj ubožno ljudstvo povzdigovalo svoj glas, naj vlada Avstrijska prepove izvožajo raznoterega živeža; al vlada ni hotela slišati tega glasu, in vsled mnogovrstne nevolje ljudstev in čedalje veče dragine prišle so prekucije leta 1848. Neizmerno veliko stvari, ki služijo človeku v živež, se je nakupovalo takrat v Avstriji, pa izvaževalo v tuje dežele.    Prav   tako   se   godi  zdaj.    Tisoč  in   tisoč
volov in drugih goved gr6 skor vsak dan iz Avstrije in Ogerskega po železnicah čez Nemško mejo, in to brez colnine. Že je vsak oficirček Nemške armade za več mesecev preskrbljen z osoljenim, posušenim ali drugače umetno pripravljenim mesom, — pri nas domd pa si revniši ljudje ne morejo več, malopre-možni pa komaj še košček mesa kupiti. Ce se je na prid vojaštvu prepovedalo, v tuje države prodajati k6nj, kako da se začasno ne ustavi i z vožnja goved in druge klavne živine? Ali mar gospodje, ki 8toj6 na krmilu vladi, rea ne ved6, čemu večidel se nakupujejo dandanes pri nas voli? Ali ne vedo, da se Nemška armada na skrivnem pripravlja na vojsko? Ali res ne ved6, kar ve ves svet, da v Pasovem na Bavarskem mnogo mesarjev vsak teden mnogo valov zakolje  in  na  stotine   centov   posušenega suhega mesd
"V
za Prusko armado prodaja? — Ce to ni res, o čemur poročajo mnogi nemški časniki, naj prekličejo vladni časniki taka poročila. Ker pa tega ne storijo, mora se misliti, da je vse resnično. Vsaj so tudi „Novice" ža večkrat povedale, kako celo naša Kranjska deželica mora svoje vole in krave žrtovati Nemški državi.
228